Številka 86 TRST, v sredo 27. marca 1907. Tečaj XXXII. jIzhaja vsaki dan '•S tali ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj ' c»amlčne Stfvilke se prodajajo po 3 nvfi. (6 eiotinbj - i&nogih to bakar oah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, fet Pe ru. Sežani, Nnhrežini, Sv. 1-cciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dcmbergu, Solkanu itd. « L7TE OGLASOV se rarnuajo po vrstah (široke73 mm, visoke !J , mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink : ca osmrtnice, zahvale, poslanice, cjrlaae denarnih zavodov -o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vret 5 K, vsakann-i al j na \rata ti 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naimanj pa t»o 40 stot — Oglase sprejema Interatni oddelek uprave -Cdinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane uaroČniue, se uprava ue ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure Iništvo lista Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračao. Naročnino, ogla?e in reklamacije je pošiljati na upravo list« UREDNIŠTVO: ul. Giorglo Galattl 18. (Narodni đoai Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Laatn k konzorcij liBta „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci;« lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. s^ssss PoStno-hrantlntSni račun 3t. 811'6»3. —— TELEFON itev. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Jzjava. Z o sirom na govorice, ki se širijo o .audidaturah za volilne okraje o Istri, •javlja podpisani odbor, da ostaja trdo rti kandidaturah proglašenih na volilnih hodih v Kozini in Pali in sicer pri kandidaturah : Prof. Matka Mstndića za T V. volil, okraj; Dra. Matka Laginja za V. volil, okra j; Prof. Vjekosla v a Spinčića za VI. volil, okraj; da so torej v*e tonu nasprotne govorice ftopolnoma neutt meljene, V Trsta, 2C>. marca 1007. Centralni volilni odbor za Trst in Istro. BRZOJAVNE VESTI. Vremenska napoved za Primorsko. DUNAJ 26. Oblačno z mnogo solnčnega -ljaja, slabi vetrovi, milo, enakomerno stanovitno. Štrajk pekovskih pomočnikov na Dunaju. DUNAJ 2*i. Štrajknjoči pekovski pomočniki so priredili popoludne velikanski shod delavskem domu. Vsi govorniki so se ob viharnem pritrjevanju navzočih izrekli za na-1 al je vanj o štrajka. Po shodu so štrajkovci >r; redili demonstracijski obhod skozi 30. okraj. Silicija je zabranila štrajkovcem marširati w notranje okraje. Avatro-ogrska eskadra v Smirni. l ARIGRAD 26. Avstro-ogrska eskadro, •o je dne 18. t. m. dospela v Smirno, je bila lino prijazno vsprejeta od prebivalstva. Eskadra ostane tamkaj dva tedna. C in kr. vojne ladije v Gibraltarju. DUNAJ 26. Klasom brzojavnega poročila danes podala v Gibraltar divizija križarjev, sestoj eč a i/, vojnih ladij ..Sv. .lurij" in Aspern', Dr. Wekerle. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro) Mini-terski predsednik dr. M'ekerle, ki je včeraj /. Klopodije dospel v Budimpešto, se je Innes zjutraj iz ministerskega predsedstva >odal v finančno ministerstvo, kjer je delal Jo 10. in tri četrt ure. Nato je obiskal trgo-mskega ministra Košuta. Z ozirom na zdravstveno stanje trgovinskega ministra Košuta je Sila tjakaj sklicana konferenca radi nagod-^>enih stvari. Ministarski predsednik se zvečer l>oda v Danos, kjer ostane proko velikonočnih nraanikov. Minister Košut. BUDIMPEŠTA 26. Trgovinski minister Košut se počuti bolje. Minister utegne v nekoliko dneh vstati. Nezgoda na ograki železnici BUDIMPEŠTA 26. Ogr. biro poroča: Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je objavilo, da je na odprti progi skočil s tira vlak namenjen iz Nagv-Becskereka v Segedin ♦n sicer i/, doslej neznanih vzrokov. Kurjač je bil težko ranjen ter je za poškodbami umrl. >d potnikov ni bil ranjen nihče. Uvedena je stroga preiskava. Hrvatski sabor. ZAGREB 26. Preden je zbornica prešla na volitev delegacije v državni zbor je dr. Mile Starčević v imenu stranke izjavil, da se členi starčevićanske stranke ne udeleže volitev in da tudi ne vsprejmejo nobenega mandata. Po tej izjavi so Starčevičanci šli iz dvorane. V delegacijo je bilo izvoljenih osem poslancev. Z levico vred so šli iz dvorane tudi členi bivše narodne stranke le posl. Sorak je ostal v dvorani ter glasoval. Romunski kralj se počuti slabo. BUKAREŠT 20. Kraljev zdravnik je izjavil, da so dogodki zadnjih dni neugodno uplivali na kraljevo zdravje. BRNO 20. Trgovinska in obrtna zbornica je z ozirom na veliko škodo, ki jo vsled romunskih nemirov trpi avstrijska trgovina, naprosila trgovinsko ministerstvo, naj se obrne do ministerstva za unanje stvari, ki naj posreduje pri romunski vladi, da uvede ista čim prej zopet normalne razmere. BUKAREŠT 26. Vlada hoče pomiriti Moldavijo in ValaHjo. Vojni minister je že ukazal mobilizirati več polkov. Sedaj je v Mol-davi 32.600 mož pehote in konjeništva. Punt v Romunski. DUNAJ 26. Listi poročajo iz Bukarešta, da je nova vlada odstavila vse prefekte ter imenovala nove prefekte. Ob enem je izdala na prebivalstvo proglas, v katerem napoveduje, da se ustanovi poljedelska banka za nakup zemljišč, da se bo dalo državna posestva v zakup kmetom ter da se odpravi več davkov, ki tarejo kmete. Ministra Haretj in Mortzum odputujeta v Moldavo, da osebno posredujeta pri kmetih. Predvčerajšnjem so hoteli kmetje udreti v mesto Galac ter razdejati pristanišče in zažgati državna poslopja. Prišlo je do spopadov z vojaštvom, ubitih je bilo 25 oseb. SOFIJA 26. Glasom vesti dospelih iz obmejnih mest Rahova, Sistova, Nikolopa in Ruščuka, so bili romunski begunci tamkaj dobro vsprejeti. Vlada je^ ukazala oblastinjam, naj ne delajo težav tudi Zidom, čeprav je njih naseljevanje omenjero. Ob romunskem obrežju Donave se vidi več vasi v plamenu. BUKAREŠT 26. Ker se je bati, da bi kmetje udrli tudi v Bukarešt, je vzdrževanje reda v glavnem mestu poverjeno dvema generaloma. Iz Telecrmana in Aleksandrije prihajajo žalostne vesti. Kmetje so zažgali več drugih pristav ter pobili lastnike. V obeh okrajih je proglašeno voino stanje. ČERNOVIOE 26. Begunci se vračajo iz Jekanija nazaj na Romunsko. V ponedeljek je odšlo nad 200 oseb. Položaj je nekoliko mirneji. V Mihaileniju vlada popolen mir. Orožniki, ki so bili pozvani v Sinove, niso stopili v akcijo in so že odpozvani. BUKAREŠT 26. Generalni tajnik vojnega ministerstva Hurmuzesco je imel v Jassy-ju shod. na kateri so morali priti duhovniki in učitelji onih okrajev, v katerih je izbruhnil punt. Hurmuzesco je rotil duhovnike in učitelje, naj mirijo ljudstvo reksi jim doslovno : Ako ne sodelujete vsi, da se na pravi red. bo pozvana na pomoč avstrijska vojska, Želite li to ? Sobranje. SOFIJA 26. Sobranje je danes pred-poludne vspreielo zakon proti anarhistom in proti osebam, ki izvršujejo atentate na oficijelne osebe. Jutri se izredno zasedanje sobranja zaključi. Londonski balkanski odbor. SOFIJA 26. Od kompetentne strani se sliši, da je londonski balkanski odbor poslal vladam r Sofijo, Beligrad in Atene adreso s pozivom, naj delajo na to. da ponehajo v PODLI S T E K. VOHUN 1 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Fanika," je vskliknil toplo. ..Vi niste u kdor trdi, nikdar krivični, razun kadar dvo-»ite na moji ljubezni '.u ..O. Dunvud!" je ihtela deklica. -Name-.jeni ste, da tvegate življenje ... Ne pozabite, la je tu srce, čigar sreča .. . Vem, da ste mbri, Dunvud, a bodite tudi previdni !M „Vam na ljubo j*1 vprašal radostno presenečeni častnik. ..Meni na ljubo." je komaj slišno dahnila n se mu zgrudila na prsi. Krepko je pritisnil mladi mož drhtečo deklico na-se in ravno hotel govoriti, ko ga (e trombe gla.s opomnil na njegovo dolžnost. Še en poljub je prižel na ustnice, ki se niso Sranile, nato se je iztrgal iz njenega objema .n odhitel na bojišče. Fanika se je vrgla na divan, zagrebla _lavo pod blazine in se pokrila še s šalom, da bi kolikor mogoče udu šila vsaki glas, prodirajoč z bojišča noter do nje. In ležala je tako, dokler ni utihnilo zopet vpitje bojevni- kov. pokanje pušk. grom dirjajočih konjskih kopit. SEDMO POGLAVJE. llribovitost dežele, mnogotera skrivališča, ki jih je nudila, kakor tudi velika oddaljenost od domovine — vse to je branilo Angležem, da bi bili razvili veliko kavalerijsko silo, ko so vprvič izkušali zatreti uporne kolonije. Iz Evrope so poslali samo en polk regularnih konjenikov; a ustanovili so na različnih krajih po deželi svobodne kavalerijske voje, obstoječe deloma iz nabornikov iz kolonij. deloma iz moštva, vzetega od pehote. Ti vojaki so bili prisiljeni odložiti mušketo in bajonet pa prijeti za sablje in karabinerje. Njim nasproti so stali najhrabrejši jezdeci Amerike. Skoro vsi kavalerijski polki kontinentalne armade so imeli častnike z juga, in pogum poveljnikov je bil prešel tudi na moštvo. Dočim bo vzeli Angleži samo nekaj večjih mest (kar ni imelo prav nobenega pomena) ali marširali skozi pokrajine, kjer ni bilo dobiti živeža, so rojile lahke čete sovražnikove neovirano po vsej deželi. In četudi so trpeli amerikanski jezdeci dostikrat kaj hudo pomanjkanje — za svoje konje so znali skrbeti Macedoniji plemenski boji. Angležka vlada se potem zavzame krepkeje za Macedonce. Francija in Maroko. PARIZ 26. „Agence Havas~ poroča: Francoska vlada je naročila svojemu diplo-matičnemu zastopniku, naj priobči vladam, ki so podpirale algesirske akte, sklep francoskega ministerskega sveta, da so francoske čete danes zasedle Udjo. PARIZ 26. Minister Pichon se je v ministerskem svetu izjavil nastopno : Mi obdržimo Udjo toliko časa kakor zastavo, dokler zadobimo zadoščenje za vse atentate, ki so bili izvršeni na naših državljanih. Pred vsem moramo vedeti, ako so francoski državljani v Maroku varni. Vojni minister Pic<{uard je ukazal generalu Sianketu, poveljniku pod-divizije v Ain-Lefri, naj čim prej zasede Udjo. Agitacija proti Evropejcem v Maroku TANGER 26. (Agence Havas) Glasom nekega poročila i/. Oasablanca je opažati med prebivalstvom Živahno gibanje. Zopet se pojavljajo govorico, da bo prihod francosko-španske policije signal za klanje Evropejcev. Serifška mehala v okolici Tangerja popolnoma ne stori ničesar. iRadi pomanjkanja denarja se nahaja v zelo kritičnem položaju. Krediti določeni za vojaške operacije so popolnoma izcrplieni. Mnogo vojakov je dezertiralo. Ruski mornarji v Londonu. LONDON 26. Na posebno povabilo kralja je danes prišlo v London 126 častnikov in mornarjev ruske eskadre, ki se sedaj nahaja v Portsmouthu. Bili so najprisrčneje vsprejeti in pogoščeni v „Grand Hotelu;<. Popoludne so si ogledali znamenitosti mesta. Norveška kraljeva dvojica v Parizu KRISTIJANU A 26. Kralj in kraljica obiščeta okolu 29. maja oficijelno predsednika Fallierosa v Parizu. V Parizu ostaneta dva ali tri dni. Vojna v Srednji Ameriki. \VASHINGTON 26. Glasom semkaj dospelih poročil je ministerstvo republike Nika-ragna prejelo brzojavko, da so nikaraguaške čete zavzele Tegucigalpa ter jo zasedle. Parnik trčil ob skalo RIVA 26. V nedeljo predpoludne je parnik „Gaino" pri Tremosini trčil ob skalo in je dobil razpoko. V gnječi je mnogo oseb padlo v vodo. Sedem oseb je utonilo. Druge potnike so rešili. Vihar je ponehal. H u s i j a. Duma. PETROGRAD 26. (Potr. brz. ag.) Duma je nadaljevala razpravo o predlogu glede odprave vojnih sodišč. Razprave so zelo živahne. Prišlo je do hudih prepirov med členi levice in desnice. Predsednik je ponovno zvonil ter je prosil poslance, naj govore k predmetu. Predlog, da se debata zaključi, je bil odklonjen. Stolipin v avdijenci pri carju. PETROGRAD 26. Sinoči po sklepu debate o vojnih sodiščih se je ministerski predsednik Stolipin peljal v Carsko selo, kjer je bil uro in pol v avdijenci pri carju. Danes je pričakovati vladne izjave. Bomba eksplodirala. VARŠAVA 26. Danes opoludne je v ulici Grojbovska eksplodirala bomba, vsled česar je bila ena oseba ubita. VARŠAVA 26. Storilec je bil aretovan. Sodi se, da je bil atentat namenjen na generala orožništva, ki je šel po ulici. Napad na blagajno židovske občinske uprave. VAŠAVA 26. Osem oseb je napadlo blagajno židovske občinske uprave, ki so vrgli bombo, vsled česar sta bila blagajnik in neka druga oseba ubita, več pa ranjenih. Mož, ki je bombo vrgel, je bil ianjen. f Ravnatelj „Petr. brz. agenture . PETROGRAD 26. (Petr. brz. ag.) V minoli noči je nenadoma umrl Trubačev. ravnatelj „Petr, brz, agenture Tri osebe obsojene na smrt. VARŠAVA 26. Vojno sodišče je včeraj obsodilo tri osebe na smrt. vedno dobro, vsled česar so bili le ti vedno v visoki meri sposobni za službo. Morda ni bilo na vsem svetu tako hrabre in podjetne konjenice kakor je bila takrat „lahka kavalerija" amerikanske armade. Dunvudovi jezdeci so bili že čestokrat pokazali in dokazali svoj pogum in bilo jih je zdaj komaj mogoče brzdati v njih divjem poželjenju, da se vržejo na sovražnika, ki so ga bili napadli redkokedaj zastonj. Njih želje so se imele izpolniti kmalu, kajti komaj je bil utegnil poveljnik skočiti zopet na konja, ko je prikorakal sovražnik, in je spoznal major zelene suknje lovcev in lesena sedla ,.kra-varjev.*4 Angleži so bili po številu skoro enaki Dunvudovim četam. Ko je dospel sovražnik na prosto plan pred Harvijevo kočo, se je ustavil in se pripravil na boj. V istem trenutku se je prikazal v dolini voj pehote in se bližal reki. Major Dunvud je takoj spoznal svoj ugodni položaj in sklenil, da ga izkoristi. Oddelek, kateremu je poveljeval on, se je jel počasi umikati z bojišča, nakar je mladi Nemec, ki je komandiral sovražno kavalerijo. dal povelje za napad. IX. Sejo trstfkega deželnega zbora. Novi tržaški statut. Deželni glavar Dr. Sandrinelii je otvori. sejo ob 6.30. Vlado je zastopal nam. svetnik Lasciac. Prisotnih je bilo 45 poslancev, in s tem od £ 134 mestnega statuta zahtevane tri četrtine vseh poslancev. Svojo odsotnost opravičili so posl. Dr. Rybar, Maver in Valerio. Na dnevnem redu je bil načrt zakona, s katerim se uvede novo ustavo za mesto Trst. Takoj po odobrenju zapisnika VIII, seje oglasil se je za besedo poslanec Dr. Slavik „Zdi se mi, da se nam preveč mudi. Prav je, da delamo, ali est modus in rebus. Mi smo stavili marsikrat predloge za odložitev, kateri pa so bili odbiti, na zadnje smo imeli mi vendar le prav. Tako na pr. smo predlagali, naj se odloži razpravljanje o proračunu. Naš predlog bil je odbit, a morali smo potem čakati cel teden, da smo mogli nadaljevati, in to radi novih predlogov. Tudi ko se je šlo za volilno reformo, je bil enak naš predlog odbit. Istotako videlo se je da se je tudi glede stavbenega reda preveC mudilo. In to ni dobro. Tudi sedaj, ko se gre za zakon največje važnosti, daje se nam dva dni, nekaterim celo le en dan časa za proučavanje tega zakona. Tu treba pregledati statute drugih mest. jih pri upodabljati specifičnim lokalnim razmeram in to zahteva mnogo časa. Tudi sam načrt ima v sebi znake naglico: ta je namreč prepis dunajskega statuta. Ali je razlika med Dunajem in Trstom velika. Čakalo se je 57 let in zdaj se hoče tekom onega tedna napraviti nov zakon. Tudi javna kritika bi bila doprinesla marsikatero razjasnilo. Ali za vse to se ni dalo dovolj časa in zato predlagam, naj s< odloži sejo do prihodnjega tedna. Posl. Venezian je odgovoril, da mora zbornica že imeti toliko zaupanja do deželnega odbora, ki je temeljito proučil sedanji načrt. Ta da absolutno ni prepis dunajskega načrta. Oni pa, kateri nimajo potrebnega znanja o javnem pravu, da ga tudi tekom enega tedna ne pridobe. Radi tega da je proti odložitvi. Posl. Slavik : „Tudi ako se ima zu-upanjc v temeljitost študij deželnega odbora, mora se vendar stvar proučevati. Ako dajem svoj glas, ga ne dajem, ker imam zaupanje, ampak ker je tako moje prepričanje, in da pridem do tega prepričanja, treba je, da stvar pretehtam. Reklo se je, da je ta predlog rezultat dolgih študij. Prav. Ako je Dr. Venezian potreboval toliko časa za preštudira-nje, treba ga je tudi meni, da eventuelno j stavim svoje predloge. Mislim, da je v enem tednu mogoče dobro pripraviti se. Radi tega smatram svoj predlog opravičenim. Predlog posl. dr. Slavik je padel proti glasom manjšine. K splošni debati o predlaganem načrtu za novo tržaško ustavo oglasil se je za besedo posl. dr. Mrach, kateri se v obče strinja s predlaganim zakonom, ne odobruje pa prikrajšanja kompetencije mestnega sveta v prid delegacije, ki bi imela biti le mandatarka mestnega sveta, katere važnost bi bila pa po Bilo je malo čet, lirabrejših od .,kra-varjev." Kakor strela so planili v boj. Nem« i so jim sledili počasneje, a v boljšem redu. Zdaj so zadonele trombe Viržincev in fanfara je izdala kraj, kjer je prežala zaseda. Dunvud je napravil s svojimi vojaki spreten obrat v stran, nakar so Lavtonovi ljudje, ki so bili udrli ven iz svojega zaščitja, vstopili v vrzel in zdrvili kakor vihra nad sovražnika. Ta napad je bil za sovražnika prehud : razkropil se je na vse strani. Vojaki so divili preko polja, kakor hitro le so mogli teči njih konji. Samo malo jih je bilo ranjenih. tisti pa, ki so kljubovali maščujočim rojakom, niso izšli živi iz boja. Nemci so bili, ki so morali zdržati glavni naval, in pokorni železni disciplini, so vztrajali hrabro, dokler jih niso ognjeviti konji in žilave roke nasprotnikov razpršile kakor pleve. Velik del teh siromakov so pomandrala konjska kopita — in kmalu je videl Dunvud bojno polje očiščeno sovražnika. Od nadaljnega zasledovanja ga je zadržala bližina glavnega voja sovražne pehote, in peščica Nemcev, ki so bili ubežali nepoškodovani, je iskala pri njej zavetja, (Pride še.) fSti a.n II »EDINOSTc štv. 86. V Tržtu, dne '21. marca 1907. avtoritete mebtnega bode stavil v podrobni predlaganem zakonu posebno z oziroai na imenovanje magistratnih uradnikov neprimerno povečana na škodo sveta. Kadi tega da debati tozadevne spreminjevalne predloge. Posl. dr. S 1 a v i k : „rudno je, da si je liberalna večina izposodila od krščansko-socijalne stranke dunajske načrt novega zakona potem, ko je ravno tako izdelala volilni zakon, ki je le še bolj reakcionaren — izvzemši pluraliteto —, nego oni takozvane reakcij onarne stranke dunajske. In jaz si to stvar čisto dobro razlagani. Krščansko-socijalni stranki je bil namen ohraniti si svojo pozicijo. Ravno tako je v Trstu. Instinkt samoobrane je pač pri tržaških liberalcih ravnotako dobro razvit, kakor pri reakcijonarcih na Dunaju, tiči ravno razlog, da je bil delokrog cije razširjen. Tara so gospodje od entre nous, ne da bi jih najmanj manjšina. Radi tega smo mi proti razširjenju delokroga mestue delegacije. Od te je bila vsaki pravici izklju- V tem delega-večine motila Ako volijo volilei ene občine v različnih volilnih okrajih, se ima sestaviti za vsak del občine, ki je dodeljen enemu volilnemu okraju poseben volilen imenik. Isto tako se ima. ako se v eni občini volilni čin vrši v več volilnih lokalih, katerim so po teritorijalnem pripadanju dodeljeni volilei, sestaviti za vsak posamezen del občine posebna volilna lista. Ako ima več volilnih občin samo toliko volilcev. da vsi ti lahko volijo v enem kraju, tedaj je dovolj, da se pri volitvi vzamejo v ozir imeniki posameznih o b č i n, ne da bi trebalo za to sestaviti novega skupnega | ^ volilnega imenika. 14. Kaj se zgodi z volilnimi imeniki? Volilne imenike je sestaviti saj v dvojni I izdaji; eno izdajo mora župan po dovršeni volitvi hraniti na vpogled in na koncu vsakega leta mora javno naznaniti rok od 8 dni. v katerem se smejo ti volilni imeniki od vsakega volilca vpogledati. 15. Kdo pregleduje in odobruje volilne imenike? Izgotovljen volilni imenik mora župan predložiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, za deželna 29. Kaj mora napraviti zaveden volilec, ako bi se drugi volilec pritožil (reklamiral), da je on (prvi volilec) vpisan v volilni imenik, ne da bi imel volilne pravice ? Zaveden volilec bo tekom 24 ur, odkar mu je županstvo službeno naznanilo (županstvo je dolžno to storiti!), da se je proti njegovemu vpisu vložila kaka reklamacija, d o-kazal pri kompetentni oblastniji (za Tr s t : pri magistratu, v drugih manjih krajih : pri okrajnem glavarstvu), da je reklamacija nevtemeljena. ker on ima vo- da ima dosedžg manjšina proti vsaki pravici — j- lavna mesta panamestništvu (Trst) ožičena. Le za slučaj, da bode manjšini zago- °_________________ x tovljeno primerno zastopstvo v odboru ozir. delegaciji, bodemo mi do neke mere pritrdili, da se moč iste poveča. Jaz mislim, da je vendar razlika med Dunajem in Trstom. Tu je mestna delegacija ob enem tudi deželni odbor: glede teh pa vladajo drugi zakoni in načela. V vseh deželnih zborih je odbor sestavljen tako, da zastopniki poedinili volilnih razredov izvolijo v odbor gotovo število članov. Ali primerno zastopstvo manjšine v odboru zahteva že sama pravičnost. Odbor ima pač zrcaliti mestni svet, biti takorekoč mestni svet en miniature. Ako že vlada za izvolitev mestnega sveta načelo zastopstva po interesih, tem bolj bi moralo to načelo veljati glede mestnega odbora, posebno če se delokrog istega razširja. V Trstu pa fungira lahko v gotovih slučajih odbor mesto mestnega sveta, in tem bolj je potrebno, da bodo zastopani vsi razredi. Radi tega bodem v podrobni debati stavil predlog, da se število členov mestnega odbora poviša na 14 od katerih naj bodo po trije izvoljeni od zastopnikov vsakega mestnega razreda, dva pa od zastopnikov okolice. Da si s tem zakonom, ki hoče biti mo dern, zasleduje večina le lastne interese, izvir* tudi iz tega. da se je ohranilo institut „me ščanov. Pravi se, daje to le mila tradicija, sama taka mila tradicija pa je tudi današnj štatut, katerega pa ravno sedaj hočemo na domestiti z novim. Zakaj pa naj bi bili nekateri pristojniki občine meščani in drug ne ? Namen je jasen. Zagotoviti si hoče večina one razrede, kjer imajo rmeŠčani" voliln« pravico. Stranka bi se ne smela posluževat takih sredstev za ohrano svoje pozicije. Rad; tega bodem predlagal, naj se institut „mešča nov" odpravi, in podrejeno bodem predlagal naj se imenovanje ..meščanov" veže na gotove pogoje. Novi statut ima tudi določila gltde šol« paralelk. Ta določila *pa imajo biti pred cim rij i) roma deželnemu predsedništvu. Za mesta &r svojo upravo (izvzemši želna glavna mesta) določi namestništvo okrajno Pr* glavarstvo, ki bo imelo pregledanje in odloče-: vanje v reklamacijskem postopanju; tej oblasti mora župan predložiti volilni imenik. 16. Kaj stori namestništvo oziroma deželno predsedniStvo z volilnimi imeniki? Politična oblast popravi eventualne njej znane napake ter pošlje eno izdajo tako popravljenega volilnega imenika županstvu. 17. Kaj stori žnpanstvo ž njim ? Županstvo moraj a v n o razglasiti, k j e da j bo volilni imenik 14 dnij ob določenih j urad vsakemu volilcu na razpolago, da ga pregleda. 18. Kake pravice ima volilec do volilnega imenika ? Volilec sme tekom določenih 14 dnij pregledati volilni imenik ter lahko vloži na županstvo proti nepravilnosti pritožbo (reklamacijo). !9. Katere olajSavs nudi novi volilni red večim krajem (Trst) glede volilnega imenika? a) V vseh onih krajih, ki imajo čez 5000 prebivalcev, morajo biti volilni imeniki najmanj 8 ur na dan izpostavljeni v pregled ; b) Poleg tega pa mora v tako lino pravico. 30. S čem volilec lahko dokaže, volilno pravico ? Z rojstnim, domovinskim, vojaškim listom (Pass), z delavskimi knjižicami, s potrdilom županstva ali gospodaija o bivanju. Ta dokasila so nujno potrebna. Zakon pravi: ako kdo ne donese gori imenovanih dokazil, se ima njegova prošnja takoj zavrniti, ne da bi trebalo niti ozirati ae na njegovo reklamacijo ! Pozor! Potrdila o enoletnem bide- I vanju v Trstu in okolici se do i vajo ~ policiji ! (Pride še) Svetovna razstava v Bero-1 i n u. „Berliner Tageblatt" je nedavn sprožil predlog, naj bi se leta 1913 povodom 25-letnice vladanja cesarja Viljema priredil svetovna razstava v Berolinu. V viših krogih spoznavajo važnost te razstave za Berolin. ali malo nade je, da bi zamogli ta načrt izvesti. Izseljevanje Slovakov. Neki slovaški list beleži z žalostjo dejstvo, da s je v minolem letu iz Spisa, Sarisa, Liptov, Orave in Tarča izselilo 13.457 duš. V mnogih občinah ostajajo doma samo ženske, otroci ii. starci; ljudje sposobui za delo pa beže iz domovine. To izseljevanje se pokazuje v črn: sliki tudi na novačenju Tako jih je v medzi-brodskem okraju izmed 1415 novincev prišlo samo 696, v ujhelskeui od 904 samo 314, mestu Ujheli od 600 samo 200. V e n e z i a n je odgovoril Pirat v Romunski. Revolucijonarno gibanje v Romunski se dalje bolj razširja. Iz Si3tove (v Bolga-poročajo od 25. t. m. Romunsko obrežje donave je polno beguncev. Petnajst veleza-kupnikov. grških in židovskih, je pribežalo semkaj. Čil tukaj so odšle zopet ladij e, da prinesejo semkaj begunce. V nekaterih romunskih krajih vlada popolna anarhija. V Nikopolj je pribežalo tudi več židovskih in grških beguncev in tudi ravnatelj romunske banke. Tudi v Galacu, kjer je bil doslej mir, postaja položaj Čim nevarneji. Pričeli so štrajkati delavci v pristanišču in v tovarnah. V nedeljo so hoteli kmetje udreti v mesto ter zažgati vladno palačo. Vojaki so pa kmetje odbili ter vstrelili 25 kmetov. Iz Jassy-ja javljajo, da so posestniki tamkaj priobčili razglas, v katerem poživljajo organizacijo samoobrambe, ker je vlada preveč slabotna. V Kampini blizo Bukarešta so tudi izbruhnili nemiri. Davkarski uradniki so pobegnili v Bukarešto. Poslan je bil tjakaj bata- Dnevne vesti. Za velikonočne praznike. Velikonočn j prazniki so tu, čas torej, ko izrekajo ljudjt . drug drugemu ustmene in — pisane čestitki I Tudi Slovenci porabljaio v to svrho na tiso* ' in tisoče razglednic. Nad vse hvalevredno p . !je, ako se ta stara tradicija čestitanja v\ i velikonočne praznike spaja s kakim rodoljub-S tem zadobiva tradicija posebn A si moremo-li misliti plemenite nego je ta. ako povspešujemr namene svojega lastnega naroda, mi doprinašamo svoj novčič v pod- nim činom, posvečenje. jega čina, kulturne ako tudi vzdr-ki so volilcem. ki en izvod se za to pra-volilnega velikih krajih županstvo dati proti določenemu ^lijon jvojakov. plačilu vsem onim sočasno zglasijo. imenika. Pod plačilom ki se je porabila za He r stell ungsko sten). 20. Kedaj se je treb* oglasiti imenik ? 8 dnij po razpisu prijave se ne vpoštevajo. 21. Kedaj treba vplačati razumeva zakon svoto, nabavo enega izvoda za volilni volitev. Poznejše S dnij po oglasit vi pri dotično svoto ? županu (torej V Romanu so kmetje razdejali in opustošili več pristav. 4000 kmetov je napadlo mestece Sarat, vojaki so napad odbili, pri tem ie prišlo do krvavih prizorov. Romunski poslanik na Dunaju je dobil vest, ki mu naznanja, da so kmetje opustošili njegovo pristavo blizo Jurjeva, odvedli vso živino, poljedelske stroje, les in seno. Škode je od 300,000 do 400.000 levov. Vesti iz Valahije so še huje nego one iz Moldavije. V okraju Teleorman se kmetje ne plenjenjem, ampak tudi III. m met bodočega šolskega zakona in ne spa dajo sem. Poročevalec približno tako-le : Vidi se, da ni predgovornik tako ne pripravljen, kakor on trdi. Deželnemu odboru niti na misel ni prišel ob sestavljanju načrt« političen moment. Nazadnje pa ni stranke katera bi stremila po uničenju same sebe Liberalna stranka pa sploh ne potrebuje, d* bi se ohranila s takimi sredstvi. Nisem pri čakoval s strani večine tega odpora. Miislel sem si le, da mi bode stal predgovornik nasproti le kot odličen jurist, a ne iz stališča politično-nacijonalnega. Kar se pa tiče izvajanj posl. M r a c h a, ni res. da bi j namestništvu bil delokrog odbora razširjen izvzemši imeno (Ljubljana). 16 I zadovoljujejo samo s dnij po razpisu volitev) treba plačati 50°/„ požigajo in morijo. Njihov srd je v prvi vrsti polovico) dotične svote ; preostali del se pa j naperjen proti boljarjem. V Aleksandriji so izplača pri prejemu volilnega imenika. kmetje ranili nekega posestnika. V Premni je Vsak volilec, ki je že vplačal prvo po- bila umorjena vsa rodbina. Pristava bivšega lovico mora v izogibo ovrlie (eksekucije). | ministerskega predsednika Cantacuzene je po-vplačati tudi drugo in to tudi če ne bi hotel1 gorela. V Centraunu je bila zažgana mestna več sprejeti imenika. j hiša, ena najlepših palač v Valahiji. V Al- temu je bilo popolnoma opustošeno neko ve- Reklamaeije. i 22. Kaj je reklamacija ? Reklamacija je pritožba, ki j o je vložil volilec, češ, da j e v vo-( , ljudstvom ter ie ščuvaio lilnem imeniku kaka napaka. R ^ f medij udstvom ter je bcuvajo k 1 a m a c i j a se ima vložiti županstvu,: ki jo se svoje strani predloži pozvanemu okrajnemu glavarstvu, v deželnih glavnih mestih (Trst), oziroma deželni vladi vanje občinskih iunkcijonarjev. Glede zahteve manjšine ni mogoče, da bi bila delegacija sestavljena po volilnih razredih ozir. okrajih. Mestni svet je odposlal iz svoje sredine svoje najboljše člene v delega-cijo in ni izključeno, da bi odposlali tudi kakega zastopnika manjšine. Da tega do sedaj ni bilo, ni to nikaka žalitev manjšine. Ko hojnjih število primerno, najdejo oni tam tudi svoje zastopstvo. Sicer časi se menjajo in zdi se, da se tudi premene barve našega mesta. Tako napravljamo sedaj statut tudi za oce čase, ko bodete imeli večino vi. Manjšina bode vedno imela dovolj kontrole in to po komisijah, kjer ima ona svoje zastopnike. Radi tega se protivim predlogom manjšine. Prešlo se je k podrobni debati, s katero se je dospelo do ij 49. O zanimivi debati podamo jutri natančno poročilo, katero moramo žalibog danes pre- dneva oklic. kiniti z ozirom na pomanjkanje prostora. Volilni zakon in druge določbe, ki se tičejo volitev, s praktičnimi izgledi, izdaja politično drattvo „Edinost'. II. Volilni imenik. Volilni imenik je nenadomestljivo orožje vsakega volilnega boja!! 23. V katerem roku treba V roku 14 dnij od onega ko je županstvo oglasilo da je volilni imenik razložen. Zakašnjene reklamacije jemljejo več v ozir. 24. Kako se reklamira ? Pismeno ali ustno (na zapisnik). 25. Kako se ima glasiti pismena reklamacija? Kakor je razvidno iz iormularja v dodatku te knjige. 26. Kdo sme reklamirati ? Vsaki volilec in to ne samo za sebe, ampak tudi za druge volilce. Pozor! Vsaka reklamacija velja le za en slučaj (za eno osebo). Za vsak slučaj (osebo) je treba vložiti posebno reklamacijo! 27. Proti ?emu se lahko reklamira ? Proti temu : a) da seje iz volilnega liko posestvo, lastnina romunske akademije. Mesto Aleksandrija je bilo • zažgano. Kmetje so umorili več židovskih rodbin. Došli vojaki ne zadostujejo. Na tisoče razglasov razširjajo na plenenje in požiganje Gospodarske posledice. ..Neues AViener Tagblatt" prinaša to-le poročilo iz Bukarešte : Posledice tega punta bodo gotovo najhuje, posebno če bodo izgredi nadaljevali in ako kmetje ne bodo hoteli ob-vloziti reklamacijo ? j davati polja. Banke so že omejile kredit kmetom. Obžalovati je, da pride Romunska vsled tega punta ob kredit pred inozemstvom, lin to še posebno radi pretiranih vesti v ne- ivojniške knjižice, se ne katerih listih. Posebno bodo trpeli trgovci v ; Valahiji : mnogi bodo morali napovedati konkurz. Več vnanjih importerjev je že usta-j vilo dopošiljanje blaga. Oe bo punt trajal še • nekoliko dni, navsiane huda trgovska kriza. ; Mali trgovci, ki so ekskomptirali menjice, bodo trpeli izdatne izgube. Velike banke v Bukarešti in v Jassiju so interesirane na poljedelskih podjetjih s peddesetimi milijoni in agrarna kriza bi jim provzročila velikansko škodo. Novo romunsko ministerstvo. Novo romunsko miuisterstvo je sestavljeno nastopno: Demetrij S tur dza predsedstvo in vnanje stvari; Ivan Bratianu, notranje stvari, Emilij Costinescu finance, Spiro i m e - ; Haret uk, Aton Carp poljedelstvo, industrijo, poro kulturnih ustanov, ki si jih mora žavati narod sam, ker mu jih. oni, poklicani v to nočejo dati in dajajo našeuv narodu mesto kruha — kamen ? !! Šola, narodna šola je greda, iz katere raste kultur^ naroda. Narod brez šole, je narod brez kulture, a brez kulture ni bodočnosti. ZnV polagamo rojakom na srce, naj se ob tel: velikonočnih praznikih spominjajo narodnih ustanov, ki jim je namen, da pov-spošujejr-javno naobrazbo in da povzdigujejo kulturu stopinjo naroda. Mej temi je družba sv. Cirila in Metodija na odličnem mestu. Ta družb skrbi za šolsko izobrazbo naših otročičev u. podlagi materinega jezika, ki je ob enei tudi edino pametna pedagogična podlaga, povsodi tam. kjer nam državni deželni in občinski faktorji, odrekajo to erni nentno kulturno ^sredstvo. Družba sv. i iril. in Metodija je, ki v takih narodno izpostavljenih krajih postavlja temelje narodni kultur; Zato zaslužuje vse naše podpore, ki smo j dolžni dajati družbi vsak — po svoji moč; No zahteva se, da bi vsakdo dajal goldinarji ali krone — tudi novčič je dobro došel i* hvaležno vsprejet. Novčič do novčiča — kron;. Jako umestna misel je bila torej, da j družba priredila za te velikonočne praznik posebne razglednice. Tako more vsakdo ustrezati stari priljubljeni navadi čestitanja in o enem prispeva svoj novčič za našo družbt Razglednice so trojne vrste : krasne, umetnišl izdelane. -Tedne podajajo sliko nesmrtne^ Simona Gregorčiča z ganliivim blagovestjem Le vstani borni narod moj — do dan s v prah teptan — pepelni dan, ni dan vc tvoj — tvoj je — vstajenja dan ! — Druge predstavljajo družbo v logu rajajoči otročičev z verzom Simona Jenka : Zdaj klij tebi dvojni cvet : pomladni čas — čas mladi' let. — Tretje predstavljajo dekliško d v o; it:' ki si kažeta piruhe na trati kraj domače v.t^> Priporočamo rojakom, naj sezajo po tel. razglednicah za velikonočne čestitke. Mest' da s svojim novčičem podpirajo tuje spekuian' naj potrošeni denar služi v kulturne svrh lastnega naroda ! ! Te razglednice se dobiva; v L a v r e n č i č e v i t o b a k a r n i na trg pred vojašnico. Za Crnovojnike. ("movojniki, ki b vstopili v vojaško službo leta 18f»4 in ki s pristojni v Trst, imajo na mestnem mag. stratu (oddelek I. ulica Muda vecchia št. 3. nadstr. vrata 4) oddati svoje vojaške oz; roma brambovske knjižnice, ter dobijo črni- ni k a izpustilo kakega volilnega1 trgovino ; Tomaž Stelian pravosodje. Mortzun upravičenca (glej tormular v dodatku); javna dela; general Averesco vojna. b) da se volilcu ni vpisalo pravo krstno ime c) da je v volilni imenik vpisan kak volilec, ki nima volilne Drobne politične vesti. Španski kralj bolan -t i k o ? Iz Madrida poročajo, da je z a j e-zdrav- 13 Kaj je volilni imenik in kaj velja za istega ? Zupan ima uvrstiti vse volilce dotične! občine po abecednem redu in z navedbo njih stanu ter stanovanja v posebne liste (volilne imenike). V (»lil ni imeniki so volilni katastri. Voliti sme le oni. ki je vpisan v volilni imenik! pravice (za Trst posebno važno avstrijski državljan!) (glej formular i č v dodatku) ; d) da je v v o 1 i 1 n i imenik vpisan kak mrlič (posebno važno za Trst !). 28. kaj se zgodi z uloženimi reklamacijami ? Reklamacije mora župan tekom treh dni predložiti pristojni oblastniji: in sicer: na deželi in v malih mestih okrajnemu glavarstvu (n. pr. Sežana, Volosko itd.), v de- j želnih glavnih mestih pa namestništvu ker n i stveno stanje kralja Alfonza opasno. Že dlje časa bruha kri. Boje se, da je jetičen, kakor je bil njegov oče. Narodno-galikanska cerkev. Na Francoskem so se nekateri katoliki sprijateljili z vladnimi odredbami glede odnošajev med cerkvijo in državo, ter so se odcepili od Rima, ustanovivši novo cerkev, katero so zvali narodno-galikansko. Ne priznavajo papeža, odpravili so celibat za duhovnike, a pri spovedi ne naštevajo grehov, marveč se t (Trst) oziroma deželni vladi (Liubljana). 'splošno kesajo svojih grehov TUŽAŠKA MALA MONIKA' Ponarejen denar. Prodajalec pomaranč Ivan Pollinelli je včeraj izročil na policiji ponarejen 2 kronski srebrnjak, katereg; je prejel predvčerajšnjim od nekega nepoznanega človeka, ki je pri njem vkupil pomaranč. — Istotako je služkinja Josipiim Pin. izročila na policiji ponarejeno krono. Zasačena sta bila 35-letni težak Fra C. in 18-letni ogljar Anton D., ko sta pre: skovala žepe nekemu Antonu Svetniku, k stanuje v nlici Maiolica. Svetnik je bil nekoliko pijan in je spal naslonjen nr. neka vrat v ulici deli' Arcata. Gori imenovana uzm^-viča 6ta hotela porabiti to priliko in sta mu šla preiskovat žepe. V isti hip je pa prišli' tam mimo patrulja policijskih agentov ter ju je aretovala. Neznan tat. Peter de Primtegiio, stanujoči v delle Sette Fontane, je prijavil predvčerajšnjim popoludne na policiji sledeči dogodek : On je štirikolesnim vozičem isteg popoludne prevažal po ulici delle Sette Foi -tane več raznega blaga. Ko je z vozičem dospel do cilja, je pa zapazil, da mu je mef potjo neznan tat ukral z voziča vrečo otrošk • obleke in perila, 4 kg salama in 6 morski:, pajkov, v skupni vrednosti 40 kron f Poskus samomora. Včeraj v jutro na vse zgodaj, in sicer ob 4. uri in pol je 5K-letni Alojzij C.; stanujoči v ulici Chiozza, skočil v morje s .pomola sv. Karla. Nek,-finančni stražnik, ki je to videl, je pa pri^ V Trstu, dne 2 7. marca 1^07 »EDINOST< štev. S6 Stran IIT hitel tja iu &a potegnil iz vode. Zatem ga je inančni stražnik odvedel na stražnico prista-iiScnih čuvajev (pilotov), kamor so telefoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje. Ta je pa dal Alojzija odvesti v bolnišnico, kier so ga zaprli v opazovalnico za umobolne. * Zlobnost. Predsiuočnjim okolu 6. ure in pol se vozniki. 20-letni Karol S., 22 letni Orest F. in 23-letni Nikolaj B., pustivši svoje konje in vozove na cesti, šli v neko krčmo na obrežju dei Pescatori in tam popili nekoliko vina. Ko so pa popili vino so - iz same zlobnosti — štrli štiri čaše ter zažgali en namizni prt, provzročivši s tem krčmar j u skoraj 5 kron škode Krčmar je pa pozval redarje in dal zlobneže aretovati. Ko so jih redarji aretovali, ie Nikolaj B. .lejal proti enemu redarjev: „Že pride dan, ko mi to poplačaš !« Na policiji bo jih vzeli na zapisnik in jih pridržali vse tri v zaporu. Smešnioa. Na predavanju o higijeni. Predavatelj je vskliknil: »Torej, kaj moramo napraviti, mej tem ko pričakujemo zdravnika?* — Eden oaluaalcev: „Oporoko Rebus V D E (Rešitev prejšnje; KOZA. KjZAK.) Koledar ln vreme. — Danes: Rupert, -jkot : Stanimir ; Srdana. — Jutri: Veliki četrtek; I van KapiPtran — Temperatura včeraj: ob 2. ari popoludne -f- 11° Celzius. — Vreme včeaj: -i-no. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda je daroval gospod Ljubic in pri-atelji kron 10.—. Denar hrani uprava -Edinosti". Vesti iz Goriike. Italijanstvo Gorice je rešeno. Mestni zastop je v sobotni seji z burnim odobravanjem najete klake enoglasno sklenil, da se ;.rekrsti Gosposka ulica, v „Via Giosuč Car-ducci". V Gosposki ulici je skoraj polovico iiš v slovenskih rokah, tam so razne slovenske trgovine. Ta dejstva so uzrok, da se bi naprej imenovala ta ulica po pesniku ode Satanu. ker sam satan pomaga Slovencem v ■forii i (kakor se je v Gledališčni kavarni iz- - izil znan ultra; zagrizeni laški odvetnik s slo-onskim imenom), da napredujejo tako naglo t.: kupujejo laško posest. x. Pravi uzrok, zakaj je deželni glavar ista vil na dnevni red zadnje seje deželnega bora 140-;-8=148 toček je ta, ker je imel Ipotovati stolni prošt in poslanec Faidutti i Dunaj k zborovanju za varstvo otrok. Pa iaj že kedo reče, da dr. Pajer ni konci-ijanten, ko radi enega poslanca, ki se lilini njegovim nasprotnikom in brez katerega bi II dun. kongres gotovo tudi rešil svojo nalogo, - stavi tako dolg in važen dnevni red. čegar vsebina bi zadostovala najmanje za deset sej. I'a. saj se poznamo : laška liberalna in kle-nkalna stranka si navidezno nasprotujeta, na Jheis pa delata pod enim klobukom proti Slovencem. Iz Kobarida. Zajci so v minoli zimi v .kajšnjem okraju veliko škodo napravil: ali temu kriva huda zima, ali niso posestniki ireves zadostno zavarovati istih, ali so krivi podjetniki lova, ker so premalo zajcev pobili. V Dreženci so cenili škode na mladem adnem drenju okoli 500 K. Posestniki na-.-nravaju tožiti podjetnika za odškodnino. Tukajšnjemu cestnemu odboru je že doba . „.tekla, v kratkem bodo razpisane nove vo-tve. V tei dobi je bil načelnik g. fvau Laganja, zemljomerc v Kobaridu, zastopnik de-•ilncga odbora v Gorici. Upati je, da se na :. ovi voli t vi zedinijo volilci in /berejo doina-na posestnika načelnikom. Za to sposobnih mož ne manjka. Na novo zidana državna cesta, ki ie sicer dobro izstavljena od Kobarida do Ternovega, je bila -■a promet odprta že meseca junija 1906; le i nekaterih mestih bi bilo potrebno pregle iti in izdreti kamenje, ki bi se lahko vtr-ralo na cesto, vsled česar bi se mogla dogo-;iti nesreča. Za preložitev državne ceste Tr-3vo — Srpcnica ni £o določeno, rdi pojde - y/l vas Trnovo ali nad v a si o ? Gled ' dr-.vnozborskega kandidata za tukajšnji volilni kraj je tu še vse tiho iu mirno. e. Iz »Tor. Vrtojbe. Kakor je bilo že jzr.anjeno, priredi tukajšnje bralno in pevsko društvo Napredek" na Velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila na dvorišču g. Ivana atističa zraven cerkve svojo pomladno vese-' z jako obširnim in zanimivim vsporedom. >!sdelevali bodo: tamburaški zbor društva ..Napredek*1, pevski zber iz Dol. Vrtojbe, medini zbor iz Št. Petra rPrešeren", vojaški rkester in d >mači diletantjc. Po predotavi v3 ples in svobodna zabava. Požar v Petovljah in Zagraju. Iz - ^vodenj nam pišejo dne 25. t. m. : Lokomotiva vlaka 1014. ki vozi tu mimo okolo '!. ure predpoludne, je včeraj provzročila ->£ar na dveh krajih — v Petovljah i h Za-^raju — s tem. da je metala iskre, ki so .n2gale mladi gozd, oziroma borovce. Kor je Silo vse suho, se je ogenj širil z veliko naglico. Prihiteli so ljudje gasit iz vseh strani. Na lice mesta je došel tudi s 14 delavci stavbeni >:omisar iz Gorice Tarente. Po večurnem trudu se je posrečilo lokalizirati ogenj in F >gasiti. Največ škode je v Petovljah, kjer požar pokončal 5 „njiv" mladega gozda, škoda se ceni na 1000 kron. V Zagraju so zgoreli casajeni borovci. Koncert glasbenega In pevskega društva v nedeljo dne 24. t. m. obnesol se je dobro. Proizvajala se je tretjič mogočna razširilo tudi na turistiko po Bosni in Her-i Dvoiakova skladba „Stabat Mater". Izvrstno cegovini. Klub bo členom „Slovenskega pla- je izvedla svojo nalogo sopranistinja g.čna ninskega društva" prepuščal pod istimi pogojij Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Hrovatinova. istotako altistinja g. Fonova in kakor svojim članom svoj lokal v „Društve- Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vupre- bas g. Jakše Tenorist g. Črnko in bas g. nem domu" v Sarajevu, planinske koče in i Jera.a vsakovrstne transporte od rv*ake atram in na Posega bila sta nekoliko prehlajena. Mej po- druga prenočišča. Kar se tiče vožnje po on- slušalci opazili smo mnogo nemškega in ita- dotnih železnicah, je klub pripravljen posre- lijanskega občinstva. dovati za vse možne olajšave. „Slovensko pla- „Učit. društvo sežanskega Šol. o- ninsko društvo" je z veseljem stopilo s klu- kraja" priredi v Nabrežini, dne 4. aprila t. bom v zvezo. Naj se torej njegovi členi obra- 1. ob 10. uri redno zborovanje z nastopnim čajo na to bratsko društvo, vsporedom: Nesreča. Posestnik Anton Fajfar na 1. Predsednikov pozdrav. 2. Overovljeuje Rudnem pri Železnikih je padel minolo so- zapisnika. 3. Reterat: „Brezžični brzojav", boto ob skladanju sena na hleva in si razbil Poroča tovariš G r u n t a r. 4, Eventuelni črepinjo. Bil je takoj mrtev, predlogi. ^ ^ ^ Odbor vabi na obilno vdeležbo. Vosti iz KoPOŠkOe Podravlje. Vesti iz lstre> Hranilnica in posojilnica v ; Podravljah je imela v nedeljo 24. t. m. svoj Volilno gibanje v Istri. Vroč dan za 0bčni zbor za trinajsto upravno leto. Pre-gospoda Bennatija. V nedeljo se je vršil jemkov je imela posojilnica v letu 1906 K v Bujah volilni shod, sklican po italijanski 155.477*60, izdatkov pa 150.251*87 K, torej liberalni stranki. Na shod je prišel tudi kan- skupnega prometa 305,729 87 K. Prečitalo se didat dr. Bennati iz Kopra. Dogodki, ki so je tudi poročilo revizorja zveze in je bilo isto se vršili pred, med in po shodu, pa pričajo, j ^ odbor jako laskavo. Ta hranilnica je imela da so minoli tisti lepi časi, ko se je Italijan- j prestati malo krizo, a sedanji načelnik, po-sko ljudstvo slepo pokorilo vsakemu migljaju • sestnik g. Ivan Šervicalj vodi celi denarni mogočnega dra. Bennatija. Minoli so časi, ko I zavod tako strokovnjaško in marljivo, da j je dr. Bennati prihajal v vsaki italijanski kraj j 8toji posojilnica popolnoma na trdih tleh in j kakor kakov triumfator, oziroma diktator.1 vživa popolno zaupanje. Tudi je hranilnica v j Italijanska liberalna stranka je naletela Bujah marveč na hud odpor. Tako je posneti — ako znamo čitati med vrstami — iz poročila istega „Piccola" samega. Ako ta list izraža svoje zadoščenje že na tem, da je še kmetov, ki so ostali zvesti j italijanski liberalni stranki ; ako priznava, da; so socijalisti in pristaši kandidata Gambinija.j ki je sedaj neizprosen sovražnik kamore. j skušali onemogočiti Bennatijev shod, da je; prišlo ob vhodu do burnih prizorov in da je' bilo par oseb tudi ranjenih; ako priznava' dalje, da so reditelji pustili v dvorano le; tiste, ki so bili njim povšeči. da je bilo vzlic; temu na shodu „par kmetov", ki so prote-; stirali proti postopanju italijanske liberalne stranke, da je po shodu zopet prišlo do bur-j nih prizorov, in če slednjič „Piccolo" že to ! proglaša za velik vspeh, ker se nasprotnikom italijanske liberalne strauko ni posrečilo povsem onemogočiti shod : če že „Piccolo"; tako piše, potem si že moramo misliti, da je i ^ odpor proti italijanski liberalni stranki precej e hud in da je moral gosp. Bennati prestati vroč1' dan. Nad vse značilna pa je opazka v „Pic- ' f colu" o odhodu Bennatija. Pravi namreč : ..Proti o. uri popoludne so g. Bennati in njegovi spremljevalcih odpotovali, vnovič živahno pozdravljen i." Skromen je postal „Piccolo". In ta i ^ skromnost je zelo značilna. Kako vse drugače ! so se glasila nekdaj-poročila. če je potoval kakov Bennati ! Kje so zatrdila o velikanskih manifestacijah, o neopisnein navdušenju in o neizogibnih toastih na neizogibne .i ... jtu V ! „Piccolo" priznava sam. da se je Bennati odpeljal takoj po shodu, česar gotovo ne bi bil storil, če ne bi bil čutil, da so mu tla vroča pod nogami! Da, da, nad signori se sedaj maščuje pouk, ki so ga sami dajali ljudstvu. Vedno so je izgajali za nasilje, seveda, proti Hrva tom in Slovencem ; a sedaj je dan zasluženega plačila, ako se ljudstvo, vzgojeno za nasilje, obrača z nasiljem proti svojim nekdanjim gospodom in mojstrom. Prof. Markovič o Simonu Gregor čiču. Poročajo nam iz Ljubljane : V nedeljo zvečer predaval je v tukajšnjem ,.Mestnem domu" dr. Fran Markovič, profesor estetike na zagrebškem vseučilišču, o poezijah Simona Gregorčiča, Prof Markovič, sam pesnik klasičnih epskih in dramatskih del, izrekel je o Gregorčičevih poezijah najlaskavejšo sodbo ter ga označil kakor enega naj odličnejših slovanskih lirikov. Predavatelj je glasovit literaren kritik: v svojih študijah ne gre za visokimimi besedami, a vse, kar podaje, je plod temeljitih študij. Za to Jpa je niegova sodba o Gregorčiču ne le jako zanimiva, ampak uprav merodajna. lfesti iz Kranjske. Gregorčičeva slavnost v Kranju. V telovadnici kranjskega „Sokola" se bo vršila dne 14. aprila velika Gregorčičeva slavnost. Vspored obsega med drugim slavnostni prolog, petje in deklamacije. Na slavnosti sodelujejo razna narodna društva. Po pripravah sodeč utegne biti ta prireditev veličastna manifestacija v slavo in spomin S. Gregorčiča. Protestni Skod. V veliki dvorani hotela „Union" je bil v nedeljo dobro obiskan shod, na katerem je poročal dr. Šusteršič o cerkveno-politicnem položaju s posebnim ozirom na francoske razmere. Govoril je tudi škof dr. Jeglič. Konečno se je sprejela resolucija, ki izraža protest proti postopanju francoske vlade v znanem kulturnem boju. Seveda se je stvar primerno izrabila za prihodnje državnozborske volitve. Učiteljska imenovanja. V zadnji seji deželnega šolskoga sveta 6ta se izpolnili tudi izpraznjeni učni mesti na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah. Za II. mestno deSko šolo Je bil imenovan A r k o, do sedaj učitelj v S t. Vidu nad Ljubljano, za III. mestno deško šolo pa Andrej Rape, dosedaj nadučitelj v Smledniku. Za slovenske turiste. Bosansko-herce-govinski turistični klub se je obrnil do „Slovenskega planinskega društva" s prošnjo, da bi stopilo v ožji stik ž njim ter svoj delokrog (Dalje na 4. strani). MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske Informacije in iztirjevanja ulica Vfnoenzo Bellfni it. 13. Dopisalkl vseh mestih sveta. Tovarna pohištva v TRSTU Blica delia Tesa štev. 46 %-sako stran. Ulaga blago, u plačuje cariuo in daj« posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fiseher 4: Reehsteiner naal Zastopstva: Benetke, Milan, Busto Areizio, Verona, Como, Chiaaao, ----T urin, Luino, Mannheim. — — — — 3Cdor želi m dobro kapljico: namizno vino iz najboljih (lalma-finskih kleti; vino Mrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči ref^šk, zadarski maraskin, luk-sanlo itd. — tropinovee, pristno »ilje Iz oljk, iikvorjev in Špirita, u a j se obrne na Zalogo, ulica Farneto 3 ...............Jo" Via Farneto štev. 3 ZALOGA Piazza - -Rosario št. 1 KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. ' Giulio Zanolla krojačnica TRST — ulica. Torrente 32 Izdeluje po meri. — Moderni kroj, Točna izvršitev. — Cene zmerne. Trgovina z manufakturnim blagom ZLossit & ILauoioit Nasledniki Lul*l Rleel-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trsft Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blage gladko za gospe ... od nv6. «0 »Mre „ ribelin „ ....... „ OO „ Fufttanjl žametasti novi vzorol n 1» T r« „ s križnin. tkanjem n. „ „ „ 28 „ „ navadni novi vzorci . „ „ 20 „ „ mešani „ ,,...„ „ 22 „ VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovic, volnenih rut, ffanelnih šmIot, xccccc volnenih in svilenih p reven. Trgovina z manufakturnim blagom Z&ossit & Kancich Nasledniki Lulgi Rlccl-ja Trst - ulica Malcanton Št. 10 - Trst Posestvo, valjični mlin in še ena | vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamči ; za prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, posestn. Iv Spodnjih Gameljnah nad Ljubljano. Le u prodajalnici Giorgio Jess - TRST _ ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja — velika izb era ženskih oblek. Krila, jopiči, paletot, mantilje, bluze vse po nizkih cenah. £ U >1 T I" Grianoni Giovanni I Izključno zaste pnik z zalogo ca debelo in drobno S Oraetsin - Z-icht D. R. P. 126-135 (Mannesman) I Beložarna luč. Ukozvani elektri.-ni plin, 100 «v©6 svetlobe, prihrani se 40°/0 na plinu, prihrani ■ se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potreben p > tovarniških ■ cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 »ve« .yetlobe. \ 15 urah porabi 1 liter petro- ■ leja Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljaća, macole iz jekla za kameno^ebe. - Sloveči praški gnjati Tvrke ANTONIH CHMEL iz Kraljevskih Uinogpadih se dobijo u prodajalnici delikates Anton Furlan, ulica Cavana št. 13. f-t tr TV vEDINOSTc itev. >>«; V Trstu, «lne marca lf* KOTEL 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zroernc. p očka j & 3(3gl HOTEL BALKA.% »rijetnem položaju, da deluje z svojim lastnim denarjem. Sklenilo se je tudi črtaU iz denarnega prometa prilično 1000'— K, kot neiztirljiv dolg, katera svota se je po začetnem odboru izposodila laLkomireljno nekaterim esebambrez zanesljivega p o so štv n. Rezervni zaklad znaša K 4906'87, čistega dobička je bilo K 1109-29. Beljak. Nemška dva kandidata dr. Aichelberg in dr. Angerer pridno nadaljujeta svojo agitacijo po slovenskem delu volilnega ♦ •kraja. i>ne 24. in 25. t. m. sta imela shode v Drobolali (Dobropolje) Bačah, Maloščah in Mlinarjah. Najbolj kunštno so napravili Aicbelbergovi pristaši. Sklicali so zborovanje zadruznikov mlekarne, potem se je vršil volilni shod in po volilnem shodu pa je imda požarna hramba neko posvetovanje. Na ta način so spravili vsaj nekaj poslušalcev skupaj. Kandidat socijalnih demokratov se ne pokaže pogosto, o nemški krščanski socijalni stranki pa ni nič čuti. Vse eno pa je cela stvar že precej na jasnem, in more postati volilni boj na Koroškem tokrat prav zanimiv. Slutim nekaj, a nočem stvarjo v javnost, ker bi mogel le škodovati. Morda pozneje. Ako se stvar res dožene, bode morda obračun vendarle zanimiv. Čudna spomlad. Po par bolj prijaznih dnevih se je pojavil zopet mraz in pada toplomer po noči do 5° R., zjutraj 3—4° R. Tudi je v soboto dne 23. t. m, prav lepo zimsko snežilo. Brzovlak v nedeljo zjutraj je prišel z 5 urno zamudo, ker je vtičal v množini snega v Wald na Štajerskem. Gospodarstvo. Avstrijske železnice v letu 1906. A. J. — Po neki sestavi železniškega ministerstva, izdani pred kratkim, so avstrij- j f^ke železnice v letu 1906 vozile nič manje nego 191 milijonov potovalcev in so dobile na voznini 1^5 milijonov kron. Dalje so prevozile tudi 130 milijonov ton. tovorov, a voznine za to je bilo 559 milijonov kron. Kakor se vidi izkazujejo skupni dohodki svoto 754 milijonov kron, od katere je le četrtina prišla iz osebnega prometa. Skupna avstrijska železniška mreža je imela dolgost 21.:J80 km, h kateri jo prištetih tudi 75 km železnice z električnim obratom. Ako k tem električnim 1 železnicam prištejemo še razne električne male železnice v različnih deželnih glavnih mestih, bi znašala njih dolgost 556 km. Mejnarodna fotografiška razstava v Kijevu. A. J. Carska tehnična družba nameruje koncem tega leta prirediti v Kijevu mednarodni lotogratiško razstavo ; seveda le tedaj, ako politične razmere dovole to. Te razstave sejmorejo udeležiti ne le fotograri po poklicu, ampak tudi diletantje in izdelovatelji totogra-iičnih notrebščin. Nadejamo se, da bomo tudi Slovenci zastopani na tej razstavi po kakem razstavljalcu. Nova naprava za razvetljavo v Koprivnici. A. J. Mestna občina Koprivnica na Hrvatskem je sklenila ustanoviti centralno napravo za razsvetljavo. Veseli nas, da hrvatske občine kažejo toliko praktičnega smisla za moderne naprave. Razne vesti. Ženski inženirji. Ne mine skoraj noben dan, da ne bi ženske zašle le v katero polje moškega poklica. Prvi ženski inženir je bila Rusinja, gospica Kanijerski. Svoje izpite je položila z odličnim vspehom na pariški tehniki in sedaj opravlja neko višo službo pri ruskih železnicah. Našla je naslednico, in sicer v Angležkinji mis AliCi Perry, ki je nameščena kakor nadzornik v pokrajini Galway (Irska). To mesto je dobila po smrti svojega očeta in vrši vso službo na splošno zadovoljnost. Strošek za poedinega vojaka V pojedinih državah stane vsak vfjak v času mira : V Rusiji 772 K. v Nemčiji 11 61 K, v Avstro Ogrski 1175 K, v Italiji 1335 K, v Franciji 1633 K, na Angležkem 2045 K. Na vsakega prebivalca Avstro-Ogrske odpade na leto za vojsko 1»> K. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Tiskala tiskarna konsorcija liBta Edinost" v Trstu. primerno za tri o-ebe, 7. vitom. v bližini me-stft, iščem. Pogodba tudi za već let. — Pouudbe po-»Sp^rta'-.4* na ..Inaeratni oddelek Edinosti- 1987 stanovanje Kdo ima m ii lil Prodaja tudi koruzno perje za postelje. kni denarja, in i cče dober za Inžek kupi M-ko hišo v predmestju. V hiši1 je dr.br^ vpeJjflr a prodajalrico. Ugodna pozieja tudi H*g" n BT eventualno za pekarno. His* nese d-rer dohodek. U -™1 * tako. da so v malo leli!. amortizira. Pogoji ugodni. | fl|jQa LilM ll3 TUŠtiM 2 lOPl 111 1010260) Več peve „lne* rj.tni cddtlek Edinosti '. Velika zalega istrijanskega iu dalmatinskega -vina, belega in črnega iz najboljih kleti, iu ar« »1 a I. vrate na debelo in drobno PoSilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. Ul. CHov. Boooaooio U FRATELLI de OIOIA, Trst i160 Male in velike parcele j s hišami ob cesti v bližini ir.Fsta f=o na prodaj po-ngodnih cenab. Naslov peve . ,Ineeratni oddelek Edinosti4*. 14 (na teden, ;\1i mesečno). Prodajamo Plačilo na obroke za diuž:ne: motke obleke. ženHko blago, naveze, ta-i eti, ogrinjala. « e/nike, e^nrnim. shlce, zrcala, držala za zaveže ?. t. d. — Lev.-Hlccbt — Tj »t, Via Madocnins 43, 2 nađstr. 212 TVRDKA ilio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v uiici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) KOKKU&EVČSE OZ5t. Irstu, via S. Sebastiano 1, H. nad. PISARNA p. vcfiredovanje nepremičnin, pcsojil. -----zakupnin, zamen - in sploh trgovskih poslov. t 'ne Tire od i'), do I. pop. iu od 4. do 6. popoi. Velika izbera Guerino ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in d-ki je vedno preskrbljena z najbolj , kranjskim blagom. Prodaja na debeiu . drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. It334. itva Pohištvo svetlo In teretio, spalne in jediine sobe. divani, obešala, pisalne mize, železne postelje. s!i'*e z cala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi pesam: z il komadi. Trst9 via Chiozza 8 (RudeČe table) VITTORiO D0PLICHER Najnižje cene. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via *ng:eski). Spocij^litota.: blago tu- in incztmfsk:' ovarn. Izgotovljaj > »e oblfke po meri po najnovei1!: p^edi, toćno, froluluo in elegantno po nizkih C8m%a Barvaniea, pralniea in čistilnica na suho (s parnim obratom) & v* FRANCESC0 S. Đ0NAT! elektrotehnik TRST, ulica deli* Acfinedotto it. 25 ^ Aitorii^ana clitE^iiEu deiaim s pridefu! | mehanično delalnico Sj.r-^ma rpeHavo razsTetljjiTe, aTOtiCft*, S icieJftnrjr, airfjjroJtiv, kacor tu ti s đe!», ki _ «o t s «iektrcuhniko, k»tor i>opraT« fc. liH.iorjer iu prto«:.ov-' cvttiljk ■! to>ll m Cena Jako zmerne In Izvršitev p«?»Ib». t» 2 * m r S xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx