d.o.o. Kidričeva 36, Celje, tel.: 411-336, 411-298 faks: 063/37-845, servis: 33-495 Salon Blagovnica Agrlna Žalec, tel: 711-253 Samo 23.685 DEM Samo' 24.246 DEM električna stekla, centralno zaklepanje, Aiu platišča, BSS, Spoiler VW Golf A2S Prestige VW POLO NA ZALOGI SREČNO VOŽNJO V LETU 96 Čas božička in dedka Mraza V mesecu decembru otroci po Miklavžu najbolj težko čakajo božička in dedka Mraza. Vsi trije so privlačne osebe, ki z darili obdarujejo majhne otroke. Seveda bi bilo razočaranje zelo veliko, če katerega od njih ne bi bilo, zato je tudi letos Občinska zveza društev prijateljev mladine pripravila v sodelovanju s krajevnimi društvi DPM, vrtci in krajevnimi skupnostmi obisk božička ali dedka Mraza. Pri lem je bilo nemalo težav, predvsem finančnih, saj nekateri odrasli, ki odločajo o tem, kako velik bo koš božička ali dedka Mraza, menijo, da to ne sodi v proračun občine. Kljub vsemu so težave prebrodili in dobra moža že obiskujeta malčke po krajevnih skupnostih oziroma vrtcih. Letos bodo obdarili vse otroke od drugega do sedmega leta starosti, vseh pa je kar 2200. Na sliki: Med prvimi je dedk Mraz obiskal bra-slovške malčke. T. T. 6, 12 COBISS III 5/1995 III 500000251 Leto XVI - številka 12 - december 1995 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec *V&em fne&ivaiemt mote fatcc VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996. Dragi bralci, želimo vam vesele božične praznike ter veliko sreče v letu 1996! Naslednja številka Savinjčana bo izšla 17. ... januarja 1996. uredništvo TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ 1 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. PREBOLD ZLATKOVA VAS Vsem poslovnim sodelavcem in občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996! Latkova vas 212, PREBOLD 063 701-953, tel.: 701-316 Vonj po smrekah, svečah in dišečem pecivu, neskončna belina in čas skritega pričakovanja... To so podobe, ki nas v božično-novoletnem času spomnijo, da v vseh nas še živi otrok, ki se ne sprašuje po starosti, temveč si želi in potrebuje naklonjenosti, pozornosti, bližine drugih in občutka, da je za nekoga dragocen in pomemben. To je čas, ki v nas zapušča najlepše sledove. Ti vtisi nam ustvarjajo trdno notranje jedro, so viri naše notranje moči v trenutkih, ko nam življenje nalaga najtežja bremena. To je čas, ko radi delamo obračune, ko se oziramo v preteklost, in je čas za spremembe, je čas, ko dajemo na tehtnico svoja dejanja, da bi se veselili sadov in se učili iz napak. Ker smo vse življenje bitja v nastajanju in spreminjanju, smo polni upanja, da lahko dosežemo, kar si želimo. Na poti skozi življenje pa ne moremo biti sami. Tisti, ki trdi, da nikogar ne potrebuje, da sam sebi zadoščale osamljeni sebičnež, in tisti, ki je popolnoma odvisen od spodbujanja drugih, je podoben brezoblični amebi. Vse življenje Si prizadevamo, da bi se približali ravnovesju med tem, kako se vidimo sami in kar mislijo o nas drugi. Naša pot ne poteka naravnost, temveč v cikcaku. Na njej moramo kar naprej popravljati smer. Pri tem smo zrcalo drug drugemu, kajti nihče med nami ne ve, kdo je in kakšen je, dokler ne vidi svojega odseva v zrcalu Drugega. Konec leta je čas, ko se lahko vprašamo, kakšno zrcalo kažemo drugim ljudem: svojim najbližjim, otrokom, sodelavcem, tistim, s katerimi moramo živeti skupaj, a se morda z njimi vedno ne strinjamo. Znamo biti iskalci dobrega v ljudeh ali jim s svojim zrcalom kažemo izkrivljen odsevi Pravijo, da v svetu vlada vesoljni zakon, po katerem nam iz gozda odmeva tisto, kar smo vanj zaklicali. Telefon: 063/412-076 Mobitel: 0609 630-977 Kakšne misli in notranjo naravnanost izžarevamo? Kakšna sporočila pošiljamo svoji okolici in kako vplivamo nanjo? In kako se pogovarjamo s seboj? Se sprejemamo z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, se znamo veseliti svoje enkratnosti in tudi napak, ki nam kažejo, da smo živo bitje, ki še ni dokončno, popolno? Le prijazen odnos do sebe, ljubezen, ki ni egoizem, ampak notranja opora in moč, nam omogočata, da lahko dajemo tudi drugim, ne da bi pričakovali povračilo, da lahko sprejemamo druge v vsej njihovi posebnosti. Toda če nimamo sami dovolj, nimamo česa dajati drugim. Včasih se zdi, da nam, Slovencem, še posebej manjka zdrave ljubezni do sebe, ljubezni, ki se zaveda svoje enkratnosti, zato ne potrebuje sovražnikov, da bi dokazala svojo pomembnost. Ljubezni, ki v dopuščanju drugačnosti vidi prednost, saj le sodelovanje v različnosti omogoča združitev v novo, višjo celoto. Vsaka prava sprememba sistema ali naroda se namreč začne pri posamezniku... Pot skozi življenje vsakogar med nami pa je pogosto polna ovinkov, ovir in neznanih križišč. Otroštvo je včasih otožno poslavljanje od naivnega verovanja v Lepo in Dobro, mladostniška leta polna bolečih iskanj in zmede. Prepričani smo, da bo potem, ko bomo odrasli in neodvisni, vse lepše in bolje, da bomo premikali gore in segli do zvezd. Toda velika sreča se vse življenje odmika in tisto najlepše nam je vedno obljubljeno za nekoč kasneje. Odraščamo in staramo se v prepričanju, da nas najlepše stvari šele čakajo. Starši nam zatrju- jejo, da bomo lažje živeli, če se bomo lepo vedli, učitelji zagotavljajo, da bomo nekoč že spoznali vso koristnost znanja, ki nas pripravlja za prihodnost. Ko se zaposlimo, nam nadrejeni obljubljajo napredovanje, če bomo pridno in potrpežljivo delali in nekoč, ko bo prišla prava priložnost... Tako se naprezamo, dokler nekega dne ogledalo neusmiljeno ne pokaže prvih sivih las, gub in odvečnih kilogramov, ko začnejo dotlej neznane bolečine napadati naše telo. Takrat si začudeni postavimo vprašanje: »Je to vse?« In zazdi se nam, da nas je življenje opeharilo. Prepričani smo, da življenju odplačujemo kredit, ki ga še nismo ne dobili ne zapravili. Pa vendar si moramo reči: »Tvoj čas je minil, zdaj je čas za nadaljevanje poti!« Spet se polni upanja ozremo v prihodnost, ko nas čaka - upokojitev. Spomnimo se otroških let, ko smo dobili marmelado na kruhu vedno jutri in nikoli danes, in takrat se strinjamo s pesnikom Emersonom, kije dejal: »Vedno nam le malo manjka, da bi bili srečni -a to se v resnici ne zgodi nikoli.« Toda vedno je še čas. Za kaj je čas zdaj? Morda za to, da kot otroci začudeni postojimo pred čudeži življenja, ki jih v tisoč in enem obrazu ponuja naš vsakdan. Morda za to, da zdaj povemo vsem, ki so nam blizu, da jih imamo radi, saj besede ljubezni in naklonjenosti tolikokrat ostajajo neizrečene, ker jih hranimo za nekoč kasneje, ko bo pravi trenutek... Naj bo ta trenutek zdaj in tukaj in vse leto, ki je pred nami. Nada Mulej Spoštovani kupci: 'v mesecu decembru vam nudimo 10-odstotni novoletni^ ^ popust za vse blago iz našega programa, in sicer: J * AVTODELE * DELE ZA MOTORJE * DELE ZA KOLESA * Izredno nizke cene za: * podložene avtoprevleke še vedno za 3.390,00 SIT * maksl bril sprej za armature 420,00 SIT * olje CASTROL 5I 2.189,00 SIT * garniture avtopreprog 1.770,00 SIT * vse vrste akumulatorjev po konkurenčnih cenah! ugodno - avtosmrečice z lučkami samo 708,00 SIT Ponujamo vam tudi vse ostalo iz zimskega programa: - snežne verige, zimske gume, antifriz In drugo. &ufzce*K jelinto- finčfet*te fruvfKi&e itt novo- teto- t996. CEDE, Mariborska 68 trgovina UNIVERZUM, d.o.o (prostori stare prodajalne EMO posode) Novoletna poslanica Predvolilni čas se mi zdi podoben ptičji svatbi. Vsak udeleženec volilnega boja se oglaša čim glasneje in v najlepših tonih, ki jih premore, ter se odeva v najlepše barve. Po svatbi sledi spletanje gnezda in dolgi dnevi valjenja, ko se navidez ne dogaja nič posebnega. Tudi v občini je po volitvah nastalo obdobje intenzivnih priprav in napornega dela, da bi se vsaj večina obljub, če že ne vse, uresničila. Tako je za leto, ki mineva, značilno, da smo na občini izredno prizadevno delali, vendar stvarnih rezultatov še ni veliko. Ker so naloge, ki smo si jih zadali, takšne, da bodo uresni-čjive šele v več letih. Prva naloga, ki smo se je lotili, je bila organiziranje občine v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Zaradi sprememb, ki so nastale, se je občina v začetku letošnjega leta znašla z desetkanim moštvom. Odšel je izvršni svet in z njim odgovorni ljudje za posamezne oddelke občinske uprave. Precej področij, za katera je pristojna občina, je ostalo brez strokovnih delavcev, ker so prejšnji zaposleni prešli v državno upravo. Tako je npr. na področju gospodarstva in negospodarstva, kjer je prej delalo več kot deset ljudi, ostala samo ena zaposlena. Vse to je zahtevalo izredno prizadevnost, potrpežljivost in solidarnost zaposlenih, za kar se jim moram najlepše zahvaliti. Zaradi reorganizacije občine nismo zapostavljali rednega dela. Vse naloge, ki sem si jih v predvolilnem času zastavil, so v pripravi in če bo vse po sreči, jih bomo v prihodnjem letu začeli uresničevati. Tik pred rešitvijo je vprašanje deponiranja komunalnih odpadkov, kmalu se bo pričela graditi trgovsko-obrtna cona v Ar-novskem gozdu, izdelam so projekti za sanacijo čistilne naprave, rezerviran je denar za kmetijski sklad, s pomočjo katerega bomo pomagali kmetom pri razvoju turizma. Letos smo nadaljevali gradnjo cest in vodovodov na demografsko ogroženih območjih. Na žalost je bil prispevek države pri projektih, ki smo jih prijavili, skromen. Pričeli smo tudi graditi kanalizacijski kolektor proti Polzeli. Veliko je bilo storjenega tudi za predstavitev občine. Letos so se pričela dela na avtocesti. Zaenkrat imamo od tega samo veliko težav, tako prebivalci kot občinska uprava. Manjka nam ljudi in pristojnosti za učinkovit nadzor nad deli. Pričela so se tudi dela za plinifikacijo. Po začetnih težavah in zamudi izvajalec zagotavlja, da bo v prihodnjem letu nadoknadil zamujeno. Čeprav je bilo letošnje leto izjemno naporno, saj skoraj noben zaposlen v občinski upravi ni uspel izkoristiti vsega dopusta, lahko ob koncu leta z zadovoljstvom ugotovim, da smo bili uspešni in lahko z optimizmom in veseljem pričakujemo novo leto. Vsem občankam in občanom želim vesele božične praznike ter zdravja in sreče v novem letu. Milan Dobnik, profesor ŽUPAN OBČINA ŽALEC ve&et ten č*t cc&fie&to-ptozza Četa 1996! REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI feltPM. U4em fnefavaicadt f o&macfa ctfruuHte mote faiec oSčia cCetozuuA u&fee/tiuz ten cU&iet^z dr. lanez ZUPANEC, poslanec v državnem zboru Pred zadnjim letom mandata V zadnji letošnji številki Savinjčana objavljamo namesto stalne rubrike poslanca v državnem zboru dr. Janeza Zupaneca pogovor z njim. Seveda smo se pogovarjali predvsem o letu, ki pravkar mineva. To je bilo že tretje leto poslanskega mandata dr. Janeza Zupaneca In kot je povedal, v primerjavi s prvim niti ni bilo tako naporno. Kljub temu da se mnoge seje parlamenta še vedno zavlečejo pozno v noč ali celo v zgodnje jutranje ure in je tudi član štirih parlamentarnih odborov. Savinjčan: Tudi v iztekajočem se letu je državni zbor sprejel mnoge zakone in druge akte. Kateri so po vaši oceni najpomembnejši? Dr. Janez Zupanec: »V tem letu je bilo po mojem mnenju najpomembnejše to, da smo v parlamentu začeli spreminjati davčni sistem. O tej tematiki najpogosteje slišim kritike, da davčni sistem pri nas ne deluje, poleg tega pa ga moramo se,-veda prilagoditi novim lastninskim razmeram, predvsem stanju po privatizaciji podjetij, kar je izredno zahteven projekt. Razen tega smo nastavili tudi nekaj drugih zakonov, ki bodo v bodoče gotovo pozitivno vplivali na ekonomski razvoj, kar se mi zdi najbolj pomembno. Čakamo na zakon o skladnem regionalnem razvoju, začeli bomo obravnavati strategijo gospodarskega razvoja, ki je eden ključnih gospodarskih elementov.« Savinjčan: Lani je državni zbor sprejel zakon o lokalni samoupravi in ustanovljene so bile nove občine. Poslanci se gotovo kdaj pogovarjate o njihovem delovanju. Kakšne so izkušnje z novimi občinami po Sloveniji? Dr. Janez Zupanec: »Pošteno moram reči, da zame zakonodaja o lokalni samoupravi nikoli ni bila najpomembnejša, smo pa v zvezi z njo v parlamentu gotovo porabili največ časa v teh treh letih. Če bi toliko časa porabili za strategijo gospodarskega razvoja, bi imelo to, po mojem mnenju, večji pozitivni učinek na družbo in našo državo. Prehod na novo lokalno samoupravo je nedvomno preveč politično obarvan. Ves čas sem se zavzemal za to, da bi imele krajevne skupnosti večjo vlogo, ker bi bilo potem manj problemov, ki zdaj spremljajo to reformo. Na žalost šele sedaj ugotavljam, da sem imel tudi v drugih strankah somišljenike, ki iz mnogih razlogov'niso na glas razlagali svojih stališč. Če bi za to vedel, bi ubral drugo pot. No, zgodilo se je, kar se pač je. Izkušnje so zelo različne. Nekatere občine je na silo določila vladna komisija za jokalno samoupravo. Nekaj podobnega je poskušala tudi za Spodnjo Savinjsko dolino, kar sem preprečil, predvsem zaradi tega, ker so na primer hoteli združiti Vransko in Tabor, za kar dobro vem, da Tabor noče niti slišati. Imam tudi podatke o novih občinah, ki čudovito delujejo, nekatere pa zelo slabo.« Savinjčan: je to kaj povezano z velikostjo teh občin? Dr. Janez Zupanec: »Najosnovnejši pogoj je ekonomska moč posamezne občine. V občinah z dobrimi ekonomskimi pogoji se ljudje dobro počutijo, kjer pa teh ni, se že kažejo želje po priključitvi k nekdanjim občinam. Izkušnje kažejo, da je ogromno občin nastalo po naslednji logiki: če bomo samostojna občina, nas bo država dolžna neposredno financirati in bo denarja dovolj.« Savinjčan: Pa se obnese ta logika, da mora občino preživljati država, če se sama ne more? Dr. Janez Zupanec: »Tako razmišljajo mnogi državljani, tudi v žalski občini, in ljudje iz gospodarstva. Osebno pa se nikoli ne bi oklepal te logike, ker se vendarle zgodi, da država enostavno ne more dati denarja. Država ima pač samo toliko denarja, kot ga uspe zbrati.« Savinjčan: Meje občin se bodo gotovo še spreminjale. Pričakujete, da bo državni zbor še v tem mandatu odločal o teh spremembah? Dr. Janez Zupanec: »Verjetno naslednje leto še ne bomo povsem zaključili z vsemi spremembami zakona o lokalni samoupravi. Pred kratkim smo na zahtevo ustavnega sodišča sprejeli zakon o volitvah v krajevne skupnosti, ki zdaj že velja in se lahko razpišejo volitve v krajevne skupnosti.« Savinjčan: Kaj je bilo prej tako spornega, da je ustavno sodišče ustavilo vse postopke za volitve v organe krajevne skupnosti? Dr. Janez Zupanec: »Sporno je bilo to, da ni bilo definirano, na kakšen način zakon omogoča resnično zastopanost vseh delov posameznih krajevnih skupnosti. Ta je zdaj zagotovljena Razmišljati pa bi morali tudi o tem, ali ne bi bilo pametno še na ravni občine, v kateri je več krajevnih skupnosti, določiti enakega načina. Tudi v naši občini obrobne krajevne skupnosti niso ustrezno zastopane v občinskem svetu.« Savinjčan: Sicer pa se poslanci v zadnjih dneh največ ukvarjate z državnim proračunom za naslednje leto. Bo sprejet še v tem letu? Dr. Janez Zupanec: »Proračun za naslednje leto je vlada prvič v mojem mandatu pravočasno predložila državnemu zboru. Določili smo že zgornjo mejo skupne porabe v naslednjem letu, to je 570 milijard SIT. Vendar pa smo v tem času z zakoni sprejeli tudi nekaj dodatnih proračunskih obremenitev, predvsem z zakonom o žrtvah voj- nega nasilja v višini okoli 7 milijard SIT, in še nekaj drugih dodatnih namembnosti, tako da bo treba nekako pokriti teh 10 milijard SIT. Rok za vlaganje dopolnil se je iztekel, o njih so razpravljale tudi matične komisije in odbori. Če ne bo zapletov, kar je odvisno predvsem od trdnega koalicijskega dogovora, potem bi bil lahko proračun sprejet še v tem letu. Tako bi vlada prvič v sedanjem mandatu že prvega januarja lahko delovala po sprejetem proračunu.« Savinjčan: Vi ste vložili eno dopolnilo? Dr. Janez Zupanec: »Vložil sem amandma za zelo potrebno obnovo ceste, ki povezuje Zasavje s Savinjsko dolino, ker trdim, da bo avtocesta skozi Savinjsko dolino navezala nase tudi del prometa iz Zasavja. Poleg tega pomeni ta cesta boljšo povezavo dveh regij, kar bo zelo dobro za skladen regionalni razvoj.« Savinjčan: Lani ste zapisali, da se v razpravah o proračunu poslanci spremenijo v berače. Ta ugotovitev še velja? Dr. Janez Zupanec: »Da. Na žalost mi je letos ušla zamisel, da bi v prvi splošni razpravi o proračunu zapisal izjave posameznih poslancev, ki trdijo, kako smo potratni, zlasti pa očitajo potratnost vladi. Ko pa pride obdobje vlaganja dopolnil k predlogu proračuna, teh njihovih trditev ni več najti, ampak z užitkom in zelo zagnano vlagajo nove zahteve, predvsem za tisto lokalno območje, od koder prihajajo. Navsezadnje pa to ni nič čudnega, tudi mene bodo Savinjčani spraševali, kaj sem konkretnega prinesel dolini.« Savinjčan: Sodeč po televizijskih prenosih in poročanju iz parlamenta niste ravno pogosto za govorniškim odrom, je to res? Dr. Janez Zupanec: »Razpravljal sem kar veliko, približno petdesetkrat doslej. Glede na to pogosto pripombo sem se prisiljen pohvaliti, da sem že nekajkrat doživel celo aplavz celotnega parlamenta in čestitke, ne glede na strankarsko obarvanost. Verjetno je več vzrokov za to, da se ne pojavljam na televiziji. Nikoli ne bom nastopal s tem namenom, da bi bil na vsak način prikazan v enominutnem posnetku v Dnevniku, ker to dosežeš s precej ekstremnimi stališči, kritiko vlade, zmerjanjem političnega nasprotnika ali pa zelo čudnimi in nevarnimi Novoletna poslanica Prav je, da ob koncu leta rabe, ki pa se izvajajo skupno ugotavljamo bilanco uspehov po strokovnih službah občine, našega ravnanja, pregledamo Tak način bi zagotavljal gospo-pa tudi neostvarjene načrte in darnejšo rabo občinskih sred-želje. • štev, pa tudi sodelovanje kraja- Iztekajoče se leto pomeni za nov Pr' financiranju njihovih našo občino prvo leto delova- potreb. nja v okrnjenih pristojnostih, dela le na področju lokalne samouprave, brez izkušenj, kako se lahko taka občina sploh izkaže. Razumljivo je, da je bilo v tem letu porabljene največ energije občinskega sveta in uprave pri pripravi organizacijskih predpisov, zmanjkovalo pa je časa in energije za reševanje problemov krajanov. Morda lahko s tem opravičimo kasen sprejem proračuna (tudi neizkoriščena sredstva proračuna za deponijo), prehitevanja KS v reševanju njihovih potreb pa še bi lahko našteli. Vendar po toči zvoniti... Občina Žalec je največja ne-mestna občina Slovenije. Zato so tudi potrebe in problemi krajanov zelo raznoliki. Rešitve terjajo poglobljeno sodelovanje krajevnih in mestne skupnosti. Sodim namreč, da lahko dosežemo gospodarno in preglednejše ravnanje s sredstvi občine, če bomo ubežali sedanjemu načinu delitve. Občinski proračun naj opredeli skupne potrebe občine (zakonite obveznosti, ravnanje z odpadki), vsa ostala sredstva pa opredelili po krajevnih in mestni skupnosti. Le-te naj določijo namene po- stvarmi. Morda novinarji včasih ne razumejo vsebine moje razprave, mislim pa, da so v zadnjem času nekoliko jezni name, ker sem v razpravi o zakonu o poslancih izrekel kritično misel, ki se je nanašala na predstavitev dela parlamenta. Trudim, da ljudje ravno zaradi teh neumnosti in ekstremnih stališč, ki so prikazani v TV dnevnikih, kar je najbolj odmevno, nimajo občutka, kakšen je naš obseg dela in kakšne, pogosto usodne odločitve, sprejemamo. V resnici naš parlament dela tako, kot ne vem, če še kateri na svetu tudi zaradi tega, ker ima ogromno pristojnosti, mnogo več kot v drugih državah s parlamentarno de-mokraicjo. Tako na pol nadomeščamo vlado, kar se mi ne zdi prav.« Savinjčan: Kakšni so sicer osebni odnosi med vami poslanci; strankarsko ste kar na bojni nogi? Dr. Janez Zupanec: »To vprašanje mi ljudje večkrat postavijo. Verjetno bi bili mnogi presenečeni, da smo zasebno v glavnem prijatelji in se normalno pogovarjamo.« Savinjčan: V tem letu je v javnosti precej razburjenja povzročil predlog novega zakona o poslancih. Se zavzemate za tak predlog? Dr. Janez Zupanec: »Zakon o poslancih je v proceduri. Njegovi predlagatelji so v določenih zahtevah precej pretiravali, vendar pa sam ostajam pri že zapisanem mnenju, da naj poslanci po končanem mandatu odhajajo iz parlamenta pod .približno enakimi pogoji, kot so jim bili obljubljeni, preden so kandidirali. Pa čeprav sem pri tem izvzet, ker nisem kandidat za nobeno od poslanskih ugodnosti.« Savinjčan: Naslednje leto bodo delo parlamenta verjetno zaznamovale nove volitve poslancev? Dr. Janez Zupanec: »Seveda bo delo parlamenta obarvano z volitvami. V naslednjih mesecih pričakujem zlasti povečan pritisk nekaterih političnih strank, ki so zelo nestprne in bi rade volitve že pomladi, zato bo verjetno dosti prekinitev sej.« Savinjčan: Boste še enkrat kandidirali? Dr. Janez Zupanec: »Če bo stranka to zahtevala od mene, se čutim dolžnega sprejeti kandidaturo. Bilo bi tudi logično, glede na to, da sem si v štirih letih nabral izkušnje; Tako bi lahko v bližnji pomladi skupaj naravnali plug, ki bo rezal bolj ravno brazdo in pravšnjo globino, da bo več dela in kruha za vse, predvsem za tiste, ki ga zdaj nimajo. V imenu vseh svetnikov in v svojem imenu želim občanom doživete božične praznike, v novem letu pa obilo miru, zdravja in uspehov. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir Prisega novih porotnikov Sredi novembra je predsednik Višjega sodišča v Celju imenoval 400 novih sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča Celje, od katerih jih 60 prihaja iz žalske občine. Z njihovim imenovanjem, so pred tem soglašali tudi vsi občinski sveti. Slovesna prisega novih porotnikov, katerih mandat bo trajal pet let, je bila 4. decembra dopoldne v Modri dvorani celjskega sejmišča na Golovcu. K. R. takšna je tudi navada v drugih državah, da imajo poslanci dva do tri mandate. Ni pa to usodno za moje nadaljnje življenje.« Savinjčan: Kako v državnem zboru praznujete božič, novo leto in dan samostojnosti? Dr. Janez Zupanec: »Vsako leto zaključimo delo pred božičem in novoletnimi prazniki, lepo in prešerno, s skupnim kozarčkom šampanjca v avli pred glavno dvorano. V navadi je tudi skupna večerja v enem od ljubljanskih lokalov, na kateri pa sem bil do sedaj samo enkrat. To je vse. Lani so nam sredi parlamentarne dvorane postavili umetno jelko, kar je bilo prav žalostno. Gonja proti naravnim jelkam je tudi po mnenju strokovnjakov pretirana, saj mnogo dreves v naših gozdovih propade prav zaradi pregoste sadive.« Savinjčan: Lani ste občanom ob novem letu priporočili, naj se ne prepirajo zaraai politike. Ali je letos to priporočilo še aktualno? Dr. Janez Zupanec: »Seveda. Rajši imam, da mi občani očitajo, da se premalo kažem na TV zaslonih, kot pa da bi zagovarjal ekstremna politična stališča, o katerih bi se nato prepirali državljani. Osebno se najbolj bojim politične bipolarnosti. Ti politični prepiri se mi zdijo že prav smešni.« K. Rozman Časopis Savinjčan izdaja ČZP Savinjski občan, p. o., Žalec, Šlandrov trg 23 Telefon in faks: 711-433, 715-200 Odgovorni urednik: Janez Kroflič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Tajništvo: Marija Cilenšek Naklada: 13.270 izvodov Tisk: D. R Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. 10. redna seja občinskega sveta Pri odločanju o rebalansu nesklepčni Kljub mnogim pripombam osnutek proračuna 1996 v javni razpravi - Mnoga imenovanja in premoženjsko-pravne zadeve Na dnevnem redu 10. redne seje občinskega sveta, ki je bila prejšnji četrtek, je bilo 14 točk. Na županov predlog so pod 12. točko uvrstili še nekaj dodatnih premoženjsko-pravnih zadev, prav tako pod to točko pa tudi ponovno odločanje o rebalansu proračuna za leto 1995. Rebalans so svetniki sicer sprejeli na prejšnji seji, ker pa nekaj dopolnil ni bilo usklajenih s prihodki, je župan zadržal njegovo izvajanje. In ker so bili svetniki ob koncu seje, že okrog 19. ure, pri odločanju o tej točki nesklepčni, proračunski porabniki še vedno ne morejo koristiti dodatnih sredstev, ki jim jih sicer prinaša rebalans. Seja je bila nato prekinjena. O proračunu 1996 Največ časa so sicer svetniki namenili prvi obravnavi predloga proračuna občine za naslednje leto. Uradni predlagatelj proračuna je župan, v njegovem imenu pa ga je na kratko predstavil vodja oddelka za finance Lojze Posedel. Predlagal je, da svetniki o vsebini proračuna na tej seji ne bi razpravljali, ker se bo v času 30-dnevne javne razprave ta še spreminjala. Povedal je, da je proračun pripravljen na predpostavki, da bo inflacija naslednje leto znašala 8%, zagotovljena poraba pa je izračunana po merilih ministrstev za letošnje leto. Tokrat je zadolževanje proračuna pre- dvideno samo do 5% višine proračuna, ki naj bi znašal v letu 1996 2.068400.000 SIT. Vsi odhodki naj ne bi presegali 1.999400.000 SIT. Najvišji porast sredstev glede na letošnji proračun naj bi bil na področju občinske uprave (indeks 125), pri kulturi (indeks 139), na področju okolja in komunalnih zadev (indeks 122). Največje zmanjšanje sredstev pa je predvideno na področju kmetijstva (indeks 27), saj je bilo v letu 1995 toliko denarja za kmetijstvo namenjeno iz prihodka odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za avtocesto. Občutno zmanjšanje je tudi na področju ostalih postavk (indeks 62). Kulturni živ žav na OŠ Vransko Prejšnji teden je studio H iz Trbovelj skupaj z učiteljico glasbe Marijo Urankar in učenci OŠ Vransko pripravil zelo prijetno glasbeno prireditev Korajža velja. Poleg tega pa na Vranskem pripravljajo še vrsto drugih kulturnih prireditev, ki so namenjene slovenskemu kulturnemu prazniku in čim slovesnejši proslavi 130-letnice rojstva dr. Lavoslava Schwentnerja, enega največjih slovenskih založnikov v dobi moderne, rojenega na Vranskem. Svetniki v razpravi res niso veliko govorili o vsebini proračuna. Ivan Toman je opozoril na nerešene probleme s cestami v Petrovčah, ki vsako leto izpadejo iz proračuna, in na probleme s čistilno napravo. Franc Sušnik je v imenu KS Vransko zahteval, da se ves prihodek iz sredstev za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč na trasi avtoceste Vransko-Blagovica nameni tej krajevni skupnosti. Enako zahtevo za sredstva iz lanskega leta sta nato postavili KS Trnava in Šempeter. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je osnutek ocenil kot zelo slab, samo inflaciji prilagojeni lanski proračun, z neusklajenimi izhodišči. Zahteval je, da se gradivo dopolni s podatki o številu zaposlenih v občinski upravi in qjačinskih javnih zavodih, o povprečnih plačah, o porabi materialnih stroškov in s prikazom prihodkov po krajevnih skupnostih, prav tako pa s prikazom odhodkov po krajevnih skupnostih vseh tistih postavk, ki presegajo višino zagotovljene porabe. Gre predvsem za investicije oziroma investicijsko vzdrževanje. Prav tako morajo biti natančneje razložene vse postavke, ki presegajo indeks 108. Tako dopolnjeno, gradivo bo v javni razpravi od 21. decembra do 21. januarja. Spremembe statuta Brez posebne razprave so svetniki tokrat v prvi obravnavi sprejeli predlog sprememb statuta občine in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Po teh spremembah naj bi župan dobil pristojnosti, ki mu jih glede zaposlovanja v občinski upravi daje zakon o lokalni samoupravi in zaradi česar je sprožil ustavni spor. Kot predsednik statutarne komisije pa je Niko Rožič posredoval še mnenje te komisije, da župan kljub temu ne sme zaposlovati novih ljudi v občinski upravi. Višje komunalne takse Brez razprave so nato sprejeli predlog odloka o organiziranju in delo- vanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini, prav tako v prvi obravnavi. Franc Sušnik ga je v imenu strank pomladi ocenil kot zelo primernega. Tudi brez razprave so sprejeli sklep o povišanju komunalnih taks, ki se v občini pobirajo za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih, za uporabo javnih pločnikov pred poslovnimi prostori, za igralne avtomate, reklamne napise, uporabo javnega prostora za parkiranje in podobno. Povišanje za 19,5% pomeni uskladitev taks z rastjo drobnoprodajnih cen, to uskladitev pa bi morali svetniki sicer opraviti že v začetku tega leta. Prav tako so soglašali s predlogom dodelitve sredstev iz stalne proračunske rezerve za sanacijo plazu na cesti Zabukovica-Podgozdnik in na cesti Galicija-Zavrh. O občinskem premoženju Poleg številnih imenovanj so svetniki na 10. seji sprejeli tudi več sklepov v zvezi z občinskim premoženjem. Soglasno so dovolili županu Milanu Dobniku podpis dveh pogodb z Območno geodetsko upravo Velenje - izpostavo Žalec. S prvo so žalski izpostavi prodali rabljeno računalniško opremo, z drugo pa rabljene avtomobile v skupni vrednosti 8^ milijona SIT. Vse to žalska izpostava že uporablja, da bi to premoženje ob reorganizaciji državne in občinske uprave prenesli na geodetsko upravo brezplačno, pa župan ni hotel sprejeti. Pod pogojem, da se bo strinjal odbor za okolje in prostor, so svetniki sprejeli tudi sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v ZaLožah. Prav tako so sprejeli sklep o objavi javnih razpisov za prodajo graščine Novi klošter, nezazidanega stavbnega zemljišča za obrtno cono v Arnov-skem gozdu in zemljišča za prizidek k osnovni šoli Petrovče. V tem prizidku naj bi bil tudi poslovnostanovanj-ski del, z mirno dejavnostjo. 5 prireditve Korajža velja. Kot nam je povedala ravnateljica OŠ Vransko Valerija Pukl, bodo ob tej priložnosti v njegovi rojstni hiši uredili spominsko sobo, na pročelju pa odkrili spominsko ploščo. Skupaj z odborom za odkritje spominske plošče pripravljajo več prireditev, in sicer celosten projekt šole, v katerega so vključeni učenci od 1. do 8. razreda, raziskovalno nalogo, brošuro in osrednjo prireditev, ki bo 10. februarja prihodnje leto v telovadnici šole kot odprti dan za starše in druge. Zaradi tega morajo tudi polepšati šolo in njeno okolico. Nekaj so že opravili, marsikaj pa jih še čaka. Tako so že, s pomočjo KS, asfaltirali ploščad, uredili in zasadili okolico šole, prenovili zaščitno mrežo na igrišču, treba pa je še prepleskati telovadnico in obnoviti talne obloge. Valerija Pukl je še dodala, da se morajo za to zahvaliti tudi Franciju Sušniku in Ivu Kreči. T. Tavčar o pridelovanju sladkorne pese, pripravili so delavnico o aranžiranju s suhim cvetjem, ta teden pa so predstavili še reorganizacijo vete- VSE VRSTE ZAVAROVANJ AHliatlP* Agencija AZUR ŽALEC 1€M11p ŽULEČ, Šlandrov trg 24 (nad pošto), zavarovalna družba d.d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD E DO TL URE. Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran Arsovič, Vransko 95/d, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ Tabor, nedelja od 9. do 12. ure Vid Poznič, Kapla 10, tel.: 726-404 Alojz Janžpvnik, Ojstrlška vas 4 b, tel.: 726-579 BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela, četrtek od 8. do 11. ure PREBOLD: Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, Marija Reka 71, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19, Delovni čas poslovne pisarne Prebold (blagovnica): torek, četrtek petek od 11 do 14. ure, ponedeljek in sreda od 14. do 17. ura ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, Podlog 9/c, tel.: 701-650 Nevenka Muškotevc, Ločica ob Sav. 51/1, Bojan Pustlnek, Podvin 1, Polzela, mobitel: 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠCE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88/e, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVUE, LOŽNICA: Damjana Smiljan, Partizanska 10; tet: 713-168 GALICIJA; Marija Studnlčka, Podvin 216, tel.: 712-734 PETROVČE, UBOJE: Stanko Plantak, Arja vas 34/b, tel.: 707-163, Marko Fužir, Dobrlša vas 3/b, tel.; 707-281 VINSKA GORA, PONIKVA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.. 856-432 SREČNO 1996. J Stanko Novak je sicer predlagal, da občina Novi klošter brezplačno prenese v last KS Polzela, ki bi ga prodala in s kupnino obnovila Komendo. Svetniki so nazadnje sklenili, da se razpis objavi, ko bo sprejet sklep o prodaji najboljšemu ponudniku, pa bodo razpravljali o tem, komu in za kaj naj se nameni kupnina. Izklicna cena je 372400 DEM, brez prometnega davka, pogoj razpisa pa je tudi obnova In revitalizacija graščine v soglasju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki naj bi bila okvirno končana do leta 1998.. Uspeli ponudnik mora poskrbeti tudi za 4 nadomestna stanovanja, saj v graščini še živi nekaj stanovalcev. Za zemljišče v obrtni coni je po besedah Milana Dobnika precej zanimanja investitorjev, med njimi so SKB banka, Vegrad Velenje in avstrijsko podjetje Interconsoult. Najboljši ponudnik bo moral odkupiti še manjkajoče zemljišče, urediti vso komunalno Infrastrukturo, po terminskem planu, ki ga določa razpis, pa naj bi bila obrtna cona dograjena leta 1997 Svetniki so tudi imenovali komisijo za objavo teh javnih razpisov, katere člani so občinski tajnik Peter Marinšek, svetnika Ivan Toman in Niko Rožič, četrti član pa bo pooblaščeni predstavnik tiste krajevne skupnosti, v kateri se nahaja posamezna nepremičnina. Imenovan nadzorni odbor Po malo manj kot letu dni delovanja je občinski svet na 10. redni seji končno Izvolil svoj nadzorni odbor. Predavanja za kmetijce Zima je med drugim čas izobraževanja za kmetijce. Letos je Kmetijska svetovalna služba v Žalcu prvo predavanje pripravila zadnjo sredo v novembru, ko je o negi vina letnika 1955 predaval mag. Tone Vodovnik iz Maribora. V decembru so bila predavanja, Vinarske službe In sanltarno-teh- Ena od poglavitnih nalog tega odbora je tudi nadzor nad trošenjem občinskega proračunskega denarja. Izmed petih kandidatov so svetniki s tajnim glasovanjem za člane nadzornega odbora imenovali: Martina Lenarčiča Iz Kasaz, Katarino Klinej iz Šempetra In Milana Grobelnika s Pernovega. Nova volilna komisija Eden od stalnih organov občinskega sveta je občinska volilna komisija. Svetniki so na zadnji redni seji razrešili dosedanje člane komisije In Imenovali nove. Predsednik volilne komisije je Rajko Vrečer Iz Mlgojnic, njegov namestnik pa Janko Gedlička s Polzele, oba diplomirana pravnika. Člani pa so: Vlado Krušič iz Prekope (njegov namestnik je Franc Verdel Iz Latko-ve vasi), Andrej Podpečan Iz Galicije (namestnik Ivan Centrih Iz Žalca) In Marijan Turičnik Iz Petrovč (namestnik Andrej Korošec Iz Glinja). Tokrat soglasje Na decembrski seji so imeli svetniki na dnevnem redu tudi soglasje k ponovnemu imenovanju Mare Mohorko za ravnateljico Vzgojnovar-stvenega zavoda Janka Hermana iz Žalca. Njeno imenovanje je bilo med prvimi, ki ga svetniki v začetku svojega mandata niso potrdili, čeprav se je kot edina kandidatka prijavila na razpis. Tokrat so glasovali tajno, za soglasje se je Izreklo 16 svetnikov, proti 11, ena glasovnica pa je bila neveljavna. K. Rozman KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE, enota ŽALEC Žalskega tabora 1, Žalec tel. in faks: 713-388. Želimo vam zadovoljne božične praznike in v novem letu veliko uspehov! Vaši kmetijski svetovalci nične pogoje za klanje živine doma. Program izobraževanja za kmete v januarju pa je naslednji: - 10 januarja 1996 bo na temo Ekonomika pridelave mleka in mesa s predstavitvijo kataloga kalkulacij predaval dipl. ing. D. Simončič; -17 januarja 1996 bosta o preprečevanju mastitisov pri kravah govorila dr. J. Hodnik in mag. I. Kuder; - 24. januarja bo predavanje na temo Vključevanje semenar-jenja na kmetijo pripravil dipl. ing. D. Zmajšek; - 31. januarja pa bosta o sodobni tehnologiji pridelave in prodaje jabolk govorila dipl. ing. Z. Gutman in dipl. Ing. A. Soršek. Vsa ta predavanja se bodo pričela ob 9. url v Hmeljarskem domu v Žalcu. Prav tako v januarju, vendar v KZ Polzela, pa bo predavanje dr. M. Černeta o pridelovanju vrtnin, zanimivih za predelovalno industrijo, datum bo določen pozneje. Konec januarja ali v začetku februarja bosta še dve predavanji za kmetijce, obe v žalskem Hmeljarskem domu. V okviru strojnega krožka bo mag. M. Dolenšek predstavil nove tehnike v kmetijstvu, mag. J. Šketa bo predaval o ugotavljanju pojatev in plodnostnih motenj pri kravah, to predavanje je namenjeno še zlasti članom govedorejskega društva. »SiPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 63310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/713-121, Faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu decembru povečale za 9,66%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu decembru 1995 5.963,51 SIT in je 121,89 SIT/m2. Najemnine za stanovanja se bodo v naslednjih mesecih povečevale v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu decembru 1995 povečale za 1,86%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 700,98 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v mesecu december znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/m2. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa bodo vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate pri naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. in ob petkih od 7. do 13. ure. OBVESTILO! Vse lastnike, ki že imajo zavarovano stanovanje prek Sipra obveščamo, da bomo podaljšati zavarovanje za leto 1996. Pozivamo pa tiste lastnike stanovanj, ki še nimajo sklenjenega zavarovanja, da lahko v našem podjetju podpišejo izjavo o zavarovanju do 31. 1. 1996, saj je takšno zavarovanje bistveno cenejše, kot če ga zavarujete sami. PODJETJE SIPRO ŽALEC ŽELI VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996. Pomanjkanje vode zaradi suše Matjaž Zakonjšek opozarja, da rezervnih virov Sredi zime se morda sliši nekoliko nenavadno, toda zaradi suše je v občini Žalec že motena oskrba s pitno vodo. Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, prihaja do motenj v Grižah, predvsem pa v žalskem vodovodnem z&isf;i’ vodovodni sistem je največji v občini, saj s pitno vodo oskrbuje prebivalce Šešč, Šempetra, Grušovelj, Podloga, celotne Poni-kvanske planote, Pirešice, Gore, Petrovč, Arje vasi, Levca, Liboj, Vrbja, mesta Žalec in vseh zaselkov okoli njega. Ta sistem ima več vodnih virov, ki se večinoma nahajajo na južnih obronkih doline. V Libojah so tri zajetja in dve novi vrtini, zajetje je tudi v Matkah, nižinska črpališča pa so v Rojah, Vrbju in še eno na Vrbanskem polju, ki naj bi bilo rezervno, je pa letos že od junija naprej neprekinjeno v uporabi. »To pomeni, da imamo čisto vse vodne vire oziroma črpališča v pogonu, tako da rezerv več ni. Dve vrtini v Libojah sta bili namenjeni predvsem polnjenju žalskega sistema in stabilizaciji porabe. Vode v njih je malo manj, kot so pričakovali geologi, kljub temu jo je v normalnih razmerah dovolj. V skladu s planom smo priključili na žalski vodovod Ponikvansko planoto, kjer je vode primanjkovalo in ni bila povsem neoporečna. Poleg tega se je precej povečala poraba vode v Mlekarni Celeia in na splošno v dolinskem delu občine. Tako ob sušnih obdobjih že prihaja do pomanjkanja vode v višje ležečih predelih: v zgornjih Grušovljah, Ločici ob Savinji, na Škafarjevem hribu, v Zaloški Gorici, Rušah in delno že tudi v sami mlekarni. Prav zdaj smo sredi zelo sušnega obdobja, zadnje malo bolj obilno deževje je bilo namreč septembra, pa še pred tem je bila dolgotrajna poletna suša. Sneg k boljšemu stanju vodnih virov ne prispeva, vsaj dokler se ne bo pričel taliti v hribovskih predelih. Za- radi vsega tega imamo ta čas v žalskem vodovodnem sistemu razpolovljeno normalno količino pitne vode v vrtinah, namesto 81 l/s samo 46 l/s. Imamo še črpališča, vendar se je tudi v teh talnica znižala. Ob večjem padcu pa se črpalke samodejno izklapljajo,« je povedal Matjaž Zakonjšek. Težav s pitno vodo pa ne povzroča le mati narava, ampak jih imajo v žalskem komunalnem podjetju tudi zaradi preozkih transportnih cevovodov. »Tako smo imeli samo letos že štiri velike okvare na transportnem cevovodu iz Vrbja za Žalec, ki so povzročile izpad celotnega sistema. Naslednje leto zato načrtujemo zamenjavo tega cevovoda z večjim presekom cevi. Ta investicija bo vredna približno 16 milijonov tolarjev, ki jih bomo morali zagotoviti iz naših sredstev amortizacije in vzdrževanja. Drugih sredstev verjetno ne bo. Uvedba komunalnih taks nam je omogočila, da imamo končno možnost poslovanja s pozitivno ničlo, hkrati pa nam omogoča, da lahko sploh začnemo uporabljati amortizacijo in jo vlagati v vodovodne sisteme.« Ostali vodovodni sistemi v žalski občini so mnogo bolj stabilni, čeprav je tudi tam v tem času zmanjšan pretok vode. Pretok v sistemu Tabor—Vransko se je na primer zmanjšal z 58 l/s na 51 l/s. »Problem se je pojavil v Grižah, ker je nova vrtina naenkrat presahnila oziroma se je pretok s 13 l/s zmanjšal na borih 6 l/s. S tem da smo že vgradili pro-vizorno črpalko za črpanje vode pitne vode ni več iz te vrtine. Po našem mnenju je trenutno takšna suša kot poleti pred dvema letoma. Ker obilnejšega deževja v kratkem ni pričakovati, pozivamo vse občane, da čim bolj racionalno uporabljajo pitno vodo. Enako smo že priporočili vsem večjim industrijskim porabnikom vode.« Čeprav je oskrba s pitno vodo že motena, pa Komunalno podjetje redukcij ne predvideva. Tak ukrep ima lahko namreč ravno nasproten učinek. »Po prekinitvi dobave pride, prvič, do vodnih udarov, zaradi česar se lahko poškodujejo cevi in se poveča število okvar, drugič pa se ljudje na redukcije odzovejo tako, da si v posode nalijejo še več vode, kot jo potrebujejo, zato jo nato zlivajo stran. Bolje je, da vsi bolj skrbno uporabljamo vodo. Vrtov v tem času ne zalivamo, pa tudi avtomobilov ne peremo toliko, zato tega zdaj ne moremo prepovedati. Opažamo pa, da je zdaj čas kolin in da se ob koncih tedna poraba vode v določenih delih vodovodov izjemno poveča.« Matjaž Zakonjšek je tudi povedal, da vse ekipe Komunalnega podjetja v tem času pospešeno iščejo možne okvare, da bi bile izgube vode v sistemu čim manjše. Vendar to ni dovolj. Kaj torej storiti, da bi bilo v žalskem vodovodnem sistemu dovolj vode tudi v času dolgotrajnejše suše? »Potrebna bodo večja vlaganja v nove vodne vire in pa v transportne poti vodovodov. V zadnjem obdobju se je precej vlagalo v druge vodovodne sisteme, manj pa v žalskega, ker ni bilo dovolj denarja. Vodnih izvirov, ki bi bili dovolj izdatni in uporabni tudi v sušnih obdobjih, v bližini ni več. Možnost je torej v iskanju novih vrtin, pri- merna mesta pa morajo določiti geologi. Perspektivni vir naj bi bil v Grižah, seveda pa je potrebno nato zgraditi še celoten transportni vodovod. Poleg tega bomo verjetno začeli črpati tudi podtalnico v drugem horizontu, to je približno 30 metrov globoko v stari strugi Savinje. Tu je voda bolj kakovostna, potrebne pa bi bile še nekatere raziskave in nato gradnja novih črpališč. Zagotoviti si moramo rezervni vir za obdobje suše, ne pa da danes rezervni vir že uporabljamo kot redni vodni vir.« Za te investicije Komunalno podjetje po besedah Matjaža Zakonjška ne bo moglo samo zagotoviti denarja, zato bo verjetno moral del sredstev prispevati tudi občinski proračun ali pa bodo za te investicije morali najeti kredite. Investicijski tolar teh investicij ne predvideva, saj je bil uveden za dobo treh let, njegova poraba pa je natančno določena z že sprejetim in objavljenim programom. »Ta program investicij se izvaja in ves denar, ki ga zbere Komunalno podjetje, se v celoti odvaja v občinski proračun.« Pred časom je bilo v javnosti precej govora o oporečnosti pitne vode, zlasti v vodovodu jedert. Tam je zdaj nameščena nova klo-rirna naprava, težave so samo še z zajetjem pitne vode na Vranskem, kjer imajo še staro klorirno napravo za kapalni sistem in so zato potrebne vsakodnevne kontrole. Naslednje leto bo tudi tam nameščena druga klorirna naprava. Drugače pa po zagotovilih Matjaža Žakonjška težav z onesnaženostjo pitne vode v občini ni: »Zakonsko še dovoljena meja resisten-čnega klora je 0,5 mg v litru vode, mi pa ga imamo največ 0,2 mg/L« K. Rozman Novi prostori centra za socialno delo_________________________________________ Ob skromnem številu povabljenih je v prijetnem in delovnem ozračju minilo uradno odprtje novih prostorov Centra za socialno delo Žalec. Srečanje se je pričelo dopoldne v Domu upokojencev na Polzeli s predstavitvijo in ogledom doma, nadaljevalo pa v novih prostorih centra za socialno delo na Mestnem trgu 5 v Žalcu. Po ogledu sodobno in izbrano opremljenih prostorov je župan Milan Dobnik na kratko predstavil občino Žalec in izrazil pripravljenost za nadaljnje, že do sedaj dobro sodelovanje s centrom. Direktorica centra Irena Pražnikar se je v uvodu zahvalila ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je omogočilo, da so se iz vlažnih, tesnih in temnih prostorov preselili v nove. Poudarila je pomen primernega delovnega okolja za zahtevno, mnogokrat stresno delo z občani, ki so deležni pomoči delavcev centra. Center ima s tem izpolnjen še en pogoj za uspešno delo. Voljo, znanje in ljudi imajo že od prej. Novi prostori bodo poleg redne dejavnosti služili tudi za občasne aktivnosti, srečanja, namenjena predvsem mladim, v goste pa bodo kdaj povabili še druge ustanove. Pomembna je pridobitev prostora in zaupnega telefona s štirimestno številko za otroke, mladostnike in odrasle, ki so izpostavljeni nasilju bodisi v družini ali širšem okolju. V ta namen že usposabljajo skupino prostovoljnih sodelavcev. V imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se je odprtja udeležila državna sekretarka Anka Osterman s sodelavci. Navzoči smo prisotnost predstavnikov države izkoristili za delovni pogovor o možnostih vključitve še nekaterih predvidenih investicij v prihodnje programe ministrstva. Ob podatku direktorice Doma upokojencev na Polzeli Martine Jur-jovec, da je veliko prošenj za sprejem v dom, so predstavniki ministrstva dali prednost razvijanju oblik pomoči na domu, pred širjenjem kapacitet v obstoječem domu s ciljem, da starostnikom omogočimo čim daljše bivanje v domačem okolju. V ta namen naj bi za starejše invalidne osebe v prihodnje bolj skrbeli na občinski in ne le na državni ravni. O samem statusu domov, tudi posebnih, kot je Dom Nine Pokorn v Grmovju - predstavila ga je direktorica Marija Trobec - bo ministrstvo odločalo v prihodnjem letu. Irena Pražnikar je predstavnikom ministrstva omenila še dve želji, ki ju brez pomoči ministrstva ne bo mogoče uresničiti. Prva je ureditev gornje, še nedokončane etaže centra za socialno delo. Ti prostori naj bi bili namenjeni začasni nastanitvi predvsem mater in mladostnikov, ki so se znašli v trenutni stiski. Druga je pobuda Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim v naši občini, za ustanovitev samostojnega varstveno-delovnega centra in bivalne enote. To pobudo so dali starši duševno prizadetih otrok, ki jih skrbi prihodnost njihovih otrok, ko zanje sami ne bodo mogli več skrbeti. Vzrok zanjo pa so tudi neustrezni pogoji v dislociranem oddelku Centra za varstvo in delo Golovec, ki se nahaja na stari šoli v Žalcu. Predstavniki ministrstva omenjenih želja niso zavrnili, so pa opozorili, da so se ob krčenju investicij tudi na tem področju primorani vesti racionalno, kar pomeni, da bo predloge treba dobro utemeljiti in tudi finančno ovrednotiti. Marija Serdoner-Lavrenčič D.o.o. pravice delavcev V eni od številk Novega tednika je bilo pred kratkim objavljeno odprto pismo Kučanu, Drnovšku, Klinarjevi in Bizjaku. Napisale so ga delavke zasebnega podjetja Impulse iz Celja, ki pa ima sedež v Kidričevi ulici v Žalcu. Kljub temu da so jim odsvetovali še več pogovorov z novinarji, so delavke ponovile zgodbo za naš časopis. Pa ne iz maščevanja, pač pa v poduk vsem, kaj se lahko zgodi z delavci v zasebnem podjetju, ki bi moralo v stečaj. Zgodba delavk se pričenja v letu 1992, ko so se po stečaju Topra znašle na zavodu za zaposlovanje in se nato prek njega zaposlile v zasebnem podjetju Impulse. To je za njihovo zaposlitev prejelo republiška sredstva. Tudi v njem so šivale konfekcijo, večinoma za izvoz. Dela je bilo dovolj, pogosto so morale delati celo nadure. Prostori podjetja so bili najeti v Ipavčevi ulici, kjer je sedež podjetja Metka Celje. Odnosi med vodilnimi in delavkami očitno niso bili najboljši, ampak tri leta ni bilo hujših težav. Maja letos so se začele težave kopičiti. Delavke pripovedujejo tudi o grožnjah v.d. direktorja Edvarda Kovača, da jih bo poslal na zavod za zaposlovanje. Ker so se začele zavedati, da je vprašljiva njihova nadaljnja zaposlitev in obstoj podjetja, so v reševanje teh problemov vključile inšpekcijo za delo. Avgusta so morale vse delavke na dopust z obrazložitvijo, da bodo septembra pričele delati v novih prostorih. Po dopustu niso več imele dela, čeprav so bile še vedno zaposlene. Regresa niso prejele, prav tako vse do oktobra ne plač za julij. Takrat so na svojo zahtevo vse delavke Končno dobile odločbe, da so trajni tehnološki presežek. Čeprav je res, da določene kategorije delavcev - invalidi, porodnice, delavci na bolniški - po zakonu ne bi smele biti opredeljene kot tehnološki presežek. Podjetje, v katerem je vseh 64 delavk ostalo brez dela, bi očitno moralo v stečaj. Ker pa tudi stečajni postopki niso zastonj (nekdo mora plačati stečajnega upravitelja in vse druge stroške), lastnik podjetja Impulse d.o.o. Dušan Kovač tega ni pripravljen uvesti. Če bi podjetje šlo v stečaj, bi bile vse delavke upravičene do nadomestila na zavodu za zaposlovanje. V nasprotnem primeru morajo biti šest mesecev tehnološki presežek, da imajo na zavodu enake pravice do nadomestila. Toda v tem času bi jim moralo podjetje izplačevati določen odstotek zajamčene plače, Impulse pa za to menda nima denarja. Če delavke same prekinejo delovno razmerje, niso upravičene do nadomestila. Kako torej preživeti pol leta brez prebite pare, se sprašujejo. Seveda so potrkale na vsa vrata, da bi rešile svoj problem. Vsepovsod zahtevajo izpolnjene obrazce o dohodkih na družinskega člana, cenzusi pa so tako visoki, da jih s samo moževo plačo ravno za malenkost presežejo. S pomočjo Svobodnega sindikata Celja so vložile pritožbe na Delovno sodišče v Celju in celo kazensko ovadbo proti v.d. direktorju. Toda tudi če so zakoni na njihovi strani, je čas za dokazovanje in pravnomočnost odločitev za njih predolg. Do aprila naslednje leto, ko bodo končno prišle na zavod za zaposlovanje in bodo prejele nadomestilo, morajo živeti. One in njihove družine. K. Rozman 19 proračunov namesto enega Vodja finančne službe Lojze Posedel o proračunu 1996 Ena osrednjih točk dnevnega reda zadnje redne seje občinskega sveta v letošnjem letu je bila prva obravnava predloga proračuna za leto 1996. Razprava svetnikov je bila skoraj enaka kot lani ob pripravi prvega proračuna za novo (staro) občino Žalec. Največ očitkov, da je pripravljeno gradivo slabo in nepopolno, je bilo namenjenih strokovnim službam, zato smo za odgovor prosili vodjo finančne službe Lojzeta Posedela. Savinjčan: Ste pričakovali tako burno razpravo o prvem predlogu proračuna za leto 1996? Lojze Posedel: »Razprave o proračunu so vedno burne in polemične, saj se vendar odloča o tem, koliko sredstev bo dobil kateri od proračunskih porabnikov. Vendar pa so bile konkretno na tej seji razprave precej nepotrebne, saj sem v imenu predlagatelja, to je župana, že v uvodu poudaril, da gre za dokaj neusklajen predlog, ki predstavlja le osnovo za začetek javne razprave. Razlika med ocenjenimi prihodki in odhodki znaša skoraj 800 milijonov tolarjev, ob tem, da je vseh prihodkov približno 2 milijardi tolarjev. Predvsem pa določena izhodišča za pripravo predloga proračuna niso enotno dogovorjena, kar se je lepo pokazalo v sami razpravi.« Savinjčan: Katera izhodišča so to? Lojze Posedel: »Predvsem je neusklajena zelo jasno izrečena zahteva Franca Sušnika kot predsednika krajevne skupnosti Vransko, da v nobenem primeru ne odstopajo od tega, naj se celotna odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišč ob gradnji avtoceste Vransko—Blagovica v višini 150 milijonov tolarjev nameni izključno za potrebe KS Vransko in ne kot prihodek celotne občine, kot je bilo storjeno pri od- škodnini za ostalo traso skozi občino v višini 522 milijonov tolarjev v letu 1994. Druga zadeva pa je zahteva po pregledu prihodkov in odhodkov po posameznih krajevnih skupnostih, da bi lahko vsaka od njih porabila sredstva, ki jih prispeva v skupen proračun. To je v veliki meri povezano z aktivnostmi, ki jih vodi koordinacijski odbor za ustanovitev novih občin, in s sklepom občinskega sveta z ene prejšnjih sej, da te aktivnosti podpre.« Savinjčan: Predsednik občinskega sveta je strokovnim službam očital slabo pripravljeno gradivo in med drugim to, da v njem ni bilo pregleda prihodkov in odhodkov po krajevnih skupnostih. Lojze Posedel: »Predsednik občinskega sveta pač ocenjuje delo strokovnih služb občinske uprave, kljub temu da ne pozna vsebine dela niti števila zaposlenih in da je zanj obstoječa občina in s tem tudi občinska uprava samo začasna. Na žalost pa kot strokovni delavec občinske uprave ne želim ocenjevati dela predsednika občinskega sveta in njegovega načina vodenja sej. Na začetku razprave prejšnji četrtek sem jasno razložil, da so zahtevani podatki pripravljeni, da pa predlagamo, naj to gradivo najprej obravnavajo v ožjem sestavu vodje poslanskih skupin, vodje političnih strank in strokovnih služb občinske uprave.« Savinjčan: Če so podatki pripravljeni, zakaj jih potem niste predložili na sep oziroma jih nočete posredovati javnosti? Lojze Posedel: »Obravnavanje samo posameznih številk na strani odhodkov in prihodkov in nepoznavanje celote lahko hitro pripelje do zlorabe teh podatkov in še večjih medsebojnih očitkov, kdo v proračun več daje in kdo iz njega več dobi. Ce vzamemo kot primer pri prihodkih nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: do sedaj se je zbralo v letu 1995 v MS Žalec 19,9 milijona SIT, v KS Vransko 1,5 milijona SIT in v KS Andraž 0,5 milijona SIT. Taks za obremenjevanje okolja se je zbralo v MS Žalec 9 milijona SIT, v KS Vransko 04 milijona in v KS Andraž 0,1 milijona SIT. Na strani odhodkov je bilo na primer za izobraževanje v MS Žalec letos porabljenih 52,7 milijona SIT, v KS Vransko 27,2 milijona SIT in v KS Andraž 4,1 milijona SIT. Tako prikazani podatki pa lahko hitro zavedejo, saj sistem delovanja in financiranja občine kot celote in dejavnosti v njej še ni prilagojen za delovanje in financiranje po zaključenih celotah v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Sistem delovanja se je namreč gradil na osnovi enotne občine. Delitev stroškov oziroma odhodkov strogo po posameznih krajevnih skupnostih bo pomenilo obvezno spremembo sistema delovanja in financiranja vseh dejavnosti. Če to ponazorim s primerom: KS Gotovlje bo morala za otroke, ki obiskujejo osnovno šo- lo v Žalcu, plačevati stroške KS Žalec, enako bo z vrtci. Ali — cena odvoza odpadkov bo različna glede na oddaljenost posamezne KS od deponije (KS Petrovče ali KS Tabor). Takšne razprave se potem prenesejo na vsa področja družbenih znanosti in varstva okolja, oskrbe z vodo, deponije in tako naprej. Strokovne službe občinske uprave delujejo in pripravljajo predloge z upoštevanjem enotne občine, zahteve po obravnavanju krajevnih skupnosti kot bodočih občin pa zahtevajo drugačno organiziranost in oblikovanje novih kriterijev za delitev prihodkov in odhodkov, kar pa je izključno v rokah politikov. Zato smo kot predlagatelji proračuna tudi predlagali, da se o teh podatkih in izhodiščih za pripravo proračuna za leto 1996 najprej dogovorijo vodje političnih strank in poslanskih skupin. Naš predlog je sprejet, sestanek o tem bo 9. januarja 1996.« K. Rozman Zahtevki po prvem januarju Novi .zakoni o vojnih invalidih, veteranih in žrtvah vojne - Kako uveljavljati nove pravice Državni zbor je na seji 17. oktobra letos sprejel tri nove zakone, ki urejajo pravice državljanov in drugih prebivalcev Slovenije v zvezi z udeležbo v vojni in prizadetostjo zaradi vojnih dogodkov ali sredstev. To so: zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojne in zakon o vojnih veteranih. Vsi trije so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 63/95, veljati pa začnejo 1. januarja 1996. Za praktično izvedbo teh treh zakonov bo sicer potrebno počakati še na sprejetje dvanajstih izvedbenih aktov, nekaj časa pa bodo trajali tudi sami postopki uveljavljanja pravic oziroma reševanja zahtevkov. Zanje je pristojna Upravna enota Žalec oziroma oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter promet in zveze, referat za vojne veterane in žrtve vojne. Referat bo obravnaval vse zahtevke posameznikov, ki bodo vloženi od 1. januarja 1996 naprej. Vendar pa vam upravičencem po teh zakonih le ne bo potrebno vlagati novih zahtevkov. Tistim upravičencem namreč, ki že imajo veljavne odločbe o zagotavljanju pravic po sedaj veljavni slovenski zakonodaji (vojaški invalidi, vojaški mirnodobni invalidi, civilni invalidi vojne in družinski člani), bodo pravice po novem zakonu urejene oziroma »prevedene« po uradni dolžnosti. Vsi njihovi potrebni dokumenti se že nahajajo v upravnih spisih na upravni enoti, je povedala Pavla Gostečnik z referata za vojne veterane. Zakon o žrtvah vojne pa je povsem nov, zato se vse pravice in status žrtve po tem zakonu uveljavljajo prvič, za kar je potrebno najprej opraviti ugotovitveni postopek. Ker gre za individualne pravice, se lahko te uveljavijo samo na osnovi vloženega zahtevka. Tega lahko na referat vloži vsak občan, ki meni, da izpolnjuje pogoje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zahtevku mora priložiti izpisek iz rojstne matične knjige z osebno matično številko, potrdilo o državljanstvu In potrdilo o izseljenstvu oziroma izgnanstvu (za izgnance, taboriščnike, zapornike, internirance, begunce, ukradene otroke), navesti pa je potrebno tudi morebitne priče. Marsikdo teh dokumentov še nima urejenih, kako do njih, pa najbolje vedo v Društvu izgnancev občine Žalec, ki deluje v prostorih Združenja borcevjn udeležencev NOB (Ul. talcev 5, Žalec) in ima uradne ure vsak petek od 10. do 12. ure; Čas reševanja zahtevkov bo odvisen tudi od predloženih dokumentov oziroma nedvoumnosti dokazil. Vsako vlogo bo najprej na prvi stopnji obravnavala upravna enota oziroma referat za vojne veterane in žrtve vojne. Sledila bo revizija na drugi stopnji, temu pa je potrebno prišteti še čas za uveljavitev odločbe. Ne glede na to, kako dolgo bo trajal postopek, se bodo redni prejemki na osnovi pridobljene pravice začeli izplačevati z upoštevanjem prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, seveda če bo ta ugodno rešen. Če boste torej vložili zahtevek januarja, in bo ta ugodno rešen, se bodo vaše pravice upoštevale od 1. februarja. V zakonu o žrtvah vojnega nasilja sta opredeljeni tudi dve pravici, ki ju bo treba uveljavljati pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in na upravni enoti. To sta pravica do pokojninske dobe in pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ti dve pravici bo mogoče uveljavljati šele potem, ko bo upravičenec uveljavil status žrtve vojnega nasilja in o tem dobil potrdilo. Pred tem ni smiselno vlagati teh zahtevkov na ZPIZ, ker bodo sicer zavrnjeni. Podobno kot za žrtve vojnega nasilja velja pri uveljavljanju pravic za vojne veterane. Tudi ti morajo vložiti posamične zahtevke za uveljavitev pravic po tem zakonu, veljajo enaki roki in postopki. Vendar pa veteranom iz obdobij 1918-1919, 1941- 1945 in agresije na Slovenijo leta 1991, ki že imajo odločbe o priznani posebni dobi pri ZPIZ ali imajo vpis v vojaški knjižici oziroma kakšen drug ustrezen dokument, ni potrebno posebej dokazovati svojega statusa. Tako se lahko takoj vpišejo v evidenco na upravni enoti, kjer jim bodo izdali tudi izkaznico. Vse druge pravice bodo veterani lahko uveljavljali po zaključnem upravnem postopku v upravni enoti oziroma po vpisu v evidenco. To so pravice do veteranskega dodatka, zdraviliško-klimatskega zdravljenja, brezplačne vožnje, zdravstvenega varstva in pogrebnine. Omenjeni zakoni bodo precej povečali število upravičencev oziroma imetnikov statusa žrtev vojne in veteranov in že zdaj se mnogi občani zanimajo za uveljavljanje teh pravic in morebitne spremembe v zveži z njimi. Kot poudarja Pavla Gostečnik, pa se vsi zahtevki lahko na upravno enoto oziroma oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti - referat za vojne veterane in žrtve vojne vlagajo šele od 1. januarja 1996 naprej, ko omenjeni zakoni sploh pričnejo veljati. Vložite jih lahko ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, sredah od 8. do 16. in petek od 8. do 12. ure (tel.: 715-313). K. R. Reorganizacija veterinarske službe 1. januarja letos je začel veljati nov zakon o veterinarstvu, ki prinaša v organiziranosti veterinarske službe mnogo sprememb. O njih smo v prejšnji številki Savinjčana sicer že pisali, ker pa je še vedno precej nejasnosti, zlasti glede trenutnega statusa žalske veterinarške postaje, smo za pojasnilo o tem prosili veterinarskega inšpektorja Edija Šribarja. Po njegovih besedah prinaša zakon o veterinarstvu nekatere bistvene spremembe na področju organizira- nosti veterinarske službe. Prva je ta, da vpeljuje zasebno prakso, česar do sedaj ni bilo. Za opravljanje le-te mo- ra nosilec dejavnosti zagotoviti poleg drugih pogojev tudi posebne pogoje po zakonu o veterinarstvu, kar bo ugotavljala Veterinarska zbornica Slovenije, ki bo tudi vodila register zasebnih veterinarskih organizacij. Vendar pa še niso sprejeti ustrezni pravilniki, ki bi določali te pogoje, tako da registracija zasebnih veterinarskih ambulant zaenkrat še ni mogoča in zato do sedaj v Sloveniji še ni bila podeljena nobena koncesija za opravljanje te dejavnosti. Med pogoji, ki jih bodo predpisali ti pravilniki, bo na primer ta, da bo moral tudi zasebni veterinar zagotoviti dežurstvo 24 ur na dan. Predvidoma bo vključena zahteva, da morajo biti zaposleni najmanj dva veterinarja in en veterinarski tehnik. Žasebne veterinarske postaje bodo zagotavljale osnovno zdravstveno varstvo živali in njihovo reprodukcijo. Na območju občine Žalec v tem času to še vedno opravlja obstoječa veterinarska postaja, ki pa je v postopku lastninjenja in preoblikovanja v delniško družbo. Po novem zakonu je na področju veterinarstva ustanovljena tudi državna služba, to je'Zavod za veterinarstvo republike Slovenije, ki ima območne enote in izpostave le-teh. Takšna izpostava je v Žalcu, sedež pa ima še vedno v sedanji veterinarski postaji. Zavod za veterinarstvo po strokovni plati skrbi za javni interes na področju veterinarstva, opravlja nadzor v predelavi živil živalskega izvora, nad transporti živali, skrbi pa tudi za diagnostiko kužnih bolezni. Zdravljenja živali ta služba ne opravlja. Tretjo raven organiziranosti pa predstavlja biotehniška fakulteta z vsemi raziskovalnimi inštitucijami. Inšpekcijska služba je organizirana na ravni države kot Veterinarska uprava RS in sodi neposredno pod ministrstvo za kmetijstvo. Njena naloga je predvsem nadzor nad izvajanjem zakonov s področja veterinarstva, zakon o neoporečnosti živil in drugih predpisov. Veterinarski inšpektor Edi Šribar je v našem pogovoru dodal še opozorilo. Po treh letih, ko ni bilo nobenega primera okužene živali, se je steklina spet pojavila tudi na območju žalske občine. Pred kratkim je bil ugotovljen en primer stekle lisice. Tudi sicer v zadnjem času opažajo pogostejše gibanje lisic v bližini naselij, kjer se spopadajo s psi. Občani naj bodo zato pozorni na vsako sumljivo vedenje živali, ki bi kazalo, da je morda okužena s steklino. Poskrbeti je treba za takojšnje cepljenje psov, ki v letu 1995 še niso bili cepljeni proti steklini. Z novimi cepivi je možno cepiti že dva meseca stare pse. Pozorni bodite tudi na vedenje mačk, še zlasti, če so v stikih z njimi otroci. Če opazite žival, za katero sumite, da je okužena s steklino, se je ne dotikajte z golimi rokami. O vseh stikih sumljivih lisic z domačimi živalmi nemudoma obvestite veterinarsko službo. K. R. VSEM, KI NAM , SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO. VOŠČIMO VAM SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE V LETU 1996 HMEZAD BANKA d. d. Za vaš denar in naš ugled gre. Marko Cestnik ,< December- mesec ¡aifk boga Merku ria Malce nespodobno je, moram priznati, da zafienjam s terno, s katero posredno delam silo vašemu časopisu in njegovemu osebju. Kar priznajte, da ste se skozi poplavo reklam s težavo prebili do tega zapisa. Trgovina postaja slovenska poglavitna veroizpoved in biti mobitel-kapitalist vzor uspešnosti in nadnacionalne miselnosti. Merkur, ki ni samo bog trgovcev, ampak ne po naključju tudi »bog zgovornosti, goljufov in tatov« (F. Verbinc: Slovar tujk, stran 447), si v tem mestu, tej dolini in tej deželi zadovoljno mane roke. Če vprašate mene, mu to tudi privoščim. A ne zato, ker bi odobraval vsesplošno trgovsko naravnanost, marveč zato, ker sem prisiljen spoštovati njeno zapleteno, a nadvse učinkovito delovanje. To je grozljivo domišljen stroj in njegovi sestavljal-ci zavidanja vredni poznavalci človeških slabosti. Natančno spremljajo propadanje in zatajevanje moralnih vrednot, pristnih medčloveških odnosov, naravne spontanosti, čuta za zmernost, srčne kulture — in vam za vse to podtikajo nadomestke in ponaredke. Da bom konkretnejši: čemu so otroci zasuti s plišem, plastiko in elektroniko, če ne zaradi samozaupanja in izpraznjen notranjosti? Čemu plastificirana hrana, če ne zaradi obupne odmaknjenosti od narave in njene prvotne čistosti? Trgovci so posebne vrste psihiatri, ki vam za ustrezno denarno nadomestilo površinsko zdravijo travme današnjega časa — časa, ki nam bo zaradi brezdušnosti in materialne usmerjenosti pošteno zagrenil bivanje na tem vse bolj hirajočem planetu. Potrošništvo ni samo to, da greste v trgovino in kupite tisto, kar mislite, da vam je nujno potrebno. Del potrošništva so tudi banke, ki vam daje posojila in s tem potuho, da zapravljate, četudi denarja sploh nimate; del potrošništva so mediji, še prav posebej televizija, ki ne samo da vas spravljajo v skušnjavo z reklamami, marveč vam vsiljujejo kupoprodajni način življenja; del potrošništva je industrija prostega časa, ki se naravnost norčuje iz splošnega pomanjkanja kreativnosti in vas prisiljuje, da plačujete za tisto, kar bi sami znali storiti mnogo bolje (turizem!). Potrošništvo gradi strahoten sistem odvisnosti: začne pri najmlajših, ki so najbolj hvaležni potrošniki, ker nimajo mere in okusa, se nadaljuje pri najstnikih, ki si gradijo osebnost na zunanjostni potrditvi, se velikodušno ustali pri srednjih generacijah, ker so zaradi materialnega načina življenja ves čas v začaranem krogu odvisnosti (več delati za več imeti!), in najde svoje zrelo obdobje pri upokojencih, ki se na stara leta nikakor ne bodo odrekli vsem dobro utečenim snovnim užitkom. Splošno miselnost pravi, da je treba trošiti, ker se s tem nadaljuje proizvajanje in se ohranja delo, ki omogoča zaposlenost in preko nje socialno varnost ter blaginjo. Ste že kdaj pomislili, da ste v tem procesu kot osebnost nepomembni, da ste kolesce v stroju, zlahka zamenljiv členek v neskončno dolgi verigi? Vam še ni prišlo na misel, da z vseh strani kar naprej manipulirajo z vami, če le morejo in kolikor jim dopuščate? Tega vas ne vprašujem zaradi podcenjevanja ali zaradi tega, ker bi vam hotel vsiljevati lastna spoznanja — ampak veste, nezdravih medsebojnih odnosov preko cele palete posredništev me je strah, in vsaj toliko kot vam hočem dobro sebi! December je natrpan s prazniki in priložnostmi, ko bi lahko razveseljevali in bili veseli, a kaj, ko vse bolj vlada prepričanje, da je treba nesnovne dokaze naklonjenosti bližnjim podkrepiti, poudariti z nečim otipljivim. Darovanje je samo po sebi lep in zbliže-valen izraz naklonjenosti in ljubezni, a kaj, ko je sodobna materialistična drža večino vsega lepega neokusno poenostavila in stehnizirala. Zahteve in pričakovanja so vse višja. Darilo je lahko nadomestilo za celo vrsto nestorjenih človeških, prijateljskih gest. In vse to zelo dobro vedo trgovci, sploh če je povezano s potrošnikovim pomanjkanjem osveščenosti, dobrega okusa in čuta za zmernost: lepo bodo zavili, lepo pokazali, lepo nastavili — za prazniki pa bo ostal kvečjemu občutek praznine in nezadovoljnosti. Kramarji vseh kalibrov so na račun naraščajoče človeške, duhovne siroma-šnosti s kupci vred pokvarili praznike in jih spremenili v sejem kiča. V prostaško veselico bleščečega zavijalnega papirja in bleščečih lučk. Kaj prazvaprav še ni naprodaj? Kje sploh še ni zmagal zviti Merkur? Tiftwuzfhtifawt, teleúa*HUíi¿6ac¿j4JU& dtvUtev vedele vteM* t996. T€L€KOM Š L 0 V € N I j e Poslovna enota Celje, Lava 1, 63000 Celje Vroče mleko Breme tržnih viškov mleka v državi si morajo deliti rejci in mlekarne V zadnjem času kmete razburja predlog sprememb pravilnika o plačevanju mleka, ki jih je pripravilo Poslovno združenje za prehrano Slovenije, odbor za mle-karsko-predelovalno industrijo, katerega članice so vse mlekarne. Ta predlog sprememb je za rejce nesprejemljiv, so pred dnevi povedali na posvetu v Gotovljah, ki ga je na temo pravilnikov o odkupu mleka organiziralo Govedorejsko društvo Savinjske doline. Posveta so se poleg rejcev in predstavnikov kmetijskih zadrug iz Savinjske doline udeležili tudi direktor PZPS Franc Muhič, Mirnik iz Mlekarne Celje, Marija Klopčič in Branko Tomažič iz Govedorejske zveze Slovenije, predstavnik Zadružne zveze, s sindikata Kmečke zveze Ciril Smrkolj in inšpektorica Katarina Florjane iz Veterinarskega zavoda Slovenije. Posvet je vodil Andrej Podpečan. Franc Muhič je povedal, da so predlog novega pravilnika res pripravile mlekarne oziroma strokovne službe PZPS, da pa je bil njegov edini namen predramiti državo in spodbuditi k pogovoru pristojni ministrstvi (za kmetijstvo in gospodarske odnose), inšpekcijske službe, mlekarne in seveda rejce. Po njegovih besedah se mlekarne zavedajo, da je ta predlog ta hip za rejce nesprejemljiv, je pa osnova za pripravo novega pravilnika. Po predlogu mlekarn bi se pri določanju cene odkupljenega mleka zaostril kriterij vsebnosti maščob (do 3,7%), medtem ko bi morala biti vsebnost beljakovin višja (odbitki za manj kot 3,25% beljakovin). Razmer- je med njima v ceni naj bi bilo 40:60 v korist beljakovin. Rejci se načelno strinjajo s takšnim razmerjem, vendar naj bi do tega prišlo šele v petih letih. Medtem mora tudi selekcijska služba poskrbeti za tem zahtevam primeren izbor krav. Odločno pa nasprotujejo določanju osnovne odkupne cene mleka glede na vsebnost suhih snovi brez maščob, ker tega ne počnejo nikjer v Evropi, ker je vsebnost teh snovi odvisna od več dejavnikov, na katere rejec dostikrat ne more vplivati, poleg tega pa je ta element prek beljakovin in laktoze že vključen v oceno kakovosti mleka. Glede na predlagane_spre-membe pravilnika bi se zelo zaostrilo tudi dovoljeno število somatskih celic v mililitru mleka. Dosedanji pravilnik za prvi kakovostni razred dovoljuje do 750 tisoč celic v ml, sicer sledijo odtegljaji. Ta meja naj bi se znižala na 400 tisoč. V zahodnoevropskih državah je dovoljeno 350 tisoč celic, vendar, kot je poudarila Marija Klopčič, je tam več kot 70% krav pod stalno kontrolo, pri nas pa komaj 25%. Poleg tega so težave s pravoča- snim obveščanjem rejcev o rezultatih analiz, še vedno pa ni določenega referenčnega laboratorija, niti ni povsem jasno, kdo mora plačati obveznih dvanajst vzorcev na leto. Najbolj pa kmetje nasprotujejo odpravi ekstra kakovostnega razreda, kar pomeni, da mililiter vsebuje do 5G tisoč mikroorganizmov. Oktobra je bilo v Mlekarno Celeia oddanega kar 64% vsega mleka v tem razredu, vendar so kmetje poudarili, da to ne pomeni kakšnega posebnega dobička zanje, saj za tako higiensko kakovostno mleko med drugim porabijo tudi precej več čistil. Kot so povedali na posvetu v Gotovljah, se rejci tako kot mlekarne zavedajo problemov zaradi viškov mleka na slovenskem trgu, vendar posledic tega niso pripravljeni nositi sami. Strinjajo se z akcijo pospešene prodaje slovenskega mleka in mlečnih izdelkov, ki je po besedah Franca Muhiča vredna 34 milijonov tolarjev. Kmetje naj bi za to akcijo prispevali 3 milijone, oziroma po 2 stotina pri ceni litra mleka, če se bodo tako odločili. Vendar pa naj bi pred kratkim prav za reklamo že namenili del denarja, zato se ne strinjajo s takšnim dodatnim nižanjem odkupne cene mleka. Ta se je zadnjič povečala lanskega oktobra. Vsako dodatno nižanje pa pomeni vprašanje ekonomskega preživetja mlekarsko usmerjenih kmetij. K. R. _ • v ELEKTRO-SLOVENIJA, p.o. EE£> ~ Ljubljana, Hajdrihova 2 javno podjetje za prenos, nakup, prodajo, uvoz in izvoz električne energije (kftevte i&t STROJNA INDUSTRIJA, d.o.o ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Smo podjetje, ki proizvaja kmetijske stroje, pretežno traktorske priključke, in to: - senene linije za košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo krme, - koruzne linije, - za talno obdelavo in - dvoriščeno mehanizacijo. Zaradi povečanega obsega proizvodnje VABIMO K SODELOVANJU VEČ KANDIDATOV ZA PROSTA DELOVNA MESTA v neposredni proizvodnji, in sicer. 1. STRUGARJE 2. OPERATERJE NC-STROJEV IN POLAVTOMATOV 3. KLJUČAVNIČARJE 4. POMOŽNE KOVINARJE 5. POMOŽNE DELAVCE | Pogoji: | - pod 1: strugar, 18 mesecev delovnih izkšenj, poskusno delo 2 meseca - pod t. oblikovalec kovin, 18 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca - pod 3: strojni ključavničar, 18 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca - pod 4: obdelovalec kovin, 12 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec - pod 5: delavec brez poklica, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. Vse, ki se zanimate za delo, VABIMO, DA ODDATE SVOJO PISNO PONUDBO Z DOKAZILI O IZOBRAZBI V OSMIH DNEH V KADROVSKO SLUŽBO SIP Strojna industrija, d.o.o., ŠEMPETER v Savinjski dolini, kjer dobite tudi druge informacije. voščimo lepe in mirne božične praznike, v novem letu 1996 pa obilo sreče, zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva Zvone in Milica ŠTORMAN z gostišči v Šempetru, Ločici pri Vranskem, Vojniku, Žalcu in Parižljah pri Braslovčah. ČAS JE NEUSMILJEN IN TEČE, VRNITI GA NAZAJ SE NE DA Z ZAHVALO ZA VSE, KAR BILO JE LEPEGA V MINULEM LETU, IN V UPANJU, DA SE BOMO NA POTEH, KI VODIJO V GOSTIŠČA ŠTORMAN, ŠE SREČEVALI, Pri loštovih obirajo hmelj tudi pozimi Je to nov izziv savinjskim hmeljarjem? Ivan Jošt iz Gotovelj sodi prav gotovo med »revolucionarje« savinjskega hmeljarstva. V iskanju zdravilnih učinkov te grenke rože je prišel do spoznanja, da lahko le naravno posušeni hmelj da prave rezultate. Odločitev je padla in že pred štirimi leti je pustil naravno dozoreti nekaj sadik. Lanska letina naravno posušenega hmelja pa je že bila tudi ekonomsko uspešna. Letos je pustil na žičnicah še več hmelja in prav v teh dneh tudi zaključuje obiranje. V želji, da zvemo kaj več o tej nevsakdanji hmeljarski novosti, smo se odpravili na obisk k Joštovim in »zaslišali« gospodarja Ivana, ki je znan tudi kot človek, ki se rad spopada z novostmi. Marsikaj je že zraslo na njegovem zelniku. To, kar se je namenil početi sedaj, pa meji že na nekakšno revolucijo in je izziv za slovenske hmeljarje. Na vprašanje, zakaj se je odločil, da pusti hmelj v hmeljiščih vse do decembra, Ivan Jošt odgovarja: »Glavno vodilo je bilo predvsem zniževanje stroškov pri pridelovanju hmelja, saj več kot polovico stroškov predstavljata obiranje in sušenje. Z načinom, ki ga uvajam, naj bi bil ta strošek zanemarljivo majhen, ker pač narava poskrbi, da se hmelj posuši. Mi ga le potrgamo ali posesamo ter spravimo v vreče. Drugi razlog pa je, da je naravno posušen hmelj drugačen od umetno posušenega in s tem tudi kvalitetnejši, saj vsebuje veliko spojin in zdravilnih lastnosti, katerih v umetno posušenem hmelju v času običajnega obiranja ni. Iz tega hmelja lahko naredimo zelo primerne zdravilne napitke, med drugim se da zvariti tudi ka- čja. Dogovarjati sem se začel tudi z Japonci, ki so si pridelavo naravnega dozorelega in posušenega hmelja tudi že ogledali. Zaenkrat smo še na začetku, vendar mislim, da se bodo po temeljitih analizah odločili za večji nakup.« Da se je Ivan Jošt res temeljito lotil tega posla, se vidi tudi iz tega, da je v ta namen dal na enem hektarju postaviti nizko žičnico, visoko le tri metre, kjer so pridelovalni stroški takšni, zaradi katerih se bo splačalo pridelovati hmelj na ta način in na nizkih žičnicah. Na tej mali žičnici ni klasičnih postopkov pridelave hmelja od rezi, napeljevanja vodil do t.i. »štrajfanja« in klasičnega obiranja. Stroški, pa še ti minimal- ■ ni, nastanejo zaradi zaščite rastline. Za obiranje pa je Ivan skonstruiral tudi poseben va- hmeljska rastlina zelo zahtevna. Če hočeš dosegati visok pridelek na hektar, potem moraš vanjo veliko vlagati. Če jo prepustiš naravni poti rasti, potem moraš pričakovati manjši pridelek. Dejstvo je, da rastlina poskrbi za lastno reprodukcijo takrat, ko je dovolj močna, to pa je pri višini od 2,5 metra dalje. To je tudi razlog, zakaj uporabljam nizke žičnice, Sicer pa v primeru oz. postopku naravno posušenega hmelja ne gre za visok donos, ampak je pomembna kakovost, ki bi glede na ceno nadomestila manjši pridelek ter celo prinesla kmetu -hmeljarju več denarja... Sicer pa mislim, da se bo predvsem zaradi vse večjega povpraševanja po bi-oprehrani kmalu pokazala ta novotarija v pridelovanju hmelja kot dobra naložba.« Ivan Jošt je prepričan, čeravno morda mnogi na to gledajo posmehljivo, vsekakor pa je vesel, da so hmeljarji v dolini pripravljeni sprejeti to novotarijo, še zlasti če se bo pokazalo, da je za takšen hmelj dovolj zanimanja, in da bodo z njim tudi dobro zaslužili. »Slovenci smo tako majhni in tako nepomembni v svetovni proizvodnji hmelja, da nas brez težav lahko pogrešajo. Prav v tem pa vidim pomembno priložnost za uveljavljanje našega hmelja in naše države v svetu. Vesel bi bil, ko bi se katera od naših pivovarn lotila varjenja tega piva, kajti jaz sem hmeljar in ne pivovar. S proizvodnjo piva sem se začel ukvarjati le zato, da bi te novotarije spravil v življenje. Sicer pa naj se s proizvodnjo piva ukvarjajo drugi, ki so tehnološko usposobljeni. Vsekakor pa bi bila velika škoda, da bi pivo iz naravno posušenega hmelja začeli proizvajati kje na tujem. Kot vse kaže, pa se bo tako tudi zgodilo, saj se za to že zanimajo...« In kaj naj še rečemo? Morda to, da pivo iz naravno posušenega hmelja ohrani vse dobre naravne lastnosti. Med naravnim zorenjem pa so razpadle tudi vse škodljive snovi, ki so v hmelj prišle s škropljenjem. Zato je to pivo, kot trdi Ivan Jošt, dejansko zdravilni hmelj-ski napitek. Se torej obeta v prihodnosti spremenjena podoba doline? Kdo ve? D. Naraglav kovostno zdravilno pivo. Odmevi so ugodni, še posebno pa sem vesel, da se za hmelj, pridelan po tem postopku, že zanimajo tudi tujci. Letos so že naročili čez tisoč kg tega hmelja. Zagotavljajo pa, da bo v prihodnosti količina veliko ve- kuumski obiralnik, ki ga še vedno tudi dopolnjuje z novimi inovativnimi posegi. »Pridelek na teh žičnicah je veliko manjši kot na klasičnih, po velikosti stroškov pa približno enak kot na visokih žičnicah. Sicer pa velja reči, da je mo Krašovec d.&.&. TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM •Tel. & faks: 063I715-717 ponudba meseca: velika izbira malih gospodinjskih aparatov, • primernih za novoletna darila. • KouoUttte puuptiác i* veliAo- Ufkef* ! o letu. 1996. fk Jože Do,ar V///C—3^*Veiika pirešica ^UJ trgovina tel.: 728-200 Vsem našim zvestim potrošnikom in poslovnim partnerjem želimo prijetne in veselja polne božične praznike ter uspešno leto 1996. GRZINA CATERING STANISLAV GRŽINA S.P. VREČARJEVA 14, 63310 ŽALEC Tel.: 063/715-072, doma 063/714-791 poslovna stavba HMEZAD EXPORT-IMPORT * SVETOVANJE V GOSTINSTVU * * STORITVE MENZ * * PRIPRAVA IN DOSTAVA JEDI PO NAROČILU * * PRIPRAVA IN POSTREŽBA JEDI PRI NAROČNIKU * * POSLOVNA SREČANJA * * OSEBNA PRAZNOVANJA * * IZPOSOJA INVENTARJA * * ORGANIZACIJA PRIREDITEV * Želim vam prijetne in zadovoljne praznike ter mnogo lepega v novem letu 1996 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK S. p. Prežihova 1,63310 ŽALEC, teL&faks: 063/712-265 Mobitel: 0609/618-443 ‘PotltMMtčnt' 4&cCeiavce*K i*t 6>uzlce*K Savittféatui vedete ¿k jadovoljHC 6oftč*te i*t novoletne fvtcvpuáe tet uefreino- 1996! Roman Brglez pekama-slaščičama-trgovina-bistro Vransko 17, 63305 Vransko pekama In trgovina Vransko, teL725-104, slaščičarna Žalec, teL-712-105, pekama Velenje, tel: 854-181 Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega in vsem občanom občine Žalec želiva prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 1996. Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu. Anica in Roman BRGLEZ tj Vr PARKETARSTVO POTOČNIK Kasaze 71 a, 63301 Petrovče TelJfaks: 063/707-208 Mobitel: 0609/618-232 Mobitel: 0609/622-048 - Polagamo vse vrste parketov, PVC in tekstilne obloge ter montiramo stropne in stenske obloge. - Izdelujemo raznovrstne zaključne letve, opaž in stopnice. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in jim želimo prijetne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 1996. kolektiv parketarstva POTOČNIK | w KRAGL IVAN | I Zlatar ju ve lir 1 9 63310 Žalec, Šlandrov trg 39 f1 9 Tel.: 063-715-288 f 9 ________________9 9' 9 10-odstotni popust v mesecu decembru 9 9. 9 9 9 0 Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 1996. PRODAJALNA - SERVIS TV - AUDIO - VIDEO - MICRO STARO ZA NOVO! Danilo Arčan Šlandrov trg 9, 63310 Žalec, tel.: (063) 712-104 Želimo prijetne božične in novoletne praznike in veliko lepega v letu 1996. 20 let knjižnice Pred dvajsetimi leti sta Marija Smrke in Julka Golob zbrali knjige v ljudski knjižnici, ki ima prostore v krajevni skupnosti Vransko. Sedaj razpolaga knjižnica že z 12 tisoč knjigami, pomembno pa je, da ima precej rednih bralcev, od najmlajših do najstarejših krajanov Vranskega. Na priložnostni slovesnosti se je Ivan Brišnik med drugim zahvalil za 20-letno prizadevno delo knjižničarki Julki Golob ter najzvestejšim bralcem podelil knjižna priznanja. Na posnetku Julka Golob izroča priznanje Cilki Banovšek. jjj^ 1 'J§ Savinjski rogisti trobijo petnajst let Skupina Savinjski rogisti bo januarja prihodnje leto praznovala 15-letnico svojega delovanja. Ustanovljena je bila januarja 1981 v takratni Zvezi lovskih družin Savinjske doline. Ob začetku je štela skupina 5 članov, strokovni vodja pa je bil sedaj že pokojni Franc Verk; po njegovi smrti je za nekaj časa vodstvo prevzel Milan Lesjak, od leta 1989 pa je njihov strokovni vodja Tone Uplaznik, ki piše in prireja skladbe iz narodnih in lovskih pesmi. Nastopajo na raznih slovesnostih, gostovali pa so tudi že v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Skupno imajo na leto kakih 35 nastopov, jubilej, 15-letnico, pa bodo proslavili s posebnim nastopom v začetku prihodnjega leta. T. T. K & K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Latkova vas 203, 63312 PREBOLD Vam želi vesele božične in novoletne praznike in se priporočamo v letu 1996. Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure ob nedeljah od 8. do 12. ure. Izšla knjiga Ježkova frizura___________________________ Založba Karantanija je pred kraktim izdala zadnjo zbirko pesmi za otroke Mete Rainer z naslovom Ježkova frizura. Minuli petek sta Zavod za kulturo Žalec in Založba Karantanija ljubko knjigo pokojne Mete Rainer predstavila. Navzoče je najprej pozdravila Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec, in na kratko predstavila knjigo. V kulturnem programu so nastopili učenci OS Polzela. Za knjigo Ježkova frizura je spremno besedo napisal Ervin Fritz, med drugim tudi, da je imela pesnica Meta Rainer posebne oči in posebno ljubezen: skoraj iz vsake stvari je znala pričarati pesmico. Njene pesmi pa niso bahate učenjakinje z debelimi očali, ampak nadvse ljubeznive, materinske in prijazne. Pred tem je Meta Rainer izdala že knjige Fičfirič, Mihaha, Zajček skakalček, Hokus pokus in Skozi prste. T. TAVČAR ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC se zahvaljuje vsem pokroviteljem, ki so v veselje mladih in odraslih obiskovalcev pomagali uresničiti naš program. Še posebej se zahvaljujemo Tiskarni MARGINALIJA, Coca-Coli AMATIL, EMTEKSU, JUTEKSU, HMEZAD banki, Strojnim inštalacijam ŠARLAH, TURISTIČNEMU DRUŠTVU ŽALEC IN MESTNI SKUPNOSTI ŽALEC. Vsem voščimo zdravo, poslovno uspešno in kulturi naklonjeno leto 1996. _ m* ARJA VAS 49 n m 63301 PETROVČE mšm tel/faks.: 063-707-343 vide^rodukcijo tel.: 063-707-217 PONUJAMO VAM: — SNEMANJE Z VIDEOKAMERO S-VHS (REKLAME, REPORTAŽE, POROKE...) — MONTAŽE VIDEOPOSNETKOV VHS in S-VHS — KOPIRANJE VIDEOPOSNETKOV S FORMATA: VHS, VHS-C, S-VHS, video 8, HI 8 — KOPIRANJE S SUPER 8 FILMOV NA VIDEO — RAČUNALNIŠKE NAPISE. VSEM StMUKAM ¿ELMO «ŠIL MUK I SHEMO NOVO LEVO 75 let moškega zbora Svobode Prebold S samostojnim koncertom je moški pevski zbor Svobode Prebold proslavil 75 let svojega obstoja. Na koncertu so sodelovali tudi gostje Quattro Sax, vokalna skupina Kompolčani z vodjem Milanom Kasesnikom in ljudski pevci iz Marija Reke s citrarko Cito Galič. Začetki preboldskega moškega zbora segajo torej v davno leto 1920, ko je dirigentsko palico vzel v roke zborovodja Franc Roš in s tem združil fante in može, željne lepega petja. Zbor je najprej prepeval za potrebe kraja, pozneje tudi za okoliške kraje. V zboru so se menjavali pevci in tudi zborovodje. Zbor so tako vodili po nekaj let Franc Roš, Stane Mikuš, Franc Hribar, Franjo Kasesnik, Milan Lesjak, Valerija Dolar, Radovan Gobec, Jože Škorjanc, Alojz Šutej, Rudi Bardorfer, Drago Kumer ml. in sedaj, od leta 1991, ga vodi Matjaž Kač. Zbor je za svoje uspešno delo prejel že več priznanj in odličij. Ne glede na to, kje in za koga pojejo, pa je njihov cilj lepo zapeta pesem, ki razveseljuje srca pevcev in poslušalcev. Na sliki: Moški pevski zbor Svobode Prebold. T. T. . (S) Hmezad p.o. Žalec vam želi lepe in prijetne praznike ter srečno 1996 in vas tudi v teh dneh pričakuje v * blagovnici Agrina Žalec in v * diskontu pijač in živil Agrina S POSEBNO PREDPRAZNIČNO PONUDBO! mm LABORATORIJ ZA BARVNO FOTOGRAFIJO IN TRGOVINA S FOTOMATERIALOM Savinjska 18, 63310 Žalec - komercialna ateljejska fotografija - atelje za portretno fotografijo - fotografije za dokumente - fotovizitke - povečave do 1m x 1m z okvirji želimo vam Veselje 'božičme fraziHime ‘Vejr. StREČMP I9£ZDiyiVO MPVO LUTO1996. OBČINA ŽALIT' objavlja RAZPIS za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 1995. Za kulturni praznik v letu 1996 bodo na osrednji proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem. publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področjih kulture. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje. Skladno s pravilnikom se podelijo I nagrada, 2 plaketi in 2 priznanji. Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki, skupine ustvarjalcev za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ali s katerimi se je občinska kultura uveljavila v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 15. januarja 1996 na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, 63310 Žalec, s pripisom Savinova odličja. ELS M-© 1IIKA PRODAJA STARO ZA NOVO ________IN RTV SERVIS___ Milan ZUPANC ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, tel.: 714-484 Cenjene stranke obveščamo, da od 2, 12. 1995 poslujemo v novih prostorih na Šlandrovem trgu 20 (nasproti spomenika NOB). Našo že poznano dejavnost: * servis vseh vrst elektroakustičnih aparatov, * pooblaščeni servis PHILIPS, * prodajo staro za novo programov Gorenje, Philips in Kenvvood dopolnjujemo še s prodajo razširjenega programa izdelkov Philips. - NOVO - NOVO - NOVO -BTV Voyager 51 samo 39.900,00 SIT. Ponujamo ugodne plačilne pogoje na 5 ali 8 čekov in gotovinske popuste. Obiščite nas! Delovni čas: vsak dan od a do 18. ure, ob sobotah od a do 12. ure. *Vaeen cestjeetien, útneutáeim fret, feltmo-frnčje&te 6oftč*te fina$*t¿6e ten, enečtto- i*t otafreitto- ttovn teto- tW6. Glasbeni večeri v Koroni__________________ Na petkov večer, so v Sport klubu Korona (bivša Kavarna Korona) pripravili akustični koncert, prvi v ciklusu tako imenovanih glasbenih večerov. Led sta prebila trubadurja, z imenom DUO HVALA! V prvi polovici enournega programa se je vsem navzočim predstavil Iztok Kampuš, pevec, kitarist in kan-tavtor iz Svetega Lovrenca pri Preboldu, sicer že precej uveljavljen glasbenik na savinjskih tleh. Iztok je samouk na kitari, ima pa za sabo dolgo (že iz otroštva), razgibano in zanimivo glasbeno pot (poleg tega, da je bil član mnogih zasedb, je s svojim šeststrunskim instrumentom potoval in se preživljal po Evropi). V drugem delu sporeda se mu je pridružil lokalni virtuoz Cristian Jurak -Zajček (ex. MIND CAMES, PARALAX). V večernem repertoarju sta prepletla lastne skladbe z rockerski-mi evergreeni, vse tja do Claptono-vih balad. DUO HVALA - obetaven par. In res, že naslednji večer se je pod isto streho predstavil še en, sicer žalski duo (PEER-KOVAČ), ki pa poslušalcev (razen njunih sorodnikov) ni navdušil. Mladi, stari, skratka vsi (po možnosti talentirani) ustvarjalci, ki bi se s svojim delom radi predstavili, zdaj veste, na katera vrata morate potrkati. G. R. Matela FOTO TONICA ŽALEC, Šlandrov trg 9 tel.: 063/712-252 Za vse ujete trenutke... * prodaja fotoaparatov, albumov... * ekspres izdelava fotografij za dokumente * vse fotografske storitve * fotokopiranje KONKURENČNE CENE! ŽfELlMO VSVM VESEL 'BOŽIČ I9t cUSfPEŠ9® LETTO1996 in se /e naprej priporočamo J KULTURN0-UMETNIŠK0 DRUŠTVO SVOBODA ŠEMPETER VABI V ČETRTEK, 28. 12. 1995, OB 18. URI, V HMELJARSKI DOM V ŠEMPETER NA NOVOLETNI KONCERT MARKA GALIČA in njegovih gostov: TANJE ČRETNIK DRUŽINE GALIČ LJUDSKIH PEVCEV IZ MARIJA REKE. Voditelj: JOŽE GALIČ PRISRČNO VABLJENI! ==:^PRODAJALNÁ^=55SÍt KOS POHIŠTVO- OPREMA- ANTIKVARIAT 0 0 0 0. 0 0 Za oBisl^in zaupanje se vam. zahvaljujemo. 0 MSEM CEMJEMJM ‘KUTCEM ŽELIMO MESELE 'BOŽIČNE TEAZINJIKJE 'TEMSKEČMP iMuseešMP MOMO LELO 1996. Za ofnskjn zaupanje se vam zahvaljujemo. FILMSKO GLEDALIŠČE V KINU ŽALEC Vsak prvi četrtek v mesecu v žalskem kinu odvrtijo film, ki spada v program filmskega gledališča, v katerem nam na ogled ponujajo tako imenovane nekomercialne, umetniške filme, sicer visoko ocenjene in kakovostne izdelke, vendar manj popularne in dokaj slabo medijsko podprte. Za abonma in za izven. V novembru ste si lahko ogledali ali zamudili Kaznilnico odrešitve. The Shavvshank redemption, ZDA, 1994. Režija In scenarij: Frank Darabont. Igrajo: Morgan Freeman, Tim Robbins. Drama. Zgodba o mladem, uspešnem, no ja, zelo uspešnem bankirju (Tim Robbins), ki ga porota po krivem spozna za krivega dvojnega umora svoje žene in njenega ljubimca (ni imel možnosti, da bi si plačal odvetniški dream team kot O. J. Simpson). Sodnik mu dosodi kar dve dosmrtni ječi, za vsako žrtev po eno (Amerika, Amerika)! V arestu se takoj nauči, kako najhitreje priti do zavojčka cigaret in pa seveda, kako po čim manj boleči poti ubraniti svojo analno odprtino pred zaporniškimi sestrami, ki so kakopak moškega spola. V nekajletnem prestajanju kazni si splete nerazdružljlvo prijateljstvo z Morganom Freemanom, ki je bil za to vlogo nominiran za oskarja (če bi bil belec, bi ga seveda dobil). Robbins se iz letargičnega japija prelevi v odličnega amaterskega arhitekta, rušilca sivih sten, saj v dobrih petindvajsetih letih (kolikor jih preživi v kaznilnici) zgradi predor do svobode (je skoraj tako mogočen kot tunel na cesti Hoče-Arja vas, le da ni osvetljen) z majhnim kladivom, s katerim bi z enim udarcem težko pokončal človeka. Poleg zanimivih zornih kotov s ptičje perspektive film odlikujejo dinamični dialogi, začinjeni z belim humorjem, in odlična igralska zasedba. Eden redkih filmskih produktov, v katerem tudi statisti dobro odigrajo svojo niti minutno vlogo. Dober film, čeprav čisti triumf moške volje, glede na to, da je bil nominiran kar za 7 Oskarjev, pa bi mogoče lahko pričakovali tudi kaj več. Velja omeniti še površno menjanje filmskih kolutov in pa seveda obisk: v žalskem kinu je že tradicija, da je v dvorani zelo malo ljudi, kadar igra dober film. G. R. matela OGLEJTE Sl V KINU ŽALEC Vabimo Vas, da se nam pridružite tudi v letu 1996, zato Vam predstavljamo nekaj filmov z januarskega programa. Še vedno velja, da je prvi četrtek v mesecu rezerviran za filmsko gledališče. 4. januarja si boste lahko ogledali film SPI Z MANO. Za vse ljubitelje akcijskih filmov prihaja na naše platno Steven Seagal v filmu OBLEGANI 2. Tokrat mu nevarnost ne preti na morju, tako kot v prvem delu, ampak se bori na drvečem vlaku, ki ga uporablja napol blazen računalniški genij. PLITVI GROB, zadrgnjena škotska komedija, bo za tiste, ki so uživali ob gledanju filma Šund. Z računalniki se bomo srečali v dveh filmih: JOHNNY MNEMONIC in MREŽA. V prvem igra Keanu Reeves, v drugem pa Sandra Bullock. Radi bi vas opozorili tudi na komedijo 9 MESECEV. Glavna junaka sta moška (Hugh Grant, Tom Arnold), ki vsak na svoj način doživljata ženino nosečnost. Medtem ko za enega pomeni ženina nosečnost po treh hčerah že »rutino«, se drugi težko vživlja v vlogo bodočega očka. Film kandidira za komedijo leta. V vlogi porodničarja je odličen Robin Williams. Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko še spremeni. Informacije tudi po tel. 715-123. Želimo Vam vesele praznične dni ter zdravo, srečno in uspešno leto 1996. Irena Verbič ZBORNI IG4 Z4SEBNEG4 GOSPOD/IRST^ Ž4LEC O&nttuátwí ¿tt, feicma vedele, 6of¿<.ütefrntvpttée tet uáfreieto novo 1996. tovarna nogavic, d.d. Slovenia - 63313 Polzela V predprazničnih dneh se priporoča za nakup iz bogate kolekcije ženskih, moških in otroških nogavic. OBENEM SE VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PAKTNEBJEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE. V LETU 1996 PA VAM ŽELI MNOGO USPEHA, SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. POLZELA želi biti z vami vedno in povsod! KAR VIN DOBRIH SLOVENSKA ZEMLJA RODI, PRI LERRI V PREBOLDU POCENI SE DOBI! Ljutomerčan, laški rizling, virštanjčan, chardonay, sauvignon, beli pinot, rebula, vrtovčan, cviček, barbera, merlot, refošk, cabaret in še katera... so bela in rdeča vina, ki Jih dobite samo v Lerri po največ tričetrtinskih cenah v 52-litrskih sodcih ali tudi manjših polnitvah. Prav tako nudimo vsa ustekleničena vina (litrske steklenice in buteljke) in nerjaveče 50- do 1000-litrske vinske cisterne z EU-atestom in garancijo. * * * Pričakujemo Vas in Vam kličemo NA ZDRAVJE NOVEGA LETA' Lerra d.o.o., Polzela Veleprodaja vin Skozi gaj 2 (Vasja Rajh) Tel. 723-049 FOTO ATELJE TATJANA RIBIČ 63310 Žalec Rista Savina 1a Tel.: (063) 715-808 Ekspresna izdelava barvnih In črno-belih fotografij, fotografiranje in video snemanje raznih prireditev, porok, maturantskih plesov, rojstnih dnevov, birm, obhajil, krstov in vseh ostalih nepozabnih trenutkov. ^¡elitna DUSET/ TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8/a, 63314 BRASLOVČE (pri mostu čez Savinjo) tel. in faks: (063) 720-598 VOŠČI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1996. VULKANIZACIJA, PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK St&fančič č/ačiujaTbzjan Arja vas 10, Petrovče tel.: 707-051 Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure. - prodaja vseh vrst avtogum - premontaža in balansiranje - popravilo avtogum Z>I7WXOJP HANKGDK goodJyear Premontaža gum je brezplačna, prodajamo tudi na čeke! Cenjenim strankam želimo vesele božične praznike In srečno 1996! Trgovina Novak Reška cesta 48, 63312 Prebold tel.: 063/723-413 želi vsem svojim kupcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. mc;ovm 2 MEŠANIM BLAGOM Dolenja vas 182, 63312 PREBOLD, tel. & faks: 063/723-047 Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo nadvse prijetne, lepe in veselja polne božične praznike ter veliko uspeha, zdravja in osebne sreče v letu 1996. Otroci, ne pozabite! V petek, 29. 12^ ob 16. uri vas v naši trgovini čaka dedek Mraz. kolektiv trgovine Miklavc Samostojna Slovenija Čas težkih osebnih odločitev Adi Vidmajer, nekdanji poveljnik območnega štaba TO prvič o tistih časih, ko se je osamosvajala Slovenija Zgodovina naroda se seveda ne napiše v nekaj dneh in ni odvisna samo od nekaj posameznih, med sabo nepovezanih dogodkov. A hkrati je res, da so nekateri dogodki, ljudje in odločitve nekoliko bolj usodni od drugih. In ker v teh dneh praznujemo dan samostojnosti naše države, v spomin na plebiscit decembra 1990, je prav, da se spomnimo tistega časa, ko smo se osamosvajali. Tokrat ne z očmi politike. Adi Vidmajer je bil najprej komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, od leta 1989 do 1991 pa poveljnik območnega štaba TO za Žalec in Celje. Poveljstvo štaba je bilo takrat v Žalcu. Doslej o letih osamosvajanja Slovenije in o času vojne ni javno govoril, ker pravi, da je pač moralo miniti določeno obdobje od teh dogodkov. Pred dnevi pa je pristal na pogovor o tej temi, čeprav kot ravnatelj žalske šole z mnogo večjim veseljem govori o mladih, šoli in planinstvu. Savinjčan: V času zaostrovanja odnosov med takrat še republiko Slovenijo in SFRJ ste bili že poveljnik območnega štaba TO. Ali ste vedeli, da lahko pride celo do vojne med JLA in TO? Adi Vidmajer: »Vedel sem že takrat, ko so nam hoteli vzeti orožje, to je bilo maja leta 1990. Razlog za predajo orožja naj bi bilo slabo varovanje. Vendar smo imeli ravno mi skladišča zelo dobro urejena, moderna in varovana. Kljub temu so prav od nas najprej hoteli vzeti orožje. Obenem sem se sam osebno, brez priporočila drugih, odločil, da orožja ne bomo oddali. Takrat sem se vprašal, od kod nam preti nevarnost. Če iz tujine, potem moramo imeti orožje pri sebi, če pa od znotraj, je to še bolj pomembno. Naše orožje je bilo poleg tega kupljeno z denarjem iz občinskega sklada.« Savinjčan: To torej ni bila odločitev, ki bi jo najprej sprejela politika oziroma ni bila povezana s takratno slovensko oblastjo? Adi Vidmajer: »Takrat niti Janez Janša ni vedel, za kaj gre, stvari so se začele odvijati povsem spontano. Ko smo dobili ukaz iz Beograda, da moramo orožje oddati, se nas je nekaj poveljnikov TO odločilo, da tega ne storimo, čeprav so bile za neupoštevanje zveznih ukazov že takrat pripravljene hude sankcije, zaporne kazni ali celo kaj hujšega. Bil sem prvi poveljnik, ki se je odločil za to, ker sem bil prepričan, da s tem nismo naredili nobenega prekrška in smo celo okrepili varovanje orožja oziroma stražo skladišč. Takrat so me zaradi tega nekateri občani že kar krepko napadli, češ da se grem velikega poveljnika, ko pa da vem, da je vse en velik blef.« Savinjčan: je bila osebno ta odločitev težka? Adi Vidmajer: »Ne. Že takrat sem vedel, kaj se resnično lahko zgodi z našim majhnim slovenskim narodom, če se ne bomo imeli s čim braniti. Moja predvidevanja so bila pravilna in takrat sem razmišljal, da je zdaj vsega konec in da ne smemo več popustiti pri nobeni stvari. Ta odločitev je bila po mojem mnenju najbolj ustrezna in o ničemer drugem nisem mogel razmišljati. Tisti trenutek, ko so kamioni JLA že stali pred našim skladiščem, sem se usedel v avto in se peljal po obrobju celotne Spodnje Savinjske doline. Ko sem se vrnil, so kamioni še Adi Vidmajer - strasten planinec vedno stali pred skladiščem, skladiščnik pa me je spraševal, kaj naj stori.Odločll sem, da orožja ne damo. To torej ni bila odločitev politike ali republiškega vodstva. Smo pa republiko o tem takoj obvestili po našem človeku v pokrajinskem odboru. To se je dogajalo ravno v času, ko so se menjavali predsedniki občinskih skupščin. Skupščina je že bila izvoljena, sestala pa se je šele pozneje, ko je bil za njenega predsednika imenovan Milan Dobnik. Je pa Milan Dobnik prišel k meni že takoj tisti dan, ko so tovornjaki odpeljali. Prišel je tudi Ludvik Semprimožnik, ki bi moral kot takrat še predsednik občinske skupščine in sveta za ljudsko obrambo podpisati predajo orožja. Svetoval sem mu, naj skliče člane sveta za SLO, in rekel, da bi bilo zelo nespametno izročiti orožje. Svet seje res sestal v moji pisarni in takrat je bila sprejeta dokončna odločitev, o kateri smo pisno obvestili tudi pokrajinski štab TO. Takrat so mi že telefonirali tudi drugi poveljniki območnih štabov TO in smo se dogovorili, da orožja ne damo. Razen Laškega, Šentjurja in seveda Celja, ki je orožje že imelo skladiščeno v vojašnici, orožja nismo izročile občine Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Žalec. Potem se nam je pridružilo še Šmarje, tako da je bilo od 11 občin v Sloveniji, ki orožja niso predale, kar 5 občin iz celjske regije. Ta naša enotnost je bila enkratna in tudi usodna, saj smo pokazali, da smo resnično močni, poleg tega pa smo mi potem s tem orožjem oskrbeli tudi druge štabe.« Savinjčan: je bilo torej to orožje do začetka vojne junija 1991 v skladišču TO? Dolenja vas 8, Prebold tel: 063/714-751 mobitel: 0609 634-526 proizvodnja in trgovina z lesom d.o.o. žaga na lapurju - odkup hlodovine in žaganega lesa - razrez hlodovine - prodaja žaganega lesa izvoz-uvoz vedete 6zjfčč*te in &ieč*t& Kavo- teto- 1996. Adi Vidmajer: »Ker so nam hoteli orožje vzeti, sem se odločil, da ga bomo skrili. S pomočjo policije, pri čemer bi rad še posebej poudaril zelo dobro sodelovanje s takratnim komandirjem PP Žalec Stanetom Venigerjem, smo v nekaj nočeh prepeljali orožje na devet hribovskih domačij. Te ljudi smo poznali že prej in jim zaupali, seveda pa so tudi oni zaupali nam, tako da so bili pripravljeni sprejeti v varstvo to pošiljko. To je bilo zanje zelo tvegano, saj so kar pol leta skrivali orožje in municijo v svojih skednjih in raznih kaščah. Tudi najbližji sosedje niso vedeli za to, celo policisti, ki so nam varovali pot in ščitili vsa križišča, niso vedeli, kam natančno peljemo orožje. To je bila huda mora za te ljudi, bali so se za svoje družine. Obljubil sem jim, da nikoli nihče ne bo izvedel, kdo so. Sam sem jih večkrat obiskal, v kratkem pa jih spet nameravam.« Savinjčan: junija 1991 so se začeli dnevi vojne. V Savinjski dolini ni bilo oboroženega spopada. je bilo res tako mirno, kot se sliši? Adi Vidmajer: »To so bili trenutki še težjih odločite^ pravzaprav so bili ti dnevi strašni. Člani štaba smo bili ves čas zasledovani. Kamorkoli smo šli, nam je sledil avtomobil. Takrat se je začela tudi huda kriza med ljudmi, napetost, ker smo že vedeli, da bo zdaj nekje počilo. Če bi nam namreč JLA vzela orožje, bi lahko hitro zasedla Slovenijo brez »ropotanja« z orožjem. Vendar pa si vsaj tisti trenptek JLA kljub svoji premoči ni upala udariti z vso močjo, ker so tudi geografske značilnosti Slovenije takšne, da bi težko prišli prek Alp in vseh barikad do meja z Avstrijo in Italija tako, kot so načrtovali. Takrat smo imeli 3500 dobro oboroženih vojakov rezervistov, saj sva z mojim takratnim pomočnikom zajela skladišče orožja v Zaloški Gorici, iz katerega se je nato z municijo oskrboval precejšen del države.« Savinjčan: Zakaj pravite midva in kdo je bil vaš pomočnik? Adi Vidmajer: »To je bil Damjan Kos, moj sodelavec iz rezervnega sestava, zdaj zaposlen na območnem štabu V Celju. Skupaj sva načrtovala zajetje skladišča, in to v strogi tajnosti, saj je bilo to eno največjih skladišč municije. Bal sem se, da bi se naša namera hitro razvedela, če bi šlo za širše zasnovano akcijo. Skladišče je stražilo 20 vojakov s poveljnikom straže. To so bili sami mladi fantje, večinoma iz Srbije, poveljnik je bil s Kosova. Pogajanja so potekala nekaj dni, nazadnje pa je bilo skladišče predano mirno, izstreljen ni bil niti en naboj. Ko smo se dogovorili za predajo, smo z vojaško policijo in avtobusom prišli do vhoda v skladišče. Z našimi enotami smo seveda obkolili objekt. Policija je pregledala vojake, nato pa smo jih odpeljali na policijo v Čelje. Tam sem se rokoval z vsakim od teh fantov in jim zaželel srečno pot domov. To smo jim tudi zagotovili. Tudi ko smo imeli možnost za maščevanje, tega nismo storili. Upoštevati je treba še to, da smo imeli pod orožjem 3500 rezervistov, pa ni bil nihče ranjen in ni bilo nobenega nereda. Vsi, ki so bili vpoklicani, si torej zaslužijo vse priznanje, pa tudi vsi tisti, ki so se sami javili kot prostovoljci. Teh je bilo približno 300, med njimi tudi ženske. Glede žrtev pa je tako - spopadov res ni bilo, toda psihični pritisk na naše ljudi, ki so nato stražili skladišče v Zaloški Gorici, je bil izjemen. Strah v pričakovanju, da bo JLA napadla skladišča, je bil zelo velik in nekateri naši pripadniki še danes čutijo posledice tega. Sicer pa so bili takrat ljudje resnično pripravljeni braniti svojo domovino. Lep je bil občutek, da imaš na svoji strani toliko ljudi. Tudi sam sem bil takrat pod hudim pritiskom, ker smo morali na našem območju opazovati in ščititi največ vojaških objektov. Imeli smo srečo, da tudi na nasprotni strani ni prišlo do kakšnih neredov in nesreč.« Savinjčan: Ste po vojni dobili kakšna priznanja, oziroma kako danes družba ceni ljudi, ki so sodelovali v tej vojni? Adi Vidmajer: »Vsa svoja takratna dejanja sem štel za človeško in profesionalno dolžnost, saj sem bil zaposlen v TO. Mi je pa neprijetno ob tem, da so si nekateri naložili mnogo priznanj. Ne bom rekel nezasluženo, jih pa ne bi štel med zelo zaslužne. Sam nisem hotel sprejeti pomembnejšega republiškega priznanja, kej; jih niso dobili nekateri moji kolegi, ki so se takrat zelo žrtvovali in sem jih predlagal za priznanje. Do tega časa so jih večinoma že dobili.« Adi Vidmajer je s 1. septembrom 1995 zapustil TO in odšel v prosveto, saj ga je delo z mladimi ves čas najbolj veselilo. Stike s svojimi nekdanjimi kolegi še ima. Postal je vojni veteran, povedal pa je tudi, da bi se verjetno spet zaposlil v TO, če ne bi bil ponovno imenovan za ravnatelja žalske šole. Učencem o teh dogodkih ne pripoveduje, nekateri pa ga nagovarjajo, naj o njih napiše knjigo. In kaj meni o Sloveniji, samostojni že skoraj pet let? Adi Vidmajer: »Kot skoraj vsakega Slovenca me najbolj jezi, da smo prepočasni v nekaterih pogledih razvoja. Marsikaj bi lahko v teh petih letih dosegli, tudi v mednarod- Pred petimi leti Skupščina republike Slovenije je 6. decembra 1990 sprejela sklep o razpisu plebiscita za neodvisno in suvereno državo Slovenijo. Plebiscit je bil 23. decembra istega leta. V žalski občini se ga je udeležilo 27176 prebivalcev oziroma 92,7% vseh volilnih upravičencev. Za samostojnost se je izreklo 89,7% volivcev, proti jih je bilo 2jt%, neveljavnih pa je bilo 0,6% oddanih glasovnic. nem merilu, če bi bili bolj enotni in če bi se politične stranke oziroma ljudje v parlamentu znali dogovarjati, kot smo se mi pred štirimi leti.« K. Rozman PODRUŽNICA CELJE AGENCIJA AVRORA ŽALEC Vsem zavarovancem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike, zdravo in uspešno novo leto. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! ZDRUŽENA LISTA SOCIALNA demorratov, OPMOČNA ORgJWfiZACEIA ŽALEC, ŽELI VSEM OBČANOM, SVOJIM VOLIVCEM, SIMPATIZERJEM IN.ČLA9&M POSLOVNO USPEŠNO, SOCIALNO PRAVIČNO ‘TEHCZAIDOVOLJNOi ZDRAVO INSREČNO NOVO LE'TO. vsem vernim opčanom pa ŽELIMO Še LEP, Codogast ¡z Pariželj__________________ Codogast je skupina mladih iz Pariželj, ki jo sestavljajo štirje člani. To so vokalist in kitarist Igor, basist Arnej, kitarist Peter ter bobnar Grega. Fantje so skupaj že od februarja leta 1994. Za sabo imajo že kar nekaj nastopov (Vransko, Ptuj, DILE itd.), njihov najpomembnejši nastop doslej pa je bil na 5. Fuck off commercial festivalu na Ložnici pri Žalcu. Fantje igrajo tra-sh metal glasbo ter imajo že kar lepo število svojih skladb. Nekaj teh so posneli na kaseto ter jih predstavili na nekaj radijskih postajah. Njihov glavni cilj je posneti svojo kaseto ter prodreti na slovensko sceno. Poleg tega igrajo tudi pesmi tujih avtorjev, kot so Metallica, Nirvana, Sepultura itd. Njihov pokrovitelj je Morana, d.o.o. iz Pariželj, ki jih podpira že od začetka. T. T. V skupini Codogast igrajo Igor Košak, Peter Steblovnik, Gregor Dolinšek in Arnej Galjot. Ï4 - ' « m m m m m !iÄ»»F*m ?<šgS21P® m mmi P « ES m»mwm GRAPO vestM D.O.O. Levec 70, 63301 PETROVČE tel./falcs: 06347 26 28 Savinjčanke in Savinjčani, koristniki naših grafičnih uslug, poslovni partnerji, znanci in prijatelji, želimo vam prijetne praznike, veliko zabave in veselja ter srečo v letu, ki prihaja. Hvala za dosedanje zaupanje, z željo, da sodelujemo tudi v prihodnje! * * # # # # # * ♦ # # # # # # # * # ♦ # * KOTITI* ÉÊ Köfnix Igor Kotnik s.p., _ Nikole Tesla 6, Žalec tel.: 713-102 mobitel: 0609/612-283 NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE SLIKOPLESKARSKA DELA KERAMIČARSKA DELA pMUjHl fÄt to VEČERI BHAKTI JOGE V ŽALCU Skupina lokalnih interesentov v sodelovanju z ljubljanskim centrom Skupnost za zavest Krišne pripravlja večerna srečanja, ki vam bodo pomagala odkriti smisel vašega bivanja. Srečujejo se vsak ponedeljek ob 19. uri v hiši, ki je namenjena raznim interesnim dejavnostim (planincem, šahistom) in se nahaja poleg nove osnovne šole. VSTOP JE PROST. V večernem programu se boste seznanili z mahamantro (skupinsko meditacijo). Poleg spiritualne glasbe so vam na voljo tudi pogovori in predavanja (o duhovnem življenju, jogi, karmi, reinkarnaciji...) s posebnimi gosti. Gost enega od srečanj je bil prof. Ljubo Hočevar iz ljubljanskega templja, pripravljajo pa tudi večere z gosti iz Indije. Ob koncu snidenja pa vam gostitelji ponudijo tudi prasada-mo (gospodovo milost), posebej pripravljeno vegetarijansko hrano. Vsi duhovni bratje in sestre ter radovedneži, vljudno vabljeni!!! HARE KRIŠNA! G. R. matela BIROTEHNIKA ŽALEC SERVIS m PRODAJA PISARNIŠKIH STROJEV JE REGISTRSKIH BLAGAJN 63310 ŽALEC, Ulica Ivanke Uranjek 6 tel./faks: (063) 712-190 ^elimo vam finijetne Uofične tn novoletne fina$ni6e ten finedvoem fdnavo novo leto 1996. ® * * * 8 ® $ #*****##**#*****###* # # # # GRRDNJ6 IN SUKOP16SKRRSTVO* * !#ostilnaf^)j^opafe Gotovlje 72, Žalec J feU vetei ¿»t ueii&a J dtieče (a ietcc Î996. SE BOMO POTRUDILI. sCfck *±fc JČtfc $ # f OBIŠČITE NAS V GOTOVLJAH, ZA VAS * " p •# # * Ü * Za dosedanje zaupanje se vam zahvaljujemo * ###**####*#######**# $$$$$$$$$$$$$$$ PIKA - Izposojevalnica oblek $ Žalec, Savinjska 12 (nasproti tržnice) $ tel.: (063) 715-681 odpiralni čas: od 8. do 12. ure In ^ od 15. do 18. ure $ ob sobotah od 8. do 12. ure. ¡g Pri nas sl lahko izposodite: g, - poročne obleke (ženske In moške) - maturantske obleke & - obleke za birmo in obhajilo «g - oblačila za krst in druge priložnosti. Na zalogi imamo tudi dodatke za neveste In obutev za slovesne® priložnosti. ^ Zelo ugodne cene, plačilo možno s čeki z zamikom. ^ Cenjenim strankam želimo vesele božične praznike ter T zdravo in uspešno novo leto. SERVIS KOUSS,MOPEDOV REZERVNIH DELOV IN OPREME NOVAK Ivanke Uranjek 6, 63310 Žalec tel.: 063/712-250 penjenim etteuUiam felinto oe&et Uoflč in mečno novo leto 1996. Hvala za dosedanje zaupanje - priporočamo pa se tudi v letu, ki je pred nami. #*#*****###**#**#*#*# # i * # S GOSTIŠČE X # # * SREČEN BOŽIČ IN * VESELO NOVO LETO J996* VAM ŽEU KOLEKTIV * Zeleni gaj # * * * # ********************* GOSTIŠČA ZELENI GAJ I TER SE ŠE PRIPOROČA. * NOVO V ŽALCU! Moškemu in ženskemu frizerskemu salonu NOVA Pečnikova 4, se je na novo pridružil moško-otroški salon MAGIC, Soseska 5, (zraven picerije Mame mia). Vsem cenjenim strankam želimo vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 1996. Hvala za dosedanje zaupanje, toplo se priporočamo še naprej. Kolektiv NOVA in MAGIC SPORT CLUB KORONA Ulica talcev 3, 63310 Žalec, tel.: (063) 715-411 in BISTRO SPORT CLUB KORONA (v Metroju), Celje vam felita. venel loftč ten enečno in fdnavo novo leto 1996. 'Valimo ono na. oitveoùtovanje, á¿ 6o v 'jjalcce tudi fined Močim (oáalom. SE PRIPOROČAMO!!! MILAN ČREMOŽNIK modno čevljarstvo in bogata izbira usnjenih jahalnih škornjev Šlandrov trg 33, Žalec tel./faks: 063/714-270 Želimo vam prijetne božične praznike in veliko lepega v novem letu. Cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi vnaprej. 1 n n b PETORO FRIZERSKI SALON VIDA VAZNER 63310 ŽALEC, Ul. talcev 3 Tel.: 063/714-175, 713-188 interna 10 9/nem etnan6am in Unetičem Savinjčana, felimo- vedele Uofiene fina$ni6e ten aUilo eneee, fdnavja, v- letu 1996. MOŠKO FRIZERSTVO ALJAŽ BRIGITA PRAŽNIKAR 63310 Žalec, Šlandrov trg 21, telefon: 063/715-020 felimo- vam finijeten in vedel Uojič ten eneeno- novo- leto- 1996. VIDEOTEKA PUMA AVDIO IN VIDEO USLUGe\ Ul. talcev 3, Žalec tel.: (063) 714-175 tel.&faks> (061) 714-182 V dobro založeni izposojevalnici si lahko izposodite: - videokasete, - videokamere, - videorekorderje, - televizorje. Vabljeni v prijetno in klimatizirano izposojevalnico. SAMO NAJBOLJŠE JE ZA VAS DOVOLJ DOBRO. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Dobljena bitka za življenje Prvi Štajerec s presajenim srcem Zdravniki dnevno doživljajo veličastne zmage, a tudi poraze. Največja zmaga je nedvomno ohranitev življenja, poraz izguba le-tega. Še posebno boleče je, če pri tem ugasne mlado življenje, za katerega so se borili ure, dneve in noči. Tako so se zdravniki trudili tudi za junaka današnje reportaže — in zanje lahko poiščemo le najlepše besede, pravi Franci Poznič, prvi Štajerec s presajenim srcem. Pred njim so na kirurgiji srca Kliničnega centra v Ljubljani srce presadili petim bolnikom in razen enega so vsi zaživeli novo življenje. Res novo je sedaj tudi življenje Francija Pozniča, ki se je skoraj čez noč spremenil iz »starostnika«, ki je na robu življenjskih moči, v človeka, polnega življenja, radosti in veselja. Človek bi dejal, da se je zgodil čudež, vendar v te verjamejo le vraževerni, on sam in drugi pa vedo, da je ta čudež delo zdravnikov, ki so bolno srce zamenjali z zdravim in s tem tudi oživili opešane telesne funkcije. Sicer pa pojdimo z našo zgodbo v družinsko hišo Francija Pozniča na Vransko, kjer se je vse skupaj začelo. Tri obdobja življenja Bilo je nekaj minut čez dvanajsto, ko sem potrkal na vrata in hip zatem že stopil v dnevno sobo družine Poznič. Za okroglo mizo so sedeli dve starejši in dve mlajši osebi. Bil sem nenajavljen in zato tudi nisem vedel, kdo od obeh moških je oseba s presajenim srcem. Šele ko smo si segli v roke in se predstavili, sem spoznal, kdo je Franci Poznič. Bil sem prijetno presenečen, saj sem ob vstopu v sobo mislil, da je to možakar s sivimi lasmi in kakšnimi šestimi križi na grbi. Franci sprva ni bil navdušen nad tem, da bi pisali o njem, kar je povedal tudi zdravnikom v Ljubljani, vendar to rad •stori, če lahko njegova izpoved prispeva k osveščanju ljudi in vlivanju volje do življenja bolnikom s takšnimi in drugačnimi težavami. Kmalu zatem sva v frizerskem salonu, ki Franciju pomeni drugi dom, saj je velik del svojega dosedanjega življenja preživel s škar- jami in glavnikom v rokah in lepšal frizure svojim sokrajanom. Sel je po očetovih stopinjah in ni mu žal. Če bi se še enkrat odločal o poklicu, bi najbrž postal prav to, kar je sedaj. Sicer pa pravi, da sedaj deli svoje življenje na tri dele. »Prvi del je trajal do 40. leta, ko sem živel, kot je življenje hotelo. Potem sem živel dve leti tako, kot nisem hotel ne jaz ne kdo drug. Bilo je zelo hudo. Takrat so mi stali ob strani zdravniki in moja družina. Brez njih bi ti leti težko preživel. Bil sem na koncu svojih moči in marsikdo je mislil, da mi ni več pomoči. Operacija z zamenjavo srca je odgnala nepriljubljeno »okostenelo osebo s koso« in mi vrnila življenjske moči. Sedaj pa sem v tretjem obdobju, ki ga bom moral živeti drugače in tako, kot bom jaz hotel. Vsekakor pa po pameti, saj je srce vendar dar, ki ga ne smeš zanemariti tudi zaradi spoštovanja in zahvale do neznanega darovalca. Vredno je negovanja in ljubezni, saj mi je dalo novo življenje.« Oko se je orosilo, glas se mu je zatresel... Sedem mesecev čakanja S posebno toplino in spoštovanjem Franci govori o svoji družini, ženi Emi in 12 ter 16 let starih sinovih, ki sta bila materi v oporo v najtežjih trenutkih njegove bolezni. Z družino je bil skupaj tudi tistega dne, ko je prišlo obvestilo, da imajo zanj primerno srce... Pravzaprav se je na to Franci Poznič dolgo pripravljal. Že tri leta pred operacijo so mu opravili biopsijo srca ali tipizacijo, pri kateri so mu »odščipnili« mikroskopski delček srca in z laboratorijskimi analizami dognali, kakšno mora biti darovano srce. Če obstaja na podlagi analiz in raziskav kakršen koli sum, da darovano srce ne bo ustrezalo, presaditve ne opravijo. Zaradi tega je Franci moral čakati polnih sedem mesecev, da je prišel na vrsto. In kako se vsega tega spominja naš »mlade- sijo srca, teh operacij v Ljubljani še ni bilo. Ko so začeli s presaditvami, bi bil lahko tudi prvi, če bi zame »našli« primerno srce. Tako sem živel v upanju, da bom enkrat, če ne bo prepozno, tudi sam doživel dan X, katerega izid bo negotov. Iskreno povedano, ko ti je že tako hudo, da ti ni več do življenja, tako nimaš česa izgubiti. Če kdo misli, da je za to potrebno biti junak, se pravzaprav moti, saj te v to prisili situacija. Bil sem na poti, ko je bilo potrebno iti levo ali desno. Živeti še nekaj časa ali se sprijazniti z usodo in čakati na dan »odrešitve«. Izbral sem prvo možnost — življenje in danes sem neizmerno srečen in z mano vsi, ki me imajo radi. Ni bilo lahko, saj si je težko zamišljati življenje potem. Vsekakor pa so mi vlivali pogum že pred mano operirani »srečneži«, ki so uspešno prestali takšno operacijo in zaživeli novo življenje. Če sem iskren, sem jim kar malo zavidal, da so Vse to že preživeli in ko so v februarju tega leta presadili srce mojemu predhodniku, sem si mislil: »Spet nisem jaz ta srečnež.« Štiri ure negotovosti Ura je bila okrog poldneva. Pozničevi so ravno pokosili, ko je na vrata vikenda potrkal znanec in povedal, da zdravnik iz Ljubljane želi, da pride Franci takoj v bolnišnico. »Že nekaj dni prej sem rekel ženi, da se lahko zgodi, da me pokličejo na operacijo, saj je ravno med prazniki največ nesreč in tako tudi operacij v tem času ne manjka. Ob prejemu sporočila sem doživel nekakšen stres. Prežel meje občutek strahu in misel, da gre sedaj zares. Mislim pa, da sem reagiral povsem drugače, kot sem si zamišljal že večkrat prej. Nekaj ur za tem sem že bil v bolnišnici. Z mano so bili žena in sinova. Spremljali so me skoraj do operacijske sobe. Hitro sem se poslovil in s tem prihranil sebi in družini mučne trenutke. Moje besede so bile: »Na svidenje jutri.« Skratka, brez posebnega poslavljanja in solz.« Ob pripovedovanju moj sogovornik ni ravnodušen, saj se mu oči navlažijo in glas spremeni barvo. Komu se ne bi, če bi doživel kaj podobnega. »Se približno pol ure je moralo preteči, da so me pripravili za ope-racijOjZačela se je okrog 19. ure in se zaključila ob 23. uri. Pravzaprav je bil to, po pripovedovanju, tudi neke vrste časovni rekord. Zbudil sem se ob pol štirih zjutraj v sobi za intenzivno nego. Slišal sem, čeprav oči še nisem odprl, da me nekdo budi. Moja prva misel je bila: ŽIV SEM! Navdala me je takšna sreča, kot morda še nikoli doslej. Pravzaprav je to težko opisati, vem pa, da je bil to občutek, ki bi ga vedno znova doživljal. Z mislimi sem bil pri svojih domačih in še isti dan popoldan so to radost, čeprav je bilo med nami steklo, doživljali z mano....« Novemu življenju naproti Franc Poznič od tega dne dalje živi novo življenje. Dal mu ga je neznani darovalec oz. njegovo srce, ki je nadomestilo bolnega in onemoglega, ki bi slej ko prej prenehalo biti. V bolnišnici je ostal še 28 dni, čeprav bi, glede na počutje, lahko odšel domov že po 10,12 dnevih. »Zdi se mi, da se je vse skupaj zelo hitro odvijalo. Že tretji dan po operaciji sem se postavil na noge. Dan poprej sem že normalno jedel in bil prav lačen. Vse je bilo nekako drugače. Vse življenjske funkcije, ki so bile pred operacijo že zelo oslabele oz. sem čutil, da mi odmirajo, so kot po čudežu ponovno začele normalno delovati. Normalno je sedaj tudi moje življenje, z majhnimi zadržki seveda, saj dar, ki so mi ga vstavili v moje izmučeno in okostenelo telo, pomeni življenje in tega ne gre zanemarjati. Se pred dobrimi sedmimi meseci sem bil na pol mrlič, danes pa sem takšen, da se mi zdi, da bi lahko gore premikal. Štiri leta pred operacijo so me invalidsko upokojili, sedaj imam občutek, da bi lahko ponovno normalno delal. Vsekakor mislim biti aktiven upokojenec in normalno živeti. Pred operacijo sem se počutil povsem nekoristnega, zato želim zdaj zamujeno nekoliko nadoknaditi, seveda v skladu z normalnim življenjem in spoštovanjem do svojega zdravja...« Pomembni so ljudje Franc Poznič je prijeten sogovornik, besede mu gladko tečejo z jezika in težko si predstavljam, kakšen je bil pred operacijo srca. Sedaj je ves nasmejan, polnega obraza, primerne telesne teže in marsikateri moški njegovih let, triinštirideset jih šteje, bi mu lahko zavidal. Skratka, v sedmih mesecih se je iz starčka prelevil v korenjaka. Da je takšen, pa so poskrbeli zdravniki, točneje ekipa, ki ga je operirala, na čelu z dr. Gabrijelčičem. Pred tem je zanj skrbel Darko Zorman, ki tudi sedaj bdi nad njegovim zdravjem. Omeniti moramo še Ireno Keber, ki ga je 12 let zdravila in tudi predlagala transplantacijo. Pozabiti ne smemo dr. Petra Strohala in vseh ostalih, ki so pripomogli, da je danes Franc Poznič tak, kot je. Največjo zahvalo pa bi si nedvomno zaslužil darovalec srca, ki je omogočil ob izgubi svojega življenja zaživeti drugemu. Franci Poznič pravi: »Če že mora ugasniti eno življenje in če lahko s to smrtjo rešimo drugo življenje, ne bi smeli pomišljati ob darovanju organov. Ravno tako naj ne pomišljajo tisti, ki jih potrebujejo za ohranitev svojega zdravja in življenja. Če želijo biti še kdaj srečni, potem je to edina prava pot. To zdaj vem in sem vsakemu posebej pripravljen potrditi. Zahvaliti se želim še »svojim« zdravnikom, ki se jim še nisem uspel pošteno zahvaliti, saj se jim je mudilo k novim obveznostim in ohranjanju novih življenj...« Kri za življenje, srce za srce, ljudi za ljudi... vse to imenujemo humanost, človečnost, skrb za soljudi. Prvi Štajerec s presajenim srcem Franc Poznič to dobro ve. Ali vemo to tudi mi, ki imamo svoje srce? Potrkajmo na svojo vest. Ta praznični čas je kot nalašč tudi za to. Prisluhnimo srcu, razširimo roke, bodimo prijatelji, ljudje z ra-zurrftim, srčnostjo, humanostjo in ljubeznijo. Bodimo srečni! Darko Naraglav nič«? »Takrat, ko so mi opravili biop- Skupina, ki jo radi gledamo in poslušamo Alkotest sproža smeh Trije mušketirji: Živko, Srečo in Darko Smeh je zdravilo, je sestavni del našega življenja in brez njega bi človek ne bil to, kar je. Brez smeha bi bilo naše življenje puščobno, turobno, mrko. Vse bi bilo drugače, kot je. Tudi ko je težko, je smeh kot žarek, ki nam polepša dan in nas navda z optimizmom, z upanjem v lepšo prihodnost. Ljudje, ki imajo sposobnost zabavati in druge ljudi spravljati v smeh, so zato pravi ambasadorji dobre volje in s tem posredno tudi »zdravniki« za preganjanje žalosti, ki uničuje človekovo dušo in zmanjšuje njegovo voljo do življenja in vsega lepega, kar ga obdaja. Tof, Rifle in Moped show so le nekateri izmed mnogih. Na našem območju pa za njimi prav nič ne zaostaja humoristična skupina ALKOTEST, ki jo sestavljajo Darko Žvižej, Srečko Centrih in Živko Beškovnik. Mnogi jih že poznate z valov Radia Celje, prav gotovo pa tudi iz javnih nastopov. Po enem takšnih nastopov, ki je do solz nasmejal obiskovalce, sva se najprej zapletla v pogovor z Darkom Žvižejem, sinom Štefana Žvižeja iz Trnovelj pri Celju, katerega poznamo kot uspešnega režiserja in voditelja gledališkega življenja v Trnovljah in okolici. »Začelo se je že pred enajstimi leti in lani smo neuradno proslavili 10-letnico svojega delovanja,« je uvodoma povedal moj sogovornik in tudi soimenjak Darko Žvižej. »Pravzaprav točnega datuma niti ne vemo, kar pa tudi ni tako pomembno. Vsekakor pa se je skupina rodila v okviru amaterskega gledališča kulturno-umetniške-ga društva Zarja iz Trnovelj. Tam sta danes še vedno zelo aktivna Darko Žvižej Srečko Centrih in Živko Beškovnik, sam pa sem že nekaj let zaposlen z drugimi obveznostmi, veliko časa pa mi pobere tudi Alkotest«. Darko Žvižej se s svojima kolegoma vsakih štirinajst dni oglaša v živo na Radiu Celje in prek radijskih valov prinaša smeh v domove na Celjskem oz. tja, kjer to radijsko postajo lahko poslušajo. Ob tem pa ne manjka raznih nastopov v živo na veselicah in drugih javnih prireditvah. Vsebino svojih nastopov obvezno prilagajajo družbi, ki jih povabi. Kjerkoli so, smeha ne manjka. »Slovenci nismo poznani kot humorističen narod, vendar pa je moje mišljenje drugačno. Mislim, da imamo Šlovenci kar precej odličnih humoristov, če že ne pravih, pa gledaliških igralcev, ki jim ustrezajo humoristične vloge. Mislim, da je večji problem pisanje humorističnih besedil, z novimi idejami, aktualnih, izvirnih... Mi poskušamo biti res aktualni, izvirni. Vse tekste si pišemo sami in lahko smo kar zadovoljni. Tem bolj, ker o tem pričajo reakcije naših poslušalcev in gledalcev,« je še dejal Darko Žvižej, ki sicer poleg vsega ostalega navdušuje in spravlja v smeh kot disko zvezda s tremi nogami, kar je že kar pra- va artistična točka. Svojstvena pojava in človek, ki se mu običajno občinstvo najbolj smeji, je Srečko Centrih. Začel je kot igralec v Živko Beškovnik Srečko Centrih režijah Štefana Žvižeja. Dejstvo pa je, da mu najbolj ležijo humoristične vloge. Nepozabni so njegovi nastopi v številnih gledaliških komedijah. Svoj vrhunec pa nedvomno dosega z nastopi skupine Alkotest, bodisi v vlogi pleskarja oz. slikarskega restavratorja, srbskega narodnjaka ali barskega plesalca. Svojstven je tudi Živko Beškovnik, ki je skupaj s Srečkom Dare in stopil na odrske deske že pred 25 leti. Zelo se mu podajo vloge, v katerih nastopa kot duhovnik. Imel sem ga priložnost videti pri »delu«, v koči pod Loko na Raduhi, kjer je »poročal« Srečkovo sestro. V duetu s Srečkom, ki je bil in je tudi vedno v vlogi mežnarja z govorno napako, je bila to resnično predstava, ki je te planine še niso doživele. Sicer pa so vsi trije kot eden. Delujejo kot pravi profesionalci in marsikateri poklicni komik bi lahko pred njimi snel klobuk. Darko Naraglav Ansambel Mira Klinca Od Ljubečne do suhega Frana 10 let igranja Ansambel Mira Klinca iz Liboj praznuje letos 10-letnico obstoja. S svojo glasbo sodijo v sam vrh narodno-zabavne glasbe. Z njo in bogatim humorjem nadvse ugodno vplivajo na publiko. Znajo ustvariti razpoloženje po meri poslušalcev in tako jim nastopov res ne manjka. Poznani so tako doma kot v tujini. O njihovem delu pa nedvomno govori osem kaset in dve laserski plošči. Ob vsem tem je njihova desetletnica kot nalašč, da o njih zvemo še kaj več. Na »zaslišanje« smo povabili Mira Klinca, ki je duša in srce ansambla in človek, ki je svoje življenje podredil glasbi in glasbenemu ustvarjanju. njegov stric, ki je z igranjem na frajtonarico očaral mladega Mira. Mama je videla, da se je sin zaljubil v ta inštrument in mu je z nakupom haromonike naredila neizmerno veselje. »Začel sem s frajtonarico, sledila je glasbena šola, kjer sem se učil igranja na klarinet. Pozneje sem igral tudi na druge inštrumente, vendar je bila vedno glavna Že leto dni in več je, odkar smo si v uredništvu Savinjčana rekli, da moramo pobliže predstaviti Mira Klinca in njegov ansambel. Vedno je prišlo nekaj vmes, ob izteku leta in ob njihovi desetletnici pa se uresničuje tudi ta, pred letom dni sprejeta naloga. Zlati fant Ljubečne Glasbena pot Mira Klincase je začela že v ranem otroštvu, saj igra že 27 let. Krivec, da je postal muzikant, pa je nedvomno harmonika. Pa naj bo to frajtone-rica ali klavirska harmonika. Za samostojno pot me je nekako navdušila prireditev Zlata harmonika Ljubečne, kjer sem bil dvakrat absolutni prvak. Zmago pa sem dosegel tudi na mednarodnem tekmovanju leta 1984. Takrat še kot član ansambla Savinjskih 7 kjer sem igral klarinet. V desetih letih, kar imam svoj ansambel, se je zamenjalo kar nekaj članov. Z vsemi, ki so odšli, pa smo seveda ostali prijatelji. Mislim, da je sedanja zasedba najboljša, kar jih je bilo. Zelo sem vesel, da se nam je priključil nekdanji član Avsenikovega ansambla Jože Balažič, ki igra trobento. Na klarinetu se trudi Matjaž Lorenci iz Slovenske Bistrice, ki študira saksofon v Gra-zu. Kitarist je Sandi Knez, ki poleg narodnozabavne glasbe odlično obvlada tudi inštrument za zabavno glasbo. Naš basist, ki poleg mene skrbi tudi za humor, je Marko Martin. Igra tudi bariton. Ostaneva še midva z ženo Mileno, ki je pevka, in zasedba je popolna...« Klinc vas gleda Ansambl Mira Klinca igra že več kot tri četrtine lastnih BIKE AID f95 Kolesarski maraton Ljubljana-Atene Piše: Tadej Kač (nadaljevanje iz prejšnje številke) Naslednji dan smo nadaljevali proti Assisiju, ki leži v samem centru pokrajine Umbrije. Nadaljevali so se lepa pokrajina ter prijazni ljudje. Ta dan je bil zame murfijevski: v klanec sem odkolesaril malce naprej ter se v mestecu Acqualangi izgubil: pričakoval sem kombi, ki pa ga ni bilo. Mestece ima veliko na moč podobnih ulic, tako da po petnajstih minutah še sam nisem vedel, kje sem. Vozil sem se sem ter tja ter dva krajana vprašal (beri: poskušal vprašati), ali sta videla kakšne bičikletarje ali pa kakšno grande makino, ki jo vozi una donna. Prepričan, da so mi vsi skupaj ušli proti 120 km oddaljenemu Assisiju, sem pri eni od obcestnih hiš prosil, naj mi napolnijo bidon z vodo, potem sem ustavil mladega Italijana, da ga vprašam za smer (in mimogrede »nafehtal« zemljevid) in ko sem že mislil odriniti, je za mano pridivjal stari čiko, ki sem ga že prej videl patruljirati po mestu. Tako vneto mi je začel nekaj razlagati o kolesarjenju, da sem sumil, da ve, kje so ostali. Ko mi je pokazal, naj grem za njim, pa sem bil že skoraj prepričan. In res, v naslednjih desetih minutah sem doživel »happy reunion« z ostalim delom moštva. Kot da to ne bi bilo dosti za en dan, sem v naslednjem mestu Cagliju imel še karam-bol: ko sem gonil v klanec ob vhodu v mesto, me je nekaj zafrkavala peta prestava in sem med gonjenjem pogledoval v zadnji menjalnik. S stranske ceste pa je pripeljal temno siv ti-po, ki ni mogel videti prometa na glavni cesti drugače, kot da je nos pomolil na glavno cesto. Trčila sva tako, da sem se jaz prijel za havbo in z nogami pristal na drugi strani; meni ni bilo nič, avtu tudi ne, na kolesu pa je bil povsem zverižen zadnji menjalnik. Nato smo vsi stali okoli kolesa in ugotavljali, kaj je narobe, vendar kot pravi ekonomisti nismo ugotovili nič bistvenega kaj šele kaj popravili. Spet sreča v nesreči; na pomoč so nam priskočili lokalni gasilci, ki so z druge strani že prej opazovali dogajanje. Odnesli so kolo v svojo delavnico; kjer sta ga dva v petnajstih minutah povsem usposobila. Ko sem navdušen vprašal starejšega od obeh gasilcev: »Quanto costo?« (koliko sem dolžan?), mi je ta odvrnil: »Arniči, nič. Tudi jaz sem kolesar kot ti in če bom jaz kdaj potreboval pomoč v Sloveniji, mi boš tudi ti pomagal!« Denarja od svojih kolesarskih kolegov torej ni hotel, je pa zato dobil brošure o Sloveniji ter nekaj Red Bullov. Zvečer ogleda mest Assisi ter Perugia res nista razočarala in preden sem zaspal, sem v Lonely planetu prebral še stavek: »Če se nahajate na območju Umbrije, nikar ne tratite časa z ogledom duty free cone San Marino. Posvetite se raje... »Naprej so bila našteta zgoraj omenjena mesta. Na poti nazaj smo si ogledali tudi San Marino in knjiga je imela prav; kljub čistoči in urejenosti ter dobri lokaciji ta republika nima več čara sosednih mest. Tu je vse samo še biznis. Naslednji dan je bila etapa do Rima. Minila je v znamenju zelo solidnih vzponov in izredne vročine. Zvečer smo se nastanili v Mentani — predmestju Rima. Čeprav smo od Assisija prevozili le dobrih 130 km, je tu že, bilo čutiti, da smo na jugu; čudni tipi na vsakem vogalu, žvižganje za puncami, popolnoma odprte trgovine, tako da prodajalci ponujajo blago praktično na pločniku, promet, ki ima tu povsem svoje zakonitosti... Sobe smo dobili poceni v hotelu, ki ga je vodila ženska močnejše postave (okoli 100 kg), vendar pa do nas zelo ustrežljiva. Do nas pravim zato, ker svojima moškima (možu in sinu) ni ravno prizanašala. Ko smo se odločili za večerjo v gostilni, ki jo je imela v hotelu, je le ta sovpadala s (pomembno) nogometno tekmo. Kar nekaj zaušnic jima je prisolila, preden smo dobili na mizo celotno večerjo. Kuhala pa je zelo dobro: čeprav so bili že spet špageti, tako dobrih že dolgo nisem jedel. In ker smo naročili grande porcioni, je bilo potrebno kar nekaj domačega vina, da smo vse pojedli. Sreda, 13. septembra, je bila prost dan. S potovalnim kombijem smo krenili na ogled Rima in si ogledali vse bistvene znamenitosti. David, ki je bil določen za vodiča, se je (s svojimi sočnimi anekdotami iz rimskih časov, pa tudi z dobrim poznavanjem zgodovine) zelo izkazal. Izkazalo pa se ni vreme, saj je cel dan deževalo. Tako sva z Jakom proti koncu dneva vedno bolj iskala znamenitost, ki ima na vhodu rumeno-zlati lok in sliši na ime McDonald's. Štorija tega dne pa je bil nedvomno kombi. Poleg tega da nas je na njem čakala kazen za 50.000 lir, ker smo parkirali v strogem centru mesta, na prostoru, kjer to absolutno ni dovoljeno (kazni se ne splača plačevati — po moji dosedanji praksi kazni iz tujine, ki so nižje od 100 DEM, sploh ne pridejo v Slovenijo), se nam je ob vrnitvi v Mentano popolnoma pokvaril. Sledila je telefoniada z agencijo oziroma človekom, ki nam je kombi dal v najem. Končna odločitev, ki se je na koncu izcimila, je bila, da naj kombi popravijo na servisu v Italiji, denar založimo mi, Rent-a-car pa bo denar za stroške popravila nakazal slovenski ambasadi v Grčiji. Pri glasovanju, kdo bo ostal s pokvarjenim kombijem v Rimu, sta se takoj javila Saša in Peter, ki sta ravno ta dan proslavljala svojo tretjo obletnico, tako da smo ju cel večer kar malo sumili, da okvara volana ni bila posledica dotrajanosti. Padla je tudi odločitev, da ne kolesarimo do Na-polija, pač pa takoj zavijemo nazaj v notranjost Italije ter po najkrajši poti pridemo do Brindisija, pristaniške luke v peti italijanskega škornja. Razdaljo Rim — Brindisi, dolgo 585 km, smo nato prekolesarili v štirih dneh. Stalni spremljevalec je bilo spremenljivo vreme in pokrajina, posejana z stoletnimi oljčnimi nasadi. Čeprav pokrajina ni grda, daje južni del Italije klavrn vtis: manjša mesta, skozi katera smo kolesarili, so umazana, odpadajoče fasade na hišah niso nobena redkost, avtomobili pa večinoma niso celi. Na poti do Brindisija smo kolesarji večkrat doživeli, da nas je z avtom kdo zasledoval, nas nato prehitel, se ustavil na odstavnem pasu in nas opazoval, kako kolesarimo mimo. Punce so medtem slišale veliko žvižgov, saj je mlada ženska za volanom kombija (po možnosti tujka) nekaj nenavadnega, če že ne provokativnega. Preden smo prikolesarili v Brindisi, sem si, prvič, odkar jo nosim, snel zapestnico s desne roke. Zakaj? V Brindisiju je menda najljubši šport najrazličnejših cestnih band, da se z motorjem pripeljejo mimo in ti iz ušesa utrgajo zlat uhan, poberejo zapestnico ali kaj podobnega. Brindisi smo zapustili v nedeljo, 17 septembra, ob 20.45 in s tem je bilo za nami že več kot dve tretjini poti (1385 km). Trajekt je bil, liniji primerno, velik in dobro opremljen z jedilnici, salonom, duty free-jem, diskom... Le kabine, ki smo jih vzeli, niso bile posebej velike, pa tudi čiste ne. Vendar smo jih bili veseli, saj bi, če bi prenočevali na palubi, noč prebili z nemškimi maturanti. Diska na ladji ni veljalo zamuditi, zato sem šel spat šele, ko je ura kazala ena. Ob misli, da bom moral vstati že čez 5 ur in pol, me je kar zmrazilo. Iz trdnega sna me je, sredi noči zbudilo razbijanje po vratih: »Igu-mentsa - stand by, Igumemtsa - up stairs.« Pogledal sem na uro, ki je kazala 4 in 30 minut. »Kaj za vraga hočejo?« Ko sem prišel k sebi, sem odšel (s tem vprašanjem) do najbližjega Kitajčka, ki je razbijal po vratih. Razložil mi je, da sem vstal dve uri prej zato, ker se, prvič, v Grčiji prestavi ura za eno uro naprej in drugič, ker morajo vsi potniki iz kabin vsaj pol ure pred prihodom v Grčijo oddati ključe od kabin. Ne morem reči, da sem bil potem, ko sem dobil odgovor, kaj bolj zadovoljen. Na grška tla smo torej stopili čez eno uro - ob pol sedmih. Za zajtrk sem popil dve veliki kavi ter Red Buli. Iz Igumenitse smo se po cesti vzpeli na prvi hrib. Deset kilometrov za nami je bila albanska meja, pred nami pa tabla Athina - 450 km. Tako sem zadnje štiri dni kolesarjenja preživel ob spoznavanju Grčije. Prevozili smo južno stranico celinske Grčije, ob Ionskem morju do Peloponeza, potem pa smo jo čez Peloponez in Korintski kanal mahnili do Aten. Vseskozi je šlo bolj ali manj gor in dol, ker je Grčija pač hribovita. Morda je tole, kar bom zapisal, grdo, a moram: »Grki so čistokrvni Balkanci!« Delajo bolj malo, sekirajo se praktično nič, so temperamentni, ko je treba, kadijo in pijejo kavico na veliko in okoli te prinesejo, preden ti je karkoli jasno. Hrano pa imajo odlično. Razni tzatzikiji, suv-lakiji in grške solate so bili pravi balzam za moj želodec; odkril sem, da obstaja še kaj drugega kot testenine na »šeststo petindvajset« načinov. Poleg tega pa so tudi prenočišča v tem delu Grčije zelo poceni; vseh deset nas je spalo za 100 do 170 DEM na noč. V četrtek, 21. septembra, smo po štirinajstih dnevih napornega vrtenja pedal prispeli do predmestja Aten. Na dogovorjenem mestu nas je čakal Nejc, ki si kruh služi kot šofer slovenske ambasade. Kolesarili smo še do table Atene, potem pa kolesa naložili v kombi in se odpeljali na slovensko ambasado. Ob prihodu sta nas sprejela konzul g. Vasle in ambasador g. Vrhovec. Ob 16. uri smo še simbolično prikolesarili na trg v bližini ambasade, kjer smo tudi uradno zaključili našo pot. Sledil je sprejem na ambasadi s pozdravnimi govori ambasadorja Slovenije, župana, grškega ministra za zdravstvo, predstavnika slepih in slabovidnih ter predsednika kolesarske zveze Grčije. Po zaključku protokola smo bili na voljo novinarjem in pa seveda bogato obloženim mizam (in šanku) v paviljonu slovenske ambasade. Ob 22. uri smo se ločili: Tinkara in Mare sta morala, zaradi neodložljivih obveznosti, domov, za drugih osem pa je bil to uradni začetek 14-dnevnega počitka, ki smo si ga privoščili na Kreti. Tako se je končal športni del projekta Bike Aid '95. Konec oktobra smo Lions klubu izročili ček za (najmanj) 5000 DEM. S tem je projekt Bike Aid '95 tudi za nas zaključen. Ostali bodo lepi spomini ob načrtih za Bike Aid '96. skladb. Miro jih je doslej napisal že prek devetdeset. Njegov veliki vzornik pa je seveda Slavko Avsenik in njihova glasba, ki je, kot pravi, neponovljiva. Glavni pisec besedil za Mirove skladbe je Tone Gaberšek iz Zibike. Poleg izvrstnega igranja in petja je posebna odlika ansambla tudi humor, ki se običajno začne s: »Klinc vas gleda.« Marsikdo ob tem malo svetlo pogleda, saj se ne spomni, da jih ima Klinc res na očeh in da je vse skupaj čista resnica, čeprav zveni kot zmerljivka. Vsekakor pa so nastopi ansambla Mira Klinca vedno prijetno doživetje, saj smeha resnično ne manjka. Skladbe, kot so: Valček za naju, Pišem knjigo, Glejte pijančka, Dober nasvet, Slovenski vojak in mnoge druge, pa poskrbijo, da prisotne zasrbijo pete in jih ponesejo na plesišče. To pa je tisto, kar daje tudi moč in voljo za nove podvige. Sicer pa, kot pravi Miro, kakšnih posebnih načrtov nimajo, razen dostojne proslave njihove 10-letnice in izdaje novih kaset in laserskih plošč. Jubilej bodo proslavili z dvema samostojnima koncertoma v Libojah, kar je navsezadnje tudi najbolj prav, saj je to kraj, kjer se na vsakoletni reviji narodno-zabavnih ansamblov pojavljajo novi ansambli in si tako utirajo pot na glasbeno sceno. Tudi Miro je s svojim triom tu prvič nastopil. Debeli Žan in suhi Fran Miro Klinc je nekakšen samostojni kulturni delavec, žena Milena, ki prihaja iz glasbeno usmerjene Frecetove družine iz Liboj, pa je zaposlena v Kili Liboje. Miro v Avstriji poučuje harmoniko, igra in piše skladbe, tako da mu dela res ne manjka. Dodatno pa ga zaposlujejo tudi nastopi z Jožetom Galičem v pevski vlogi debelega Žana in suhega Frana, kar je bila dobra pogruntavščina. Navsezadnje se oba, vsak v svojem anamblu, ukvarjata s humorjem in tako sta res prava za ustvarjanje pevskega in siceršnjega humorja. Ansambel Mira Klinca je eden od ambasadorjev slovenske narodno-zabavne glasbe. Zaželimo mu, da še dolgo opravlja to poslanstvo in predstavlja s tem tudi našo dolino in ob igranju zunaj naših meja tudi Slovenijo. D. Naraglav Hmeljko - maskota polzelskih košarkarjev Veliko je klubov, ki imajo svojo maskoto. Po njih prepoznavamo tudi velika tekmovanja in celo olimpijske igre. Maskote so po navadi takšne, da predstavljajo kakšno posebno značilnost dežele ali kraja, od koder kljub prihaja. Ta pravila upošteva tudi maskota košarkarskega kluba Kovinotehna Savinjska Polzela, to je njihov Hmeljko. Seveda ga tisti, ki spremljajo košarkarske tekme polzelskega kluba, že nekaj let poznajo, je na vseh tekmah doma in na gostovanjih, pogosto pa ga videvamo tudi na tekmovanjih drugih klubov Savinjske doline. Maskota kluba iz Savinjske doline se seveda mora pomešati z najbolj značilno rastlino v Savinjski dolini, to je s hmeljem. Na hmelj maskota tudi spominja z vso svojo opravo. Hmeljko je zasebno Rudi Vrbovšek. Za svojo idejo si zasluži pozornost, zato smo ga tudi povprašali, kdo ga je spodbudil, da je kot Hmeljko postal stalni spremljevalec polzelskih košarkarjev. »Športna tekmovanja z velikim zanimanjem spremljam že, odkar se zavedam. Tako mi tudi ni ušlo, da imajo vsi pomembnejši klubi maskote. Ko so polzelski košarkarji začeli dosegati lepe rezultate, mi je prišlo na misel, da bi morali imeti tudi svojo maskoto. Seveda v začetku nisem mislil, da bi to postal prav jaz, ko pa sem uresničil svojo zamisel in začel tekme spremljati v posebni opravi, ki si jo sam izdelujem, je prišlo do tega povsem spontano. Moj Hmeljko je oblečen v poseben kostum, ki ga sestavljajo hlače in klobuk zelene barve, majica pa je pošita s hmeljskimi listi in kobulami. K temu sodi še košata brada in Hmeljko zaživi.« Vloga Hmeljka je Rudiju Vrbovšku prinesla veliko prijetnih, na žalost pa tudi neprijetnih izkušenj. Mnogi ga na tekmovanjih sprejema» jo z navdušenjem in odobravanjem, veliko pa je tudi takih, ki bi ga radi osmešili in odstranili s tekem. Vsekakor pa pravi, da je njegova najbolj bridka izkušnja tekma celjskih rokometašev v Zagrebu, saj tako nizkotnega obnašanja, kot so ga pokazali Zagrebčani na tem srečanju, še ni doživel. Hmeljko sodeluje tudi z navijači polzelskega košarkarskega kluba Hmelj boysi. Želi si, da bi šel kdaj tudi na kako evropsko tekmovanje in misli, da je s svojo podobo in obnašanjem tudi sposoben predstavljati Savinjsko dolino in Slovenijo. Rudi Vrbovšek je kot Hmeljko v teh letih spoznal veliko ljudi in našel precej novih prijateljev. Želimo mu, da bi še naprej vztrajal kot maskota in s tem prispeval tudi k športnemu obnašanju tako navijačev kot tekmovalcev. Tone Tavčar Božič,.. Oznanjam vam veselje Kdo izmed kristjanov, ki je kolikor toliko povezan s Cerkvijo in njenim bogoslužjem, ne pozna vzklikov, kot so: »Ve nebesa ga rosite, ali Zemlja naj ga da«, »Odpri se Zemlja in daj nam zveličarja!«, »Pridi Gospod in obišči nas v miru, da bo tudi naše veselje popolno«, »Pridi Gospod, nikar se ne mudil«. Te in še druge vzklike ponavlja Cerkev skozi stoletja zlasti v adventnem času, ko podoživlja tisti tisočletni advent, ko je izraelsko ljudstvo pričakovalo obljubljenega Odrešenika. Po tem ljudstvu pa vse človeštvo. Ljudje so hrepeneli po Odrešeniku, ki je bil obljubljen. Prosili so, naj bi se skoraj dopolnili časi njegovega prihoda. Preroki so ga stoletja pred njegovim prihodom napovedovali in tolažili svoje sodobnike in prihodnje rodove: »Prišel bo gotovo, ne bo se zamudil.« Hrepenenje po prihodu Odrešenika je' bilo veliko. Se večje hrepenenje pa je bilo hrepenenje Odrešenika samega po prihodu med ljudi. Saj ni nihče bolj kot on sam hrepenel po dnevu, ko bo končno mogel biti sredi nas, ljudi. Že stoletja pred svojim prihodom je oznanjal: »Moje veselje je pri človeških otrocih.« Davno prej, preden je prišel, se je po prerokih imenoval Emanuel — Bog z nami. In otrok, ki danes še ti-Jjg leži v jaslih, se bo s ponosom imenoval Sin človekov. Kako bi potem moglo biti drugače, kot da je njegov prihod tudi za nas, saj se je to zgodilo zaradi nas, dan velikega veselja. Sam hoče tako. Svojemu angelu je namreč naročil, naj razglasi njegov prihod kot veliko uro veselja, ki je zasijala svetu. »Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod.« Da, danes je prišel dan, o katerem poje Cerkev v hvalnicah dan pred božičem: »Jutri bo uničena hudobija na Zemlji in zavladal bo nad nami Odrešenik sveta.« Danes nam ne bodo nebesa ničesar odrekla, saj je ta dan prišla k nam na Zemljo dobrota, človekoljubnost Boga v človeški podobi. Danes nam je zasijal dan novega odrešenja, ko je poplačan ves stari dolg in nam je pripravljena sreča, ki ji ne bo konca. Veliki Bog je postal eden izmed nas. V tem je sreča božičnega poslanstva. Postal pa je to po Mariji. Njej je v zveličavnem božjem načrtu dodeljena naloga, da naredi večno Besedo našim očem vidno in jo bodo naša ušesa slišala in se je naše roke dotikale. Ona je prevedla večno Besedo v naš jezik. Ona je objela neskončnega Boga v ozko, majhno omejenost človeškega življenja, da moramo obseči njega, ki ga nebesa ne' morejo obseči. Zdaj ni več Bog, ki kraljuje za nas v »nedostopni svetlobi«, ampak Bog iz mesa in krvi, s človeškim -obrazom, iz katerega nas gleda božje obličje. Zdaj imamp Boga, ki govori naš jezik in zna človeško razložiti božje skrivnosti, da mu more slediti tudi zadnji od nas. Zdaj imamo Boga, ki misli in čuti kot mi, ki je podvržen vsej revščini našega človeškega življenja, ki ima človeško srce, kakor je naše, ki v veselju vzdrhteva in more biti v trpljenju žalosten do smrti. Zdaj nam ni Bog več daljni tujec, ki prihaja k nam od zunaj iz čisto drugega sveta, ampak je eden od nas, po čigar žilah se pretaka enaka kri kot po naših. V Kristusu, učlovečenem Bogu, se zbirajo zdaj vsi glasovi stvari v eni sami ubrani hvalnici Stvarniku vsega. Iz njegovih ust se dvigajo k Očetu kakor večna, vesela, zahvalna pesem ljubezni. Zemlja, ki je tako majhna, da izgine med orjaki zvezdne vojske, je za vedno izbran kraj vsega stvarstva; nosila je božjega Sina. Naši človeški naravi zdaj za vedno pripada pravica, da je v najtesnejši osebni povezanosti z Bogom. Marija pa ostane za vse čase krona, da smo po njej prejeli ta čudoviti dar. Ona je člen, ki je tako tesno in neločljivo združila med seboj Boga in stvarstvo in ju še vedno združuje. Naša Zemlja ni zapuščena, med nami še vedno živi Bog. Ob naših tabernakljih še vedno gorijo večne luči. Vsemogočni Bog vedno s človeškim srcem doživlja stisko naših dni. Naše cerkve so še vedno Betlehem, kjer se pri vsakem sprejemanju ponavlja čudež prve božične noči. Vsaka maša je ponovno rojstvo božje ljubezni za nas. Branko Zemljak, dekan Tudi Vinko Pušnik je bil obiska mladih zelo vesel. Sreča je osrečiti Mladi člani Rdečega križa Žalec oziroma skupina mladih za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose so v dneh pred božično-novoletnimi prazniki obiskali Dom upokojencev na Polzeli. Po krajšem nastopu, ki je sledil koncertu tamburaškega orkestra iz Liboj, so obiskali in izročili skromna darilca približno 20 oskrbovancem doma, ki nimajo sorodnikov ali pa jih ti skoraj nikoli ne obiščejo. Te drobne pozornosti so bili obdarovanci, nekateri od njih so nepokretni, izjemno veseli, v novem letu pa so si želeli predvsem čim boljšega zdravja. Mladi, vsi žalski sedmošolci, so jih tokrat obiskali prvič, kot so povedali po srečanju, pa gotovo ne zadnjič. Osrečili so nekaj najbolj osamljenih oskrbovancev doma in tudi sami prejeli obilje zares iz srca izrečenih želja za dobro zdravje in čim daljšo srečno mladost. K. R. Albert Repnik naistarejši žalski občan Mladost je bila težka, a lepa Drugega februarja prihodnje leto bo 97 rojstni dan praznoval najstarejši občan naše občine, Albert Repnik s Polzele, ki jesen svojega življenja preživlja v Podvinu pri Polzeli pri snahi Ivici in dveh vnukinjah. Seveda so tako priletni možje in žene, posebno če so še tako dobrega spomina kot Albert Repnik, prava zakladnica spominov na razne dogodke in običaje iz časov, ki so za nas zelo daleč. Alberta Repnika smo obiskali z željo, da za nas obudi spomine na svojo mladost in na običaje, ki so takrat spremljali decembrska praznovanja in božič. Albert nam je povedal, da se je rodil v številni kmečki družini, bilo je devet otrok, štirje fantje in pet deklet. Danes živi poleg njega še sestra Olga, ki bo v kratkem dopolnila devetdeset let. Njegovi spomini na mladost so bolj grenki, saj jo je zaznamovala prva svetovna vojna, v katero je bil mobiliziran kot petnajstletni fant, poleg njega pa še trije bratje. Konec vojne je dočakal kot Maistrov borec in je sedaj še edini živeči Maistrov borec v naši občini. Vsega skupaj je bil Albert vojak tri leta in"pol, vsi štirje bratje pa so domovini služili skupaj 17 let. Ko se je vrnil domov, se je izučil za krojača in se preselil k Urmoharjevim, kjer se je kmalu poročil z domačo hčerjo. Rodili so se jima trije otroci, dva fanta in hčerka. O decembrskih običajih, šegah in praznovanju pa je povedal tole: »Otroci smo zelo težko čakali Miklavža, čeprav so bila takrat njegova darila zelo skromna. Naš Miklavž nam je prinesel suhega sadja, rožičev in fig, obvezna je bila miklavževka, ki je bila včasih tudi spletena iz več šib. Bonboni so bili zelo redki, deležni so jih bili otroci premožnejših staršev. Kljub temu je bilo naše veselje nepopisno. Temu so sledile priprave na božič, ki pa se od sedanjega ni bistveno razlikoval. Tisti, ki so božič praznovali kot verski in družinski praznik, so se prej in pozneje nanj pripravljali, kot zunanji znak pa smo vedno postavljali božična drevesca in jaslice. Razlika je mogoče v tem, da sedaj tudi božič izkoriščajo trgovci in ponujajo vsakovrstno blago, zaradi česar je v praznovanju več plehkosti. Vsakdo, ki je božič želel praznovati, ga je tudi lahko, tedanja oblast, pa tudi poznejša, tega nikomur ni branila.« Povedal je še, da so bili božič in vsi drugi prazniki zanj nekoč lepši, saj je bil mlad in zdrav in takrat je pač vse lepše in boljše. Ob bližajočih se praznikih in novem letu si želi le zdravja, čeprav ga glede na visoka leta bolezni še ne pestijo preveč, še najbolj mu je v nadlego naglušnost. Vendar ga je bolj kot vse to potrla sinova smrt v letošnjem letu. Tone Tavčar vj/ ¿is ¿is vk ¿is O/ ¿is aV M/ ¿is vk a!/, ¿is ¿k ¿k >k ¿k ¿k ¿k >k ¿k ¿k ¿k ¿is. ¿k ^k ¿k. Vf» Vfs sf% Vfs VJ» sgC /f» Vfi VK /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv /Jv * * * * * * * * * gf SLOVENSKA LJUDSKA " STRANKA * * * * * * * * * * * * Podružnica Sp. Savinjska dolina Vsem občanom in simpatizerjem SLS želimo Veselje k a!a ¿k ¿is ¿is vk ¿is. vk ¿is vk vk ¿is »k *k vk ais vk >k vk ais ¿k ¿is vk ¿k vk vk vk vjv 7|v Vj> 7|v 7pT Vjv /Jv Vjv Vjv Vjv /Jv /Jv vfT /Jv /Jv Vjv Vjv /Jv /J* VJ» /Jv Vjv. Vfv /Jv Vjv /Jv vfC /Jv /Jv vvvvvrvvvvvvvrvvvvvvrvvvrvrvvvvvvvvrrr ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 00 SDSS ŽALEC in KO BRASLOVČE, VRANSKO, TABOR, PREBOLD, GRIŽE, UBOJE, GALICIJA POLZELA, LETUŠ, ŽALEC ter 10 ŠEMPETER * želijo VSEM OBČANOM, ČLANOM IN SIMPATIZERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1996. < < < < < < < < < < < < < < < < < < yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyrryyyrrryyyyyy Pojte v pričakovanju zgodnjega jutra, pojte tiho, tiho v temno, gluho uho sveta! Pojte na kolenih, pojte kakor pokriti s pajčolanom, pojte tako, kakor žene pojo -kakor matere v pričakovanju: A, Močni je postal nežen. Neskončni je postal majhen. Silni in Vzvišeni se je ponižal v ljubko Dete. Gertrud von le Fort V' Iz dobre šole prirastejo boljši časi, iz slabe pa slabi, kajti časi so takšni, kakršni so ljudje. % x±aan± &L demokrati želijo vsem občankam In občanom SREČNE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE ter ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO 1996. Prisrčno vas vabijo na pohod z baklami k polnočnici NA GORO OLJKO v nedeljo, 24. 12. 1995, ob 21.30 izpred cerkve na POLZELI. Za bakle bo poskrbljeno! Izjava za javnost Koordinacijski odbor za ustanovitev novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko se je sestal 1.12.95 na Polzeli, da bi analiziral delovanje enoletne lokalne samouprave. V vseh krajevnih skupnostih na območju sedanje občine Žalec ugotavljamo, da to leto beležimo najslabše rezultate v nova investicijska vlaganja. Kljub temu da občinski proračun znaša za leto '95 prek dve milijardi tolarjev (prib. 25 milijonov DEM), večje krajevne skupnosti prispevajo v to skupno davčno vrečo tudi do 240 milijonov tolarjev (pribl. 3 milijone DEM), nazaj pa dobijo nekaj drobiža. Odbor meni, da se mora občinski svet še bolj angažirati pri postopkih za ustanovitev novih občin: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, kar je tudi sklep Ustavnega sodišča RS in vladne komisije za lokalno samoupravo. Nujno bi bilo, da se upošteva ločeno mnenje ustavnega sodnika dr. Petra Jambreka (Ul št. - 183/94-97 z dne 7 12.94), v katerem pravi, da je obstoj prevelike občine, v katero so vključena tudi razvojno ogrožena območja, v sistemskem nasprotju z zakonito strategijo razvoja teh območij, ker prvič, omejujejo ali celo preprečujejo njihovo samoupravno participacijo in drugič, ker določa tako občino kot posrednik med nacionalno solidarnostjo in ogroženimi območji. Centralizacija odločanja v okviru tako velike občine bi še naprej prispevala k zaostajanju razvojno ogroženih območij. Gospod Jam- brek je na koncu zapisal, da bi sodišče moralo izrecno pozvati zakonodajalca, da ugotovljene protiustavnosti čim prej odpravi, urgentno in prioritetno ali podrejeno najkasneje v roku dveh let po objavi odločbe ustavnega sodišča. Koordinacijski odbor meni, da se tudi župan občine Žalec ne bo mogel izmikati dejstvu, da mora občina Žalec sprejeti sklepe ustavnega sodišča, še posebno, če bo želel kandidirati na prihodnjih državnozborovskih volitvah na eni izmed list strank slovenske pomladi. Nadaljnji sklepi koordinacijskega odbora so: - pripraviti okrogle mize na temo nastanka samostojnih občin, kjer bodo sodelovali tudi župani sosednjih občin; - obvestiti vse krajane o proračunu novo nastalih občin; - dati pobudo za vrnitev odvzetih matičnih knjig župniščem. Najprimernejši čas bi bil pred prihodom papeža Janeza Pavla v Slovenijo, ko bo počastil spomin na našega narodnega buditelja škofa Martina Slomška. Pozivamo gospoda župana Dobnika, ki naj bi sodeloval pri tem obisku, da kot eden od predstavnikov Savinjske doline sporoči našo pobudo. Prisotni predstavniki krajevnih odborov Braslovče, Polzela, Prebold in Vransko. Koordinacijski odbor za ustanovitev novih občin Predsednik Ivan Fale Zima prihaja - i»oskrbimo za živali! e bi živali znale govoriti in ljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb Odnos mnogih lastnikov do njihovih živali je porazen, kajti o tem pričajo številne prijave na društvu proti mučenju živali, policiji in na veterinarski inšpekciji. Prosimo in pozivamo organe javne varnosti in občinsko veterinarsko inšpekcijo, naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakega, ki muči živali. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo, prisluhnite tej živalski stiski in trpljenju. Tudi one čutijo bolečino, lakoto, žejo in mraz kot človek. Tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje. Prihaja zima in v tem času so najbolj prizadeti psi - posebno psi čuvaji na podeželju. Ponovno opozarjamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo za svoje prijatelje pse. Njihovo bivališče mora biti dovolj veliko, psu primerno, dobro izolirana uta, dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na tleh naj bo položena velika gladka deska. Pes naj ne leži na cementu, kajti psi so izredno občutljivi za revmatična obolenja (ledvice). Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes še tako utrjen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno mladi kratkodlaki. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel, izdaten obrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Njegova veriga naj bo lahka, dolga tri do štiri metre, ovratnica (usnjena) ga ne sme stiskati ali drgniti. Pes je po naravi svobodno bitje, zato sta veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo in muka. Spustite ga vsaj enkrat na dan, hvaležen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodarje, ki imajo pse osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in drugih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališče psom na balkonih in terasah. Pes naj čuti, da je član družine! Ne zavržite odraslih psov ali mladičkov, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi, in ne ubijajte živali nehumano. To je človeka nevredno dejanje. Vse dobre ljudi pa prosimo, da v mrazu, ki prihaja, skupaj poskrbimo za zavržene, lačne in premra-žene živali, poskrbimo za ptice, posebno za ptice v mestu. To je naša kulturna dolžnost. Članica društva proti mučenju živali Štefka K. ¿fe il* ¿2* *2* ¿J* j*2* •*£*: *2* *2* *2* *2* •*£}• *2* f PREŽIVITE LETO 1996 V UREJENEM ,It IN ZDRAVEM BIVALNEM 0K0UU! ; STORIMO TO SKUPAJ * MARKO DOLAR 0 * IZVAJANJE ZAKLJUČNIH * GRADBENIH DEL 0 0 DOBRIŠA VAS 18, 63310 ŽALEC $ tel.: 063 716-009 0 * * e 0 0 0 as a* a* 0 0 0 as Pamet v roke Po mnogih pogovorih in sestankih smo sodelavci na področjih kulture, športa, Rdečega križa in društev prijateljev mladine pričakovali, da bo vsaj z rebalansom občinskega proračuna za leto 1995 bolje urejeno financiranje teh dejavnosti. Vendar smo bili ponovno razočarani. Ne moremo razumeti razprav in odnosa nekaterih svetnikov iz tako imenovanih strank slovenske pomladi do teh za narod tako pomembnih dejavnosti, ki vključujejo več tisoč aktivnih članov, zlasti mladih. Prav mladim moramo nuditi pogoje za primerno, zdravo in vsestransko udejstvovanje v koristnih dejavnostih, kot sta kultura in šport. Pri RK in DPM pa gre celo za humane in vzgojne naloge. Nekateri svetniki teh dejavnosti morebiti ne poznajo dovolj in se ne zavedajo pomembnosti le teh za promocijo krajev, občine in vsega naroda. Več razumevanja pa smo in bomo pričakovali od izkušenih, razgledanih in izobraženih svetnikov. Zato, dragi svetniki, ob sprejemanju proračuna občine za leto 1996 pričakujemo več razumevanja za te dejavnosti. Naša občina je desetletja slovela po izredno bogatih in dobro organiziranih dejavnostih. Upravičeno se bojimo za usodo in za nadaljnji razvoj, če ne bo občutnega izboljšanja. Sramotno je za tako razvito občino, da moramo celo za osnovno dejavnost RK, za socialne pomoči, krvodajalstvo in drugo prosjačiti pri podjetnikih in drugih dobrotnikih, celo pri republiškem odboru RK. Za boljše poznavanje teh dejavnosti vabimo svetnike in druge odgovorne iz strank na bližnje občne zbore in konference, na različne prireditve in tekmovanja. Srečno in strpno leto 1996 želim! Janez Meglič POMOČ ALKOHOLIKOM IN DRUGIM LJUDEM V STISKI informacije po telefonu 715-558 ali 715-212 vsak ponedeljek od 8. do 13. ure in vsako sredo od 13. do 15. ure. Center za socialno delo Žalec (Mestni trg 5), Irena Potočnik, dipl. soc. del. Dobrteša vas 1, Prodaja rezervnih delov za: 63311 Šempeter v Sav. d. univerzal - utb tel.: 063 701-408 f™RE faks: 063 702-076 ¡Jutz ZETOR Semeringi, ležaji BOSCH - akumulatorji - svečke - brisalci želi vsem svojim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto 1996. r o od 8 do ' v soboto od 8. do 13. ure. 3 jtfc *2* ¡»t* *t* ¡*t*' ftk ajk *t* ¡*t* atfc *t* *2* fïk ate *£* *t* it* *t* aSk 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 LEU SMO SKUPAJ USPEŠNI, VODIMO TllDI V LETU 19961 MILAN KRAJŠEK ELEKTROINSTALACIJE IN MERITVE VREČARJEVA ULICA 6, ŽALEC TEL./FAKS: 711-564 0 0 0 0 0 0 0 0 OB ‘BLIŽAJOČIH 0 ŽELIM VRJJATELJEjM, * VAJ&S&RJTM I9iSEVEl±* 3l±lc jl±* jl±* £fc«c jCt* sli* jCt* *3>c *+* ijr ^ ^ tjt =!$!■: ^ Sljic ^TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM $ 0 0 0 0 0 TARA tel./faks: 701-475 0 0 0 0VAMŽfELIS2&ČE&CBOŽIČ, ZtDH&M) 0 0I9i za katero pa, žal, še ni slišal predsednik občinskega sveta, se bo s krajani te ulice srečal ob božičnih prazni- Iz neuradnih virov smo izvedeli, da se Žalčani brez velikega hrupa pripravljajo na ustanovitev samostojne občine. Pri bencinski črpalki so že postavili zelene stebre za mitnico. • Policijska postaja Žalec si bo vsak čas pridobila poseben certifikat kot valilnica kadrov za »višjeinštančne« policijske službe v Celju. Vsem komandirjem in pomočnikom sicer od srca privoščimo napredovanja, Žalčani pa smo kljub temu pogosto v zadregi, ko se moramo pogovarjati vedno z novimi ljudmi. Komandirji se menjujejo v povprečju vsaki dve leti, na leto pa dobimo vsaj enega novega pomočnika. Kako se kaj počutijo žalski policisti? Srečanje mentorjev šolskih hranilnic Banka Celje precej pozornosti posveča tudi mladim varčevalcem oziroma šolskim hranilnicam. Med drugim vsako leto pripravi zbor mentorjev šolskih hranilnic, ki je bil tokrat 1. decembra v hotelu Evropa v Celju. Srečanja se je udeležilo več kot sto mentorjev, ki so se ob tej priložnosti lahko pogovorili s pomočnikom generalnega direktorja banke Jožetom Vebrom, direktorico sektorja splošnih poslov in marketinga Ireno Mužič, direktorico sektorja za poslovanje s prebivalstvom Slavico Božič, z vsemi vodji ekspozitur Banke Celje, kjer delujejo šolske hranilnice, pa tudi s člani sveta mentorjev in predstojnico Zavoda za šolstvo Celje Judito Kežman-Počkaj. Srečanje je popestril gledališki igralec Cojmir Lešnjak-Gojc. Kot vsako leto so ob tej priložnosti podelili tudi plakete tistim šolam, na katerih delujejo šolske hranilnice že 15 let. Poleg OŠ Frana Roša iz Celja je to plaketo prejela podružnična šola Trnava. Posebna priznanja pa Banka Celje podeljuje najbolj prizadevnim in ustvarjalnim mentorjem. Med letošnjimi štirimi dobitniki teh priznanj je tudi Anton Lah, mentor šolske hranilnice s podružnične šole Ponikva pri Žalcu. K. R. Pogled skozi okno Pogledala sem skozi okno in videla belo snežno odejo. Snežinke so padale, na drevesa, tla in na šolsko streho. Pogledala sem v nebo in videla, kako snežinke stojijo in mi se premikamo proti njim. Na okenskih policah se je nabiral sneg in naredile so se sveče. Snežinke so potonile v snegu in se nekako združile s snegom. Drevesa, bela kakor bela barva, klopi so se obarvale oziroma je vse drugače. Lahko so kakor perje. Zagledam se v eno od milijon snežink in vidim, kako se zgubi med drugimi. Maruška Verdev, 5. e, OŠ Žalec Stekli smo k oknu in začeli delati našo nalogo. Sčasoma sem pogledala v nebo in zazdelo se mi je, da snežinke plešejo. Strehe, klopi in drevesa je prekrila bela nežna odeja. V trenutku se je snežna odeja usula na tla, ker je bilo toliko snežink, da drevo ni preneslo teže. Tanja Hropot, 5. e, OŠ Žalec Opazila sem, da je zapadlo že veliko snega. Snežinke so še kar plesale po zraku. Strehe, drevesa in klopi so si nadele belo pregrinjalo. S streh in dreves se sneg kar usipa na tla. Želim si, da bi še dolgo tako snežilo. Živa Vipotnik, 5. e, OŠ Žalec OZION PLUS m Šešče 51 Prebold tel. 701-465 V teh predprazničnih dneh bo naša trgovina še posebno bogato založena z artikli, ki ste jih že doslej z velikim zadovoljstvom kupovali pri nas. Vabimo vas, da nas obiščete in si polepšate praznike s proizvodi z naših polic. Vsem našim zvestim potrošnikom, poslovnim partnerjem in občanom pa želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1996. HVALA ZA ZAUPANJE! Naravoslovno-kulturni dan____________ V ponedeljek, 4. 12. 1995, smo učenci Z in 8. razredov odšli v Ljubljano, da bi si ogledali razstavo VSE O SRCU in opero KRPANOVA KOBILA. Pri pouku biologije smo že dva meseca sodelovali pri projektu z geslom SRCE JE ŽIVLJENJE, LJUBEZEN, SREČA, A TUDI BOLEZEN IN SMRT, zato se nam je zdela razstava, ki jo je pripravilo društvo za bolezni srca in ožilja, še posebej zanimiva. Ogledali smo si lahko v formalin vložena različna srca, različne aparate za preventivo in zdravljenje bolezni srca in ožilja, operacijo srca (prek televizije), nazorno pa so nam pokazali tudi, kako človeka oživljajo. Povedali so nam, kako moramo skrbeti za zdravo prehrano in rekreacijo, ki nas obvarujeta pred boleznimi srca in ožilja. Popoldne pa smo si ogledali opero Krpanova kobila. Okvirno zgodbo o Martinu Krpanu vsi poznamo, zato smo dogajanju na odru lažje sledili. Levstikovo povest je po svoje prilagodil in napisal libreto za opero naš rojak Ervin Fritz. Morda nam je tudi zato bila še bolj všeč. Nasmejali smo se lahko komičnim prizorom in občudovali bogato sceno. V operi smo bili prvič; bomo šli še kdaj? Sašo Reberšek, 7. c OŠ Prebold Narobe šola Najmlajši avtomehanik Aleš Bedek iz Podvina. Aleš Bedek iz Podvina pri Polzeli »Najmlajši avtomehanik« V Podvinu, v avtomehanični delavnici Francija Baša, smo srečali »najmlajšega avtomehanika«, 4-letnega Aleša Bedka, ki sicer živi z očetgm Štefanom, mamo Anico in dobro leto dni staro sestrico Barbiko v hiši Podvin št. 35. Pozornost je zbujal že s svojim kombinezonom, ko pa je spregovoril, smo vedeli, da imamo pred sabo zelo zgovornega fantiča, ki se obnaša kot pravi mehanik. Res je še prezgodaj govoriti, kaj ga zanima že v najrosnejših letih. Prav zanimivo ga je bilo opazovati, kako je šaril po avtomobilskem motorju in pozneje tudi brusil drugi avto, ki so ga delavci pripravljali za barvanje. Če bo obveljal pregovor Kar se Janezek nauči, to Janezek zna, potem res lahko pričakujemo, da bo danes 4-letni Aleš čez dobro desetletje že pravi avtomehanik. p ^ Svojo šolo bi ljubili, če v njej torte bi delili, če učitelji bi nič ne znali, učenci njihovo bi znanje ocenjevali. Zjutraj dolgo mi lahko bi spali, o resni šoli bi samo sanjali. V njej nalog ne bi pisali, ker bi v taki šoli se samo igrali. Ker pa znanje je vrednota, taka šola bi bila - sirota. Znanje razsvetli naj našo nam mladost in iz glav razgretih izrine vso norost. Tako moje je vrstnikom sporočilo, upam, da bo komu le kaj pomenilo: zdaj na delo vsi zaspanci in lenuhi, da ne ostanete neuki potepuhi. Sanda Peternel, Z c OŠ Prebold Moja najljubša žival_________________________ To je moj pes Haro. Je zelo lep mešanec med nemškim in kra-škim ovčarjem. Ima gosto belo in črno dlako. Zelo rad je meso. Kadar laja, je napadalen. Rad teka in se igra z žogo. Visoko v zrak se poganja za njo. Drugače pa je len. Spi v koči ali na parni. Martin Marko, 2. a OŠ Vransko Mojemu psu je ime Flok. Je srednje velik mešanec. Pokrit je z dolgo kodrasto dlako. Je črn, ima pa nekaj sivih dlak. Na glavi ima viseča ušesa. Ima ostre zobe. Prebiva v uti. Pred njo ima dvoje rdečih posodic. Najraje gloda kost, tudi kruh mu tekne. Ko pridem iz šole, skače vame. Je prijazen kuža. Velikokrat ga peljem na sprehod. Žan Ocvirk, 2. a, OŠ Vransko Moja soba Moja soba ni takšna kot druge sobe, je moja soba in ima za sabo že kratko, zanimivo zgodovino... Najprej je bilo tu, kjer sedaj bivam, podstrešje, nato je ta prostor dobil ime bratova soba. Čez nekaj let pa sem jaz kot pomem- GODBA RUDARJEV KERAMIKOV SVOBODE LIBOJE_____________ VABI NA B0ŽIČN0-N0V0LETNI KONCERT 23. decembra ob 18. uri v DOM SVOBODE LIBOJE, 26. decembra ob 19. url v DOM SVOBODE POLZELA. Gost večera bo RENATO JEN-ČEK, ČLAN SLG CEDE. TRGOVINA BREDA ČUVAN, ITKA S. P. Šlandrov trg 23, Žalec šivanje po mert Velika izbira zimskega blaga po ugodnih cenah. Vesel božič ih srečno novo leto 1996 ben mož zavzel ta prostor in naposled je le postala moja zlata soba. Ko vstopiš in pogledaš naravnost, zagledaš častno mesto -tu je majhna omara (s knjigami), nižje je sintisajzer (končana glasbena šola - jupiii!!!), na omari pa je najbolj črno mesto. Tu je razstavljenih nekaj slik in medalj, ki mi veliko pomenijo, ter ena od številnih diplom. Če se obrneš na levo, lahko opaziš pisalno mizo. Tudi ta ima že zgodovino... Najprej je bila last mojega očeta, ko je še študiral, potem je nekaj časa samevala pri babici in dedku v Celju, nato pa je končno prišla meni v roke. In še sedaj stoji ter vztrajno kljubuje teži. Na mizi je polno stvari in raznih predmetov, včasih je pospravljena, včasih ne. Enako velja za posteljo, ki leži vodoravno ob mizo. Za posteljo je nočna omarica in nato stena. Na omarici je veliko plišastih igračk. Nekatere med njimi so že zelo stare, druge spet mlajše, a vse imam zelo rad, saj so in bodo zmeraj del mojega otroštva. Nasproti postelje so omare (za obleko in knjige), nad posteljo pa kraljuje strešno okno, s katerega imam lep razgled, saj je hiša kar visoka. V sobo odhajam in prihajam skozi dvoje vrat, ki jih krasi pet posterjev. Mislim, da si lahko predstavljate mojo sobo, ki je zelo fina in je stara dvajset let, aktivno pa živi približno petnajst let. Takšen je torej moj kotiček -poln lepih doživetij in mojih sanj... Miha Pukl, 7. a, OŠ Polzela Tekmovanje »Mladina in gore« in zaspanost________________ Vse bi bilo v redu, če zjutraj ne bi bilo treba vstati že ob 5. uri zjutraj. Tako pa sem še vsa zaspana prišla pred šolo, se stlačila v kombi in... spala. Vožnja je trajala štiri ure, snežilo je in imeli smo »neznansko srečo« - zastoj na avtocesti Ljubljana-Razdrto. Ko smo prišli v Komen, so nas odpeljali v kulturni dom, kjer je potekala prireditev, ki so jo pripravili domačini. Po prireditvi smo peš odšli do šole, kjer smo ekipe opravile prvi, pisni del tekmovanja. Teste smo rešili prej kot v pol ure, medtem pa je naša tovarišica ušla z bloki za kosilo. Ko je končno prišla, sem bila že zelo lačna, potem pa sem še najmanj pol ure čakala v vrsti. Spet smo odšli nazaj v kulturni dom. Sledil je pogovor s Francijem Petkom. Dolgo sem čakala, da sem dobila njegov avtogram, a splačalo se je. Ko sem druge ekipe spraševala, če so vse rešili, so odgovorili, da so. Mi pa nismo, ker so se nepravilni odgovori kaznovali z minus točkami. Bila sem prepričana, da ne bomo prišli v finale. Hotela sem že staviti. Izgubila bi, kajti - ČUDEŽ! Znašli smo se v finalu, kjer smo bili sicer zadnji, ampak 8. mesto v Sloveniji od 65 tekmovalnih ekip tudi ni kar tako. Na poti domov smo se ustavili še v gostišču Štorman. Sladoled v mrzli jeseni je nekaj, kar se resnično prileže. Poskusite! Barbara Grobelnik, OŠ Griže Kozmetični kotiček Priprava na najdaljšo noč Pred bližajočimi se prazniki si želimo, da bi najdaljšo noč v letu bile najlepše. Z dobro masko bomo kožo nahranite za vso noč. Proizvajalci pa so pripravili dekorativno kozmetiko v zlatih in srebrnih odtenkih prav za takšne praznične priložnosti. Vse to in še mnogo več dobite v naši prodajalni. Svoje najdražje lahko razveselite z dobrim parfumom, lepim perilom ali dobro kremo. Še je čas, da obiščete naš kozmetični salon v Celju, v katerem se lahko tudi sončite v solariju, če želite biti lepo zagorele. V novem letu želimo vsem strankam veliko sreče, zdravja in miru! Kolektiv drogerije Charlie Jožica Novak Obveščamo nju prve tri 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada MLADINSKA KNJIGA - TRGOVINA, d.d. Sl 63310 Žalec, Šlandrov trg 38 tel +38663/713 203, 714 252 fax +38663/711 333, SLOVENIJA cenjene stranke, da so v nagradnem žreba-nagrade prejeli naslednji naši kupci: - Zofi Tragar, Letuš 15/a, - Vender d.o.o. Žalec, - Boris Ograjenšek, Vel. Pirešica. Poimenski seznam ostalih srečnih izžrebancev bo objavljen na vidnem mestu v naši trgovini. Vsem cenjenim kupcem pa želimo prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1996. r center SANA ^ • prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov • svetovanje pri negi in nega stom • vse za inkontinenco f Na vašo željo vam pripomočke 'N _________pripeljemo na dom. J Delovni čas: od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Želimo vam prijetne božične praznike, srečno In predvsem zdravo novo leto. Žalec Šlandrov trg 21 tel.: 715-610 Celje Razlagova 13 tel.: 26-035 Savinjčan Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Spoštovanje samega sebe in ravnanje s samim seboj Gotovo ste si že postavili kdaj vprašanja ali vsaj pomislili nanje: - Sem zadovoljen sam s sabo? - Kakšna osebnost sem pravzaprav? - Sem srečen v okolju, kjer živim? - Sem srečen v družini, kjer živim...? Mnogokrat se nam zdi, da je življenje nekaj čisto samoumevnega. Teče po ustaljenih tirih, mi ne razmišljamo kaj preveč o njem, tu in tam si mislimo: »Oh, samo da ne bi bilo kakšne krize ali bolezni, pa bo že šlo naprej.« Ampak vse prepogosto pozabljamo nase - na spoštovanje samega sebe in ravnanje s samim s seboj. Vsak človek, ki sprejema in zaznava ljubezen iz svoje okolice, je odprt za spreminjanje samega sebe. Vedeti moramo, da lahko samo od človeka z visokim samovrednotenjem pričakujemo celovitost, poštenost, usmiljenje in odgovornost. Mi moramo verjeti v lastno sposobnost, šele nato smo zmožni prositi drugega za pomoč. Če človek ceni samega sebe, bo manj zahteval od drugih; manj ko pričakuje od drugih, bolj zaupa vase. Vsak delček svojega telesa je potrebno dostojanstveno sprejemati in izbirati moramo tisto, kar bomo uporabljali za samospoštovanje. Zelo hudo je pričakovati in zahtevati samospoštovanje od ljudi, ki ga niso v otroštvu dobili dovolj od svojih staršev. Ampak samospoštovanje lahko pridobimo v ka- terikoli starosti, le nekaj več truda, dobre volje in potrpežljivosti je potrebno vložiti. Uspešno samospoštovanje se lahko razvije le v tistih družinah, kjer cenijo drugačnost posameznika, ga jemljejo takšnega, kakršen je, imajo odkrite odnose drug z drugim. Družinska pravila ne smejo biti toga, odnosi med družinskimi člani morajo biti prijazni, topli. Zelo pomembno pri tem je, da mi znamo in lahko povemo nekomu tisto, kar želimo »tukaj in zdaj«. Na začetku je mučno, kasneje gre, odnosi s tem postajajo trdnejši, odkriti, zaupni. Tudi pohvale so dobrodošle - ne »škrtarimo« z njimi! Zavedati se moramo, da so vsa pravila, ki prepovedujejo družinskim članom (staršem, otrokom) izražanje tistega, kar bi v danem trenutku želeli, vir neustvarjalne osebnosti. Kjer družinski člani lahko svobodno povedo, kar želijo, se bo razvila uspešna družina. Družina je kraj, kjer se učimo uspešnosti in osebne rasti. Za trdno družinsko zgradbo je potrebno oblikovanje medsebojnih odnosov, ki prinašajo zadovoljstvo. Vsak zakonski par je sestavljen iz treh delov: Ti, jaz in Midva; dva človeka, trije deli in vsak živi lastno življenje. Občutek lastne vrednosti in spoštovanja, ki ju ima vsak izmed zakoncev, je eden od najpomembnejših dejavnikov v medsebojni ljubezni. Le na ta način ima zakonski par možnost osebnega razvoja, sicer so družinski odnosi zmaličeni, otroci prikrajšani za možnost osebnega razvoja. Bistvo enakosti med ljudmi je povezano z vrednotenjem lastnega jaza (lastnega samospoštovanja) in dejansko odgovornostjo skozi vse življenje. Človek, ki je vzgojen tako, da mora samo »pokimati«, drugi pa odločajo, bo potreboval zelo veliko časa, da bo postal neodvisen in začel razmišljati o svojih vrednotah, ki so skrite nekje globoko v njem. Vrhunec ustvarjanja človeka je, da iz otroka ustvarimo samostojne, neodvisne, ustvarjalne ljudi, ki se čutijo enake tistim, ki so jih pripeljali na svet. Razmislite, potrudite se doseči samospoštovanje, močnejši boste, kos marsikateri prepreki, hkrati pa se bo večala tudi moč družine in rezultat vsega tega bo vse bolj zrela družba, v kateri bomo ljudje našli še več ustvarjalnih načinov, da bomo uživali v življenju ter se počutili pomembne ter osebno in družbeno odgovorne. Vsak lahko živi sam zase. Ne more in ne sme živeti ali hoteti živeti namesto nekoga drugega. Lahko pa prisluhne, kako drugi živi in kaj doživlja, da mu lahko pomaga. PRISLUHNITE sebi in svojemu partnerju! Če Vas otrok pokliče, ustavite se! Karkoli delate, ustavite se in mu PRISLUHNITE! Otroci, če vas starši ne slišijo, VZTRAJAJTE! VZTRAJAJTE, dokler vam ne bodo PRISLUHNILI! Pomagajmo drug drugemu in bomo Ml - osebno in Ml - družba cveteli v zadovoljstvu, zdravju in sreči! TRGOVINA Z ZDRAVO HRANO ŽALEC • Mestni trg 4 • Tel. 063/713-137 Vita vam predstavlja: (nadaljevanje iz prejšnje številke) 8. Kapsule za zaščito pred prehladom s propolisom, vitaminom C, ekstraktom rudbeki-je Namenjene so preprečevanju gripam podobnih infekcij, prehladov in za krepitev obrambnega mehanizma telesa. 9. Naravni tonik za nego in krepitev sečnega mehurja in prostate Vsebuje bučna semena, cvetni prah, vitamin E in ga priporočamo pri šibkostih in podobnih motnjah v delovanju sečnega mehurja pri moških in ženskah. 10. Pektin A — jabolčne vlaknine v tabletkah Ima prijeten okus, idealen je za potovanja, znižuje holesterol, daje občutek sitosti in pospešuje prebavo. Pektin K z vlakni bogatijo jedilni otrobi. 11. Pivski kvas Naravni vir življenjsko pomembnih B-vitaminov, brez dodatkov. 12. Basa selen — dopolnilna prehrana z mineralnimi snovmi za vzdrževanje kislo-bazičnega ravnovesja s selenom kot zaščitnikom celic. Sestavine so: kalcij, kalij, magnezij, železo, selen. 13. Magnezij — kalcijeve tablete z okusom ananasa Ti mineralni snovi sta izredno pomembni v dobi rasti pri otrocih in mladini, med nosečnostjo in dojenjem, v drugi polovici življenja, pri enostranski prehrani in fizičnih aktivnostih. 14. Kapsule brinovega olja Odstranjujejo škodljive snovi iz črevesja, spodbujajo delovanje ledvic in presnovo, čistijo in obnavljajo kri, povečajo izločanje vode (diureza). Z njimi temeljito čistimo kri in izboljšamo celotno počutje. Če imate občutljivi ledvici ali ste noseči, kapsul ne uživajte. 15. Guarana Obnavlja energijo, spodbuja intelektualne in psihične sposobnosti, izboljšuje koncentracijo in spomin, krepi obrambni sistem in povečuje odpornost telesa ter zmanjšuje občutek lakote. Uporabljamo ga v situacijah, ki zahtevajo povečano energijo: napori pri športu, izpiti, intenzivno intelektualno delo, seminarji.. 16. Vitoramins — vir vitaminov in mineralov v eni kapsuli 17. Naravni acerola C-vitamin - uživamo pri povečanih potrebah po C-vitaminu v primeru težje telesne obremenitve, stresa, nosečnosti in dojenja, hladnega vremena... 18. Co-Q-10 Ščiti celice pred procesi staranja in prostimi radikali in je bistvenega pomena za delovanje imunskega sistema. 19. Tablete folne kisline ali vitamin M Sodeluje pri nastanku rdečih krvnih telesc, delitvi celic, presnovi beljakovin, pospešuje rast novih celic, ki krepijo obrambni sistem telesa. Uživanje priporočamo v prvih mesecih nosečnosti. 20. Divje rjave morske alge -naravni vir joda 21. Železo — vir železa na osnovi melase * NOVO * NOVO * NOVO 22. Spirulina maksima je modro-zelena alga in bogat izvor beljakovin, klorofila, provitamina A, vsebuje 18 do 22 aminokislin, vitamin E in B-kompleks, selen, cink, gama li-nolslio kislino ter minerale fosfor, kalcij, magnezij, mangan, kalij, železo... Spirulino lahko uživajo odrasli, otroci, bolniki... 23. Biomitillo — izdelek je namenjen izboljšanju vida in mi-krocirkulacije, vsebuje izvleček borovnic, vitamin C, bioflavonoid agrumov, vitamin E in beta ka-roten. Biomitillo je koristen v naslednjih situacijah: naprezanje oči (šolska mladina, delo z računalnikom, nočna vožnja, branje, gledanje televizije...), oviranje mikrocirkulacije (krhkost kapilar, varikozne vene, otečene in utrujene noge, zadrževanje vode v spodnjih udih). 24. Color erbe — barva za lase z naravnimi izvlečki rastlin v 24-ih različnih odtenkih. Veterinarski zavod Slovenije Mag. sc. Primož Florjane, dr. vet. med. lavno službo, ki je nezdružljiva z zasebno oziroma bolje profitno veterinarsko dejavnostjo, opravlja Veterinarski zavod Slovenije (VZS). Za te dejavnosti zakon ne predvideva podelitve koncesij. Za območje občine Žalec je pristojna enota VZS OE Celje, ki ima izpostavo v Žalcu. Dejavnosti VZS so spremljanje in proučevanje epizootio-loškega stanja, zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije ter oplojevanja živali, ekologije, higiene ter zdravstvene ustreznosti surovin in živil. VZS sodeluje pri organizaciji in vodenju preprečevanja, zatiranja in izkoreninjanja živalskih kužnih in parazitarnih bolezni ter sodeluje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in plemenišč čebeljih matic. Zavod pripravlja strokovne podlage za načrtovanje in za sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali ter posredno rešuje vprašanja varstva zdravja prebivalstva, živinorejske proizvodnje in tehnologije, pripravlja strokovne podlage za svetovanje, spremlja pa tudi zdravstveno stanje in opravlja zdravljenje rib in čebel. Veterinarski zavod Slovenije zaradi zagotavljanja higienske neoporečno- sti opravlja veterinarskosani-tarne preglede živali, surovin in živil, ki so namenjena javni potrošnji, pregleduje živalsko seme, jajčne celice in zarodke, krmo in vodo za napajanje živali. Opravlja tudi veterinarskosanitarne preglede uvoznih in izvoznih pošiljk. VZS izdaja potrdila o zdravstvenem stanju pošiljk in izdaja dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki. Opravlja tudi patomorfološko diagnostiko (ugotavljanje vzroka pogina), ve-terinarskohigiensko službo ter kot preventivo pred kužnimi boleznimi ali ob pojavu le-te izvaja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. Veterinarski zavod Slovenije zaradi ugotavljanja živalskih kužnih in parazitarnih bolezni ter zaradi zagotavljanja higienske neoporečnosti in zdravstvene ustreznosti opravlja laboratorijske preiskave materiala in živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode, zemlje, zraka, krme in dodatkov, odpadkov in odplak. VZS zagotavlja priprave za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in usposablja enote za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite. Veterinarski zavod Slovenije organizira in vodi veterinarsko razsvetljevanje imetnikov živali in prebivalstva, organizira in vodi strokovno izobraževalno in publicistično delo na področju veterinarske dejavnosti in organizira tečaje za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih. To so v izredno strnjenem stilu nanizane dejavnosti, ki jih opravlja oziroma bolje zagotavlja država in zanje ni mogoče pridobiti koncesije. Ustanovitelj Veterinarskega zavoda Slovenije je vlada Republike Slovenije, večino sredstev za delovanje Zavoda pa zagotavlja državni proračun. Da je vsem ljudem zagotovljeno nemoteno izvajanje dejavnosti javne službe, je Zavod organiziran v območne enote (OE) in izpostave enot. Vodja območne enote Celje je g. Jožef Lugarič, dr. vet. med., vodja izpostave Žalec pa je g. Emilijan Lesjak, dr. vet. med. Izpostava je krajevno pristojna za Zgornjo Savinjsko dolino in celotno občino Žalec. Zavod v celoti kot tudi vsaka območna enota imajo za strokovno izvajanje svojih dejavnosti organizirane specialistične oddelke (npr. oddelek za higieno živil), ki jih vodijo magistri ali specialisti za določeno področje. Ti koordinirajo delo strokovnih delavcev pri posameznih strokovnih nalogah, za katere so oddelki pristojni. Pediker svetuje Ci i Tople noge tudi doma Težave zaradi mrzlih nog spremljajo vsako zimo predvsem starejše ljudi. Zaradi tega slabo spijo in se neprijetno počutijo, saj mraz prehaja v vse dele telesa. Vzroki so pogosto motnje v prekrvavitvi ter tudi suha in premalo negovana koža. Proti tem tegobam se uspešno borimo s kar se da veliko gibanja. Masaže, tuširanje izmenično s toplo in hladno vodo in knajpanje prav tako pomagajo omiliti omenjene težave. Prekrvavitev pospešujejo tudi naravne zeliščne učinkovine, ki jih vsebuje balzam GEHWOL FUSSKRAFT ROT - kafra, ekstrat paprike, rožmarin in ruševje, ki poživljajo in vračajo občutek toplote. Izbrane maščobe dajejo koži potrebno nego in jo ščitijo pred izsušitvijo, skupaj s snovmi, ki vežejo vlago. Preizkušene učinkovine preprečujejo nastajanje glivičnih bolezni in nadležno srbenje med prsti. Če uporabljate kremo GEHWOL FUSSKRAFT ROT zjutraj, bodo stopala negovana ves dan in tudi prijetno topla. Prijetno sprostitev vam v samo 10 do 15 minutah, ob vsakem dnevnem času, zagotovi poživljajoča nožna kopel. Še posebej pa je priporočljiva zvečer, saj s toplimi nogami hitreje zaspimo. GEHWOL FUSSKRAFTI Warmebad - kopel proti mrzlim nogam skrbi s preizkušenimi zeliščnimi izvlečki ro-žrnarina in paprike za spontano in prijetno toploto. Dolgotrajni učinek deluje sprostitveno tudi ponoči. Z vitaminom E, ki ga vsebuje kopel proti mrzlim nogam, boste vašo kožo še posebej nagradili, saj ta vitamin povečuje sposobnost ohranjanja vlage in nevtralizira proste radikale (molekule, ki poškodujejo celične membrane). GEHWOL FUSSKRAFT Warmebad - kopel proti mrzlim nogam dobite kot vse proizvode GEHWOL FUSSKRAFT samo pri vašem pedikerju. Kopel je v obliki koncentrata, zato je pripo- st6/ ^ mjs|jj0 na okolje: vse se-ročljiva varčna uporaba: 1 jedil- stavine so biološko razgradljive, na žlica (10 ml) zadostuje za 3 do (Journal/95) 4 litre vode. Še obvestilo za ti- Marija Akerma VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO felt &ole&ttu frccUliune KANA Žalec Roševa 5 VET1NG, raziskave in razvoj d.o.o. Braslovče Braslovče 18, 63314 BRASLOVČE, SLOVENIJA tel.: 063/709-092, mobitel: 0609 616-056 Družba VETING d.o.o. je bila ustanovljena pred petimi leti, leta 1992 je bila doregistrirana za dejavnosti raziskav in razvoja. V začetku leta 1994 je skupščina družbenikov sprejela sklep o dokapitalizaciji podjetja In razširitvi dejavnosti, med drugim tudi na veterinarstvo. Danes družba konkurenčno nastopa na trgu z vrhunsko ponudbo, predvsem s celovitimi rešitvami bolezni vimen In higiene mleka. Naši strokovnjaki in sodelavci sodelujejo z vrhunskimi inštituti doma in v tujni. Celovito ponudbo na področju sistemov kakovosti ISO in sistemov kontrole HACCP smo že dokazali z zaključenimi projekti v tujini. Danes lahko ponudimo celovite, izvirne in kakovostne rešitve praktično vseh problemov na področju pridelave, predelave in prodaje mleka in mlečnih izdelkov. Svetujemo in rešujemo stanja tako pri individualnih proizvajalcih kot v industriji. MIK modna Prebold «MM M MMM M«B(W(WW» »M« »S Wmmm Stanovanja: 2 garsonjeri po 2 dvosobni stanovanji po 4 dvoinpolsobna stanovanja 2 dvoinpolsobni stanovanji 2 mansardni enosobni stanovanji 45 nrČ površine 29,9 m površine 60.3 m površine 56,7 m površine 69.3 m2 površine Prodaja stanovanj v novem PSO MiK TRADE Prebold: - klasična gradnja, - cena samo 1.250 DEM/m2 - možnost kreditiranja MIK TRADE ■*«, PREBOLD mik TRADE d.o.o, Prebold POSLOVNEŽI, OBČANI in ZA VAS GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V CENTRU PREBOLDA GRADNJA ZA TRG mik ... izredno ugodno izredno ugodno izredno ugodno!!! Najem: 2 poslovnih prostorov - pisarn po 20 m2 v PC Mikra Žalec, Šlandrov trg 40 Najemna pogodba se lahko sklene za nedoločen čas. Cena: protivrednost 16 DEM za m2 (stroški ogrevanja in elektrike so upoštevani v ceni najemnine). Informacije: 063/723-411, int 205 (Kolenc) Tilen in Amalija v prometu Zloženka, ki opozarja na varnost otrok v prometu Mladi liberalni demokrati iz Žalca so uresničili še enega svojih projektov. Izdali so že na pogled simpatično zloženko z naslovom Tilen in Amalija - varnost otrok v prometu. Kot je povedala vodja projekta, predsednica OO MLD Žalec Tanja Petrovski, so se za izdajo zloženke odločili zato, da bi tudi sami prispevali k večji varnosti otrok, ki so najbolj ogroženi udeleženci v prometu. Avtor besedila je Gregor Vovk, ilustracij pa Mladen Me- lanšek. Recenzent besedila in ilustracij je bil svet za preventivo in varstvo v cestnem prometu RS. Zloženko je oblikovalo podjetje Margis. Žloženka je izšla v nakladi 5000 izvodov in jo bodo delili brezplačno. Namenjena je predvsem učencem prvih in drugih razredov osnovne šole. Seveda so njen izid omogočili številni pokrovitelji, med njimi Cestno podjetje Celje, LDS Žalec, Petrol, Gradis in Zavarovalnica Triglav. K. R. Svojo zgodbico v zloženki Tilen in Amalija končujeta tako: »Dedek Alfred zmeraj pravi, da je previdnost mati modrosti. In to pomeni, da moramo otroci v prometu vedno upoštevati prometna pravila in imeti v mislih, da se na naših cestah vozijo tudi takšni vozniki, ki teh pravil ne upoštevajo. S tem ogrožajo nas, naše starše, prijatelje in živali! MESTNA SKUPNOST ŽALEC fett vuiem- ¿k dke^MHitcem fyzlca, vetel iofič in ueUfo. teftefa. e* tuMtem teta 1996! ZDRUŽENJE IClSIdoo KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE BORCEV Kasaze 34, 63301 Petrovče IN SLOVENIJA Tel.: +386 (0)63 707 111 UDELEŽENCEV Faks.: 386 (0)63 708 281 NOB V 'V' VOŠČI OBČINE ŽALEC VESELE želi vsem BOŽIČNE PRAZNIKE občanom IN srečno in SREČNO uspešno novo NOVO LETO leto 1996! 1996. k Slovenska Investicijska Banka. d.d. Poslovna enota Žalec Ponudba za varčevalce! Zagotavljamo Vam hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev: - vpogledno tolarsko varčevanje, - namensko vezani tolarski depoziti, - tolarski depoziti z mesečnim izplačilom obresti, - tolarski depoziti z devizno klavzulo, - gotovinski krediti, - poslovanje z depoji in sefi. Poleg že omenjene ponudbe vam od 1.11. 1995 omogočamo vezavo tolarskih sredstev z devizno klavzulo na osnovi prodaje vaših deviz in ponovnega nakupa deviz v višini glavnice in pripadajočih obresti, kupujemo in prodajamo po srednjem tečaju Banke Slovenije. Obrestne mere za tolarske depozite z devizno klavzulo za DEM in ATS - od 31 dni dalje pa nad 12 mesecev so od D+5,0% do D+25% Vsem poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto f Savinjčan Lepše brez petard Preventivna akcija policije — Nov pravilnik o uporabi petard Polni ust lepih besed o tem, kako srečni smo lahko, da ne živimo sredi vojne in pokanja bomb, vsako leto vsaj enkrat naše mirne kraje spremenimo v pravo bojišče. Ne le, da v božično-novoletnih prazničnih dneh petarde pokajo kot med kakšno ofenzivo, takšno početje vsako leto povzroči precej poškodb, predvsem rok in oči. Žal, največ med otroki in mladino, ki se tudi sicer najraje »igrajo« s petardami. Poslanci državnega zbora so pred dnevi končno zmogli toliko strogosti, da so sprejeli spremembe pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja. V tem pravilniku je med drugim določeno, da se smejo pirotehnični izdelki I. in II. razreda, katerih glavni učinek je pok, torej razne petarde, uporabljati samo od 26. decembra do 2. januarja. Tudi v tem času pa je prepovedano metanje petard v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran in gledališč, na stadionih in drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, v javnih prevoznih sredstvih pa tudi na vseh mestih, kjer je naključno zbranih več ljudi. Ta pravilnik je bil objavljen 8. decembra v Uradnem listu št. 70 in velja že od 9. decembra. Kazni za prekrške so odvisne tudi od načina storitve, torej ali gre za večkratne poke in kršenje pravilnika. Prav zaradi tega, ker petarde najpogosteje uporabljajo mladi (kupujejo ali dajejo denar seveda starši), se je ministrstvo za notranje zadeve odločilo za akcijo, katere vodilo je Petarde — lepše je brez njih. Akcija se je pričela ta ponedeljek in bo trajala tri tedne. Ves ta čas lahko občani na vse policijske postaje prinašajo petarde in razne pirotehnične izdelke. Poleg potrdila, da so sodelovali v akciji za lepše življenje brez petard, bodo dobili tudi simbolično darilce, ki jih prispevajo pokrovitelji akcije. Glede na to, da je posedovanje večjih količin petard prav tako prekršek, pa policisti zagotavljajo, da ne bodo kaznovali nikogar, ki bo policiji izročil več petard. V času akcije bodo policisti obiskovali vrtce in šole ter otroke seznanjali z nevarnostmi, ki jih lahko povzročijo na videz nedolžne petarde. Pod drobnogledom policije pa bodo v teh predprazničnih dneh tudi pooblaščeni in nepooblaščeni prodajalci eksplozivnih sredstev. Namen akcije je spremeniti odnos mladih do petard in jih naučiti, da se je mogoče veseliti tudi kako drugače. Da prav tako ni primerno s pokanjem petard strašiti starejših ljudi, majhnih otrok in trpinčiti živali. Zlasti nevarno, nesramno in prepovedano pa je metanje petard pod noge mimoidočim. K. Rozman Iz policijske beležnice Številni trki Sneg, mokre in spolzke ceste so na cestah žalske občine povzročili večje število prometnih nesreč, vendar nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami ni bilo. Povzročitelj ni počakal K sreči brez hujših posledic za voznico se je končala prometna nesreča, ki se je zgodila 28. novembra okoli 13. ure na lokalni cesti Žalec-Griže. iz smeri Žalca proti Grižam je osebni avtomobil vozila 24-letna Božica R Iz Migojnic. Pred mostom čez Savinjo je iz nasprotne smeri po njeni strani cestišča pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila rdeče barve, ki je prehiteval drugo vozilo. Da bi Božica R preprečila trčenje, je zapeljala s ceste, pri čemer se je avto prevrnil na streho. Povzročitelj nesreče je odpeljal naprej proti Žalcu. MALI OGLASI Prodam obiralni sroj ALLA-IS 2. Informacije po telefonu: 063/707-291 Prodam domačo slivovko. Informacije po telefonu: 063/711-433 i.. pogrebna oprema - pogrebne storitve ureditev pokopališč - dobava spomenikov dobava cvetja Vrečerjeva 2. 63310 Žalec. TeL: 063/715-605.714-686 Mobitel 0609 635-717 POGREBNA SLllZBA MORANA d. o. o. CVETLIČARNA i Parižlje H /e, BRASLOVČE novi telefonski številki: 063/720 003, 720 660 * kompletne pogrebne storitve * izdelava vencev in ostalih cvetličnih arantmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA I VAN ROPOTA R OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO: ❖ kompletne pogrebne storitve, ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini, ❖ izkope in zasipe grobnih jam, ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev, ❖ povračilo pogrebnine, ❖ vse opravimo hitro in spoštljivo Iter po izredno ugodnih cenah. Zahvaljujemo se za zaupanje! Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel: 0631701-433 Dragi moji ne žalujte, jaz počivam, mirno spim in se nič več ne zbudim. ZAHVALA Kruta bolezen nam je iztrgala našega dragega in ljubega VINKA URBAŠKA - Ceneta iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času trpljenja stali ob strani in mu lajšali bolečine. Prav tako hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Čudno tuj postaja svet, in tiho mre poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in sina a JŽfaa^: ' dragega moža, očeta in sina II 1 STANISLAVA VRANKARJA se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in globoko sočustvovanje v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim sodelavcem, gasilcem in stanovskim kolegom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in sveče ter izrazili tople besede tolažbe. Iskrena hvala domačemu župniku gospodu Francu Serecu za opravljen cerkveni obred, zahvala za poslovilne besede predstavnikom KS Prebold, Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Žalec, podjetja Izletnik Celje in Gasilskega društva Sv. Lovrenc, hvala kolektivu Trgovine Astra iz Celja za izkazano pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marinka, sin Primož, hčerka Natalija in mama Le delo, skrb, trpljenje, izpolnjevali tvoje so življenje: vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil ljubi mož, brat in stric ANTON KOPRIVA (Motnikarjev Tona) iz Drešinje vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in za vsa ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav lepo se zahvaljujemo g. rektorju patru Manesu Zdolšku in g. župniku Miranu Coceju za opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku g. Gajšku, gasilcem s praporjem, godbi na pihala iz Liboj ter za odigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V tihi žalosti: žena Jožica ter sestre z družinami ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše mame in stare mame MARIJE DOBRIŠEK iz Malih Braslovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo odpete žalostinke. Žalujoči: sin Milan z družino Delo, skrb, skromnost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Nam ostali sta praznina in globoka bolečina. ZAHVALA Nenadoma in tiho se je poslovila od nas naša draga mama ALOJZIJA KOS iz Braslovč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, za cerkvene potrebe ter za pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku Zidanšku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, g. Debelaku za poslovilne besede ter pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN možu, atiju in dediju SLAVKU DOVEČAR JU iz Braslovč Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno ostal bo lep spomin. Hvala tudi vsem, ki ste ohranili spomin nanj in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice in stare mame JOŽICE DOSEDLA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in sočutje, darovano cvetje, sveče ter za tako številno udeležbo ob uri njenega slovesa. Posebna zahvala dr. Jožetu Utroši, patronažni sestri, med. sestram Darinki, Fanči, Mariji, ga. Katki in Renati, prijateljici Veri, sodelavkam VVZ in podjetju Rogaški Vrelci. Iskreno se zahvaljujemo pogrebni službi Strahovnik, g. župniku iz Žalca, govorniku g. Mlinariču za tople poslovilne besede, pevcem iz Petrovč ter godbi iz Liboj. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Milena, sinova Jože in Stanko z družinama, vnuki, sestri Vera in Mara ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage hčerke, sestre in vnukinje BARBARE ULAGA 14. 6. 1970 - 7. 12. 1995 se iskreno zahvaljujemo vsem' sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v tej bolečini stali ob strani in nam nesebično pomagali, darovali cvetje, sveče in našo Barbaro pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo njenemu prijatelju Boštjanu za besede slovesa in g. župnku za opravljen obred. Žalujoči: oče, brat Zlatko, sestra Alma in stara mama Kristina SAVINJSKA ZUPANOMANIIA v_ i3 i S-M# \ £AJ JE ZbAJ , Tof/ \ k f-crtO SVOJO * ^°C , o&ČINO // fa\ ?*V% VRANSKO *' TABOR BRASLOVČE PREBOLD , POLZELA... k ! k UBOJE V srnatfhtJj A silO -A v ■y N A | , S**»