KATOLJSK CKRKVEN UST._____
.Danica" .shaja vsak petek načeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl.20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl 20 kr. f ;nkirnici sprejemana za eelo letu 3 gl.60 kr..zapol letal gl.80 kr.,za V4leta 90 kr.,ako zadene na ta dan praznik, izide „I)aniea dan jopr»j.
Tečaj XLIII.
V Ljubljani, 4. mal. travna 1890.
List 14.
Enciklika sv. Očeta Leona XIII o dolžnostih katoličanov.
(Dnlje.)
Cerkev sicer o nobenem časti in nikakor ne bo od Boga zapuščena: torej nima za kaj bati sc pred človeškimi hudobijami: narodom pa, ako zaveržejo kerščansko čednost, ni dana ta gotovost. Zakaj greh narode v revščino pahne. (Preg. 14, 34.)— Ako so vsa pretekla stoletja skusila tehtnost in resnico tega pregovora, kako da bi naše stoletje tega ne poskusilo? Že kažejo mnoga zoamnja, da zaslužene šibe nastajajo, in ravno to poterjuje stanje po deržavah: sej marsiktere so pretresene po notranjih hujavah, nobene pa ne vidimo vsestransko varne. Ako tedaj brezbožna strankarstva prederzno to pot gredti nadalje, ktero so nastopila, ako se jim posreči, da za svoje hudobne zvijače in še hudobniši naklepe pomočke in moč dosežejo, kakor se šopirijo, se je pač bati, da utegnejo cele deržave v njih naravnih temeljnih razdjati. — Tacih strahot pa človeška moč sama ne more od ver ni ti, zlasti ker od kerščanske vere odpadla večina pravično kazen za svojo prevzetnost v tem terpi, da od svoje strasti zaslepljena zastonj resnice išče, zmoto sprejema za resnico in se do-mišljuje za modro, ko hudo imenuje dobro in dobro pa hudo, temo ceni za luč, luč pa za temo. (Iz. 5, 20.) Temu mora tedaj Bog pomagati in v spominu svoje dobrotljivosti deržavnemu družbinstvu roko podati. Zato, kakor smo že drugej resno opominjali, moramo z vso prizadevnostjo in stanovitnostjo v ponižni molitvi klicati k dobroti božji, da se zopet povzdignejo čednosti, ktere življenje store kerščansko. —
Prav posebno pa se mora zopet obuditi in gojiti ljubezen, ktera kerščanskemu življenju daje moč, in brez ktere čednosti celo nobenih ni. ali pa so brez sadu. Zato sv. Pavel opominja Kolo-šane, da naj se varujejo vsacega greha, in si prizadevajo doseči hvalo v raznih čednostih, ter pristavlja: Cez vse to imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti. (Kol. 3, 4.) Zares, vez popolnosti je ljubezen, ker tiste, ktere je obvila, z Bogom samim naj tesneje zveže in tako popolne stori, da svoje dušno življenje iz Boga zajemajo, v Bogu žive, življenje Bogu darujejo.
Ljubezen do Boga pa se mora družiti z ljubeznijo do bližnjega, ker ljudje imajo delež pri neskončni dobroti Božji in njegovo sliko in podobo zaznamnjano na sebi nosijo. To zapoved imamo od Boga, da kdor ljubi Boga naj ljubi t udi svojega brata. (1. Jan. 4, 21.) Ako kdo poreče, ljubim Boga. in sovraži svojega brata, je lažnik. (Jan. 20.) To zapoved o ljubezni pa je njen božji začetnik imenoval novo, ne kakor da bi že kaka zapoved ali narava sama ne zapovedovala, da naj se ljudje med seboj ljubijo, temveč ker kerščanski način ljubezni je bil čisto nov in ne-slišan, odkar so ljudje pomnili. Zakaj Jezus Kristus je tisto ljubezen, s ktero je od svojega Očeta ljubljen in s ktero sam ljudi ljubi, tudi za svoje učence in prijatelje prosil, da morejo v njem biti eno serce in ena duša, kakor sta on sam in Oče eno v bistvu. Sleherni ve, s koliko močjo se je ta zapoved od začetka vsadila globoko kristjanom v serca in kolik prelep sad edinosti, medsebojne dobrovoljnosti, pobožnosti, poterpežljivosti in stanovitnosti je rodila. Zakaj si ne prizadevamo posnemati izgled svojih
mI
ni kov? Kavno naši časi nas močno priganjajo k ljubezni. Ko brezbožni obnavljajo sovraštvo proti .Jezusu Kristusu, se mora zopet povzdigniti tudi kerščanska bogoljubnost, obnoviti se ljubezen, ki je mati slavnih del. Neha naj tedaj vsaki razpor. umolknejo naj prepiri, kteri bojnikom moči slabe in veri nič ne koristijo. V duhu po veri sklenjeno, v ljubezni po volji zedinjeno naj naše življenje teče v ljubezni do Boga in bližnjega.	(Konec prih.)
Šolstvo in še kaj druzega.
Naznanili smo nedavno, kaj zahtevajo katoliški škofje oziroma na katoliško in versko šolo. Sedaj naznanjajo časniki tudi sklepe gosposke v dogovoru s spodnjo zbornico v tem oziru. Izvirna resolucija gosposke zbornice po-vdarja bistveno te-le pomanjkljivosti sedanje šolske postave.
Po sedanji šolski postavi vera šolskih otrok ni več podlaga in vodivno pravilo za šolo, temuč je le ena izmed mnogih šolskih učnih tvarin.
Veronauk je stavljen in potisnjen za drugimi šolskimi tvarinami. in na podučnem času tako vtesnjen. da ni mogoče vsih naukov in zapovedi otrokom tako vtisniti, da bi res vse žive dni svoje življenje ravnali po teh naukih in zapovedih.
Se veliko manj je odločenega časa za verske vaje in čeznatorne potrebne pomočke zveličanja (vaje v djanskem kerščanstvu): v tej reči je tako slabo, da tudi v svojih verskih resnicah dobro podučen človek bi moral pri tem postati vne marcn in mlačen kristjan.
Drugi šolski nauki niso na vero nič navezani in velikrat so veri in verski odgoji še nasprotni, sovražni.
Šolsko nadzorstvo in vodstvo je po teh postavali cerkvi odtegnjeno ter dano v svetne roke: še tega postava ne zahteva, da za katoliške otroke mora nadzorstvo in vodstvo biti kato-1 iš ko.
Se celo v podučevanji in spolnovanji verskih potreb Cerkev in nje nadzorstvo ni svobodno in nezaderževano.
Olika, nastavljanje, djanje in red ali disciplina učiteljev je cerkvenemu vpljivu čisto od-tegnjena.
Djanje svetnih šolskih vradnij pa nasproti se nc steza samo na svetne šolske zadeve, ampak tudi še na cerkvene in verske.
Starši pri vsih težkih šolskih bremenih, ki se jim nakladajo, nimajo v postavi nobenega po-
roštva, da se bodo njih otroci odgojevali po naukih njihove vere.
Terpež šolske dolžnosti in mnoge naredbe v naukih itd. niso primerne.
Škodljivi nasledki teh neprilik se vedno bolj kažejo, od tod tisuci peticij za prenaredbo teh zadev.
Gosposki zbornici predloženi vladni naredbi od 14. maja 1869 in 5. maja 1883 tudi ne ene omenjenih šolskih pritežnost ne omenjate, in še manj ktero odpravljate itd.
Sklep je toraj, da naj se opusti vladna osnova v tej reči od 14. maja 18<>1) in 2. maja 188o, in naj vlada prej ko prej predloži šolsko-postavno osnovo za obnovo šolstva, po kteri se bo natanko zadostovalo pravicam družine, Cerkve, deželnih zborov do ljudske šole.
Ta resolucija, ki je tukaj le ob kratkem posneta, naznanja le pogreške sedanje šolske postave, ni pa izpeljano, kako naj se pomanjkljivosti napolnijo, kako naj se silne skaze popravijo. Verjetno pa je, pravi „Vaterland,u da v zaoevnih konferencah se je tudi o tem posvetovalo, da so se pomočki iskali in našli. Za-znamnjali so to pa združeni škofje v svoji resoluciji.
Za osnovo te resolucije (ktero je „Politik'1 prinesla bolj obširno, pa vendar tudi le posneto) so delali odborniki desnice obojne zbornice: škofje pa, kolikor je znano, se teh konferencij niso vdeležili, temveč delali so samostojno, kakor piše „Vaterland.u
Ce tudi je ta zborniška resolucija po škofovski izjavi tako rekoč odpadla, je vendar silo važna, ker ona jasno kaže, kako tudi katoliški svetni poslanci priznavajo, kolika krivica se s sedanjimi šolskimi postavami godi staršem, njih otrokom in sv. Cerkvi, ter da se po vsaki ceni mora tu pomagati, in da mora do tega priti: kajti one postave niso samo v škodo katoliški veri in cerkvi, ampak tudi v škodo občinstvu in deržavi sploh, kar že zdaj nasledki kažejo.
Dobro pomniti je treba, da škofje pri svojem djanji niso delali kakor politikarji, sami so rekli, da se pri tem ne dotikajo politiškega polja. Škofovska izjava ostaja le pri zahtevali katoliškega prebivalstva kakor tacega, v druga vprašanja se škofje pri tem niso vtikali, jedro njih zahtev je: Katoliška šola za katoliške otroke.
Ni tedaj na pravem mestu očitanje, zakaj da niso škofje tudi za narodnost kaj govorili. Cerkev je pravična v vsih rečeh. Tudi narodom želi in daje vsakemu svoje, kakor smo nedavno pojasnili v drugem spisu. Cerkev je tudi
Slovencem ohranila njihov jezik in narodnost, in ko so po nepriliki časov vsi drugi stanovi v tem oziru do malega spali ali dremali, so katoliški duhovni jeli narod k zavednosti buditi. Hvaležnost imajo pa zdaj to, da neki ^subjekti", s tujo kulturo okuženi, iščejo tudi narod okužiti, njegovo duhovstvo pa očerniti in moralno ubiti.
Pervi pastirski list nekdanjega lavantin-skega kn. škofa Frančiška Kutnarja.
Franc Xaver
po milosti Božji Lavantinski škof ino Firšt. Vsem včrnim Lavantinske škofije srečo ino žegen.
(I>HljO
Z' veselim sercam Boga zahvalim po Jezusu Kristusu za toljko število svojih včrnih kristjanov, katerih včra v' vsem njih živlenji priča, de je evangelj božja moč v' izveličanje vsakimu, kateri veruje. Prav serčno me oveseli, zvediti, de je sveta včra, po kateri se Boga ino nja razodetih naukov terdno deržimo, pa tudi lepo keršansko zaderžanje per vas doma, ter slišim, de božjo besedo radi poslušate, zveličanske nauke z' veseijam posnčmate, kakor pridni otroci vsem božjim ino zapovedam svete matere katolške cčrkve pokorni. Tako zaderžanje Bogu dopade, ino prinese sad izveličanja, po katerim Boga ino Izveli-čarja svojiga veličastite, ino ste tak rekoč Kristusov dober duh per tčh, ki so ljudje pogube. Veselim se, de še ravno tista vera med vami živi, ki je od kraja per vaših očetih živela, katiro so vam kakor nar drajši blago izporočili, ravno tista včra, katiro so pobožni, pridni škofi v' teh krajih zasadili ino poter-dili, toljko skerbnih mašnikov razširalo ino ohranilo, katerih veliko je žč v' boliši živlenje vččnosti šlo, nekčljko jih pa še med vami živi, ki so^ moji preljubi pomagavci vašim dušam v' zveličanje. Živi med vami tista včra, ki so njo, kakor je znano, zvest ino marlfv delavec v' vinogradi Gospodovim, vaš rajni dobrotliv viši pastir Ignac toljko v1 skerbi imeli. Oh, kako bi zamogel Boga toljko vsmileniga posebno za to dobroto dosti zahvaliti, de vam je, preljube moje ovčice, dar svete včre ohranil ki nas uči, ljubiti Boga ino božiga Sina, kteri se je dal v' naše izveličanje! Kakor sv. Paul svojim kristjanom v1 Korint — pišem tudi jez vam iz serca, ki vas ljubi: „Vedno hvalim Boga za vas. del za gnado božjo, ki vam je dana po Jezusu Kristusi, ker ste skoz njega na vsem bogati, v' besedi' kakor v' vsem spoznanji, tako de vam, ki čakate razodenja Gospoda našiga Jezusa Kristusa, nobene gnade ne manjka. Ino On vas bo poterdil do konca, de bote brez greha do njegoviga prihoda." — Še enkrat vam torej rečem: Stanovitni bodite v' veri! Kristus je ravno tisti včeraj ko dones, kakor včkomej. Ne dajte se motiti mnogoterim ptujim naukam. Pač, preljubi, vi moje veselje ino moja krona, le stanovitni ostanite v1 Gospodu. Večna ino izyeličanska je postava ta, de se stvar svojiga Stvarnika zvesto derži, ino človek svoj slab um za vsim razodetimu nauku božjimu vklone. Lehko scer pre-
lomimo to postavo k' svoji škodi, pa overgli ino pokončali nje ne bomo včkomaj ne.
Na terdi skali stoji resnica razodetiga nauka, od kateriga je Bog. kakor sv. Paul piše, velikokrat ino po mnogoterih potih očakam skoz preroke govoril, poslednič po svojim Sinu nam razodel, kateriga je postavil dediča alj erba vseh reči. po katerim je tudi svet stvaril, ki je svetloba njegoviga veličastva ino podoba bitja njegoviga. Zabstonj je tajiti, zabstonj izvračati ošabnim ljudem ret nico, katiro je Bog razodel; tudi peklenske vrata ne bojo svete cerkve premogle, katiro je Kristus Jezus na skalo pozidal. Že toljko sto lčt vidmo ino slišmo sveto rimsko katoljško cerkev brez vse pomote učiti to, kar ji je od začetka učiti izročeniga bilo, ki se ogiba posvetnih novih besedi ino zopergovorov, napeno tako imenovane modrosti, ktire se nekteri hvalijo, ki so veri odpadli. Vekomaj bo sveta cčrkuv steber in terda skala resnice vsem, ki se ponižno njej izročč, nje vemo deržijo.
Duh, po katerim se Boga ino naukov nja svete vere zvesto deržimo, katerih nas sveta rimska ka-tolška od božjiga Duha vižena cerkuv uči. ravno tisti božji Duh ogreva tudi naše serca za vse, kar je svetiga ino božjiga, nam daja veselje ino mir v' vseh okoljšinah živlenja, ter nas napolni s' pravo nebeško modrostjo. Ni prave modrosti razen te, ki od Boga pride; modrota tiga sveta je nespamet pred Bogom — pravi sv. apostel Paul. Po modrosti, ki od Boga pride, ponižno pa tudi s1 veseijam spoznamo, de smo ino imamo vse od Boga. svojga stvarnika. Po tej modrosti hvalmo z' gorečim sercam božjo neskončno dobroto, de nas je stvaril po svoji podobi, ino le nekoljko ponižal pod angele, ter vemo, de smo dolžni Boga prav spoznavati in to želeti, kar Bog hoče, de bo naša po božji podobi st varjena duša v' svojim spoznanji ino poželenji nar svetejšimu spoznanju ino nar popolnejši volji božji bolj ino bolj podobna. Po tej modrosti, ki je od Boga, spoznamo z žalostnim sercam, de smo zgubili po izvirnim grehi pervih staršov svet ino pravičen stan, v' katerim je Bog človeka stvaril. Od untod izvirajo ne le telesne štrafe ino našiga trupla smert, ampak tudi greh, ki je smert duše, ki je po grehi nad ves človeški rod prišla, de smo vsi po natori otroci jeze. Ta modrost, ki od Boga pride, nas pa tudi uči hvaležno serce k' Bogu povzdigati, kteri je svet toljko ljubil, de je svojga edino rojeniga Sinu dal, naj bi vsi, ki va-nj verujejo, ne bili pogubleni, ampak vččno živlenje imeli. Ona nam veli hvaliti neskončno vsmilenje božje, de nam je poslal svojiga Sina v človeški naturi, v' katerim resnično prebiva vsa polnost božiga bitja, ki nam je od Boga dan za modrost ino pravičnost, v' posvečenje ino odrešenje, ki nas vseh grehov očisti, skoz kateriga kri opravičani smo tudi rešeni jeze (božje) skoz njega, V' tej modrosti, ki je iz Boga, se priserčno veselimo, de smo prijeli duha božjih otrok, v' katerim kličemo: Oče, ljubi Oče! ker ravno tisti duh našimu duhu pričvanje daja, de smo božji otroci; kakor smo pa otroci, smo tudi erbi, ino scer erbiči božji ino soerbiči Kristusovi; samo če z' njim poterpimo, bomo tud1 z' nji.a čast dosegb. Po modrosti, ki je od Boga, v' ponižnosti lehko občutimo v' svojim serci korenino grešniga poželenja, ki je nam za duhovsko vojsko ostala, naj smo ravno v svetim kersti greha očišeni; to de nam škodvati ne
more. če le sami ne dovolimo. Z' gnado Jezusa Kristusa njo premagamo; clo krono nam prinese, ako se dovojskujemo, kakor smo dolžni. V' tej modrosti, ki od Boga pride, spoznamo veliko resnico, katiro sv. apostel Pavi tak odkritoserčno povč: Imam do-padajenje nad božjo postavo po znotranjim človeki; čutim pa drugo postavo v' svojih udih. ki je postavi mojega duha zoper, ter me vjetiga derži v' postavi pregrčšnosti, ki je v' mojih udih. Lehko občutmo resnico, ktiro je govoril Izveličar naš rekoč: „Duh je scer voljn. pa meso je slabo." Željno ino pobožno primijino torej za pomoč zakramenta svete pokore, ktiro je postavil Jezus Kristus, kedar je svojim apo-stelnam djal: rKakor je mene Oče poslal, pošlem tudi jez vas. Prejmite svetiga Duha; kterim bote grehe odpustili, odpušeni so jim; ino kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." Z svetim poželei im prejemajmo nebeško hrano (špižo) presvetiga rčšniga Telesa, od kateriga nam Jezus, on večna resnica sam priča: .Jez sim živi kruh, ki sim iz nebčs prišel. Ako kdo je od tiga kruha, bo živel vekomaj; ino kruh. ki ga bom jez dal. je moje meso za živlenje sveta."
Poglejte, vse to je sad duha. po katerim se ponižno ino zvesto Boga deržimo, pa svete, edino prave katolške vere. To de nam. preljubi moji, tak lep sad sveta včra le tistokrat prinese, ako je pa nas t<»ljko živa ino mučna, de se po njej tudi naša volja, vse naše djanje ino nehanje ravna. „Kaj pomaga. pravi sv. apostelj Jakob — naj kdo reče, de ima vero. če pa del nima ? Bo vera zamogla njega izveličati, kaljv — Vera. ako del nima. je mertva sama na sebi." Resnice svete vere morjo per nas tok žive biti. de našo voljo le v' tako djanje vkla-njajo. ki Bogu dopade. le v' take dela. ki so po svetih zapovedih božjih, ino nas ovarjejo vsaciga pregrešnima naklona — vsaciga hudobniga naklepa — vsih del, katire Bog prepovč. Luč svete vere nas je rasvetila. zatorej mormo kakor otroci luči po svetlobi vere hoditi. 1 >aleč od nas bojo naj vse dela hudobije, vse dela napčne teme, ki jih naša sveta vera prepove ino zaverže. Kakor smo se per svetim kersti hudiču, vsimu njegoviinu napuhu ino vsimu njego-vimu djanju odpovedali, tako rnormo biti mertvi za greh. ter le za pravico in resnico živeti.
Prosim Boga. od kateriga vsak dober dar pride, naj se ta živa včra ino ponižna zvestoba v' božjih zapovedih per vas. preljubi moji. vse žive dni per vsaki priložnosti očitno pokaže. .Prosim Boga, naj vam da svojo voljo vsem prav spoznati v" vsej modrosti ino duhovni zastopnosti. de bi hodili, kakor se spodobi pred Bogain v' vseh rečeh dopadlivi, naj bi rodovitni bili na vsakim dobrim deli, ter rastli v' božjim znanji, v' hvaležnosti do Boga Očeta, ki vas je vredne storil deleža svojih svetnikov, ki v' svetlobi božje resnice žive. ter vas je v' kralestvo svojiga preljubiga .Sina — v' svojo sveto cerkev sprijel."
Ljubite torej ino spoštujte, moji preljubi, tiste, ki so postavleni ino vam poslani postavo božjo ino \vro katolško oznanovat. vas v njej poterdit ino vam svete zakramente delit. V časti imajte svoje dušne oskerbnike, katerim sam božji Sin pravi: „Kakor je mene < >če poslal, tak pošlem jez vas. Kdor vas posluša. mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje. pa tudi Njega, ki je mene poslal," ino od katerih sv. Paul pravi: rNainestniki Kristusovi smo,
poslani; božji ino Bog skoz nas opominja." Sprije-majte besedo božjo, katiro vam oznanovati njim je zapovedano, z' Bogu vdanim sercam. Ljubeznivo dopolnite, česar vas opominvajo k' izveličanju vašimu. Po besedah svetiga Pavla vas prosim: „Spoznajte tiste (duhovne), ki per vas dčlajo ino so vam v' Gospodi prej postavljeni, ter vas k1 dobrimu opominajo, de jim obilnej svojo ljubezn skažete za njih službe del. Imajte mir z' njimi." — „Pokorni bodite svojim višim ino slušajte jih, zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bojo za vaše duše odgovor dajali, de so z' veseljem storč, ne pa izdih vaje; zakaj to bi ne bilo dobro za vas.	(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Boh. Bistrice '24. sušca. (Sv. misijon.) Zopet so nam preskerbeli naš mnogozaslužni gospod župnik srečne in zlate dneve, namreč ponavljanje svetega misijona. V soboto, 1. sušca pred poldnem, sta se pripeljala prečastita gg. misijonarja Heidrih in Nežmah. in precej popoldan po litanijah je bil govor za dečke in deklice, za vredno pripravo k sv..zakramentom in k goreči ljubezni do Jezusa v najsv. zakramentu, in koj po govoru se je začela spoved za nje, namreč, za šolarje, in drugi dan, v nedeljo, začela se je spoved za vse odraščene sploh. Opravila bile so skozi celi teden, kakor v nedeljo: zjutraj ob 6ih sv. maša z izpostavljenim Najsvetejšim, in po sv. maši perva misijonska pridiga, ob lOih pervo rožni venec, potem peta sv. maša; popoldne ob dveh križev pot, litanije in druga misijonska pridiga. Tako je bilo celi teden do nedelje. Vsaki dan je bilo pri vsih božjih službah toliko ljudi, da skoraj vselej je bila naša velika cerkev do malega polna. Z velikim veseljem sta gospoda misijonarja tako obilni množici vsak dan imela silno lepe in pretresljive pridige; gosposki in priprosti, sploh vsi so ju občudovali in hvalili; zato so ljudje ukljub mrazu, ki je bil tisti teden, z velikim veseljem v cerkev hodili. Tudi spo-vednice so bile skozi celi teden prav dobro obsute, akoravno jih je bilo v cerkvi i). Neutrujeno sta gg. misijonarja delala v spovednicah in tudi drugi sosednji čč. gospodje so se vse hvale vredno vse dni trudili in delali. Bog daj na priprošnjo Matere Božje in sv. Jožefa, da bi ti lepi govori pri nas prav veliko dobrega sadu obrodili za nebesa. Zadnji dan sv. misijona bilo je še nad vse lepo in veselo; bila je velika cerkev čisto napolnjena in pri sklepu popoldan bil je obhod z Najsvetejšim tako daleč, kakor sv. R. Telesa dan, ginljivo je bilo videti 7 gg. duhovnov spremljati Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, in toliko zbranega ljudstva, da še nikdar ne toliko. Prišedši nazaj v cerkev smo se še Bogu za vse milosti in dobrote z zahvalno pesmijo zahvalili. Naj nam ostanejo ti zlati dnevi v vedni spomin!
Naše cerkveno petje se je prav dobro v sv. misijonu veršilo; tudi gg. misijonarji so ga pohvalili. Naj še omenim, kako veselo in hitro se množi in napreduje pri nas 3. red sv. Frančiška, s kakošnim veseljem in pobožnostjo ljudje bolj pogosto ss. zakramente prejemajo, kakor popred; še ni leto in dan. odkar sta naša čč. gg. duhovna začela ljudi napeljevati in prijazno opominjevati, kjer je bila prilika,
sa to. a sedaj že šteje naša podružnica 170 udov. Počastili so že tudi preč. oče vizitator, frančiškan Jožef iz Ljubljane, našo podružnico s svojim obiska-njem. Prav pazljivo pa tudi ljudje poslušajo pridige, ki jih imajo gosp. kaplan, vsaki mesec eno, o tem redu. Bog daj in sv. Frančišek, da bi še za naprej v tem prekoristnem početji tako dobro napredovali, in veliko dobrega sadu obrodili. Tudi preč. misijonar so to dobro napravo lepo pohvalili, ter rekli: gotovo se ne bodete na zadnjo uro kesali, da ste se zapisali; se vč, da se mora tudi po tem pravilu ravnati in živeti.
Konečno naj še omenim, da je bilo ob času sv. misijona še nad tri tisoč obhajanih pri nas, kar je res prav veliko število. V sveto dolžnost si štejem, da se prečastitim oo. misijonarjem, v. č. g. župniku, ki so nam to milost naklonili, ter vsim častitim gg. duhovnom, ki so se za nas trudili in marljivo te zveličavne dneve pomagali, prav priserčno in goreče očitno zahvalim v imenu vsih faranov. Bog naj Vam že tukaj, posebno pa na unem svetu tisočerno po-vračuje, nam pa deli milost, da bi si te zlate dneve in nauke, ki smo jih v sv. misijonu slišali, prav v večno zveličanje obračali; k temu nam pomagaj Bog, in Mati Božja, in sveti Jožef!
Milosti žalostne Matere Božje.
Kastelpetrozo (Castelpetroso) na Napolitanskem — ta kraj postaja drugi Lurd. Pišejo o mnogih prikaznih Žalostne Matere Bcžje in o čudovitih dogodbah tega kraja; to pa že delj časa. Ker se brezvčrci tacih nadnaravnih dogodb tako grozno bojč, zato naj na pervo ravno za-nje nekaj povemo.
Neki _framason",celo načelnik neke framasonske beznice, z naslovom „Reverendou, je imel „raka." Veste, kako strašna je ta bolezen! Skoraj že bi bil terdovraten umeri. Berž pa ko so mu dali piti vode iz novo-izvirajočega studenca iz Kastelpetroza, je prosil, naj pošljejo po duhovna. Prejčl je ss. zakramente in spolnil je vse, kar sv. Cerkev zahteva od tacih nesrečnih v teh okoliščinah.
Ginljiva je tudi ta le. Nikolaj Gianeola, sin Antona G., je že od rojstva imel glavo nepremakljivo tako naprej nagnjeno, da je ni mogel vzdigniti. Imel je že čez 14 mescev in podbradek mu je bil kakor na persi prirasčen. Berž pa ko so mu dali kastel-petroške vode piti, je bil nanagloma rešen te nadloge in pokaženega neprijetnega deržanja. — „ Kathol. Kirchenztg." v Solnogradu prinaša obširna popisovanja o dogodbah v Kostelpetrozi.
Čertice iz dnevnika.
Spisal J. B.
(Dalje in konec.)
III.
Notranjski svet.
Iz časa svojega bivanja v Vipavski dolini naj tukaj navedem našim mladenčem v svarilen izgled zares žalostno smert nekega mladega človeka. V mlinu pičle pol ure od cerkve oddaljenem, je živel
kakih dvajset let star mladenič, pridem in delaven, podpora in upanje starišev. Pa nesreča za mladega človeka in za vso družino je bila, da ga je začel lov veseliti, da si je omislil puško; — postal strasten lovec. Ali je imel privoljenje na lov hoditi, ali ne, tega ne vem; pač pa vem, da tudi nedelj in praznikov ni spoštoval, ko mu je streljati na misel prišlo. Kaj se je zgodilo? V hudem dežju je celo popoldne po hribih in klancih za divjačino letal, ter prišel proti večeru spehan in moker, lačen in žejin domii. Ko pregleda puško, vidi, da je premočena, da noče izdati. V svoji nepopisljivi neprevidnosti jo obesi nad ogenj, da bi se presušila; ter do nekaj časa pogleda, obernivši cev proti sebi, ali je puška že suha, ali še ne. V tem trenutku se puška sproži nesrečnežu v spodnji del telesa, ter ga usmerti. Ne morem vam popisati žalosti in joka nesrečnih starišev. kteri so tako naglo strašen način sina zgubili. Oj, da bi bil pač nesrečni mladeneč poslušal glas pametnih mož. kteri so ga svarili ter mu djali, da puška in lov ni za kmeta! Gorje hiši na kmetih, kjer začnejo sinovi in znabiti tudi očetje na lov hoditi, znabiti celo brez pravice, na ptuje; ali še celo o nedeljah in svetih dneh. Take kmetije kmalo pešajo in opešajo, tamkej ni blagoslova nebeškega in mnogokrat grozna nesreča take nespametne ljudi prisili puško obesiti za zmeraj na klin, pa žal, da je prepozno. Dokazov temu mi ni treba več naštevati, sej nas uči vsakdanja skušnja, da je to gola resnica.
X
■E-	'	*
Naj me častiti bralec spremlja od tega tužnega prizora na verh visokega notranjskega hriba Nanos a, v cerkev svetega cerkvenega učenika Hieronima* Nanos, par ur dolgo gorovje, zapira blago Vipavsko dolino od severo-iztočne strani, ter je njegov naj višji visok verh 4323 čevljev. Na slemenu je planota, obraščena s travo in z lepim drevjem, in visoko na gori na Vipavski strani imajo nekteri kmetje svoja domovanja. Pičle pol ure pod verhom tedaj kakih 4000' nad morjem, je sozidana še precej prostorna, sv. očaku Jeronimu posvečena cerkev, ktera pripada srenji L. vikarije Št. V. — Gotovo je malo Božjih hiš zidanih na višjih verhovih. Nekega dnč me poprosi v Terstu bivajoča, v Vipavi rojena gospa, naj bi za njo opravil pri „sv. Jeminanu na Nanos u" sv. mašo. ker se je za prejete dobrote semkaj na Božjo pot zaobljubila. Ker. dasiravno že v jeseni, je bilo vreme zelo vgodno. sem ji rad željo spolnil. Pot. po kteri Vipavci seno in derva s hriba spravljajo, je še precej dobra: zložno se pride po ovinkih do slemena na dolgo stegajoče se gore. Predno se še na verh pride, na sredi gore, kjer postaja ta viša od nasprotnih hribov, se ti začenja prelep razgled odpirati; kmalo je pred teboj vse Primorsko in velikanska sivo-modra planjava Jadranskega morja. Ko dospeš gori na verh, imaš počasne hoje še 3, ure do cerkve sv. Jeronima. Sveta, praznična tihota vlada krog samotnega gorskega svetišča.
Človek se čuti tukaj oddaljenega od svetnega hrupa in šuma; dozdeva se ti. da ti je duša oddaljena od zemlje, bliže nebesom; in nikjer ne boš bolj zbrano, bolj pobožno mcHl, kakor v takih samotnih, gorskih cerkvicah. Sveto daritev sem v borni cerkvici na verhu visokega hriba bolj ginjenega serca opravljal, kakor v naj lepši mestni cerkvi, v ktero
se sliši iz ulic in cest sveten šum in hrum, dervenje ljudstva, ropot vozov. Po sveti daritvi sem si nekoliko ogledal še precej prostorno cerkev. Na velikem oltarju je podoba sv. Jeronima, na bakreno plošo slikana, menda zato. da je vlažnost ne konča. V širokem. malo nad cerkveno streho dvigajočem se zvoniku ni zvonov. Mali zvon je shranien pri cerkvenem ključarju, ker se bojijo, da ga nebi tatovi tu gori razbili in odnesli, kakor se je neki pri ne-kterih samotnih cerkvah na Krasu že resnično pri-godilo. Binkoštni ponedeljek, ko je tukaj žegnanje, ali »šagra," prinašajo zvonček gori. ter ga po službi božji zopet v dolino jemljejo.
Po sv. maši je šla vsa družbica na visoki verh nad Razdertim, da se tamkaj veseli krasnega razgleda, kteri se na vse strani odpira. Razgled je v resnici krasen, veličasten! Vidi se skoraj cela Istra, tje do Pulja; razprostira se pred teboj teržaško pri-morje. sinje Jadransko morje teržaškega zaliva; pred teboj je ves Goriški svet, kot razprostert zemljevid, — po njem se srebernemu traku enako beli reka Soča: zelena Furlanija z Oglejem in drugimi mesti in vasmi se ti razgrinja pred očmi. Visoke goriške gore Kovek in Čaven kipč kvišku ter ti nekoliko razgled zaperajo. Idrijski hribi in drugi verhovi. daleč tje do sivih velikanov gorenjskih zdijo se ti bližnji sosedje. Notranjski svet krog Cerknice in Loža, in vsa Pivka, vsa Bistriška in Košanska dolina se razgrinja pred teboj. Prav lepo vidiš naj viši notranjski hrib, 5»i82J visoki »Snežnik.4 Reke in morja reškega nisem mogel razločiti; znabiti nam je to meglica zakrivala; pač pa smo opazovali naj višo Goro Istersko, Učko (Monte m iggiore). Kdo bi oštel cerkve in gradove, vasi in terge, kteri se belijo na zelenih otokih, ali pa med kamenjem kraškega sveta! Mislim, da ga ni na Slovenskem enakega hriba, kteri primeroma ni visok in na kterega se tako lahko pride, ki nam bi toliko zanimivega kazal, s kterega bi uživali tako veličasten razgled. Temu je vzrok to, ker je ta gora na jugu naj viši verh, pravi nos (Nanos —*) Vorge-birgei, kteremu proti jugu nobena viša gora razgleda ne zapčra. —
Ko smo se razgledali, opočili in okrepčali, smo se povernili proti domu veseli, da smo imeli tako lepo vreme, »vedro nebo kot ribje oko" in da se nam je godilo vse po volji
Naj tukaj dostavim še par besed o zavetniku naše cerkvice, o sv. očaku Jeronimu! Znano je, da učenjaki niso še prav edini o tern. kje da je bil ta sveti učenik rojen, od kod je ta luč sveti cerkvi prisvetila, ali na meji ogersko-štajerski. ali v Istri, ali v Dalmaciji v ožjem pomenu imena. Sveta cerkev ga imenuje Dalmatinca (»Stridone in Dalmacija"1). Znan je tudi svetnikov izrek, s kterim je neki Boga usmiljenja prosil: „Prizanesi mi, o Gospod, sej veš, da sem Dalmatinec!" Verjetno je tudi, da je sveti očak po naših krajih potoval v Rim in v Oglej, kjer se je dalj časa mudil. V Ogleju ima v v slavni baziliki sv. Jeronim oltar, in mnogi terdijo. da je tukaj bil kerščen. Na to me je pred mnogimi leti opomnil mož. kteri mi je razkazaval znamenitosti častitljive oglejske patrijarhalne cerkve. Zatoraj je ta svetnik pri Primorcih in južnih Notranjcih dobro znan. Nahajajo se ljudje, kteri so nato imč
i Menda l»«» i/. _iianositi." |»o sli«-ni poti. kakor ..nasip' in „!a«iiMti."
kerščeni; cerkve so njemu posvečene, n. pr. lepa cerkev sv. Jeronima v Reki, farna cerkev v Klani pri Kastvu, podružnica v Čeljah Prernske, in v Ko-ritnicah Knežaške župnije, in cerkev sv. Jeromana na Nanosu, in znabiti še druge. Pivčani časte posebno sv. Jeronima, in iz hvaležnosti pošiljajo v časih male darove cerkvicam v Koritnicah ali na Nanos; slišal sem celo, da so se nekdaj celo primorski mornarji hvaležno spominjali cerkev na Nanosu, ktera se neki z morja lahko vidi. Tudi sem nekdaj slišal, kako je govorica, da je sveti očak Jeronim pridigal pod starim košatim drevesom, kterega sedaj ni ve6 tamkaj, kjer je sedaj cerkvica temu svetniku posvečena. Vse to nam spričuje, kako je verjetno, da jo sveti Jeronim iz svoje domovine Dalmacije po spodnjem Notranjskem in po Vipavski dolini potoval v bližnji Oglej, kjer je gotovo bival. —
S to opazko o sv. Jeronimu sem sklenil »Čertice iz dnevnika." Slovo jemaje od spoštovanih čitateljev, se jim zahvaljujem, da so me blagovoljno v duhu spremljali, ter jim serčno želim, da jih Gospod Bog v nebeški milosti še mnoga leta zdrave ohrani,, da ostanejo še dalje zvesti bralci našega verlega cerkvenega lista — »Zgodnje Danice." *) —
Naš ljubi Jezus je pri nas!
Aleluja! — otožni svet Veselo se oživlja spet, Povsod je zgolj veselja glas: Naš ljubi Jezus je pri nas!
Na Golgoti še križ stoji', S kervjo oblit; pa On živi, Je Božji Sin — vesel dokaz, — Aleluja! On je pri nas!
Dihljava vetriček hladan. In ure tri poprej je dan. Najlepši dan, ki dal nam spas:*) Naš ljubi Jezus je pri nas!
Potres omaja zemlje drob, Odpre nebeški angelj grob, Častitljiv, lep, nadsolnčni kras, — Naš Jezus vstane, je pri nas.
Zdaj konec muk je, solz in srag. Potert je greh, zmaj, smert so vrag; Si vstavši jim zadal poraz,-*) Aleluja! zdaj si pri nas!
Marija, Mati žalostna! Kako si v hipu radostna; Neskončne te ljubezni pas Objema, Sinu zreš v obraz.
Poslušaj duša rajski kor, Prijatlov Jezusovih zbor,
*) Čitatelji pa naznanjamo serčno zahvalo verlemu g. slovenskemu pisatelju in iskreno mu želimo še dolgo življenje, ter da bi še mnogo lepega spisal za Slovence, ki jih tako goreče ljubi. Eden za vse.
*) Spas. jugoslovansko, pomeni odrešenje.
**) Poraz je pobitje. premaganje sovražnika.
Narave vse vesel odglas: Naš ljubi Jezus je pri nas!
O zdihni zemlje rod zmenoj: Zveličar, sladki Jezus moj! O reši poveličaj nas, Ko dan se nagne — zadnji čas.
Radoslav.
Razgled po svetu.
Švicarsko. Mestice Laufenburg na Aargavskem .je bilo 1. 1873 odpadlo k altkatoliškemu razkolstvu; 1. sušca tega leta pa se je slovesno vernilo v katoliško Cerkev. Glavna cerkev, ki je bila poprej oskrunjena, je v novo posvečena; sv. Rešnje Telo je bilo potem v slovesni procesiji preneseno iz neke stranske cerkve (ki je bila vravnana za silo) v veliko cerkev, nasledvala je pridiga in velika maša. — Tudi v druzih altkatoliških občinah razkolstvo zginja; v vasi Trim-bach u n. pr. sta večkrat ob nedeljah pričujoča samo Tazkolni župnik in mežnar. pa par ženskih.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec april (mal. traven), a) Glavni namen: Spomin na včlovečenje Kristusovo. »(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Strah Gospodov je začetek modrosti; a ne konec; konec modrosti, popolna modrost je ljubezen.
Pretekli mesec smo molili k Gospodovemu Sercu, da bi nam dodelil po spominu na poslednje reči milost svetega strahu, tistega strahu, po kterem naš Gospod vabi ljudi k sveti ljubezni, k ljubezni do Boga in do nebeških reči. V svetem postnem času smo spominjajoč se poslednjih reči mislili na kazen greha, ktero je Gospod v terpljenji in smerti za nas prestal. Sedaj v velikonočnem času pa s tem večjim veseljem povzdignimo serce v nebo, k Bogu, začetku in koncu vseh stvari, k Njemu, po kterem hrepeni naše serce, k naši ljubezni, k cilju, h kteremu nam je le po ljubezni moč dospeti.
Ljubezen izvabi ljubezen, in zato je dobro se spomniti, da je Bog nas naj pervo ljubil. Bog pa je svojo ljubezen s tem pokazal, da je svojega edino-rojenega Sina na svet poslal, da mi živimo po njem (1. Jan. 4. 9.), t. j., v skrivnosti včlo večen ja se kaže Božja ljubezen do nas.
rLeta 5190 po stvarjenji sveta," tako beremo v rimskem martirologiji, rko je Bog s početka vstvaril nebo in zemljo, od vesoljnega potopa pa leta 2957, leta 2015 od Abrahamovega rojstva, leta 1510 od Mojzesa in izhoda izraelskega ljudstva iz Egipta, leta 1302, odkar so Davida mazilili za kralja, v (»5. letnem tednu po Danijelovem prerokovanji, v 194. olimpijadi (gerška štete v), leta 652, odkar so sozidali mesto Rim. v 42. letu vlade Oktavijana Avgusta, ko je po vesoljni zemlji vladal mir. v 6. tisočletji se je
Jezus Kristus, večni Bog in Sin večnega Očeta, včlovečil, da bi po svojem premilostnem prihodu svet posvetil, in ko je bil spočet od sv. Duha in je spolnil 9 mescev po spočetji, se je rodil v Betlehemu v Judovem rodu iz Marije Device."
To je dogodek: vso tehtnost tega dogodka pove sv. Cerkev, kadar v sv. maši z besedami nicejske vere moli:
„In (verujem) v Enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sinu Božjega, rojenega iz Boga Očeta pred vsem časom. Boga od Boga, luč od luči. pravega Boga od pravega Boga, rojenega in ne stvorjenega. enakega bitja z Očetom, ki je vse naredil, ki je zarad nas ljudi in zarad našega zveličanja prišel iz neba in se včlovečil po sv. Duhu iz Marije Device, in človek postal."
Zarad nas ljudi in zarad našega zveličanja. to namreč je namen včlovečenja Trojedini Bog. ki ni hotel, da bi se kdo pogubil. temuč da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice, ko je videl, kako smo vsi grešili, kako smo zgubili milost, kako smo enako ovcam zašli, ničvredni postali, kako smo živi se pogreznili v globočino. kako smo postali plen smerti, in v večnosti svojega usmiljenja sklene nas rešiti. Jezus Kristus, božji Sin. se odloči, da doverši ta sklep, kterega je mogla le božja Oseba zveršiti. Ker ne človek ne angelj. sploh nobena stvar, nobeno končno bitje, tudi naj popolnejše ne. ne more neskončnemu Veličastvu božjemu tudi le za naj manjše razžaljenje, tudi le /.a en sam greh vredno zadostiti. Treba je v to božjega Veličastva samega. To Veličastvo tedaj, ker samo (ko Bog> ne more služiti. ne zadostovati, je iznašlo način, da je zapustilo svoje nebeško veličastvo, da je združilo Stvarnika in stvar, Boga in človeka v Eni Osebi, drugi Osebi sv. Trojice, božji osebi Besede, v božje-človeški osebi Jezusa Kristusa. Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, more kot človek služiti in zadostiti, more terpeti in umreti: ker pa biva v njem telesna polnost božjega bitja, zato mora tudi vse. kar on stori in terpi, po ti polnosti božjega bitja imeti neskončno ceno zasluženja in zadostenja.
(Kunec nasl.»
b) Posebni nameni:
14. S. Liri vina. Potrpljenje v terpljenji. Il<»luiki. I)o cela zapuščene vdove in sirot««.
15 S. Kreseeneij. Stanovitnost iu seivnost v katoliškem življenji. Važne volitve. Zadeve neke hudo skušane redovniske provinci j e.
16.	S. L a ni be rt. „ Duhovni in obhajanei,- 7. molitvenim apostoljstvom posebno združene redovniske družbe. Stav-binske zadeve.
17.	S. Rudolf. Habsburška hiša. Spreobernjenje Judov. Vsi posebno priporočeni ranjci.
18.	S. Vik ter p. Pobožnost za uboge duše. Orkev na Bavarskem. Vet- krivovereev in nevercev.
19.	S Kina. Severna Nemčija. Kerščansko žeustvo. Dekliška zavetišča. Zapeljani in zašli
20.	S. Gerold. Spomin na poslednje reči. Dušni pastirji. O^stranjenje velikih pohujšanj.
21.	S. S e t u z e 1 m. Spreobernjenje Angleške. „Serea Jezusovega vstanova."1 Priporočene časne zadeve.
(Konec nasl.
II. Bratovske zadeve N. IJ. Gtospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na nrilostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Ser-a. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, pr-klinjevauja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — (».V priporoma sina v nekih hudih zadregah, da bi se rešile po Božji volji. — Za dober vspeh pri ponovljevanji misijona, ki s.- j»- ravnokar pričelo na Goienjskem. — Žena priporoma v bratovsko molitev moža, da bi se spreobernil na priprošnje N. lj. Gosp«1 in sv Jožefa. — Neka vdova za rešenje iz v.likih nadlog na priprošnje N. lj. Gosp.- in sv. Jožefa. — V ii«-ki potrebi pomot-.
Listek za raznoterosti.
Iz I^jnbljane. Izmed g g. bogoslovcev III. lota bodo letos posvečeni naslednji: Ant. Anton-č i č iz Starega terga pri Ložu; Jož. Debevec iz Begunj pri Cirknici; Ferd. Erker od Stare cerkve pri Koč ; Rud. Gregorič iz Andrica pri Gradcu; Dominik Janež iz Sodražice; Fr. Pavlič iz Kamnika; Fr. Pešec z Iga. Jan. Pfajfar iz Selc.
Priporočilo. G. Juri Tavčar, znani slikar, se priporočuje blagemu občinstvu za kako delo raznih podob za oltarje, bandera, obnovo starih slik itd. Stanuje v Gradišči št. 11.
Zahvalno adreso so po pn. gosp. dekanu Mat. Krjavcu vsi čast. duhovni Vipavske dekanije poslali prevzviš. gosp. knezu našemu škofu kot odborniku pri škofovskem shodu za versko šolo.
Umeri je v Št. Petru pri Novem mestu 1. t. m. župn. Jan. Rome. R. I. P.
Nove orgije za farno cerkev v Mengšu je dogo-tovil mojster g. Fr. Goršič. Umetniki hvalijo delo, ki ima lit spremenov in razne sklepe.
V Mariboru je stoljna cerkev dobila nov ^eliki oltar, ki ga je oskerbel pokojni knez in škof Šte-pišnek. Preteklo nedeljo je bil blagoslovljen.
Opat v Celju je postal preč. g. Frančišk Ogradi, kanonik mariborski, sem. vodja in bogoslovski profesor. rojen v Gorenjem gradu 183<;, posvečen 1.1860. Iskreno čestitamo!
Novi nemški kancelar, ko je Bismark šel v pokoj, se imenuje pl. Capriva. Kakor popisujejo, ni dvomiti, da je iz stare kranjske rodovine Kopriva (v gerbu menda ima koprivo; imenovali so se predniki pl. „Nesselthal.tt) Zdaj še je dokaj Koprivcev v naši deželi. Škoda, da so predniki njegovi zabredli v lute-ranstvo ; naj bi zopet poiskal svojo zgubljeno mater -- pravo sv. Cerkev. Naša ljuba Gospa presv. Serca Jezusovega mu to milost sprosi.
Dobrotni darovi.
Iz Rove č. g. duh. pastir s farani darujejo: za sv. Očeta 2 gld. 40 kr.; — za cerkev Jezusov, presv. Serca v Ljublj. 2 gld. 50 kr.;— za sv. Det. 3 gld.; za naj potreb, misijone 3 gld. 60 kr.: — za hišo kat. rokodelskih pomočil, v Ljublj. 5 gld.: — za Marijauišče 3 gld.: — za varhe Bo/j. groba v Jemzal. 2 gld. 50 kr.: — za dijaško mizo 5 gld.
—	Blagorodna gospa Josipina Stare : za dijaško mizo 5 gld „ za hišo katol. rokodelskih pomočnikov v Ljublj. 3 gld.: za kap. sv. Antona na Šmarni gori 2 gld , in v ravno ta nametk c g. župnik Al. Stan- 3 gld.
Za dijaško mizo: Prečast. g. župnik Jan. Potočnik
5	gld. — Č. g. kapi. Fr. Pokoren 2 gld. — Preč. g. dekan Ant. Aleš 5 gld. — Č. g. župnik J. Teran 2 gld. — Neimenovana 1 gld. — Neimenovan 5 gld. — Č. g. župnik Fr. Brulec 5 gld. — Č. g. župnik Anton Jamnik 10 gld., in 10 gld. nekemu dijaku k šolnini. — Neimenovana 40 kr. — Slavna Verhniška posojilnica po blagorodn. g. Iv. Grudnu 50 gld.. iktero napravo čast. občinstvu hvaležno priporočujemo. Vr.).
—	Č. g. župnik Jernej Kosec 3 gld. — Neimen 20 kr. — Iz Preserja 2 gld. — Čast. g župnik Jern. Babnik 5 gld , nda naj »lijaki žive prav pošteno in molijo za dobrotnike."
—	Neimenovana 30 kr. — Č. g. župnik J. Raspotnik 3 gld.
—	r. g. župnik J. Tavčar 5 gld. „pridnim dijakom za pirhe.44
—	Kat. Pogačar 3 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. kat J. Smrekar 15 gld.
—	Z Ipavskega 96 kr.
Za podobo sv. Antona na Šmarni gori: Iz Preserja neimen. 1 gld. 20 kr. — Več oseb iz Sempeterske fare za Marijino priprošnjo 4 gld. 1 kr. — Kat. Pogačar 1 gld. Za varhe Božjega groba: Iz Mokronoga 1 gld.
6	kr. — Preč. župui vrad v Semiču 8 gld. — Z Brezovca
3	g|d — od sv. Trojice pri Mokronogu naberko 1 gld. — A. Miklavec 5 gld. — Z Jesenic 5 gld. — Od sv.	Katarine-č. g. župnik Fr. Dolinar 4 gld. 46 kr. — Iz Žirov	po č. g. župniku 4 gld.
L a letošnje stradajoče na Kranjskem: Z. željo: „da bi ta miloščnja mnoge za seboj privabila-4, 10 gld.
Za stradajoče Dolenjce: Neimenovana 4 gld.— Kat. Pogačar 3 gld.
Za dobre namene: Neimenovan 5 gld. Za stradajoče v v z h o d n j i Galiciji: Kat. Pogačar 3 gld.
Za misijone: O. g. župnik Fr. Dolinar pri sv. Katarini star mašni plašč in 2 oltarni blazinici.
Za cerkev Marije D. na Brezji: Neimenovana
4	velike tolarje.
Za novo farno cerkev v Kočevji: Preč. gosp. Fr. Arhar 5 gld.
Za sirotišnico v Kočevji: Preč. g. zlatomašnik Fr. Arhar 5 gld.
Za B u 1 g a r i j o: Preč. g. zlatomašnik Fr. Arhar 5 gld. Za sv. Očeta: č. g. župnik Mat Tavčar 15 gld. Za Marijanišče: Č. g. župnik M. Tavčar 20 gld. Za dr. J e g l i č e v misijon v Bosni: Č. g. župn. Mat. Tavčar 5 gld. — Iz Preserja 1 gld.
Za cerkev Jezusov, presv. Serca v Weimaru. Iz Preserja 1 gld.
Za Solun: Iz Preserja 1 gld. Za afrikanski misijon: Z Brazovca 2 gld. (Drugi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Laka Jeraa. — Tiskarji in založniki: Jožet Blazni ko v i nasledniki v Ljubljani.