KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKGA Cenjeni g. Doropoljski! Ali smem upati, da me uvrstite med Tudi jaz bi bila rada v Vašem kotičku, s™je kotičkarje? zato si dovoljujem, da Vam pišem neko- , Najiskreneje Vas pozdravlja in \am kliče liko vrstic. krepki »Zdravo!« Ivan Drobnič Hoditn v V, razred. Uči me gospodična v Metlikl. učiteljica Tinčka Laznikova. Najljubša Odgovor: predmeta sta mi zemljepis in zgodovina. Ljubi Ivan! Jako rada prebiram »Zvonček«. Naročena Koliko je še do onih časov? Tega z go- sem šele prvo leto nanj. Prosim Vas, da tovostjo ne morein povedati. Trpljenje na» uvrstite tudi moje pismo v svoj kotiček. ših bratov in sester v zasužnjeni zemlji je Vas pozdravlja neznosno. Ako pa vedo, da mislimo nanje Zofija Mačkovškova, inda smo pripravljeni za njih osvobojenje učenka V. r. dekl. šole v Hrastniku. žrtvovati vse, jim s tem trpljenje Iajšamo, Odgovor: ^er iim prižigamo prijazno luč upanja. Že= Ljuba Zofija! ''m iskreno, da se izpolni Tvoje pričako« xt • ¦ • -i. t- l - ' i - vanie: bodi hraber voiak, domovini ponos Najprej ln najbolj bos spoznala nas na» . .V.,, ' ' * rod in našo domovino, ako se boš vztrajno ln SCI ' » in z zanimanjem učila zemljepisa in zgo» dovine. A ne čitaj samo knjig, ki jih po» Velecenjeni g. Doropoljski! trebuješ v šoli pri pouku. Izposojaj si take Danes Vam prvič pišem in se pridružu« knjige iz šolarske knjižnice in prosi gospo« jem Vašim kotifekarjem. Letos dobivam že dično učiteljico, da Ti tudi ona nasvetuje drugo leto »Zvonček«. Hodim v III. a raz« take primeme knjige. red deške meščanske šole v Mariboru. Z ve» « likim veseljem čitam planinske pripovedke, s posebno naslado sem čital o Kekcu in Čislani gospod Doropoljski! Bedancu. Prosim, natisnite moje pisemce Že četrto leto sem naročnik vedno težko v svojem kotičku. pričakovanega »Zvončka«. Do danes pa še PTesrcno Vas pozdravlja nisem imel poguma, da bi Vam pisal. Vsa \a.š vdani »Zvončkova« vsebina mi je jako všeč, a Emil L o g a r. nadvse mi ugaja »Kocljeva osveta«. Odgovor: Moja in očetova želja je, da bi šel v Ljubi bmil! vojaško akademijo. Ali kaj, ko pa moram »Zvončkove« planinske pripovedke imajo imeti za sprejem v to šolo 6.—8. gimn. razs dvoje dobrih strani: prvič nas seznanjajo redov. Morda mi bo pa vse eno dano dos s pestrimi dogodki, ki se zanimivo odigra* seči ta cilj, če ne takoj, pa kasneje. Na vajo pred nami, drugič pa nam opisujejo vsak način bi pa rad postal hraber vojak, lepoto in mogočnost našega planinskega da bom nekoč v onih četah, ki se bodo sveta. Ni torej nič čudnega, da skoro vsak krvavo maščevale nad Italijani in Nemci. kotičkar naglaša, kako so mu všeč te pri« Kaj pravite, ljubi gospod Doropoljski, ali povedke. je še dolgo do onih časov? * 95 ZVONČEK________________________________________________XXVIII—4 Velecenjeni g. Doropoljski! Odgovor: Tudi jaz se Vam drznem pisati. »Zvon* Ljuba Lidija! ček« si naročam šele prvo leto. Povest o ž;ri je letpšnja povodenj hudo prizadela. Kekcu mi jako ugaja Silno rad pa prebiram prOvzročila je veliko škodo. Ali nam ne bi pisemca Vaših kotickarjev med katere se pOvedala kaj več o tej vremenski kata» drznem tudi jaz uvrstiti Hodim v VI. raz* strofi? To ne bi utešilo samo naše rados red osnovne sole v Dolenjem Logatcu, v vednosti, temveč bi tudi poglobilo naše so» katen sem se ze mnogo lepega m konst* čuvstvovanje in dvignilo našo bratsko po- nega nauču. lu Vam posujam sliko igre mog »Krojaček junaček«, ki smo jo igrali Iansko * leto. Jaz sem igral vlogo razbojnika, kakor me vidite spodaj na levi. Pa ne mislite, da Cenjeni g. Doropoljski! sem v resnici tak razbojnik, kakor me vi> y vsakem »2vončku» sem videla dokaj dite na sliki. lcpih pisemc, ki Vam jih pišejo »Zvon= Sedaj Vas pa še enkrat pozdravljatn in čkarji« iz vse Slovenije. Tudi jaz bi bila prosim, da bi me sprejeli med svoje ko= rac)a med njimi. Zato Vas prosim, da ob= tičkarje. javite tudi moje pismo. Obiskujem V. razs Vdani Vam recl osnovne šole v Šent Ilju v Slov. gor. Matija Mihevc. »Zvonček« dobivam že dve Ieti. Najbolj . — ^^^^^^^M |i l !'!¦>¦ ii| ™ pa uSaJa Povest o Kekcu. V našem raz* l^^l^^m^^^^^^^^^^^H^BOjmimi Mimika Kapunova. Odgovor: Odgovor: Ljubi Matija! Ljuba Mimika! Bržkone si Ti oni razbojnik s strašnimi Kakšni junaki pa ste v Šent Ilju, da se mustačami pod nosom in z odprtim nožem ne uPate Pisatl meni- skromnemu gospo^ v desnici. Hencejte, kar hudo Te je gledati! darju skromnega kotička? In posebno v A ker praviš sam, da v resnici nisi tako šent DJU. kJer mora bltl vsak Junak od pete silen človek, nimam kar nič strahu niti pied- do temena! — Lepo se mi vidi da hvališ živim niti pred slikantm Matijo. Tvoja moč svojega gospoda u&telja; sedaj bi bilo še :se naj izkaže tedaj, ko pride Tvoj god in potrebno, da gospod učitelj pohvali Tebe! bo treba razbijati led. Saj menda veš, da • sveti Matija KOTIČKOV ZABAVNIIK. led razbija. Če ga pa ni, • Mladi risar. ga naredi. Priobčil Fr. Zagorc. * Velecenjeni gcspod Doropoljski! ' tk ' i , i. , ¦ • l/\'' / ' J x_ i f i i / ' \ Danes Vam prvič pišem. Naročena sem Vi _>¦ J ^ , ,.~~' /\ ' ' 7\ na »Zvonček«, ki ga dobivam od gospoda \ V • "" ^^Sjtrl^f ' j/IETO^j s šolskega upravitelja. Jako mi ugaja povest ¦ \ (_<* f., -~ J^^-C V*' "^' S spoštovanjem! ¦ -^r^ '/" y • A""^ ' ' J -H?^- Lidija P ri m o ži če v a, , "• ', , b ^ S^J)j <-,- i "^^^& učenka IV. b razreda, Žiri. J9------" » ¦¦¦¦¦ %' " ' ' J