Štev. 110. POLITIČEN LIST ZR VENSKI NAROD. Leto XXXII. DrednIStvo ju V Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbfd čez dvoriSče nad tiskarne). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—12. ure dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona itev. 74. V Ilj ubljani, v ponedeljek, 16. maja 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: tu celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up rcvnlš tvti prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate In rcklrnnacl]«. — I n ■ e r a 11 se računalo enostopna pelltvrsla (doliln« 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrat« 26 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren populi. Upravnl&kega telefona i ter. 188. Nad 300 milijemov! V soboto je skupna vlada avstrijski in ogrski delegaciji predložila za leto 1905. skupni državni proračun, ki je kakor bomba padel Kied zbrane delegate. Mnogi so si sioer šepetali ca uho, ko ao se na Dunaju shajali ogrski in avstrijski ministri, da utegne letos vajna uprava iznenaditš delegaciji z izrednim! cahtevami. Do zadnjega trenutka so molčali poučeni krogi, v soboto pa so do-dobili (£e3egatje v Pešti pred oči dclge vrste številk, ti so jim kar sapo zaprle. N i č manj ko 8S;7'9 milijonov kron znašajo nove, izredne zahteve za armado in mornar i o o. Ta kredit se sicer razdeli na več let, vendar pa že za bodoče leto zahteva skupna vlada 88 milijonov več za armado in 75,160 000 kron za vojno mornarico. Ne pomnimo, da bi kedaj poskočile zahteve vojne uprave v toliki meri, jn lo ob času, ko vse toži o gospodarskem propadu to- in onostran Litavq> ko avstrijski in ogrski Esančni minister Ia umetno še vzdržujeta ravnotežje v državnem gospodarstvu. In s čitn opravičuje skupna vlada te izredno visoke nove kredite? Vladno poročilo n&-glaša, koliko žrtvujejo druge države za spo-polnitev vojnih mornaric in boljše oborože nje svojih armad z novimi topovi, puškami in drugimi vojaškimi potrebščinami. »Nobena država ne sme saoetati v tehnižkem napredku, če hoče varovati in obdržati svojo veljavo kot velevlast. Pri nas je ta potreba Se nujnejša, ker so nas drugo države že prehitele. Zato je vojna uprava prisiljena, da pohiti z oboroženjem. Kolike važnosti je do bro oborožena in pripravljena armad«, nam kaže rusko-japonska vojska! Torej vojska v vzhodni Aziji je povod., da vojna uprava nenadoma spozna vrednost dobro pripravljene armade! To pa po naši skromni sodbi ni pravi povod, ker v to vojBko naša država ni zapletena in je v naj- boljših odnošajih z Rusijo. Rusko-japonska vojska nas le uči, da je slaba državna uprava večinoma vzrok krvavih po^^ov^pa^^tAjiščih. Morda pa so povod skrb&ife^$J!?e uprave drugi dogodki, ki zahtevajo večjo pocornost gosp. groia Goluchovskega, nego rusko japonska vojska. Naloga delegatov je, da zahtevajo natančna pojasnila o zahtevanih kreditih. Eplcčno mnenje pa je, da bi se merodajni krogi morali ozirati na splošno gospodarsko depresijo in razne zahteve osobito nižjega ljudstva. Čujejo se vedno iste tožbe glede dvobojev v armadi, glede žalitve narodnih čustev med slovanskimi vojaki in častniki. Dočim ljudstvu še vedno odtegujejo politične tn narodne pravice, zahtevajo od njega vedno večje žrtve za obrambo države. Ka milijono odneso na leto tuji podjetniki ic delavci pri raznih državnih zgradbah, dočim domačini stradajo vsakdanjega kruha. Oglejmo si podrobneje skupni državni proraiuit: Skupni redni troški znašajo 377,114K, in sicer za vnanje ministrstvo 12,159 536 K, za armado 308 996 175, za mornarico 51,271.410, za skupno finančno ministrstvo 4687 876 K. Redno pokritje znaša 7,967.114 K, carinski dohodki 114,716.729 K, torej ostane nepokrite redne potrebščine 2S4.431..154 K. Po sedanji kvoti 66-6:34 4 mora torej Avstrija pokriti 166,906 837 K, Ogrska pa le 87 524 317 K. Dalje znaša čista potrebščina za Bosno in Hercegovino 7,583.000; od te svote pripade na Avstrijo 4,974.448, na Ogrsko 2 608 552 kron. Dalje se zahteva še za tekoče leto 116 00Q K za poprave palač avstro-ogrskih poslanikov v Parizu, Londonu in Rimu, ter za avstro - ogrskega civilnega agenta in njegovo osobje v Makedoniji 1L2.000 kron, Ako prištejamo še gori ozna čene izredne kredite za armado v znesku 88 mil. in za mornarico v znesku 75 176.000 K, znaša vsa skupna državna potrebščina 548,181.997 kron. Ker za tekoče leto dovoljena potrebščina znaša 426,304 926, torej se samo za I. 1905 pomrnži za 121,877.071 kron. Ako odštejemo carinske dohod e — in sicer so za Avstrijo proračunajo ,na 105,993 000, to je 86 3$ in za Ogrsko le 15,881.050 K ali 12-9$, za Bosno in Hercegovino pa 871 250 kron — znaša vsa potrebščina za Avstrijo 279,074 309, za Ogrsko 146,343.845 kron. Ostali izredni troški se bodo porazdelili na poznejša leta in znašajo po vladnem načrtu 286 milijonov, ki pa bodo gotovo presegli 300 milijonov samo za nove topove, puške in ladje. Res velja še vedno staro pravilo: Si vis pscem, para bellum. Ako pa hočejo merodajni krogi močno armado v obrambo države, treba je obenem pospeševati gmotno blagostanje prebivalstva, ki je prisiljeno, da si v trumah išče zaslužka v Ameriki in druged. Vlada pa mora tudi skrbeti, da zadovolji davkoplačevalce vseh narodov v političnem, narodnem in socialnem oziru. Zadovoljni narodi so bili in so najboljša in najtrdnejša obr&mba vsake države. Brez dvoma bodo delegatje v vsakem oziru storili svojo dolžnost, imajoč na eni strani pred očmi državne koristi, na drugi pa ljudske težnje in potrebe. Pelegaciji pri cesarju. Budimpešta, 15 maja. Včeraj opoludne je cesar sprejel avstrijsko delega cijo. Predsednik vitez J a \v o r s k i je nagovoril cesarja: Vaše Veličanstvo je sklicalo delegacijo drž. zbora. Zavedajoč se svoje naloge in odgovornosti bode delegacija storila svojo dolžnost za moč in veljavo države in pripravljenost naše hrabre armade, torej za ohranitev potrebnega miru, katerega močna opora je Vaše veličanstvo, katero naj vsemogočni Bog ohrani še mnog«, mnogo let. Cesar je milostno odgovoril: Izrekam Vam srčno zahvalo za izraze udanosti. Naše razmere do vsrh držav so najboljše. Zveza z Nemčijo in Italijo, kakor tudi prijateljstvo z Rusijo daje nam upanje, da se ohrani mir v Evropi. Reforme v Turčiji obetajo dober uspeh. Žalosten pa je boi v Vzhodni Aziji, ker tirja mnogo žrtev. Božja previdnost naj omeji to vojsko in dodeli svetu potrebni mir. Vojna uprava zahteva novih sredstev za orožje in vojne potrebščine. Tudi mornarica potrebuje večje kredite za nove ladje in topove. Vsled tega pa bodo prihodnja leta manjše izredne potrebščine. Razmere v Bosni in Hercegovini so nor-maloe, dohodki zasedenih dežel bodo 1. 1905. pokrili troške. Želim, da delegacija uspeSno izvrši svoje delo ter Vas srčno pozdravljam. Po preatolnem govoru je dr. pl. Kur'-ber predstavil cesarju poeamezna delegate katere je cesar milostno nagovoril. Ob 1. uri je cesar sprejel ogrsko delegacijo, v katere imenu je cesarja nagovoril predsednik pl. S z e 1 1 , rekoč: Kakor vedno, izraža tudi sedaj ogrska delegacija Vašemu Veličanstvu svojo udanost in Zvestobo. Dovoliti hočemo potrebna sredstva za obrambo skupne države, kolikor je zahtevajo razmere in zmore gospodarska moč dežele. L vese-Ijem opazujemo, da je trodržavna zveza zagotovilo evropskega miru in ravnotežja. Želimo, da se čimpreje konča rusko-japonska vojska, ki utegne neugodno vplivati na gospodarske in finančne razmere celo Evrope. Naša hrabra in slavna armada nam je v varstvo države, zato hočemo zanjo žrtvovati, kar je nujno potrebno. Toda mi ne smemo prekoračiti meje, ki jo stavi gospo-darska moč dežele. Močna gospodarska organizacija je važen pogoj državnega življenja in varstva države. Vašo Veličanstvo odkrito čuti z ogrskim narodom. To je Vaš® Veličanstvo vedno pokazalo, tako tudi te dni. Narod je hvaležen svojemu kralju, in kraljevi prestol jo uajtrdnejši, ki se'naslanja na srce naroda Blagor naroda in države sta zagotovljena, ako sta edina kralj in narod. Najlepši biser krone je ljubezen naroda, slava krone pa je narodova moč. Ogrski narod je zvest svojemu kralju iz srca. Zato naj Bog spremlja vse korake in dejanja našega kralja ! Casar je prečital enak odgovor, kakor v avstrijski delegaciji. LISTEK. Evgen Kumičič f Iz Zagreba, 13 maja. Komaj sme zasuli mrtvaško jamo dr. Brasztyenskega, so že izkopali novo jamo za Evgena Kumičica, ki je po kratkotrajni bolezni umrl. Vsak naobražen Hrvat je poznal pokojnika po njegovem književnem in političnem delovanju. Kot pisatelj je bil vrlo ploden ter ja napisal mnogo romanov, med katerimi se odlikujejo posebno historični, a tudi v drami je dosegel precejšen uspeh. Kot politik pa je bil strasten do zadnjega časa, saj je še pred kratkim časom napisal svojim volilcem zlatarskega okraja tako poslanico, da so so bržkone sami njegovi privrženci radi nje zgražali. Kumičič je bil namreč strog privrženec Starčevidave politike in v zadnjem času tudi predsednik kluba stranke čistih ter je nemilo bil po Bvojih protivnikih brez razlike. Žalibog da jo pokojnik a tem strankarskim radika-lizmom zelo mnogo Škodil sami hrvaški stvari, kar je pokazala tudi zadnja njegova volitev v Zlataru in njeni nasledki. Kot književnik je dosegel veliko uspehov, kot politik pa rte, ker politika čistih je politika zanikanja. Evgen Kumičič se je rodil LI. januarja leta 1850. v Vršcu na iztočni obali Istre. Nižje šolo je do vršil v svojem rodnem mestu, gimnazijo pa na Reki, v Kopru in Zadru. Potem sa je posvetil filozofskim študijam na vseučilišču v Pragi in kasneje na Dunaju.— Bavil 8e je največ z zgodovino in zemlje-pisjem ter filozofijo. Lota 1874. je deloval ko suplent na gimnaziji v Spljetu, toda dolgo ni vzdržal. Potem se je podal v Pari7, kjer je ostal dalje časa. — Tukaj so je navzel novega duh« za književno delovanje, a da se še bolje spo-polni, je prepotoval še Italijo radi umetniških zbirk. Po dovršenem potovanju se poda iz-novič na dunajsko vseučilišče, da dokonča nauke. Leta 1878. pa jo moral Kumič č pod orožje ter je kot prost vojak moral v Bosno, kjer je mnogo pretrpel. Ta pohod v Bosno je opisal nenavadno živahno v spisu „Pod puškom«. Po okupaciji Bosno jo bil Kumičič nameSčen za učitelja na zagrebški roalki. Podučaval je hrvaški in francoski je- zik ter zgodovino. Toda na tem mestu je vzdržal le pet let, ker se je leta 1884. zahvalil za službo ter se posvetil popolnoma književnosti. Prvo njegovo književno delo je bilo »Split i Pariš«, v katerem je z vso živahnostjo prispodabljal pariško nrav s hrvaško. Ta spis je bil romanopiscu Senoi tako všeč, da je bodril mladega pisatelja z vso vnemo za daljnje književno delovanje. Vsi prvi spisi so izhajali pod pseudonimom Jcnio Si-šolski. Sisol je gora blizu rojstnega mesta, a Jenio so zvali domačini mladega Evgena. Potem je priobčil v »»lobodi« 1. 1881. spis »Olga i Lina«, »Jalkin bosiljak«, »Neobični ljudi« (v Viencu 1882); »Primorci« (v Hrvatski Vili 1882); »Začudjeni evato\i« (v Vienou 1883), »Gospodja Sabina«, »Ubilo ga vino", „Sirota", „Preko mora", „Ssvez-nice", „Teodora", „Otrovana Srca", »Mladost, ludost". Napisal je med tem tudi v drami »Sestre" in „ObiteIjska tajna", ki sta se z uspehom predstavljali v hrvaškem gledališču. Glavna njegova dela so izšla kasneje. Pred vsom znameniti roman »Urota Zrinsko Frankopanska", v katerem je po zgodovinskih virih opisal propast znamenitih hrvaških rodovin in avstrijsko politiko nasproti Hrvatom. Drugi velik roman iz hrvaške zgodovine je pa .Kraljic« Lepa«, soprog« kralja Zvonimira. V tem romanu je predočil pisatelj propast narodno hrvaške dinastije. Pisatelj v marsičem pretirava v svojem pripovedanju, a vidi se tudi, da jo nanj delovala lo odveč liberalna struja. Sicer sta pa oba romana pisana zares v pravem narodnem duhu ter sta mnogo vplivala na razvitek narcdiega mišljenja v mlajšem zarodu, kar je bilo gotovo žo potrebno. Znamenita jo njegova drama „Petar Zrinjski", deloma dramutizovan njegov reman, ki jo' bila leta 1901. prvikrat predstavljana v zagrebškem gledališču tor z velikim zanimanjem in odušcvljonjem sprejet«. Ta drama je ostala trajno v repertoiru ter se predstavlja pri važnih narodnih svečanost h vedno z velikim zanimanjem. Pri vseh svojih slabostih je bil Kumičič vrlo priljubljen pisatelj. Pisal je v uzornem, krasnem jeziku ter tako pridobil kmalu vsakega, ki ga jo čital. Posebno se je odlikoval z izvrstnim bumnrom in natančnimi opisi svojih rojakov in svojega kraja v prvih opis h. V svojih zgodovinskih romanih je iz- Rusko - japonska vojska. Vidi ee, da so se Japonci takoj od leta 1891 po vojski s Kitajsko pričeli priprav* ljati na vojsko z Rusijo. V trenotku, k) so morali prepustiti od Kitajcev pridobljeni Port Artur Rusiji, pričeli so s svojimi pripravami, da se maščujejo. Japonske priprave se zato do zadnje točke odlikujejo z izredno natančnostjo in popolnostjo. Doslej imajo Japonci v Mandžuriji že okoli 100 0C0 mož in 270 topov, m bilizaeija četrte armade se pa vrši. Ker bo Japnnska postavila na boiišče 300.000 do 500 000 m; ž, tedaj bodo Rusi morali zbrati v Mandžuriji najmanj 400000 mož. V 14 dneh, ako na prej, bo japonski general Kuroki došel do gorskih prelazov vzhodno od Ilajčena, cb istem času bodo prišle tudi tja nadaljne japonske čete 7, juga, tako da bo imel Kuroki na razpolago 90.000 moi, drugi do tedaj izkrcani Japonci pa bodo oblegali Port Artur. Rusi bodo imeli, kakor se vidi. mnogo de'a, da premagajo lokavega sovražnika. Nekateri listi trdijo, da Rusi okolu Liaojana nimajo sedaj zbranih nad 75 000 moi. Od Fenvančena proti Liaojanu Japonci sedaj ne prodirajo z velikim številom vojaštva, glavno moč so poslali Kaičovu, Hai-čenu in Niufivanu. V Pičevu se izkrcavajo japonske čete, ki so namenjene za obleganje Port Arturja, pri Takušenu pa one, ki so namenjene, da pomnoža vojno moč Kuro-kijevo. »Berliner Tageblatt« poroča, da v Pe* trcgradu cficielno priznavajo, da je Kuropatkin izjavil, da ne more napasti sovražnika, predno ne dobi novo mobilizirana ar-madna kora iz Rusije. Ta dohod pa morejo pričakovati v Liaojanu šele koncem junija. Ker je meseca julija deževje, bi, ako jo resnična vest »Berliner Tageblatta«, ruska armada pred avgustom ne mogla pričeti z ofenzivo. Do tedaj bi se moral Port Artur sam vzdržati. Le v slučaju, ako bi posagla vmes Kitajska, bi se Rusi umaknili iz Mukdena preti Harbinu. Gibanje japonskih čet. S a i, h e i k v a n , 14 maja. Semkaj dospelo privatno pismo iz Niučvana od 12, t. m. je sporočilo, da se nahaja ena japonska divizija 20 milj južno od mesta. Petrograd, 14. maja. Od Posjet-skega zaliva so sporočili, da se je 11. t. m. ponoči v južno ležečem pristanišču Balada prikazala japorsia torpedovka z mnogimi transportnimi ladiami. Domneva se, da sa kaniio izkrcati Japonci v bližini Vladivostoka. Petrograd, 14. maja. (Uradno.) Dna 11. t. m. ob svitu so začeli Japonci marširati od Fenvančena na veliki cesti v Lioajao. Nibova prednja straža, ki se je po mikala pret S--iiudšanu, je obstojala iz enega pclka p«h t« s 4. tcpovi in enega polka ko njenižtvs. V Seliudsanu je bil oddelek kozakov. Soteska Čanzialin ja bi'a zasedena po dteh sotriijih. Dve japonski kompsniji sta marširali pnti Čamiaiinu in eaa kompanija preti Seliudsanu tar so obšle naše desno krilo. Kcziki so eetsli v Činzialinu, dokler so vdrli sovražni vsjbki v sotesko ter pretili našemu desnemu krilu. Potem so zadr-iav^li sovražnika s streljanjem ter so se umaknili najprvo 7 sotesko Vafuntun ia nato v sotesko, ki ja blizo vasi Tkuminza, kjer povedal svojo politiko, pa bi se moglo reči, da je po teh spisih prišel na politično polje. Že v Parizu se je navzel mnogo od francoskih republikancev modernih nazorov o človečnosti, a ko se je povrnil v domovino, se je precej oklenil z vso gorečnostjo nauka dr. Starčeviča ter je ostal do kraja njegov privrženec. Šele 27 let star je bil izvoljen v hrvaški sabor od brodskega kotora. Leta 1885. je sodeloval dejansko pri napadu na bana Khuena v saboru, in ker je zaupil na ves glas proti galerijam: „Zdaj smo vrgli vun tega h . . je bil zato obsojen in zaprt. Potem je urejeval »Hrvatsko" skozi dve leti. L. 1892. je bil zopet v Brodu izvoljen za poslanca ter bil takrat eden osmerih poslancev cele opozicije. L. 1893/94 je sodeloval pri sestavljanju zajedniškega opozici-onalnega programa leta 1894, a ker se je potem 1. 1895. stranka prava razcepila, je bil pokojni eden prvih utemeljiteljev čiste stranke. L. 1897., 1898. in 1901. je večkrat kandidiral po raznih kotarih za hrvaški sabor, ali ni bil izvoljen. Šele leta 1901. je bil izvoljen v Zlataru za poslanca. Na vso žalost se je od tega časa opozicija še bolj razcepila, a pokojnik je le malo deloval v saboru, ker je šel iskat zdravja na jug, kjer ga pa ni našel. Slava mu! so obstali. V boju sta bila ubita dva ko-zaka in poveljnik ene sotnije je bil ranjen. Dne 10 t m. je sovražnik zapustil Kuandiansan, katerega s> zasedli naši kozaki. — Z rekognosciranjem Be ie dognalo, da ni japonskih čet niti v dolini Tsanho, 50 kilometrov južnozapadno od Saimatsi. Dne 9. in 10. t. m. smo zapazili so vražna prenočišča v dolini Unsiamho pri vasi Tojintsi, 25 kilometrov vztočno od Smjana in S'dzekhohe. Dne 10. t. m. so sa začele pomikati japonske čete na številu 10.000 mož pehote s 50 do 80 gorskimi topovi od Salidzai-pudza proti S ujanu. Čentaitsi in Takušan so zasedli Japonci. V okrožju Inkava je bilo 11. t. m, vse mirno. Ruski vojni svet je na željo Kuropat kinovo sklenil poslati še 150000 mož na bojišče. Tozadevno mobilizacijo pričakujejo prihodnji teden. London. Iz Sanhaikvana poročajo, da Japonci prodirajo od Fenvančena. Dne 12. t m. so zasedli Siujan, ki leži na poti proti Kaičovu in Niučvanu. Petrograd, 15 maja. Generalni major Karkevič brzojavlja generalnemu štabu: Neki japonski oddelek, obstoječ iz 1000 mož pehote in dveh eskadronov konjenice, se je 12 t. m. približal postaji Pulantien, kjer so železnico le deloma pokvarili. Neki iz Dal njega uradniške rodovine vozeči vlak se je moral vrniti. Zvečer so Jioonci zopet zapustili Pulantien. Postajo "VVafantian so zaprli o polunoči od 12. na 13. maia. Poncči so razsvetljevale Pulantien b svojimi žarkome-talci v Adamskem zalivu stoječe japonska ladje. Kitajske čete eo neprestano napadala neko prednjo stražo na cesti iz Fenvančena. Med Saimatsijem in postajo Tantaj so zapazile naša čete močno čunguško tolpo. Niučvan, 14. maja. Japonci nadaljujejo z izkrcevanjem čet v Pičevu. Železnica« zveza ja v dolžini 15 mili zopet pretrgana. Maloštevilne ruske čete ae umikajo proti ruskemu taborišču, ki leži 3 milje vzhcdno od Niučvana. Tokio, 15. maja, General Kuroki poroča : Neki japonski oddeiek je zasedel dne 7. t. m. Kuantinčen.' Neki drugi pehotni oddelek je zasledoval 11. t. m. sovražnik«vo konjenico, ki Be je umikala iz Suelihana ter vjela dva vojaka in enega poročnika. Petrograd, 15. maja. Japonci pro dirajo vedno dalje, dočim be Rusi umikajo v notrajnost Mandžurije ter zapuščajo svoje opazovalno postojanke ob meji. Vsak dan se pričakuje velike bitke. Proti Port Arturju bo Japonci odposiali dve diviziji, preti ruski glavni armadi 7 bejnih divizij in bržkone istotoliko nadomestnih brigad. D)tičnih sedem divizij šteje 84 bataljonov, 21 eskadronov, 43 bitfrij z 252 topovi in še 7 saper skih bataljonov. Razven tega imajo še 9 ba taljonov trdnjavskega topništva. Ta japonska armada šteje torej do 100.000 mož z 270 topovi. Rezervne brigade štejejo 28 bataljonov, 7 eskadronov, 7 baterij in 3 stotnije saperjev, torej 20 000 mož in 42 topov. Ku ropatkin noča pričeti večje bitke ter operira le na notranji bojni črti. Petrograd, 15. maja. Generalni major Pflug brzojavlja generalnemu štabu: Japonci so zapustili Kuantiantsijan. Neki, eno divizijo močni sovražni oddelek je korakal proti Skianu Kakor sa piroča, jo tudi se-verno od Takušana zbranih mnogo sovražnikov. V praski med našo konjenico in sovražnikovo prednjo stražo pri vasi Selinčan ie hil ranjen poročnik pl. Wahl 2. kozaškega po k?, dva kozaka pa ubita. Korejci razdirajo orzojavne naprave med Kenčenom in Sinčjinom. Vojnemu ministru pa brzojavlja generalni major Pflug: 12. t. m. je zasedel naki japonski cddelek, močan en bataljon pehote m dva eBkadrona konjenice, P u lan-t i e n , toda je zvečer zopet odšel. 13. t. m. so se japonske čete zopet prikazale pred Pu-lantianom. 5 km. južno od te postaje so Japonci razdrli železniško progo. 12. maja so se 12 km. \zhodno od S njana prikazale ja ponske ogledne čete. — Med Sajmačijem in »Veliko cesto« so Kitajci napadli naša prednje straža. Pri Yantaju se jo prikazala močna čunguška tolpa. Kakor se peroča, pripravlja se v D ipudziaču, 40 km. zahodno od Kuan čenču, vstaja Kitajcev proti Ru som in kristjanom. Pariz, 14. maja. „Echo de Pariš" poroča iz Petrograda: General Kuropatkin je poročal brzojavno, da se ruske čete v najlepšem redu umikajo. Japonci pričakujejo pomnoženja svojih čet, predno prično prodirati proti Liaojanu. Ako bode strate-giško potrebno, bode Kuropatkin zapustil tadi Liaojan in se umaknil v Mukden. General Linevič, ki vodi čete pri Vladivostoku samostojno in ki je skoro gotovo povzročil tudi napade v Korejo, kateri so spravili prodirajoče Japonce že mnogokrat v zadrego, bode najbrže odpoklican in mu bode izročeno vodstvo ruskih čet, katerih naloga bo, pregnati sovražnike iz polotoka Liautuna. General Rennenkampf bode tako dobil priliko, da dobi med tem stik s Kuropatkinovimi četami. V Port Arturju. Petrograd, 14. maja. V Port Arturju je sedaj 36.000 mož posadke, trdnjava je preskrbljena z municijo. Pri toliki posadki bo pa kmalu zmanjkalo svežega mesa, ako se ne posreči čim prej dovesti v mesto več klavne živine in klaje. Petrograd, 14. maja. Dne 12. t. m. je zopet dospel vlak iz Port Arturja v Liaojan, ki je prevozil ponoči progo, ki je bila prej od Japoncev poškodovana. Očividci poročajo, da je tudi v Port Arturju vse mirno ter se vse pripravlja na bodoče dogodke. Japonci marširajo v dveh divizijah proti Kiučovu. London, 14. maja. Japonski poslanik v Londonu je izjavil, da bodo Japonci šele potem, ko si bodo osvojili Port Artur, hitrejše prodirali v severno-zahodno Mandžurijo. Pričakovati je, da Japonci tudi na suhem odločno napadejo Port Artur. London, 14. maja. Kitajski kuliji so naznanili, da so Rusi uničili tudi dela v port-arturskem pristanišču, kakor so uničili ona v Dalnjem. (?) Petrograd, 15. maja. Dopisnik »Russkoje Slova" v Hajčenu, ki je 8. maja zapustil Port Artur, trdi, da Rusi z vso naglico utrjujejo pod vodstvom generala Focka severni del polotoka Kvantuna. Utrdbe segajo do Kiučova. Dalnji v japonskih rokah. — Japonske ladje vdrle v portartursko luko? London, 15. maja. Čikaški »Daily Ne\vs« ie dobil 14. t. m. brzojavko, da so zjutraj Japonci pričeli bombardirati Dalnji. Ruski topoli so morali skoro umolkniti, naaar so Japonoi s streljanjem svojih topov pregnali ruske čete iz njihovega stališča. Japonci so se nato izkrcali in razvili napad na Dalnji z merske strani in s suhega. Dalnji je sedaj skoro gotovo v japonskih ro k a h. Druga brzojavka istega lista pravi, da so Japonci, ko je čoln listovega dopisnika zjutraj prišel v bližino Port Arturja, razvijali živahno streljanje na Port Artur. Več japonskih ladij sije priborilo vhod v portartursko luko. (Aii ni luia zaprta z braiiderji in minami ? Ured ) Kolikor sa je moglo videti, bila je japonska križarica »Jakumo«, neka druga kri-žarej, ena topničarka in ena bojna ladja, ki so si priborile vhod v luko. Opoludne še vedno ni prenehalo streljanje. Japonci so se torej baje polastili Dal-njega, kjer so Rusi vse pr stauiške naprave razrušili. Ko so pred leti Rusi dobili v posest Port Artur, eo napravili to pristanišče za popolno vojno pristanišče, Dalnji pa za trgovski pristan. Izvršitev tega dela je bila izročena ruskemu inženirju S*narcvu. Ko so bili načrti dovršeni, pričalo se je v poletju 1. 1899 z delom, in 10.000 delavcev je dovršilo tekom 12 mesecev 4 5 km dolgo in 2'5 km široko krasno pristanišče, kjer stanuje do 50 000 oseb Dalnji je končna postaja sibirske železnice ter postaja prvega reda. Neka stranska proga drži od tu proti Port Arturju. 12-3 metrov dolgi, iz velikanskih marmornatih čveterokotnikov eezidani molo obdaja 8"5 metra globoki krasni pristan. Največje ladje so mogle radi najmodernejših n »prav nakladati blago neposredno iz vozov ob obrežju idoče sibirske železnice. Da bi bila v Djlnjem centrala za električno razsvetljavo Port Atturja, ne bo popolnoma resnično. Rusi imajo v bližini Port Arturja dobro utrjene naprave za elektriko in tudi vsaka bojna ladja ima sama zase električne naprave Ruske čete v severni Koreji. Soul, 14. maja. (Reuterjev biro.) Širijo se neprestano glasovi, da se zbirajo ruske čete na severu Koreje. Guverner te pokrajine je sporočil, da je 2000 mož porazdeljenih v tej pokrajini, in sicer 450 v Kjensenu ob morju, ostali so pa v notranji deželi. Soul, 14 maja. Vlada jo bila obveščena, da je 2000 kozakov došlo v bližino Kiunana. Med kozaki in ropaVji je bil pri Soshanu boj. Japonska žandar-morija je odšla iz Soula, da uduši nemire ob železnici med S o u I o m in Fuzanom, katere so povzročili koreanski roparji. Berolin, 15. maja. .Tii^liche Rund-schan" poroča: Kozaki so naščuvali T o v h a k e k vstaji proti Japoncem po celi severni Koreji. Vač tisoč od Rusov oboroženih vstašev, njim na čelu ruski poveljniki in kozaki stoji med Unsanom, C i č e n o m in Pukčanom. Vse tamkajšnje japonske čete so odposlane pod generalom H a r a -g u č i j o m , da zaduše vpor. Pulantien zopet v japonskih rokah. Petrograd, 14 maja. Dopisnik ruske brz. agenture je včeraj sporočil iz Mukdena: Glasom došlih poročil s o Japonci zopet zasedli Pulantien. Zveza b Port Arturjem je pretrgana. Niučvan. Niučvan, 14. maja. (Reuterjev urad.) Roparske druhali plenijo v meBtni okolici. Več tukajšnjih bogatih domačinov je bilo odpeljanih v svrho, da se izsili od njih odkupnina. Dal japonska armade je prodiral v severno zapadni smeri proti Suzi-anu. Število ni znano, toda mora biti znatno. Sodi se, da se umaknejo ruska čete iz Mukdena proti H*rbinu. Port Artur je popolnoma zaprt, prttfgana je železniška in brzojavna zveza. Oblastnije pa izjavljajo, da imajo enkrat na dan brzojavno zvezo in trikrat na teden pa zvezo po kurirjih. Rusi so zažgali na avojem umikanju vse železniške postijo in živila, katerih niso mogli vzeti seboj; porušili so tudi več kitajskih hiš. ZVoje blaga v NiuSvanu, ki se nahajajo v kitajskih rokah, so največje v Mandžuriji. N|ih vrednost se ceni na 50 milijonov dolarjev v zlatu. Rusko brodovje. Razni listi ostro grajajo Ruse, da jim bo šele meseca julija mogoče poslati baltiško brodovje v vzhodno Azijo, kamor pride dva meseca pozneje, ko bo morda usoda Port Arturja in Vladivostoka že odloSena. Car Nikolaj potuje v Moskvo. Petrograd, 14. maja. Cir Nikolaj se poda v Moskvo in v druga mesta moskovske gubernije, kjer je zavkazana paroi-jelna mobilizacija rezerve. Podadmiral Skrydlov. Irkutsk, 14. maja. Podadmiral Skrydlovje dospel danes semkaj ter ae odpeljal dalje na bojišče. Bitka pri Liaojanu? Niučvan, 14. maja. (Reuterjev biio) Danes so se razširjala vesti, da se je vršila huda bitka v bližini Liaojana. Potrdila o tem ša manjkajo. Kitajska Pariz, 15. maja. Kitajski vlada ja brzojavno zapovedala svojim inozemskim zastopnikom, naj odločno ponove, da hoče Kitajska do konca rusko japonske vojske obvarovati strogo nevtraliteto. Razna poročila London, 14. maja. Kakor poroča dopisnik „Daily Mal" iz Curigrada, koncentrira Rusija tik za Kavkaškim pogorjem nad 125.000 mož. Petrograd, 15. maja. „Novoje Vremja" poreča, da dobo čete, ki bo nosile bele letne jopiče, suknjiče temnejša barve. llazpuščenje državnega zbora ? Dunaj, 14. maja. Akoravno trde vladni krogi, da ne boda razpuščen državni 2bor, prevladuje pri krščanskih socialcih mnenje, da bode jeseni držav, zbor razpuščen. Osrednji volivni odbor ježe pričel priprave za agitacijo. Zaupniki so že dobili pole za evidenco volivcev. Dunaj, 14. maja. O zadnji konferenci poljskega kluba z ministrskim predsednikom poroča »slovo polskie". Ministrski predsednik je rekel, da bode državni zbor zopet sklican v pozni jeseni, zavaroval se je odločno proti očitanju, dt hoče uvesti v Avstriji absolutizem. Mod parlamentarnimi počitnicami bode izdal odredbe, katere bodo povzročile spravo med Čehi in Nemci in ozdravile tudi razmere v državnem zboru. Ogrska delegacija. Budimpešta, 14. maja. Ogrska delegacija se je sešla ob 6. in četrt v svrho konstituiranja. Predsednikom je bil izbran Koloman Szell, podpredsednikom grof Julij Szapary. Razgovor z japonskim poslanikom v Londonu. »Pester L'oyd* prinaša razgovor dopisnika francoskega lista »Mitina« z japonskim poslanikom v Londonu o položaju na bojišču. Na vprašanje, ali bodo Japonci zasedli Niučvan, odgovoril je poslanik: Ako zapuste Rusi to mesto, bodo naša čete Niučvan utrdile. Niučvan je veliko mesto, katero nam bode dobro služilo za temelj naših operacij. Nadalje je vprašal dopisnik, kaj nameravajo Japonoi ukreniti s Port Artur-j e m. Odgovor : Mi se hočemo polastiti Port Arturja in sem prepričan, da ga dobimo. — Vprašanje : Ali morebiti s suhega ? Odgovor: Da, s Buhega, ne vem pa ali se bodo moral udati Port Artur napadu ali gladu. Vprašanje: Ia Vladivostok? Odgovor: Vladivostok je vrlo dobro utrjen, osobito z morske strani. Zato ga nočemo napasti z morja. V ostalem se nam nič ne mudi uničiti vladivostoškega brodovja, ker nam ono ne more škodovati. Vprašanje: A Jalu ? Odgovor : Mi smo gospodarji reke Jalu, kar jo splošno znano in ča je še nekaj kozakov v gorni dolini, nam ne morejo mnogo škodovati. Vprašanje: Koliko mislite da je močna ruska armada v Mandžuriji ? Odgovor: Morebiti 250.000 moi. Po mojem mnenju bode odločilna bitka pri Liaojanu južno od Mukdena, kier je Kuropatkin osredotočil približno 100.000 mož. — Vprašanje: In koliko bodo Japonska post«-vila vojakov proti Rusom? PoBlanik je kratko odgororil: Več! Priloga 110. štev. »Slovenca*« dn6 9. maja 1904, Zasedanje delegaelj. Budimpešta, 14. maja. Avstrijsko delegacijo je otvoril minister za vnanje zadeve grof Goluchovsky in je pozval viteza pl. Javor skega, da naj prevzame začasno predsedstvo. Za predsednika je bil potem soglasno izvoljen vitez pl. J a-vorski. Predsednik se je zahvalil za zaupanje in je izrazil upanje, da bode sedanje zasedanje delegacij krajše, kakor je bilo zadnje. Upajmo pa tudi nadalje, da vlade v proračunu za potrebščine države in armade ne bodo zahtevale višjih svot, kakor jih mora prenesti denarna moč države. Srčna želja avstrijskih narodnostij ie, naj vlada mir, in ne samo mir na zunaj. Gospodarski mir je, kateri povzroči zunanji mir in ki ga potrde trgovske pogodbe, katere bode treba v najkrajšem času skleniti. Podpredsednikom je bil izvoljen G a u t s c h. Med vlogami je tudi interpelacija delegata Zaffrona o vinski klavzuli in zavodu sv. Jeronima. Proračunski odsek zboruje v pondeljek dopoldne. Plenarne seje se prično po Bin-koštih in bodo posvetovanja proračunskega odseka končana že 2. junija. Proračunski odsek ni pomnožen. Poročila so razdeljena tako, kakor so bila prej. Za poročevalca o okupacijskih deželah je bil izvoljen dr. Šusteršič. Dobernik, katerega so kandidirali proti dr. Susteršiču Nemci, je dobil le pet glasov. Zopet poraz socialnih demokratov. Berolin. 14. maj*. Socialna demokracija bode na Nemškem zopet najbrže izgubila še en volivni okraj za državni zbor. To bode v par tednih njen tretji poraz. Ker bodo pri ožji volitvi v Franko-brodu ob Odri med socialnim demokratom Braunom in narodnim liberalcem BaBser-mannom, ki je bil man kot voditelj pri ccl nem boju, odločevali agrarci, je poraz socialno • demokraškega kandidata baje zago tovljen. Nemška zagrizenost. I n o m o s t , 14. maja. V včerajšni ob činski seji je predlagal obč. svetnik Guggen-berger, naj občinska uprava ne č& Čehom, in ča so še tako veliki in slavni umetniki, na razpolago mestnih proitorov. Občinski svet se je pridružil Guggenbergerjevemu predlogu. Balkan. Carigrad. Sultan bo poslal turškega poslanika v Parizu Munir pašo v izredni mi siji k bolgarskemu knezu. Angleško brodovje v Palmi. Palma, (Majorka) 14. maja. Prva di vizija angleške sredozemske eskadre, obstoječa iz 43 oklopnjač, 6 križark in 10 torpedovk, se je vsidrala v tuk. pristanišču lzme njam so bili pozdravni streli. Jutri pride baje druga in v ponedeljek tretja divizija. Vseh ladij bo potem nad sto. Trgovska pogodba z Italijo. R i m. Pogajanja radi avstrijsko itali janske trgovske pogodbe se v kratkem zopet prične. Listine o tem so zastopniki obeh držav že izmenjali. Na obeh straneh so prepričani, da se pcgajanja dobro kon čajo. Vprašanje radi uvoza vina je še nere šeno. Ker pa baje namerava Italija popustiti posebno za italijanska vina veljavno ugodnost, ee obe stranki kmalu sporazumeta. Sestanek v Nišu. Niš, 14. maja. Srbski kralj je došel nekaj minut pred bolgarskim knezom. Pozdrav je bil zelo prisrčen. Pri dineju je napil kralj Peter bolgarskemu knezu in rekel: „Srečen sem, da moram pozdraviti zastop nika bratskega naroda na srbskih tleh". Knez Ferdinand se je v napitnici zahvalil za sijajen sprejem in je želel srbskemu kralju dolgo življenje in srečo srbski di nsstiji. Beigrad, 15. maja. Kralj Peter je odlikoval bolgarskega kneza z redom zvezde Karagjeorgjovičev I. reda. Tudi spremljevalci obeh vladarjev so bili odlikovani z redovi. Beigrad, 16 maja. Listi povdar jajc, da je sestanek bolgarskega kneza in srbskega kralja povzročil strsh radi ne uspehov Rusije v vzhodni Aziji in streh, da bi Avstrija sedanji položaj ne izrabila v korist svoje bal k a n s k e politike. Ta sestanek je položil temelj k zvezi Bolgarije in Srbije proti Avstriji. Koncem tekočega meseca pride v Beigrad kralj Peter. K italijanskemu obisku Loube-tovemu. Francoski pcslanik pri Vatikanu Nizsrd je podal izjavo svoje vlade, v kateri se povdarja, da je bil obisk predsednika Loubeta pri laškem kralju le zgolj navaden čin uljud nosti. Predsednik je ii uljudnesti moral vrniti svoječasni obisk laškega kralja v Parizu. Obisk ni imel namena koga žaliti. Kako ponižen je pač ugovor francoske vlada na papežev protest! V Rimu je obudilo splošno pozornost, da se kraljica, vdova rajnkega kralja Umberta I., ni udeležila niti ene slavnosti, ki so bile prirejene na čast predsedniku francoske ljudovlade. Opazilo se je tudi, da se Loubet ni v viziti poslovil od kraljice vdove, hvedelo se je sedaj, zakaj predsednik ni storil tega. Kraljica je na glasu kot dobra katoličanka, in ko jo je predsednik po svojem prihodu obiskal, je kraljica vdova porabila priliko in ga opozorila na brezsrčno gonjo na redove i. t. d., ki se sedaj vrši na francoskem. Predsednik Loubet in minister Dalcisse sta bila VBled tega zelo neprijetno iznenadena in sta se bala, še enkrat priti pred obličje vrle kraljice katoličanke. U brzojavk. Beigrad. Srbski kralj je tudi črnogorskemu knezu podelil red zvezde Kara-gjorgjevica. Budimpešta. Radi nemirov v Elesdu je obtoženih 40 oseb. Vas je še vedno zasedena od vojakov. London. Švedska ustavna komisija je odobrila načrt za uvedbo splošne volivne pravice na Švedskem. Hamburg. Dne 21. t. m. odide nov vojaški oddelek v Afriko, kateri bode imel 30 častnikov, 800 mož in 30 konjenikov. Kopenhagen. Ruski minister za notranje zadeve je za pol leta relegiral na vseučilišču v Helzingforu 80 do 90 dijakov, ker 1. 1903 niso prišli na novačenje. Clermond-Ferrand. Marijno procesijo, ki se vrši vsako leto 15. maja, je občinski svet prepovedal iz strahu pred framazoni. Štajerske novice. š Petnajst let krvnega davka. V Hruševju blizu Planine je daia rodovina Ko-pivčeva že štiri Binove v vojake, sedaj je potrjen še peti, najmlajši. Vsi so bili potrjeni že v prvem razredu. Torej pet sinov — pet vojakov v eni hiši korenine slovenske: š Kako skrbi vlada za Slovence! Vlada je dovolila te dni 40 000 K za uravnavo rek na Štajerskem, a od vse te svote ne dobi slovenska Spodnja Štajerska niti vinarja! Vse Be porabi za reke in potoke na zgornjem nemškem Štajerskem. Taka je tista alavljena nepristranost Korberjeve vlade! š Promocija. V soboto je bil na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospod Fran Vidovič, pravni prakti-kant pri deželni sodniji v Gradcu. š Odlikovanje. Nadučitelj v pokoju, gospod Janez Rupnik, je dobil častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje. š V celjski okrajni zastop so vo lili v soboto industrijci in trgovci. Izvoljeni so v tej skupini seve nemški kandidatje z 19 proti 3 glasovom. Primorske novice. p Umrl je v Pulju absolv. pravnik g. Albert Rieger, pastork dr. M L a -»T i n j e in svak g. L. Križa. Star je bil 26 let. p Poročil se je v Trstu g. dr. Emil pl. F a b r i z i, c. kr. namestniški tajnik, z gdč. Ado S e u n i g. p ,,Sokol" v Gorici razvije 12. junija svojo zastavo. Dnevne novice. V Ljubljani, 16 maja Ali je to »narodno napredno" glasilo" ? Ljubljanski socialni demokratje so imeli shodek, na katerem so zabavljali proti duhovnikom. Poročilo o tem smo priobčili v soboto. „Narod" je o tem shodku podal dolgo poročilo, za občni zbor vseslovenskega ^Slovenskega planinskega društva" pa je imel prostora samo par vrstic. Tako narodno delo izvršuje to glasilo slovenske inteligence, da smatra za svojo nalogo, da se v prvi vrsti ozira na inter-nacionaloin da nastopa proti delavstvu, kateremu je slovenska zastava še sveta. S socialnimi demokrati se je blamiral tudi „Narod", ker bedastoče, kakor je v ^Narodovem" poročilu stavek: „Prišli so j e -z u i t i, ki so učili, da mora biti svet sestavljen tako, da so na eni strani kapitalisti, na drugi strani pa reveži. Delavski socialni papež Leon XIII. je ta nauk sankcioniral", se lahko sramuje vsa inteligenca, ki vzdržuje „Narod", da piše take gorostasne neumnosti. Sestanek jugoslovanskega dlja-itva. Poročali smo, da so prišli obiskat bolgarski dijaki svoje srbske tovariše v Bei- grad. Po odhodu bolgarskih visokošolcev stopijo srbski visokošolci takoj v dogovore s hrvaškimi in slovenskimi visokošolci o splošnem j u g o s 1 o • v a n b k e m dijaškem sestanku, ki bo v septembru. Upajo, da se hr vaški in slovenski visokošolci tudi odzovejo povabilu. V istem času, ko bo jugoslovanski dijaški sestanek, prirede v Bolem-gradu tudi jugoslovansko umetniško razstavo, ki ima služiti za podlago kulturnemu ujedinjenju Jugoslovanov, kar je neobhodno potrebno, ako hočemo sploh živeti kulturno življenje, ker samo za se nobeno jugoslovansko pleme ne more storiti mnogo, a ujedinjeni Jugoslovani lahko storijo veliko. Tozadevni predlog je priobčil v uglednem beligrajakem dnevniku »stampi« eden vaeučiliščnih profesorjev in Srbi so ga navdušeno pozdravili. Ista razstava bi se priredila tudi v Sofiji, Zagrebu in Ljubljani. — Nadvojvoda Ferdinand na Gorenjskem. Z Dovjega se nam piše : Pretečem četrtek je bil tu na lovu nadvojvoda Ferdinand. Nad Mojstrano je ustrelil divjega petelina, njegovo spremstvo pa je ustrelilo dva. Videti ga je bilo tudi pri šmaraični po-božnosti. — Osebne vesti. Davčni adjunkt g. Alojzij I p a v 11 z v Radovljici je imenovan davčnim tficijalom. — Za poštnega kontro« lorja v Pulju je imenovan poštni oficijal g. Viktor K 1 i n a r. Za prov. poštnega uradnika je imenovan poštni aspirant g. Jožef O t o -n i č a r v Šl" Petra za Ljubljano. Prestavljeni so : poštni praktikanti: Jožef R z e -h a I it Ljubljane na Rivo, Franc Podboj in Franc M a t j a n iz Trsta v Ljubljano, poštni pomožni uradnik Frano P e t i a k iz Ljubljane v Opatijo. Mesto poštnega ekspe-dienta v Zagorju je dobil poštni ekspeditor g. Alojzij D o m i c e 1 j istotam. — Najznamenitejše orgle v dr žavi — delo slovenskega duhovnika. Znamenitost prve vrste so ua grobu sv. Florijana pri Sv. Florijanu na Gorenjem Avstrijskem postavljene velike orgle delo slav nega mojstra ljubljanske škofije, duhovnika Franceta Križmana. Ko jih je delal ža dve leti, namreč 1. 1770. in 1771., so ga radi nekega nesporazumljenja odpustili. Šele 1.1837. je prišel iz KloBterneuburga Iv. Gregor Fischer ter dovršil delo. Pozneje 1. 1873. in 1875. jih je Solnogračan Matevž Maurecher precej popravil in zboljšal. Orgije imajo sedaj 94 registrov in 4 manuale. Oi 4993 piščalk jih je 4015 iz cina in 978 iz lesa. Največja cinasta piščalka tehta 275 kg in meri v obsegu l1/* m. Stroški zadnjega popravljanja so znašali 15.000 gld. Strokovnjaki trdijo, da so to v vsa tem obziru najboljše orgle ceie monarhije, le v velikosti jih prekašajo one v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. — Iz Novega mesta. V kapiteljski in mestno-župni cerkvi v Novem mestu pre skuševale se bodo v torek, 17. t. m., n o v e orgle. S prijaznim sodelovanjem pev skega zbora slavne c. kr. višje gimnazije in sl. »Dolenjskega pevskega društva« proizvajal bo cerkveni pevski zbor sledeče glasbene točke: 1. P. Hartmann pl. An der L*u Hoch-brunn O. F. M.: S. Francesco. Praeludio et Coro finale. 2 G. Tartini (Padua, 1692-1770): Italijanska cerkvena arija. 3. Adoro Te de vote. Koral. 4. I. Seb. Bach (1685—1750): Preludija za orgle. 5. G. Rihar: Čisto spočetje Davice Marije. 6. Jožef Callaerts (or-ganist pri stolnici v Antvverpnu in profesor za orgije na kraljevem konservatoriju): 0^. 25. Priere. 7. Ign. Hladnik: Psalm 102. Za mešan zbor z bariton • solo in spremljavo orgel. 8. I. G. Edvard »tehle (stolni kapel nik v St. Gallenu). Koncertna fantazija o cesarski pesmi, za orgle. Pričatek točno ob 8. uri zvečer. Kdor ima pravico do sedeža v cerkvi sicer, ima jo tudi ta večer; prosti prostori v prezbiteriju so odmenjeni slavn. uradništvu. S tem vljudno vabimo k udeležbi ter obenem prosimo cerkve dostojnega vedenja. Novo mesto, 9 maja 1904 Predstoj ništvo kapiteljske in mestno župne cerkve. — Obrtne težnje. 1i Črmošnjic se nam piše: Šolsko zgradbo v Črmošnjicah je prevzel častnik v rezervi, gospod Juiij Ma-cerle iz Gradaca pri Metliki. Žalostno je to pač za obrtnike, kateri plačujejo davke, a kljub temu imajo prednost neveščaki, kateri prevzamejo večkrat po slepih cenah cele stavbe in potem pritiskajo na obrtnike, da jim še ceneje dela|o. Razume se samo po sebi, da dobrih obrtnikov ne dobe, zato so navezani potem na nerazsodne in nezmožne obrtnike, kateri ne znajo ceniti, še manj pa po pravih oblikah delo zgotoviti. Slednji gleda, da čim več dobička napravi pri zgradbi, zato pa tudi površno zgotovi. Strokovnjaki so zahtevali doplačila do 30 odstotkov, s katerim bi bilo možno Bolidno zgotoviti zgradbo, medtem ko je prevzel neveščak, rezervni častnik, za toliko ceneje. Umestno bi bilo pač, da se taka dela dajo nadzorovati od ve-sčakov obrtnikov, ne pa samo po inženirjih, kateri se vendar ne morejo popolnoma spo znati na cbrtna dela in njih sestavo. Obrt niki naj bi povsod zahtevali, da be smejo le oni sami udeleževati takih dražb, ne pa kak drugi, ki nima strokovne izobrazbe. Čevljar naj ostane pri svojih kopitih! Oddajalne komisije naj bi se strogo ozirale na to, je li dotični povsem zmožen v svojem poklicu, brez ozira ni nizke cene, katere stavijo navadno takozvani »krauterji«. Škodo trpe največkrat vsled tega tudi cele občine, katere imajo prispevati k šolskim zgradbam. Zadnji čas je, da bo obrtniki združimo, ker le v skupnosti si pridobimo nekoliko več pravic, katere nam pristojajo. Ne dopuščajmo, da bi nas samo takrat poznali, kadar je treba obrtne davke plačevati, zahtevajmo, da se nas pozna tudi takrat pred drugimi sloji, kadar se gre za naše koristi! Kdor trka, se mu odpre! — Važna razsodba za učitelje. Dunaj, 14. maja. Spodnještajerski uči telji, kateri so člani stalnega odbor« za pripravo gradiva okrajnim učiteljskim konferencam, zahtevali so od deželnega šolskega sveta, da jim povrne, kadar morajo iti k seji, potne stroške in hranarine. Deželni šolski svet je učiteljsko zahtevo odklonil in tudi pritožba na naučno ministrstvo je bila brezuspešna. Učitelji so sa pritožili na upravno sodišče, katero je ugodilo pritožbi in razveljavilo tozadevni ministrski odlok. Razsodba se glasi, da imajo učitel)i - člani stalnega odbora za okrajne učiteljske konfe renče pravico, zahtevati povračilo za stroške, ki jih narede, kadar potujejo k sejam stal nega odbora za učiteljske okrajne konference. — Nesreča na gorenjski železnioi. V bližini postaje sv. Jošt nasproti Okroglega so nsšli danea zjutraj na železniškem tiru mrtvega nekega mlinarja. — V bohinjskem železniškem predoru je ponesrečil delavec Alojzi] Minconl. Padel je z visočine petih metrov in ai zlomil n?go. — Nesreča vsled pijanosti. Na poti iz Polhovega grade« v Ljubljano se je Elizabeta Zalaznik tako napila žganja, da je mi d potjo padla in se težko poškodovala. Prep eljali so jo v dež. bolnico. — Napad v župnišču. Križe pri Tržiču. »Slov. Narod« in »Gorenjec«, prvi v 84 št. in drugi v 16 št., pišeta o nekem napadu delavca v predilnici v Tržiču z imenom Luke Jazbeca v tukajšnjem župnišču dne 10 aprila. Po dopisih soditi, je bilo res groz no, poštenega človeka, ki prinese za maše za rajnke stariše, napasti, po obrazu razpras-kati in razbiti z njegovo lastno palico. To so zares tolovaji, vredni strogega zapora. Pričakovali smo preiskave, da bi se resnioa zvedela po aodnijskem potu, a zaman; zato naj tem potom resnicoljubni svet izve resnico : pred župniščem in na dvorišču so po večer-niči stale cerkvene pevke, pevci in organist, da bi imeli pri župnikovem glasoviru skušnjo. Luka Jazbec, prišedši iz Tržiča po ceati, napade s psovkami najpoprej pevke in organista, nato še fante; v župnikovi uradni sobi je bilo njegovo obnašanje tako surovo in ne-obteBano, da mu je župnik pokazal vrata, ko mu je vrnil denar K 480 za dve maši, ki naj bi bili oznanjeni. Ker pa ni hotel oditi, pokliče dva pevca, ki sta ga prijela za roki, mu izvila palico, s katero je mahal, ga peljala po stopnjicah doli, po veži na dvorišče, palico vrgla za njim in vežna vrata zaprla. To je tolovajstvo! Kje je bil razbit in raz-praskan, ni znano, kajti imamo pričo, da pol ure po tem dogodku še ni imel praske. Za onim poštenim možem, ki je prišel vlani v župnišče, ne iskat dela, marveč kaj vzeti, ako bi bila prilik?, le žalite in pojdite ga tolažit, ker mu je c. kr. deželna sodnija prisodila 18 mesecev seje na Žabjaku zaradi njegove poštenosti in delavnosti. Gliha vkup štriha! — Rotovž, ki je bil zidan z — vinom. Novomeški rotovž, ali staro mestno hišo so začeli te dni podirati. Zidan je bil leta 1720 z — vinom. Bilo je namreč tisto leto vino silno slabo, pa so z njim narejali malto. Slari stolp so podrli 2 junija 1856, ter potem pozidali novega. Sicer sa pa rotovž na zunaj ni nič spremenil v teh 184 letih. — Glasbeno društvo se je osnovalo v Norem mestu. Predsednik je g. dr. Jak. S c h o g u 1 a. — Poroke. Poročil se je danes gosp. Valentin Kompare, o. kr. davčni pristav v Krškem, z gdč. Ano Prevc iz Kranja. — Dne 22. maja sa bo poročila gdč. Marija Golob iz Kranja z gosp. Ivanom H a b j a n o m iz Šoštanja. — Poročil se je gosp. Anton Germek, učitelj na Bukovici pri Skofji Loki, z učite liioo pri sv. Lenartu gdčno. Antonijo Rakove c. — Poročil se je na Dunaju v Votivni cerkvi g. Pavel Mosettig, o. kr. okr. komisar v Trstu, z gdč. E v g e -nijo Beniachevo, hčerko komerc. svetnika g. G 6 z o B e n i s c h a. — Umrl je v Tržiču g. Friderik Ankernius v starosti 86 let. — V ka pucinskem samostanu v Gorici je umrl brat Fabijan Olfič. — Imenoval je deželni odbor v deželni sanitetni svet g. dr. K. viteza Blei-weisa in dr. Kopfivo. — Nova pošta je bila včeraj odprta v Hudajužini; vsakdanjo zvezo ima s Pod-brdom in Grahovim. — Vrh (Sv. Trije Kralji) nad Idrijo. Iz R o v t nad Logatcem se nam poroča: „Slov. plan. društvo" je prišlo na pametno misel, izvršiti markacijo od Vrhnike do Sv. Treh Kraljev, kjer je krasen razgled na planine in daleč na okoli. Od tam pa se vsakemu nudi prilika vrniti se v Skofjo Loko ali pa bližnje Rovte in po železnici domu. Opozarjamo le na to, da je za Vrh treba turistu nesti malo okrepčila seboj, drugače pa dobi v Rovtah istega dovelj v tamkajšnjih gostilnah. — Sadna letina bo po poročilih, došlih iz več dolenjskih krajev, povsod ugodna. — Uradna učiteljska konferenca za logaški okraj bo 9. julija 1.1. v Dolenjem Logatci. — Železnica Skofja Loka-Zelez niki. Iz Železnikov. Včeraj, v nedeljo popoldne ob 4. uri je bil v našem trgu shod posestnikov in konzorcija za zgradbo železnice Skofja Loka-Železniki. Shod je sklical predsednik konsorcija g. A. N o v a k. Predsednik je poročal o dosedanjem delovanju konsorcijevega odbora. Po živahni debati se je enoglasno sklenilo, da se predložč udeležencem vpisovalne pole za prostovoljne darove k preddelom nameravane proge. Med 60imi udeležniki nabralo se je 4140 kron. Kakor se vidi, je zanimanje za to železnico veliko in je upanje, da se preddela kmalu izvrše. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Pekovski pomočnik Avgust Šimenc, ki je kradel pri pekovskemu mojstru P a u-e r j u v Ljubljani, je bil obsojen na tri mesece težke ječe. — Prostak 17. pešpolka Vencelj H v a 1 a se je na dopustu v Smarji metal s posestnikovim sinom Janezom Močnikom. Hvala je ponoči postal nezavesten in drugi dan v vojaški bolnici umrl. Močnik je bil radi pregreška proti varnosti življenja obsojen na pet tednov ostrega zapora. — Delavec Anton Čuk je radi neke pomeranče Andreja Majarončiča v Kre-garjevi gostilni na Martinovi cesti toliko časa bil z vrčkom po glavi, da ae je vrček razbil. Čuk je dobil za to pol leta težke ječe. Orožnikom se je ustavljal. Jožef Vatovec, delavec iz Njeverk, je bil za radi vlačuganja že 6krat pa tudi zaradi raznih druzih prestopkov že večkrat kaznovan. Dne 25. aprila t. 1. se je obdolženec z dvema drugima fantoma na cesti tako vedel, kakor da bi se med seboj tepli, to pa le, da bi orožnike dražili. Ko sta orožnika prišla na lice mesta, sunil je Vatovec orožnika v levo nadlehtnico. Obsojen je bil na 8 me secev težke ječe. — V Ameriko je odpotoval Franoe Debevec, posest, sin iz Lipsenja pri Starem trgu leta 1901, kakor sam pravi brez potnega lista in ne da bi zadostil naboru. Obsojen je bil na 5 dni ostrega zapora in na 10 K denarne globe. — Na čeber porinil je Janez Pavlin, bajtarice sin iz Loke, dne 15. labruvarja t. I. v Trzinu Franceta Seršena, s katerim sta se prej nekaj ruvala, tako, da sta se mu na levi strani dva rebra zlomila. Obtoženec kateri je precej gluh in ne posebno bistrega uma je bil obsojen na en mesec zapora. — Tepež med delavci. Dne 24. aprila t. 1. prišel je delavec Janez Medved neko liko opit v barako Janeza Kralja v Pod homu, kjer je imel stanovanje in hrano. Ker je pa le preveč sitnaril, odpravili so ga iz barake. Takoj za njim sta šla delavca Janez Pavlič in Andrej Močnik. Prišlo je do te peža, pri katerem je zadobil Medved ubodlaj na levi podlehtnici in na glavi dve le h ki poškodbi. Pavlič je bil obsojen na 6 me secev, Močnik pa na 6 tednov ječe. — Šolarja tepel. Dne 3. marca t. 1. so se po končanem nauku šolarji v Vodicah kopali. Šolar Janez Toni je z nekim rimel nom tolkel po ograji bajtarja Janeza Jeraja kar je tega tako raikačilo, da ga je z gaj želnikom najprej udaril po glavi in ko je padel, zadal mu je še en udarec po životu Obsojen je bil na 2 meseca ječe. — Otrok utonil. Dne 22. mar :a je utonila 2 in po leta stara posest, hčerka H. Tehovnik. Zakonska Tehovnik pravita, da se je nesreča tako naglo izvršila, da tega sploh moč ni kilo sorevi diti. Sodišče je obsodilo mater na 8 dni ostrega z dvema postoma poostrenega zapors. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. France Kaplan in Marija Kaplan iz Bele cerkve sta na zvit način spravila svojega sina v Ameriko. Kazen: oče 7 dni; mati 5 dni 1 post, 10 kron. — Ana Čine, stara tatica, je hkradla Neži Sedlak bankovec za 50 kron in enkrat prej 8 kren. Ko se je zbala ovadbe, oziroma bila že ovadena, nagovarjala pa je Čine še Sedlakovo, da naj pri sodniji reče, da je denar zgubila, a ga našla. Toda bilo je prepozno. Tatini je prišlo c. kr. orožništvo na sled. Sedela bo 4 mesece in imela dva trda ležišča. — France Vidmar iz Malega Osolnika, pa se je zoprstavil ru-bežni in tudi }ože Viranta sodnega dostavljavca zmerjal. Radi javne nasilnosti in pre stopka proti varnosti časti, dobil je 4 mes. poostrene ječe. —Janez Plut iz Dol. Loknic in Janez Mavrin iz Čepelj, šla sta v Ameriko, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostimi. Prvi je dobil 10 dni, drugi 7 dni. — Izžrebani porotniki za II. zasedanje porotnih obravnav v Novem mestu so: Lavrenčič Jakob, trgovec v So-dražici; Globočnik Ivan, veleposestnik na Dobravi pri Kostanjevici; Fatin Anton, po sestnik v Višaji gori; Miklitsch Ivan, trgovec v Gornji travi; Miiller Ivan, posestnik v Črnomlju; Koče Jurij, posestnik y Sodovici; Bizjak Anton, posestnik v Kostanjevici; Ko-ščak Jožef, gostilničar v Novem mestu; Zesser Franc, gostilničar v Krškem; Huč ?ranc, posestnik in župan v Gornjih Poni kvah ; Novosel Jurij, posestnik v Perišah ; Skvarc Ivan, posestnik v Dolnjih Skopicah; Luscher Ivan, posestnik v Stalah; Rade Mihael, posestnik v Predgradu ; Bukovec Jan., josestnik na Mrzli luži ; Majerle Marka, po-lestnik in mesar v starem trgu; Pirkar Tranc, posestnik in trgovec v Ribnici; tiuha Anton, posestnik in trgovec v Metliki; Zurc Anton, posestnik in trgovec v Crnom-iu; Podboj Aodrej, posestnik in mesar v libnici ; Matzele Jakob, posestnik z Brezja iri Rudolfovem; Tršelič Ivan, posestnik na Vihrah; Repovž Ivan, trgovec na Dvoru ; Sturm Pavel, posestnik iz Grčaric ; Kriselje Anton, trgovec v Starem logu ; Skubic Anton, pesestnik v Temnem dolu; Jaklitsch Janez, gostilničar v Mosswaldu ; Kune Av gust, pesestnik in trgovec v Črnomlju; Vidmar Leopold, posestnik in goBtilničar v Straži ; Turk Andrej, posestnik in mesar v Višnji gori; Seme Anton, posestnik v Zati čini; Poljane Anton, posestnik v Gabrovčecu; Petrič Ivan, posestnik v Tušem dolu ; Faj-diga Anton, posestnik in gostilničar v Temenici; Skrbeč Anton iz Brež pri Ribnici. Nadomestnikom so bili izžrebani: Ilovsky Ludovik, Miiller Anton, Brunner Maks, Ko-šiček Franc, Kcšiček Jožef, Sali Anton, Gu-stin Adolf iz Novega mesta in Košir Jurij iz Broda ter Petrič Anton iz Prečne. Ljubljanske novice. Policijski svetnik Podgoršek suspendiran. Katior čujemo je policijski svetnik Podgoršek suspendiran za dobo dis ciplinarne preiskave, ki je uvedena proti njemu. Ljubljanski obč svet bo imel jutri svojo redno sejo. Na dnevnem redu je volitev župana, podžupana in odsekov, opustitvi pokopališča pri sv. Krištofu, o podaljšanju pogodbe z plinarno, o zahtevi rektorata graške univerze, naj se občina pri občevanju ž njim poslužuie nemščine. Uradniški dom v Ljubljani. Na občnem zboru tukajšnje podružnice avstro ogrskega uradniškega društva je sprožil adjunkt južne železnice, gospod Ivan Kejžar, vprašanje o ustanovitvi uradniškega doma v Ljubljani. Zbor je izvolil za to poseben odsek. • Kritični noči — Sedem ulomov. Ljubljanska mestna policija menda še ne pomni take kritične noči, kakoršna je bila od sobote na nedeljo. Izvršilo se je namreč v tej noči kar šest ulomov in ti vsi po polnoči. Takoj zjutraj je bilo policiji naznanjeno, da je ulomil neznan tat v Spitzer-jevo trafiko na Krakovskem nasipu, kjer pa ni imel sreče, ker ga je Spitzer sam prepodil. Tat jo je potem popihal na drugi konec mesta, — v Kolodvorske u 1 i c e — in se spravil nad L o r b e r -jevo restavracijo, — pa smola — zopet je bil prepoden. Jezen, da se mu nikjer ne posreči, je splezal na streho Orehkove prodajalnice, v isti ulici in skušal priti skozi okno v prodajalnico. Ker je pa bil Orehek že enkrat lansko zimo na ta način od tatov obiskan, si je pustil napraviti na strehi v oknu železno mrežo in tat je imel zopet smolo. Zločinec je prišel na to na Miklošičevo cesto in tu mu je prišla na misel Loydova restavracija. Odprl je ondi s silo na dvorišču v salon držeče okno in potem vrata v restavracijo. Tam je najprvo ulomil v neko omaro in se napil žganja in ker je zaželel tudi cigaret, je ulomil v bližini stoječo omarico in pokradel 70 do 80 svalčic. Razburjen, da ne more dobiti nobenega denarja, šel je na no tranje dvorišče in od tukaj v iz sv. Petra ceste držečo vežo k prenočiščem. Spravil se je nad vrata pri Jeranovi prodajalni in zopet smola, vrata so bila predobro zaprta. Da bi do denarja ne prišel, si je najbrže mislil, bi bila za mene največja sramota. Idoč skozi Wolfove ulice, padla mu je v oči Razbergerjeva [restavracija. Tukaj je imel malo več vspeha, prišel je z lahkoto v vežo, ker so bila vrata odprta, na dvorišče in od tukaj na mostovi, med stranišfiem in restavracijo. Vlomil je v na mostoviu stoječo omarico in odneiel že lezno kaseto v kateri je bilo nekaj drobiža, nekatere pobotnice in plačilna potrdila Ker je pozabil vzeti ključ, pričakujo ga sedaj g. Razberger, da pride še po ključ. Ker mu je bila sreča tukaj nekoliko milejša, odkuril jo je proti „Narodni tiskarni". Dobil je nekje lestvo, katero je pristavil na mejni zid med „Narodno tiskarno" in stavbo avstrijske ogrske kreditne banke. Tukaj je splezal preko zidovja in potegnil lestvo seboj. Drzni tat je splezal potem po lestvi iz dvorišča tiskarne v prvo nadstropje, zlezel skozi okno v tiskarno in od tukaj šol po vijaku v upravništvo „ S 1 o v e n skega Naroda". Tu je vlomil v pisalno mizo in odnesel čez 2000 kron denarja v papirju, nikelnu in zlatu. Na to je tat v ti noči miroval Policija do sedaj še ni prišla tatovom, katerih je bilo najbrž več — na sled Občinstvo naj si pa šteje v dolžnost, da gre pri zasledovanju tatov policiji na roko. — Dalje se poroča: Danes ponoči je neznan tat zopet vlomil v prodajalno Jean Sohreja v Kolodvorskih ulicah št. 26 in odnesel 89 kron denarja. — Ot> zaključku lista smo zvedeli, da je policija tatu, ki je ulomil v Narodno tiskarno« že dobila v » oBebi uslužbenca „Narodne tiskarne" P i - beršeka, ki je kasiral po Ljubljani za tiskarno denar. Ukradeni denar so našli pri njem. Peš okolu sveta. V Ljubljano je došel Jurij M. Šiling iz Pittsburga, ki je že pre hodil na svoji poti okolu sveta 50.000 an gleških milj. Dne B. avgusta mora biti v New Yorku, ako hoče d biti stavo 5000 dolarjev. Na dan prehodi 50 kilometrov v desetih urah. Umrla je usmiljenka Zofija Frančiška Zdešar. Vzrok — jetika. Koncert »Glasbene Matice« je v soboto dobro vspel. Vdeležba je bila pičla. Poročilo priobiimo jutri. Poročil se je danes gosp. R i h a r d Tavčar, odvetniški knjigovodja, z gdč. Rozino Peterlin. Stavka prevoznikov. Včeraj so imeli pre vozniki shed, na katerem a j sklenili vztra jati v stavki. Ustanovili so stavkarski sklad. Poroke. V stolnici je bil včeraj popoldne poročen g. A n t o n A v s e c , c. kr. sodni avskultant, z gdč. Marijo Simončič. — Poročil sa je danes na Brezjah gospod Frančišek Lovšin z vdovo gospo Elizabeto Černe, gostilničarko v Hilšerjevih ulicah. Čestitamo! Zrele jagode je včeraj utrgal neki izlet nik na »Zelenem hribu". • Izseljevanje. V Ameriko se je dne 14. t. mes. odpeljalo z južnega kolodvora 7 Hrvatov. 30 oseb pa na Vestfalsko. • Pogreša se 4!etni Franc Cuk iz Rav nikarjevih ulicah št. 11. Deček nosi mornariško obleko in je gologlav. • Vojak ponarejalec poštnih nakaznic. V soboto zvečer je prišel prostak 27. pešpolka, Jož f Obermsyer, doma iz &t. Mihela na Štajerskem, v Perlesovo gostilno v Prešernovih ulicah in prosil natakarico Ivanko Gabrovo, da bi mu dala 10 kron na poštno nbkazcico, ker ne more čakati do druzega dne in bi se rad cdpaljal. Ker natakarica ni imela denarja pri sebi, usmilila sta se ga dva domobranska rezervnika in mu dala de nar. Ko sta se pa včeraj oglasila na pošti, da bi dvignila denar, jim je uradnik povedal, da je nakaznica ponarejena. Seveda sta rezervnika stvar takoj naznanila na policiji, katera je vse potrebno ukrenila. Ko je vče raj dopoldne prišel Obermayer iz Sohiavove restavracije na Dunajski cesti, kjer je go stilničarko na ravno tak način ogoljufal, ga je prijel neki četovodja in ga odvedel v vo jašnico. Sumi se, da je Ooermayer na ta na čin ogoljufal že več oseb. Bazne stvari. Zasledovani roparski morilec. Varnostni organi zasledujejo 36 letnega degradiranega narednika Mihaela Emerica iz ptujskega okraja. Zasledovanec je majhen, čokast, slaboten, okroglega obraza z malimi črnimi brkicami in temnorjavih las. Govori nemško, slovensko, hrvaško in laško. Oblečen je črno, kakor kak natakar. Dolže ga več sleparij in tudi, da je umoril v Biorini gostilničarja josipa Imiziča in se polastil njegovih 71.000 kron. Strokovno glasilo tobačnih trafi kantov „Tabak Trafik" je izšlo. Tobačni trtfHant ni.mrava|o ustanoviti osrednjo zvezo vseh tobačnih trafikantov v Avstriji. List prinaša načrt o delovanju prihodnje zveze, ki naj bi izvršila sledeče: osrednjo zalogo, invaliditetno in penzijsko zavarovanje, blagajno za predujeme, bolniško in podporno blagajno Zahteva odpravo nereda pri provizijah in zboljšanje dohodkov trafi kantom. Zadnji čas je že, da so se pričeli organizirati tudi tobačni trafikanti. Znano nam je, da z redkimi izjemami trafikanti zelo malo zaslužijo, ker jih erar pritiska na vse strani. Zato je pa tudi potrebna organizacija, če hočejo trafikanti zboljšati svej poloiaj. Prva iena Crliplja v bedi. Rozalija Montmasson, prva žena Frančiška Grispija, znanega italijanskega državnika, živi v veliki bedi. Stara je že 80 let in leži bolna. Crispi ji je kratko pred svojo smitjo nakazal malo penzijo, a njegovi dediči ji te male svotice po smrti Črispija niso hoteli izplačati. Crispi se je ločil od svoje prve žene, ko je postal ministrski predsednik in je vzel drugo ženo. Novi davki na Angleškem. Na An gleSkem nameravajo upeljau nove davke na tobak in na čaj. Lani je angleški proračun izkaznl za 5 in pol milijonov primanjkljaja. Žrebanje Pri žrebanju 1860tih drž. srečk so bili izžrebani: Glavni dobitek 600 tisoč kron serija 15.667, štev. 2; 100.000 K s. 11 599. št. 16; 50 000 K s. 5200, št. 10; po 20 000 K s. 4781 štev. 20 in s. 11079, št. 14. po 10 000 K s. 436 št. 20 s. 746, štev. 13; s. 1793 štev. 11; b. 4063, St. 11; s. 5583, St 3; s. 6110, št 2; s. 7076, št. 8; s. 9581, št. 7; s. 9729 št. 6; s 9740, št. 5; b. 10 719, št. 20; s. 10.938, št. 12; s. 13 073, št. 3; s. 14124, št. 16 in s. 16085, štev. 4. Gledališče ca poskušene požare." Iz Dunaja se poroča: Tukajšnje zemljemersko in arhiteško društvo bo z oblastveno podporo izvedlo načrt stavbenega svetnika Hell-merja ter za 20.000 K še to leto sezidalo gledališče za poskušene požare. Za malo vstopnino bo mogoče, opazovati celo vrsto požarov. S tem nameravaj o)pomiriti dunajsko prebivalstvo ter je privaditi na požare. Tudi bodo poskušali in občinstvu naznanjali, kakšen vpliv naredi požar na razne živali. Razven tega se bodo predstavljala razna dejanja, v katerih je največja nevarnost, da nastane požar. Najnevarnejše sedeže dobe baje — kritiki. Potres na Balkanu. O skopljenskem potresu dnč 4. aprila se še poroča. Vojašnice, javna poslopja in skoraj vse hiše so poškodovane v Kaza Kocana. Tudi mošeje in cerkve so zelo poškodovane. Na nekaterih krajih so začeli izvirati vroči vrelci, ki so zopet izginili. V Blaci so se podrle 3 mošeje, en orožnik je bil ranjen in en otrok ubit. Vasi Trakana, Banja, Obleševo, Mojanci, Grdovci, Vimca, Istibanja in Pribačevo so tudi mnogo trpele. Ker se potresni sunki ponavljajo še vedno, je vedno nevarnost za vasi. V vaseh Grbovce, Ljaki, Grad in Lipec je razrušil potres vse hiše in mnogo ljudij je bilo ubitih. Kajmakan je prosil za 1000 šotorov, ker je prebivalstvo brez strehe. V mestu Caševo je potres razrušil javna poslopja, cerkve in mošeje. Iz razvalin so dosedaj izkopali mnogo trupel. Vreme v poletju 1904 Po smrti Rudolfa Falba izdaja njegov sin Oton Falb vremenski koledar. V tem je v drugem polletju za 1904 še članek Rudolfa Falba o kritičnih dneh. V juliju bo, kakor ta trdi, zelo spremenljivo vreme. V prvi tretjini meseca bo vreme oblačno in deževno, v drugi suho in jasno, v tretji pa zopet oblačno in hladno. Mesec avgust bo izvzemši sredino meseca zelo oblačen in deževen. 9. sept. bo zelo kritičen dan. Oktober bo sploh zelo oblačen in deževen. Istotako tudi november. V decembru bo sicer zelo ugodno, vendar pa oblačno vreme. Ako bi se izpolnila Fal-bova prerokovanja, ne bomo imeli letos zelo ugodnega poletja, ker prerokuje le oblačno vreme. Velik zapravljivec. Neki francoski dragonec je potrosil v petih mesecih velikansko svoto 2 milijonov frankov, tako da je bil sedaj na prošnjo njegove rodbine stavljen pod kuratelo. Ta zelo bogati za pravliivec ima 60 000 frankov letnih dohodkov. Za eno samo slavije — o priliki, ko je b 1 povišan v službi — je potro3il 90.000 frankov. Nemška nestrpnost. Nemški nacio-naloi napadajo glasilo češke Bocialne demo kracije, „Pravo Lidu", ker hvali vžigalice češke „Snolske matice", češ, da s tem ne kažejo nikake mednarodnosti. Kaj pa naši sccialni demokratje? Kako pa oni priporočajo slovenske vžigalice? Njim so narodna vprašanja deveta briga. Saj še slovenske trobojnice ne morejo videti. Kolo s godbo. Neki francoski tehnik je izumil kolo, na katerem lahko kolesar med vožnjo igra godbo, ne da bi ga to kaj oviralo. Na obeh straneh kolesa je namreč meh in sicer tako prirejen, da ju kolesar z gibanjem nog napihuje. Ako hočo igrati, treba mu je le pritiskati na nadržajU pritrjene tipke. Zveza nemških Židov ustanovljena V nedeljo so se v Berolinu sešli za siopniki raznih židovskih organizaoij na Nemškem in so ustanovili zvezo. Zveza bode zastopala skupne koristi Židov v Nemčiji Kopelji na Japonskem Japonoi nad vse ljubijo snago in najbolj revni Japonci se kopajo vsak dan. Ob gorkih letnih časih se kopajo Japonci vsak dan trikrat. Mrzlih ko pelj Japonec ne mara, voda mora biti gorka, skoraj vroča. V Tokio je tiJoč javnih kopališč in skoraj vsaka hiša ima že svoje zasebno kopališče. Po vaseh se Japono> kopajo kar na cesti. Kopalno kad pripeljejo na cesto, ped njo zakurijo in Japonec se koplje na cesti. Izseljevanje na Angleškem Vsled pomanjkanja dela ]e iz Angleške i>ar«slo na seljevanje v Kanado. Vsak teden se izseli približno 2000 oseb. V Kan»di dobe use-ljenci delo pri kmetovalcih. Največ izseljen cev pripada tekstilni industriji iz Linca shira. Cene petroleju so znižali na new yorški borzi zopet za 25*pointsov. Znižanje je povzročilo, ker so se zasledili novi petro-lejni vrelci na jugu ameriških Zadinjenih držav • 1 S taščo se Je poročil. Iz Londona se poroča: Pred dublinskim policijskim sodiščem se je zagovarjal pred kratkim pomorščak James Thompson, obtožen, da se je po smrti svoje soproge poročil s svojo lastno taščo. Navzoča tašča je kot priča izjavila, da se je obtoženec v obeh zakonih vedel zelo vzorno. Obtoženec je še dostavil, da je v drugem zakonu zelo srečen. Thompson je bil izročen porotnikom. 17 let spala. Zelo pogosti so slučaji dolgega spanja. O nekem zelo zaninnliivem slučaju poroča bremenski zdravnik dr. Herbst. Neka n|egova bolnica ie spala 17 let in je stara sedaj 44 let. Že poprej« je večkrat za spala za dalie časa. V januarju 1886 pa je trdno zaspali t r se vzbudila šele leto*. Ves la čas ni odprla očij, niti izgovorila nobene besede, smpak popolnoma trdno spala. Ves ta čas ji je stregla njena alužabnic«. Tekom ■teh 17 let so ji izpadli vsi zobje ter jih je nekaj tudi pojedla. Ko se je vzbudila, ni vedela, koliko časa da jo spala, ampak rekla, da je eno noč prav dobro prespal«. Zelo so je čudila, da se je med tem v njeni okolici vse spremenilo. — Vzbudil pa jo je plat zvona, ko je v bližini njenega stanovanja nastal požar. Pogumni deček. V neki elzaški vasi je stal neki desetletni deček razoglav blizu čebeljnaka. Kar naenkrat se vsede na njegovo glavo kraljica bučel in za njo še na tisoče bučel. Ko je njegov oče to zapazil, je hitro zaklical dečku, naj bo miren. Nato je oče šel po vodo, jo vlil na dečkovo glavo ter z nje roj posnel. Dečka niti ena bučel ni vpičila. Lov na — pasje repe. Iz Moskve se poroča: Nekaj dni se že klati tu tolpa mladih ljudij, ki vsakemu psu, katerega vjame, odreže rep. Radi tega se že od vseh strani pritožujejo, da ni noben pes varen svojega repa. Policija pridno zasleduje čudne lovce ter jih je pet že zasačila. Vendar pa ta čuden lov še sedaj ni ponehal. Lahkovestni porotniki. Zelo lahko-vestni porotniki so v okraju vzhodnih Pi-renej na Francoskem. Tekom zadnjega po-rotniškega zasedanja je bilo namreč v Perpignanu od 21 obtožencev 19 oproščenih. Za nedolžne so bili spoznani: Neki delavec, ki je z dinamitno patrono ranil svojo taščo ter dejanje tudi priznal; neki goljufije obtožen bankir; neki nenravnega načina obtožen trgovec in 16 mladeničev, ki so se nesramno vedli na izprehajališčih proti deklicam in gospem ter bili radi takih činov že preje obsojeni. Nov strojni top. Gorenjeslezijški »Tagblatt« piša, da je bil pred kratkem v vojno ministrstvo v Berolinu poklican rudar Albert Ljdvig, da pokaže svoj novi strojni top in d«e novi puškini sostavi, kaure je sam izumil. Ludvig je Poljak t.?r ne raiume nobene nemško besede. V mrestih urth sa je pečal z orožno tehniko. Ssar je 20 let. svojo izumitev ie imel že ponuienih 36.000 mark. toda i h ni vsprejel. Nova iznajdba proti požarom v gledališčih. Iz Barolina se poroča, da sta mtendant kaseljskega dvornega gledališča Hilza in stavbenik Karst izumila novo na pravo v varstvo gledalcev pri požar h v gledališču, ki se uvede pri novem dvornem gledališču v Kasiu. N»pra>ila bodeta namreč takozvano »požarno ulico«, ki bo gedališki eder popolnoma ločila od prostora za gledalce V pouk ljubljanskemu županu. Pri neki slavnostni pojedini je predsednik Morton Max Michaels sklenil, da ne pokvari gostom slavnostnega kosila z dolgim govorom. Po juhi se je dvignil, se priklonil na vse strani in rekel: „Gentlemen, eat!" (Gospodje, jejte!) To je spregovoril in se vsedel. Veliko ploskanje je pričalo, kako je bilo gostom všeč, da jim ni z dolgim govorom pokvaril veselja do jedi. Po kosilu je moral najstarši član društva se predsed-sedniku zahvaliti za napitnico. Bali so se, da bode dolgo govoril, a prekosil je še predsednika. Dvignil je kozarec, se priklonil na vse strani in spregovoril: „Gentlemen" (gospodje) izpil svoj kozarec in se zopet vsedel. Nekoliko več je moral spregovoriti pri napitnici na čast damam mister John Vtrong. Dvignil je kozarec in rekel: „Dame — amen". Darovi. Za Vegov spomenik so došli v Ljubljano sledeči darovi: Nj. Veličarstvo kralj danski Kristijan 100 K; Kornelij Go-rup, Trst 100 K; polkovnik pl. Urheimb, Maribor 25 K; neimenovani 25 K; dvorni svetnik Frano Kolenz, Gradec 20 K; trgovec Fardinand S uvan, Liubljnna 20 K; major Schiwiz pl Schiwizhoien, Dunaj 10 K ; ma jor A. Jaaenko, Ljubljana 5 K; častniški ki r oijonirskega batajlona št. 10 Pczemis! 10 K; polkovnik P*ič, L^bliana 4 K; pol Uovnik pl. Riedl. Liubijana 2 K; maior pl. Reohbacb, Ljubljana 4 K; fom. pl. Albori, Sarajevo 10 K ; okrajni giavar dr Volkmar, Novi Byczov 25 K; Dragotin II ibar, tovarnar, Liublja«* 20 K; dr. Aloizij Praun-sois, L ubljana 20 K; dr. Schmidinger, c. kr. notar, Liubijana 5 K; skupaj 425 K. Ker je bilo že popreje nabranega 6370 K 49 v., jp, »ko f-c to t sito prištejemo, na branega 6795 K 49 v. Srčna hvala darovai1-c«m! Nadaimi darovi se blagohotno vspre-jemajc. — Osrednji odnor za napravo Ve-gnvecr« «oom' nika v L ubljani Za ..Ljudski sklad" s > darovali sledeči p. u. gospoda : S ak Matja 2 K, Zelnik J.^žef 2 K, Pin-tar Mata; 2 K, Gr^gonč Rudo I 2 K. Fi«kar Jtnez 2 K, Lesar J^nez 2 K, sbrfe: III 6 K, Šiška Josip 5 K F. A. 5 K, Arko Miha 5 K, neimenovan 46 K 25 vm., Siinenec Anjrej 10 K. Florijančič Ja-.ez 10 K. f tlefonska in brgojavvie poročila. Poročilo grofa Goluchowskega. Budimpešta, 16. maja. (Kor. urad.) Minister za vnenje posle, grof Golu-c h o w s k i, je danes v delegacijah podal naslednje poročilo: Politične razmere sa cd zadnjega zasedanja delegacij niso premenile. Odnošaji, ki nas vežejo z vsemi državami, osobito pa z Rusijo, so najboljši. Italijanska vlada je preprečila nadaljno agitacijo strastnih agitatorjev proti naši državi, ker politični krogi v Rimu vedo ceniti dobre razmere z našo državo. Razgovor z italijanskim ministrom Tittonijem v Opatiji se je Bukal v okviru konservativnih načel, ki se jih drži naša politika in si jih je prisvojila tudi Italija, osobito glede Balkana. V istem smislu se je izvršil dogovor med Anglijo in Francijo. Žalosten pojav pa je rusko-japonska vojska, ki utegne imeti slabe posledice za vso Evropo. Naš« država je v tem oziru popolnoma nevtralna, in upanje je, da ostane vojska omejena. Ugodnejši pa je razvoj reform na Bilkanu. Dasi Turčija dela velike težave, vendar so je pričela reorganizacija orožništva sredi makedonskih vilajetov. S časom se ta organi z&cija prične tudi drugod, ko se dobi dovolj domačih Častnikov. Največjo pozornost je treba obračati na okraj Kosovo, kjer bivajo skupaj kristijani z Albanci. Avstrija in Rusija pa hočeta z vso odločnostjo izvesti tudi ostali načrt reform, kakor je bil določen v Miirzstegu. Upamo, da Turčija ne bode ovirala dela, kakor je bila doslej njena stara navada. Ako Turčija uvidi svojo korist in je lojalna, bode sama pripomogla, da se reforme čim-preje izvrše. Turčija bi morala biti slepa, ako bi se upirala našim dobrim namenom, ki ji zagotavljajo obstanek. To smemo sedaj tembolj pričakovati, ker je Turčija sklenila pogodbo z Bolgarijo in tudi Srbija ne podpira vstašev. Toda časa ne smemo zgubljati, zato upam, da bode Turčija spoznala naše dobre namene. Jako važno nalogo ima vlada tudi glede trgovinskih pogodeb z vnanjimi državami, v prvi vrsti z Nemčijo in Italijo. Upam, da se tudi to delo posreči in ustanove povoljne trgovinske zveze. Čehi in Jugoslovani proti zahtevam vojnega ministra. Budimpešta, 16. maja. Delegati so osupnjem nad zahtevami vojnega ministra. Čehi so že sklenili, da bodo glasovali p r o-t i in napovedujejo hud boj vladi. Velike za-hteve vojnega ministra pobijajo vsa demen-tiranja o mobilizaciji. Vlada upa, da bode uplivalo na ogrsko delegacijo glede zahteve vojnega ministra dovoljenje prenosa Rakc-czijevega pepela. Presenečenje mej delegati nad velikimi zahtevami vojnega ministra je tem večje, ker so merodajni krogi še nedavno trdili, da bodo izvenredne potrebščine za armado in vojno mornarico nizke. Dele gati trde, da so zahtevane svote tako visoke, kakordabistali pred vojsko. Značilno za razmere v naši državi je, da za dela na socialnem polju ni nikdar denarja za topove ae pa vedno zahtevajo nove žrtve. Kakor je že lani delegat Slovencev dr. S u • s t e r š i č v delegaci|i izjavil, da predno prihaja vojna uprava s svojimi novimi zahtevami, mora ljudstvu v Avstriji dati splošno in enako volivno pravico, tembolj bo imel vzrok nastopiti sedaj, ko vlada zahteva toliko milijonov za oboroževanje, slovanskim narodom pa noče dati niti potrebnih šol in hoče, da bi samo za militarizem izkrvaveli. Budimpešta, 16. maja. O sprejemu delegacij pri cesar|u hm poroča : Ceaar se ni v pogovoru z deiegati z nobeno besedico hotel dotakniti notranjega političnega položaja Ko je deleg»t Pacak dotaknil se notranje političnega položaj«, dejal jo cesar: „Jaz o tam ne bom govoril besedice. Vse pride v časopise." Dr. S u s t e r š i č u je cesar dejal, da ga veseli videti zoput v delegaciji. Dr. Susteršiču je vladar tudi dejal, da jako pridno dniuje v delegaciji. Budimpešta, 16. maia. Napram delegatom gosposke abornice je cssar povdarja! potrebo zahteve vojnega ministra ter je izrazil upanje, da bodo delegati vsled svojega palriotizm« odobrili zahtevo. C -sar je pri stavi', da zunanji položaj nikakor ni vznemirljiv Budimpešta, 16 maja. Predsednik proračunskega od-e^a namerava v odseku dati najprej v razpravo stalne točke proraiuna. Proti zahtevi vojnega ministra je veliko pro-tivje. Delegacije bodo odgodene v četrtek in se snidejo zopet po B.nkoštih. Do tedaj bo vlada posredovala. Budimpešta, 16 maja. Proračunski od-Bek delegacije je sprejel predlog Chlumec-kega, naj se k obravnavi o zahtevanih kreditih vojne uprave ponabi vojnega ministra. Budimpešta, 16. maja. Delegati nemških strank so imeli o zahtevah vojnega ministra posvetovanje, na katerem so so v prvi vrsti posvetovali, kako dobiti pokritja. Sklenili so pozvati finančnega ministra, naj v proračunskem odseku poroča o tem. Poslanec Sehilk je povdarjal, da bi »teženje državnega proračuna z dolgom potom § 14 ne bilo zakonito. Namci so poslali dva odposlanca h Korberju, ki je dejal, da slada ne misli najemati posojila potom § 14 in da pride po Binkoštih s finančnim mini strom v Budimpešto dat pojasnila. Japonsko-rnska vojska. London, 16. maja. Reuterjev urad poroča: Iz Petrograda prihaja poročilo, d a so v luki Port Artur ruski mornariški kadeti, ki so bili na parnem čolnu, potopili neko japonsko križarico. Pariz, 16. m»ja, V Pičevu so Japonci izkrcali zopet dve diviziji. Sest japonskih di v zij koraka sedaj proti L>aojanu. Japonci pravijo, da si v zadnjem trenotku izpremo-nili svoj bojni nsčrt. Petrograd, 16 maja. Bivši poslanik v SOulu, Padluv, pravi v svojem poročilu, da je japonski poslanik Hajasi. ko je naznanil korejskemu cesarju začetek vojske, rekel: Japonska hoče pregnati Ruse iz cele Mandžurije. Za časa vojake bo v vaeh zasedenih deželah, torej v celi Koreji, imelaJsvojo lastno vojaško upravo. Petrograd, 15 maja. Aleksejev brzojavlja carju : Dobil sem po kurirju poročilo, k«j se je delalo v Port Arturju od 6. do 12. maja. Kurir je od postaje Dašišao odšel en dan, preden bo Japonci v drugič razdrli ielezn sko zvezo. Dne 5. maja se je japon-Bka eskadra, obstoječa iz križaric in torpedovk, prikazala pred Port Arturjem 01 tega časa blokira oriatanišče. Popravljalna dela na „Ratmanu" in ..Cesurjeviču" dobro napredujejo. Ko so naši pre skovali pristanišče in vhod'8 li{'4| s. zah. j jasao 26-2 | sr. jjzah. | pol. obl. Srednja temperatura sobote 12 4°, norm. 13-9". Srednja temperatura nedelie 15'6", normale 14 0'. (Hizarske pomočnike in učenca v poduk sprejme MATKO MALOVIČ, mizar v Novem mestu, su 3-2 Zahvala. 878 Za izkazano sočutje med boleznijo in ob smrti našega preljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata, strica, svaka in zeta, blagorodnega gospoda Adolfa Kleina, lastnika tiskarne izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znaacem svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo blago-rodnim gospodom: županu Ivanu Hribarju, predsedniku mestne hranilnice Vaso Petričiču ter gosjiodom mestnim odbornikom, vladnim, deželnim in mestnim uradnikom, darovatel.iem prekrasnih vencev, gospodom lastnikom tis' Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žireh registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 5. junija 1904 ob 3. uri popoludne pri načelniku. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Odobritev računa za leto 1903. 3. Slučajnosti in nasveti. 875 i-i Načelstvo. ...........................................................................minili I Že skozi 19 let I boleham na želodcu. Po § poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta 3 1896. rabiti Vašo | „ tinkturo | b za želodec, | s ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- = kujoče zdravilo, pa ne = - , le meni, ampak tudi = = raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- | | daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, | H ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—2 | Friderik Repolusk, I = župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Jlisslinff, = 16. dec. 1903. = Resnici čast! Vaše ,,Železnato vino" se mi je pri | = rfnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav = | posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- = E krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- = | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato i | morem Vaše res izborno železnato vino iz = | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih I | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! = Anton Žnidaršič, | § župnik pri Seli cerkvi, p. št. Jernej, Dolenjsko = r 1. marca 1904. | Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana 1 = lekarna ,Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni = založnik Njihove Svetosti papeža. = uiHmmiMMiiiiniMmmiimmnMiiimmuitMiiiHiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiT „Slov. delavsko stavbno društvo" Ljubljana. Ker je bil na (lan 15. maja 1904 sklicani občni zbor nesklepčen, sklicuje se drugi občni zbor na nedeljo, 29. maja 1904. ob polu 10. uri dopoldne v gostilni .Rokodelskega doma" v Ljubljani z enakim dnevnim redom. Ta občni zbor bo v smislu društvenih pravil sklepčen ne glede na število navzočih članov. Ravnateljstvo. Opomba: Ženske imajo le kot člani društva dostop pri občnem zboru. Žene članov nimajo pristopa. 876 1 Kdor svoje zdravje ne vživa drugih destilatov nego le rastlinski liker -ali- rasti, grenčico Florian Najnovejše odlikovanje: Zlata svetinja v Parizu!! Pohvale odličnih higijenikov! Izdelek rasti, destilacije „FL0RIAN" v Ljubljani. 868 (2) Priporočam vam svojo lepo zalogo birmanskih daril, vsakovrstne Zlatnine, srebrnine, namiz-<= nega orodja (Besteck) in žepnih ur. Za obilni obisk prosi z velespoštovanjem Karol JanuS, juvelir in zlatar 821 (4) Ljubljana, Židovske ulice 3. AM^tM^NII^A | mr Pijte i r Klauerjev f najzdravejši vseh likerjev. 544 150-20 Za mesec junij priporoča 814 3- 3 evharisticne pesmi Slavajezusu P. Hugolin Sattner za polovico znižano ceno: ptrtitura 3 K, štirje glasovi 1 K. Naslov: Frančiškanski samostan, Ljubljana. I I I I 124 12—f teman Mt, Bi! t' 159 ^ K, Prva hrvatska rvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za iziožbe in portale G. ZAGREB, Ilica 40 _ priporoča svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. -i—^ Ceniki zastonj ln franko, Krojaški salon za gospode Ivan Ma grlic Ljubljana, Stari trg štev. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. o 00 292 26-21 % Cezar Milotič Ljubica Milotič roj.Magajna rTjrSs^ poročena, ^šzrs^ Vreme. 16. maja 1904. Kanfanar. 874 1-1 •i-^:'-'.E* ■r/--"s*.'-h Primerna birmska darila! Na/.nanjam, da imam v zalogi več sto kosov srebrnih in zlatih ur kot birmska darila po zelo znižanih cenah. Imam tudi prav poceni uhane, broško, zapestnice, lorgnon-ve-rižice itd., vse nove oblike. Imam tudi veliko zalogo »T poročnih daril ^m in sicer: namizno opravo (Besteck) is kina- ali iz pravega srebra in različne druge okraske. Slavno občinstvo vljudno vabim na ogled in obilni obisk. Z vsem spoštovanjem se priporočam Franc Čuden, trgovec tn urar v Prešernovih ulicah nasproti frančiškanskega samostana ln filljalka na Mestnem trga nasproti rotovža. Ceniki franko in grntis tudi po pošti. 265 52—19 ) Naprodaj je v St.Vidu nad Ljubljano največja jednonadstropna hiša štev. 51 „pri Kraljici" ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v liiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K Moglič, Ljubljana, Rimska cesta St. 20 ;. uatmene ir.f rmacije se dobe iste tam vsak dan cd 12. do 2 ure popoldan. 813 14—8 NžijvCČjži Zfllogfl najboljša in naiceneiša tvrdka za Copieev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in mizarja. LakOV, pristnih angleških, za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posi.dicah po '/,, V* 7s in 1 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljšo. Rapidola, pripravnega ju vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa m pohištva. 288 60--25 naročevanje ozir. nakupovanje ^ Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Sotioiifeida. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in r u d n i n 8 k i h. Kleja za mizarj« in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. _ __.i, Ustanovljeno 1. 1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ============ v Ljubljani. ===== f f f f t 4* gor' Nakup ta prodaja "TO) »•ako vrstni 1j driavulh papirjev, srečk, denarjev itd. XavarovanJa za zpube pri irebanjth, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — ProMCfo za vsako »rebanje. Kulictn« i i r r d i t e t naročil na borzi. m m mmmmmmmmmmm mmm mmmommmmm^^mmmm Menjarična delniška družba I., WolLnilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. mmmmmmmmmmmmmmammmmmmtmmm _ Pojasnila "TB® v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoč« vi»ocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 880 illBimilHlll llllli II imimjMMU—im-i; lidajatelj in. odgovorni nreduik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljaoi.