Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna službo 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Stresa Čim hitrejši je tempo človeškega razvoja v družbi in gospodarstvu, tem trdovratnejše se u-pirajo stare fornie novim. To dejstvo je omogočilo nastanek fašizmu, ki je v svojem boju zn ohranitev že umirajoče družabne forme šel tako daleč, da se zdi, da prevzema elemente družabnega reda, ki bo nastopil šele po fašizmu. Je pač to zadnji poskus obdržati V skrajni sili sedanji družabni red v veljavi. Nn ta način je nastala nesmiselna in nemogoča združitev pojmov nacionalizma in socializma, ki sta bila v začetku tudi v programu italijanskega fašizmu. Kakor pa ni mogoče imeti nacionalno usmerjenega svetovnega gospodarstva, prav tako ni mogoče, da bi eksistiral nacionalni socializem. Pač pa je možno, da eksistirata ti dve formi ena poleg druge, ali druga za drugo in lahko trdimo, da šele pospeševanje nastopajoče in razvijajoče se forme da prejšnji družabni ali gospodarski obliki ono veljavo in pomen, ki jo mora imeti v okviru splošnega razvoja kot potreben in nujen člen v verigi. Prav radi tega je panevropska ideja dobila svoj pomen šele z ustanovitvijo Zveze narodov, šele danes, ko jc s tehniko in prometom skoraj odpravljena vsaka razdalja in ko mej nc poznamo, je pridobil na pomenu — nacionalizem. Mednarodna zakonodaja je pospešila v posameznih državah u-stvarjanje — nacionalne in socialne zakonodaje. Boljši ureditvi in organizaciji valutnih problemov posvečena konferenca 1. 1922 je omogočila sistematično nacionalno rešitev valutnih problemov. Boj svetovne gospodarske konference 1. 1927, ki je skušal tako visoke carinske meje odpraviti, je povzročil, da so se začela carinskopolitičun razpravljanju posameznih državnih skupin, ki jih opažamo "šc danes. Kako zelo sn narustla nasprotja in težave z naraščanjem razvoja, dokazuje tudi letošnja angleška imperija!nu konferenca v Ottavvi. Konferenca v Lozani, imperijalna konferenca v Ottavvi in svetovna gospodarska konferenca so se približale druga drugi tako zelo, da ni čudno, du se te sicer različne konference glede na sklepe drugih konferenc deloma lepše razvijajo ali pa skoraj popolnoma onemogočajo. Res je, du moramo pozdraviti nastajanje posameznih državnih skupin kot korak, ki ustvarja večje gospodarske edinice. Vendar smo lahko prepričani, da morejo pri sedanjem o-bupnem položaju svetovnega gospodarstva prinesti pomoč le ukrepi, ki segajo čez take še vedno premajhne okvirje. Radi tega odpovedo vsi napori, ki naj bi ustvarili sicer razširjene, a omejene gospodarske edinice. To spoznanje je potrdila tudi konferenca v Ottavvi in isto potrjuje evropska komisija Zveze narodov, ki jc v popolni zagati. Mesto nje naj sedaj sklene od lozanske konference določeni komite nekaterih držav v Stresi vse potrebno, da reši centralne in vzhodne evropske države. Gospodarski komite Zveze narodov je v zadnjih letih večkrat ugotovil, da se vedno bolj pogosti poskusi posameznih držav ojačiti 6voj položaj, redno izenačijo s protiukrepi drugih držav in to nujno povečava splošno krizo. Kljub temu pa se poskusi še vedno ponavljajo in direktna pogajanja med državami skušajo obiti edino rešilno mednarodno rešitev. Ko je angleška delegacija odhajala v Otta-wo, jc sicer obljubljal Baldvvin, da bo mogoče uvesti politiko svobodnejše trgovine in s tem ozdraviti že tako opešano svetovno gospodarstvo. Tudi kolonijalni minister Thomas jc izjavil, da nc sme postati Ottawa žrtev carinskih zidov in da je treba vse poskusiti, da da konferenca svetovne smernice za odpravo carinskih meja. Nihče pa nc more trditi, da je ottavvska konferenca to dosegla. Pač pa bo mogla imeti svetovna gospodarska konferenca od splošne negotovosti v6eh udeležencev konference mar-sikake koristi. Vsi poskusi, ki so bili podvzeti lz Ženeve od posameznih držav v najrazličnejše strani, niso koristili in sc morejo zopet reševati na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi ali kje drugje. Prav posebno pa velja to za valutna vprašanja, katerih Ottavva sploh ni skušala reševati in jih je odpravila z resolucijo, ki odgovarja zahtevam, ki sta jih že zdavnaj precizirala Zveza narodov in mednarodni urad dela. Poročilo ottavvskc konference o valutnih problemih niti ne omenja poskusu uvedbe skupnega denarja za ves imperij in ustanovitve centralne banke, nasprotno pa prav posebno podčrtava potrebo podpirati mednarodne poskuse, ki se tičejo politike cen in ki bi mogla britanskemu imperiju dvigniti cene na debelo. Poročilo pristavlja, da bi bila nujno potrebna mednarodna akcija na tem polju in izraža pripravljenost sodelovati v tem smislu z drugimi državami. Konferenca v Ottavvi jc spoznala in s tem postala edina s stališčem Zveze narodov, da ukrepi samo na valutnem in političnem polju nc morejo prinesti zaželjene pomoči. Ne smemo pozabiti, pravi poročilo, da je izključen \ sa.k uspeh nn polju valutne politike, čc hkrati nc ■lspe odpraviti večine težav, ki siccr nc spadajo med vprašanja valutne politike. Spoznanje je torej tu. Izsledki konferenc od svetovne gospodarske konference v Genovi I. 1922 pa do danes so vsak dan bolj točni. Dn bo končno treba napraviti nekaj pozitivnega in v resnici odločilnega, ni več samo mnenje delavstva. Celo glasilo vclckapitala >Finnncinl Timmes« trdi: »če se bo svetovna gospodarska konferenca zopet omejila le na to, že zdavnaj Nemčija kljubuje vsemu svetu General Schleicher izjavlja, da se bo Nemčija oborožila iudi proti volji velesil Kdnigsberg. 7. septembra. Minister narodne obrambe in duša Papenovega kabineta, general von Schleichcr, ni počakal na odgovor francoske vlade na nemško noto, v kateri se zahteva vojaška enakopravnost rajha. General Schleicher je včeraj javno v zrlo odločnem tonu izjavil, da t mi Nemčija ukrenila vse, kar sc ji zdi potrebno, za svojo obrambo, naj sklenejo velesile, kar hočejo. To izjavo je podal von Schleicher uredniku lista »Konigsbcrger Allgemeine Zeitungc v inter-vjuvu, ki si ga je bil list izprosil od generala. Urednik izjavlja, da jc bil ton generalove izjave posebno odločen in trd. ko je dejal, da ho Nem- Nemčija se ne bo več udeleževala razorožitvene konference, aho se ne sprejmejo njene zahteve Berlin, 7. septembra. Nemški minister za zunanje zadeve baron Neurath je podal obširno izjavo k nemški spomenici, katera je bila izročena Franciji glede vojaške enakopravnosti Nemčije. Baron Neurath je izjavil, da je absolutno nemogoče, da bi velesile še delj zavlačevale odločitev o vojaški enakopravnosti Nemčije. Kajti, ako velesile nočejo razorožiti svojih armad, tako da lti se znižale na ono stanje, ki ga je naložila nemški narodni obrambi verzajska mirovna pogodba, potem je po mnenju Neuratha edini logični zaključek, da se Nemčiji dovoli, da svojo armado spravi na tisto višino, katero zahteva njen položaj in njena varnost. Nemčija smatra, da sc odločitev o tem vprašanju no sme zavlačevati s tem, da sc vprašanje najprej predloži v rešitev vsem velesilam, ampak najbolj pripravna pot jc ta, da se najprej sporazumeta o vojaški enakopravnosti Nemčije Nemčija in Francija, nakar Iki sporazum z ostalimi velesilami kaj lahka stvar. Nato je baron Neurath podal jako važno izjavo glede tega vprašanja, ki se glasi takole: »Ako bi, česar ne upam, francoska vlada nc bila pripravljena pogajati se glede tega vprašanja direktno z Nemčijo, potem bi se ustvaril položaj, ki bi Nemčijo prisilil, da se nc udeležuje več nadnljnjih posvetovanj razorožitvene konfcrcnce v Ženevi, preden se vprašanje nemške enakopravnosti načeloma ne reši. Mi nismo postavili na dncTni red vprašanja našega oboroževanja, ampak vprašanje naše enakopravnosti. Ako se visoko oborožene države nc morejo odločiti k temu, da se radikalno razorožijo, potem sledi za nas čisto jasno, da moremo doseči svojo enakopravnost samo, če svojo armado preuredimo tako, kakor to zahteva naša varnost. Zato jc čisto navadno izkrivljanje resnice, ako sc govori o imperialističnih pohlepih Nemčije.« Nemške vojaške vaje ob Severnem in Baltiškem morju Borlin, 7. sept. Tukajšnji listi so priobčili z velikim poudarkom vest, da so trije misteriozni aeroplani letali nad utrjeno cono otoka Sylta v Severnem morju. Ugotovili so, da aeroplani pripadajo letalski eskadri angleške vojne mornarice. Splošno so prepričani, da so piloti zgrešili smer. Merodajni krogi pa so izrabili to priliko, da dopovedujejo prebivalstvu, kako zelo so potrebne velike letalske vaje nemške mornarice in armade ob celi obali Severnega in Baltiškega morja, vklju-čivši Kielski kanal, ki bo pokrit od ogromnega oblaka umetnega dima. Teh vaj se bo udeležila tako mornarica kakor armada na kopnem kakor tudi predstavniki civilne oblasti. Navzoči bodo tudi vojaški atašeji Italije, Anglije, Amerike in Japonske. To so prve vaje te vrste v Nemčiji po vojni. Vaje vodi admiral Haifsen. Admiral je porabil priliko, ko je v Hamburgu dal banket zastopnikom vlade, prebivalstva in predstavnikom tujih vlad. dn poudarja strogo obrambeni značaj teh vaj. Pomembne vojašhe vaje švicarske armade nem, 7. sept. Švicarsko časopisje se obširno na najvidnejšem mestu bavi z vojaškimi vajami švicarske armade, ki so se začele te dni. Vaje, zasnovane v največjem obsegu, so se začele 0. t. m. rano v jutro. Predpostavka vaj je ta, da je sovražnik, ki je prekoračil Reno, dospel s sprednjimi oddelki do kostniškega jezera med Konslanco in Bischofszel-lom. Očividno je. da sloni naloga teli vaj na hipotezi, da so bodisi Nemci bodisi Francozi vdrli v Švico, kršeč njeno nevtrallteto, da skozi njeno ozemlje napadejo v boku sovražnika. Tudi te vaje so zelo značilne za sedanji mednarodni položaj in za bojazen, ki vlada za slučaj, ako bi se pereči med- priznnne in potrjene sklepe vnovič afirmirati in ne bo storila nič več, teda j ne bo storiln prav ničesar zu okrepitev svetovnega gospodarstva™. Naloga je jasna in vsi čakajo na odločitev. Svetovna gospodarska konfcrcr.cd bo odločal« o usodi svetovnega gospodarstvu iu s tem hkrati o usodi posamezne države. čija izvedla svoj program na polju narodne obrambe, »naj drugi porečejo, kar hočejo«. V leku intervjuva jo minister narodne obrambe še enkrat poudarjal, da se je Nemčija odločila, da se v najkrajšem času vojaško tako pripravi, kakor to zahteva sedanji čas, posebno pa du hu izpopolnila obrambo svoje morske obali za slučaj poizkusa kake sovražne invazije. General von Schleicher je končno dejal, da sme biti vzhodna Prusija prepričana, da bo Nemčija vse storila, da bodo njene olmli sigurne pred Vsakim napadom. Nemčija no bo več trpeln. da bi se z njo raVnalo kakor z narodom druge vrste. narodni problemi, ki bodo kmalu zopet na dnevnem redu v Ženevi, ne rešili zadovoljivo. Nov francoski rušile c lloulognc, 7. sept. Te dni je imel poizkusne vaje rušilec, ki predstavlja nov tip visokomorske ladje .velike tonaže, tako da se more primerjali že križarki. To je rušilec »Cassard«, ki je v poizku-šnji vožnji, trajajoči eno uro, dosegel rekordno hitrost 43.4 milj ali 80 km na uro! V poizkusni vožnji, trajajoči 3 ure, je hitrost znašala le malo menj, 4/2.9 milj. »Cassard« je prva ladja cele serije enakih, ki so bile izglasovane ob proračunu leta 1929; ostalih pet se nahaja še v ladjedelnicah. »Cassard« je danes brezdvoma najhitrejša vojna ladja na svetu. Odgovor Francije: Kompetenino je edino Društvo narodov Francija načeloma odklanja direkten sporazum z Nemčijo Pariz, 7. septembra. Tekst francoskega odgo vora ua nemško noto glede oboroževanja in enakopravnosti se drži še v tajnosti in ni izključeno, da sc bo tekst odgovora z ozirom na včerajšnje izjave zunaujega ministra Neuratha nekoliko iz-premenil. Kljub temu objavlja danes »Matin« nekatere podatke francoskega odgovora. Francoski odgovor, ki bo danes popoldne predložen seji francoskega kabineta, jutri pa ministrskemu svetu, je po informacijah »Matina« sledeči: 1. Ako Nemčija v resnici zviša število svojega vojaštva in svoje oborožitve, to se pravi, da se želi osvoboditi vojaških določil 5, čl. versaillske pogodbe, potem mora lo vprašanje vzeti v razmotrivanjo le Zveza narodov v Ženevi, obenem z državami, ki so podpisale versaillsko pogodbo; 2. Ce želi Nemčija samo reiormo vojaških statutov, kakor je to predvideno v rersaillski pogodbi, ki ne predvideva niti zvišanja efektivnega stanja vojaštvu, niti zvišanja oboroževanju, se mora Nemčija istotako obrniti na Zvezo narodov. 3. Ce želi Nemčija končno doseči enakopravnost, t. j. želi. da se ostale države razorožijo do višine oziroma nižine dosedanjega nemškega oliorožitvenega stanju, potem mora Nemčija počakati na izid razorožitvene konference. »Matin« naglasa, da v nobenem slučaju ne morejo biti nemške zahteve predmet direktnih in izključnih pogajanj med Berlinom in Parizom. Nemški državni zbor bo razpuščen Med Hitlerjem in centrom ni prišlo do sporazuma Berlin, 7. sept. tg. Vedno bolj se kaže, da bo nemški državni zbor razpuščen. V vladnih krogih smatrajo to že za neizogibno. Glavni vzrok je ta, da ni prišlo v pogajanjih med narodnimi socinlisti iu centruiuom do nobenega sporazuma o skupnem programu, katerega bi mogli predložiti predsednikn republiko Hindenburgu v petek, ko gc vrno v Berlin, in ga naprositi, da bi imenoval nov prezidijn! ni kabinet brez Papena. Videti jc, da so narodni socialisti sedaj bojijo, da bi jim nadaljevanje takih dolgotrajnih pogajanj s centrumom lahko škodovalo, če bi ta pogajanja na koncu vendarle ostala brezuspešna. Hitler pa bi bil potem v novem volivnem boju komproimtiran radi kompromisnih pogajanj s centrumom. Položaj jc sedaj tak, da bo Hindenburg v petek sprejel predsedstvo nemškega državnega zbora. Narodno socialistični predsednik državnega zbora Gdhring bo predložil državnemu zboru načrt za sestavo večine z narodnimi socialisti in centrumom. Ta načrt pa ne bo intol potrebne čvrste podlage, ker ni mogoče najti pro-gramatičnega sporazuma med ohema strankama. V ponedeljek sc bo potem novi nemški državni zbor i zbrnl k drugi seji in državni kancler von Papen bo imel svej progrumni govor. Nato so bo v torek ali v četrtek začela debata o vladni izjavi in čim se bo pokazalo, da je večina frakcij proti Papeno-vemu knbinetu, jc računati s tem, dn bo državni zbor razpuščen, nove volitve pn se bodo vršile v ustavnem roku 6(1 dni. Na oktroiranje novega vo livnega redn se sedaj ne misli več, trrnveč se bodo nnjbrže zadovoljili s tem, dn bi se število po slanskih mandatov, ki je radi znatnega naraščanja volivcev že prekoračilo število 000, zmanjšalo na ta način, da bi se zmanjšal volivni kvocijent, to je število glasov, ki so potrebni za en poslanski mandat in ki jc dosedaj znašalo 00.060, bi sc moralo zvišati. Dunajska vremensko napoved: Severne Alpe: Dosedanje lepo vreme se bo začasno poslabšalo in temperatura nekoliko znižala. Vzhodni rob Alp: Nekoliko se bo shladilo, zapadni vetrovi, brez večjih padavin. Južne Alpe: Ne bo nobenega večjega motenja lepega vremena. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, možne so lokalno nevihte. JR 10-33 Poljska na Sredozemsko morje Nevarnost vojske med Poljsko in Nemčijo — Francija snuje trozvezo Poljska-Rusija-Turčija • v v tsce (Informacijo našega belgrajskegn urednika) Belgrad, 7. sept. 1. Ker se romunski tisk še vedno bavi z vprašanjem potovanja polkovnika Becka, državnega podtajnika v (»oljskem zunanjem ministrstvu, v Turčijo in Bukarešto, se je vaš dopisnik cbrnil na tukajšnje merodajno romunsko mesto ter dobil sledeče informacije: Ta.iinstvenost, v katero je bilo to potovanje v začetku zavito, sedaj v edno bolj pada iu romunski listi odkrito pišejo, da je polkovnik Beck vodil pogajanja s turško vlado glede svobodnega izhoda Poljske preko Romunije, sovjetske Rusije in Turčijo na Sredocemskn morje. Iz strateških ozirov je ta pot neprimerno boljša za Poljsko, kakor pa izhod na Baltiško morje, katerega sovražnik lahko po mili volji zapre, kadarkoli se mu zljubi. Pot do Sredozemskega morja — ali z drugimi besedami do velike zaveznice Francije — pa ni odvisna samo od zavezniške pogodbe z Romunijo, ampak tudi od pristanka sovjet. Rusije in od Turčije, ki je gospodar Bospora iu Dardanel. To za Poljsko zelo važno iprnsanje bi bilo na najlepši način rešeno, ako se Poljska, Rusija in Turčija zvežejo med seboj v politično trozvezo, ki bi poleg navedenega imela So nalogo, da nadzoruje mir v vzhodni Evropi. Poljska verjetno ni sama prišla na misel, da bi iskala sovjelsko-turško prijateljstvo, ampak je dobila za to smernice in namig od strani francoske vlade, ki ie delj časa skrbi, kako naj bi prišla na pomoč svoji poljski zaveznici » slučaju, da iibruhne vojna med njo in incd Nemčijo, vojna, ki bi na mah zaprla vsako možnost dovoza municije preko Baltika Ako je podpolkovnik Beek smatral za potrebno. da obišče v imenu svoje vlade tudi Bukarešto, je s tem dokazal, da Poljska v svoji širokopotezni obrambi proti Nemčiji nima nobenega povoda, da se spre z Romunijo iu da je radi tega pripravljena, da pojasni romunski vladi svoj položaj in svoje namere. Brez dvoma pa je uporabila tudi to priliko, da je še enkrat prijateljsko vztrajala na tem, da se naj Romunija pobota s Sovjeti. Poljska vlada bo po obljubah polkovnika Beeka sporazumno s turško vlado storila vse, kar je v njenih močeh, da sprijazni sovjetsko Rusijo in Romunijo. Na evropskem shodu se torej polagoma pričakujejo črte velike diplomatske fronte, ker se je že začel srditi boj tako med velikimi kakor tudi med malimi državami. Dogodki v Nemčiji so po-j vzročili grupiranje držav, ki bi potem nikdar ne smele ali ne mogle sodelovati. Nevarnost vojnih zapletljajev in strašne perspektive gospodarskih blokad odpirajo diplomaciji vedno nova pota In dajejo vedno nove rešitve. Kakor Rusija pod carji, tako tudi Poljska danes hrepeni po svobodnem morju. Njena zunanja politika bo torej usmerjena tako, da ji bo garantirana pot do Velikega morjn. Ker je kratka baltiška obala, katere se je Poljska z vso ljubeznijo mladega in delovnega naroda oprijela, v slučaju vojnih zapletljajev izročena na milost in nemilost nemški vojni mornarici, oziroma nemški armadi, ki bi takoj prerezala ta hodnik ali sapnik na vodi, in ker Poljska ne more preko Pomeranije, more njena diplomacija obrniti oči danes drugam. Nemčija prijateljstva Poljske noče. Nemčija noč« priznati njenih meja. Vojna nevarnost na tem predelu Evrope je zato zelo velika. Ni čuda, ako se je Poljska oprijela druge rešilne možnosti, namreč, da sklene prijateljsko zvezo s Sovjeti in da si preko prijateljske Turčije obdrži svobodno zvezo z morjem in s svojimi zavezniki na zahodu. Iz kaosa, v katerem se danes Nemčija giblje, vstajajo temne sence, ki zopet spominjajo na grozote svetovne vojne. Potovanje Becka v Turčijo in v Bukarešto je varnostni signal v zadnji ur' in je znamenje, tla se bližajo, kakor I. 1!>14. težki politični meseci za Evropo, ako se države ne spametujejo v zadnjem hipu in se prijateljsko ne sporazumi jo. Reallno delo ali prazno govorjenje? Zopet so se ustanovili odbori Stresa. septembra, tg. Nu današnji tretji seji je govoril avstrijski delegat dr. Sehuler, ki je izjavil, da je njegova vlada pripravljena dovoliti drugim državam, posebno pa južno-vzhodnim evropskim državam agrarne preference. Če se ob današnjem stanju evropske trgov. politike /e ne misli na medsebojne preference, bi bilo seveda primerno, če bi one države, katerim bi Avstrija dala ugodnosti s preferencami, porabite vsaj del s tem pomnožene kupne moči za avstrijski i/voz. Kontingenti bi se morali odmeriti liberalno, obenem pa tudi na obeh straneh obravnavati liberalno, če bi se izvoz Avstrije ne pomnožit, bi Avstrija seveda stremela za tem. tla se zniža tudi oni izvoz v Avstrijo, kateri Avstriji ni potreben in katerega znižanja druge države tudi ne želijo. Holandec. Bruins, bivši posvetovalec Zve«c narodov pri avstrijski narodni banki, je po Schiilcrjeveni govoru sktišul v velikih obrisih podati smernice novega reda, pri čemer pa je bolj poudarjal odklonitev dosedanjih največjih Ugodnosti, kakor pu pripustitev preferenc. Stresa, 7. septembra. AA. Voditelji dele-gucij so i/volili dva odbora iu sieer odbor zu gospodarska vprašanja iu finančni odbor. Senzacija: Pojavil se je Mussolini Stresa. 7. septembra, ž. Včeraj popoldne je nenadoma prispel semkaj predsednik italijan-ske vlade Mussolini. Katalonija dobi avtonomijo Barcclona, 7. septembra. AA. Mecia, vodja katalonskega gibanja, je izjavil novinarjem, da se bo razprava o katelonskem statutu v parlamentu zaključila v soboto. Takoj nato se bodo katalonski parlamentarci vrnili v Barcelono. Macia je pristavil, da bo katalonsko ljudstvo sprejelo svoje zagovornike z navdušenjem in da jim bo priredilo sprejem, kakršnega zaslužijo. 18. septembra bo priSel v Barcelono predsednik španske vlade Azane. Spremljali ga bodo poslanci, ki so glasovali za katalonski statut. Azana bo pri tej priliki izročil Barceloni katalonski statut. Fri tej slovesnosti bodo zastopani tudi vsi madridski listi, špcnci bodo sprejeti kot bratje. Na opombo, kaj je z govoricami pretekle noči o zopetnem monarhisačnem puču, je Macia izjavil, da je šlo za monarhistično agitacijo upokojenih oficirjev in tradicionalističnih elementov, ki so tudi proti avtonomiji Katalonije. Policija je ro-varenje teh ljudi z lchkoto odkrila in potlačila. Prav teko pa je Macia demantiral ve^.l: o nelojalnosti in nezanesljivosti civilne garde. Vojaštvo je takoj odstranilo generale, čim je doznalo, da so vpleteni v mo^arhistični prevrat. Svetovna gospodarska konferenca se odgodi London, 7. septembra, ž. Dopisnik »Timesa« sporoča iz Washingtona, da jc zvedel od višjih uradnikov, da Združene države na vsak način žo-lijo, da sc svetovna gospodarska konferenca odgodi teliko časa, da bodo izvršene predsedniške volitve, če pa bo mogoče, pa tudi do srede zime. Ta želja je bila sporočena neuradno italijanskemu veleposlaniku jni državnem departementn. Kot razlog odgoditve se navaja velika volivna mrzlica, ki se najbrž do božiča nc bo polegla. London, 7. septembra, ž. Iz Washingtona poro-5ajp, da so v ameriških vladnih krogih naglasa, da !io želji Združenih držav, da se svetovna gospodarska konferenca odgodi, nnjbrže ustreženo in se bo svetovna gospodarska konferenca sestala predvi-lomu šele v januarju ali pa v februarju I. 1933. a bolgarske vlade Solija, 7. septembra, tg. Ministrski predsednik Mušanov je danes opoldne prišel h kralju v avdi-jenco in mu izročil demisijo vsega kabineta. Kralj mu je takoj poveril sestavo nove vlade, nakar mu je Mušanov predložil novo ministrsko listo, pri kateri manjka samo minister za zgradbe Jor-danov, na čegar mesto je stopil politični tajnik kmetske stranke Dimov. Demisijo vsega kabineta je povzročil Jordanov, katerega je odpoklicala lastna kmetska stranka, on pa se je branil odstopiti. Novi minister Dimov je star šele 31 let. Zopet monarhi stičen ptič Barcelona, 7. septembra, ž. Vesti, ki so se včeraj razširile, da pripravljajo vojaiki krogi v Barceloni prevrat, so potrjene že s tem, da je guverner Barcelone sporazumno s predsednikom katalonske vlade Maciom napravil potrebne ukrepe, da prevrat v kali zaduši. Vso noč je bilo vojaštvo v ostri pripravljenosti, vojaške patrole pa so krožile po mestu in zasedle najvažnejše strateške točke v okolici Barcelone. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, v katerem se priznava, da je policija iz zanesljive strani zvedela, da neki vojaški elementi pripravljajo prevrat ne le v Barceloni sami, temveč po vsej Španiji v želji, da vržejo sedanji režim. V tem poročilu se dalje naglaša, da so podvzeti vsi koraki, da se puč v kali zaduši. Več tisoč meščanov se je prijavilo prostovoljno, da brani republiko. Davi je bilo objavljeno drugo poročilo, v katerem se zatrjuje, da v mestu in po vsej Kataloniji vlada popolen mir in red. Vsa barcelonska posadka je ostala zvesta vladi. Ponoči je bilo aretiranih mnogo častnikov, med katerimi je pet višjih, ki so bili v zvezi z generalom Bare-rom, katerega že po prvei,: prevratu zasleduje policija. Naša država na velesejmu v Bariju Bari, 7. septembra. AA. Dunes se jc tu na svečan način otvoril vzhodni sejem. Otvorjeni so tudi posebni paviljoni kraljevine Jugoslavije, izmed katerih je eden urejen v razstavnem slogu, drugi pa kot prodajalniea razstavi jaleev. Otvoritev se je izvršila v navzočnosti vojvode D'Aostu in ministra javnih tlel Amalda Cro-lullnnzc. Naš predstavnik, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo Grgaševič je bil predstavljen vojvodi v sveča,tli dvorani. Vojvoda D'Aosta se je poanudil v daljšem razgovoru z jugoslovanskim predstavnikom in je pokazat veliko zanimanje zu našo državo. Razgovor se je, nadaljeval pri obisku našega paviljona. Pri (t j priliki je vojvoda D'Aostn dalj časa opazoval posamezne faze razvoja naše države, ki so na razstavi grafično podane. Minister Crolallanzn je našega predstavnika pooblastil, naj izrazi našemu ministru za trgovino in industrijo njegovo hvaležnost za sklep naše vlade, da se Jugoslavija oficielno udeleži tega sejma, kar pomeni razveseljivo poživitev trgovin, zvez med obema državama. Naš paviljon je bil med tukajšnjimi gospodarskimi krogi sprejet z zanimanjem in odobravanjem. VI. Iramasonski kongres Carigrad. 7. septembra. AA. Danes se ie iu olvoril šesti framasonski kongres, ki bo na svojih sejah razvil veliko propagando proti vojni. Stalno napet lok izgubi prožnost. Prav tako ne morete tudi Vi zmeraj delati brez oddiha. Oddih in razvedrilo sta življenjska potrebščina. Najlepše razvedrilo Vam nudi dober radijski aparat, ki Vam prinaša godbo, petje in govor z vseh strani sveta. Obiščite velesejem ter si oglejte naše aparate ob paviljonu N! RADIO LJUBLJANA ESSS&IBta^l^^B^BS&BaBHHHaiHHHHM Nevarnost vojaške revolucije v Gretji Belgrad, 7. sept. 1. Po poročilih iz Aten se da sklepati, tlu (»ostaja liotrunje-politični položaj vedno ostrejši in da se smatra, dti nc bo mogoče prepree"' vmešavanja vojaške lige v notranje politič:, življenje. Venizelos se trudi na vse načine, tla bi z obljubami, z grožnjami in s premirji enkrat zu vselej izločil iz prihodnjih volitev vprašanje režima. Venizelos bi rnd, tla bi republika, katero je on ustvaril, 8 katero je zrustel in zu kutero je daroval svoje najboljše talente, ostala liedotuknjena v vrvežu (»otitičnih strusti. Vsa njegova prizadevanja v tej smeri pa so brez uspeha. Zato je značilno, da se je včeraj podal Venizelos v vrhovni štab vojaške lige, kjer se je razgovarjal z generalom Kdipidosom. Gene-rul Kdipidos je pri tej priložnosti izjavil, da vojaške lige mirno zasledujejo razvoj dogodkov in tlu so pripravljene, tju vsak trenoteik s Deputacija SLD pri kraljici Ljubljana, 7. septembra. Danes se je odpeljala na Bled posebna deputacija Slovenskega lovskega društva, da pokloni svojemu najvišjemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju in Nj. Vel. kraljici. V deputaciji so bili: fredsednik centrale dr. Lovrenčič, podpredsednik ogdan Pogačnik, tajnik dr. Tavčar Ivo, blagajnik ravn. Zupan Ivo, gospodar insp. Justin Feliks, dr. Šalamun za Ptuj, dr. Stajnko za Ljutomer, dr. Jane Ivo za Kranj, Klun Ivan za Ribnico, Šuligoj Avgust za Trbovlje, dalje prof. dr. Novak za re-redakcijski odsek, čeč Karel za linančni odsek in urednik »Lovca« Vladimir Kapus. Ker je bil Nj. Vel. kralj odsoten, je deputacijo sprejela samo Nj. Vel. kraljica z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom v spremstvu dvorne dame ge. Šverljuge. Deputacija je bila sprejeta točno ob pol 12. Deputacija je poklonila Nj. Vel. kraljici jubilejno številko »Lovca«, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru pa društveni znak. CehosSovaška deputacija pri g. banu V ponedeljek dne I). sept. so se zglasili pri gospodu banu češkoslovaški vicekonzul g. Cihelka ter gg. Jožka Burda, žel. urad., tajnik JČ Lige v Plznju, Rudolf Andree, Boiena Labkova in Marie Labkova, kot odposlanci združenja »Krojovy odbor narodopisne společnostk v Plznju, ki se je po 30 članih udeležilo kongresa narodnih noš v Ljubljani. Imenovani so ob tej priliki izročili tudi spominska darila in sicer za Nj. Vel. kralja krasen bokal z narodno ornamentiko iz Plznja, a za Nj. Vel kraljico dragocen kipec Matere božje iz 14. stoletja, izdelan iz plzenjskega porcelana. Tudi gospod ban je prejel v spomin lično lutko v plzenjski narodni noši. Delegacija, ki si je istega dne ogledala še Bled, se vrača v domovino, navdušena nad lepoto naše zemlje in polna hvale nad izredno ljubeznivostjo jn prisrčnostjo, s katero so bili sprejeti ne samo od strani prirediteljev kongresa, ampak od vseh Ljubljančanov. Milim plzonjskim gostom kličemo: Na skorajšnje svidenje 1 Osebne vesti Belgrad, 7. septembra. AA. Na predlog ministra pravosodja so postavljeni: za sodnika ka-sacijskega sodišča druge skupine 2, stopnje pri stolu sedinorice oddelek VI. v Zagrebu dr. Jakob Konda, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani 3. skupine, 2. stopnje; za sodnika 2. skupine 2. stopnje stola sedmorice v Zagrebu Ivan Milinko-vič, sodnik banskega stola v Zagrebu 3. skupine 2. stopnje; za podpredsednika viš. dež. sodišča v Ljubljani 3. skup. 1. stop. dr. Alojzij Gradnik, sodnik apelacijskega sodišča pri viš. dež. sodišču v Ljubljani 3. skupine 2. stopnje. Belgrad, 7. septembra. AA. Na predlog ministra pravde je postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Celju dr. Fran Farkaš, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti 4. skupine 2. 3topnje. V 3. skupino 1. stopnje je imenovan dr. Robert Ogorelec, državni tožilec v Ljubljani 3. skup. 2. stopnje. Višji oficijal 7. skupine pri sreskem sodišču v Kranjski gori Josip Kontelj, je premeščen k sres-kemu sodišču v Krškem. • Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v 6. skupini je postavljen dr. Miroslav Dev, sodnik sreskega sodišča v Dolnji Lendavi. Za sreskega sodnika v Dolnji Lendavi pa je imenovan Mirko Roš, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru. Belgrad, 7. septembra, 1. V resoru trgovinskega ministrstva je napredoval za inšpektorja v 4. pol. skupini dr. Franc Rapcj, referent pri banski upravi v Ljubljani, r.a profesorja v 6, skupini 1. kat. je napredoval na državni srednji tehnični šoli v I.iuhlinni Anton Ko* _ Premeščen jo Jože Dolenc prometni uradnik, iz postaje Tezno na postajo Videm-Krško. silo zatro vse, kar bi ogrožalo republikansko ustavo države. Venizelos je nato v svojem odgovoru dostavil še drugo grožnjo in rekel: >Jaz upam, tlu vojski ne bo treba podvzeti samovoljno ničesar za obratnim republike, ker sem trdno sklenil, d« pod nobenim pogojem ne bom izročil oblasti človeku, ki ne bi priznal republikanske ustave.« Te izjave so razbesnele nasprotni tabor, tako da so se snoči v vseh večjih mestih mo-rula znstražiti javna poslopja, ker so bile napovedane nasilne demonstracije. MonnrhistiČne skupine so na javnih trgih trgale Venizelosove slike. Kdor pozna grški temperament in ve, kako hitro zavre kri v Atenah, bo razumel, da je strah pred usodepolnimi in celo krvavimi pol>oji med obema političnima t.ihoroma n« mestu in da se radi tega znn celo zgoditi, da bodo volitve preložene. „Gospodarsko izbolišanje ni dolgo trajalo Parir, 7. septembra. AA. Na pariški borzi »e je danes haussa ustavila. Borzni krogi »o bili pod vplivom nerednega tržišča v Newyorku. Prav podobno so učinkovale tudi vesti o ostrem nemškem nastopu. Potili niso bili tako trdni kot v&etaj. Tržišče surovin in rent je bilo dokaj čvrsto. Bančne vrednote so popustile, kavčuk danes ni bil vei tako aktiven In jc lahno nazadoval, premog šibek, pač pa jo bilo srebro nekoliko trdnejše. • 1 r .1 » . . • Političen uboj v Gradcu Gradec, 7. septembra, ž. Snoči o priliki ne* kega narodno socialističnega zborovanja je prišlo do spopada s političnimi nasprotniki. V spopadu jo nacionalistični dijak Avgust Asman (Aiman?) dobil sunek z nožem v srce in je obležal mrtev. Več nacionalistov je bilo hudo ranjenih. Policija je prijela več razgrajačev. Kongres medn. vseučitiške zveze Ženeva, 7. sept. AA. Za predsednika devetega kongresa mednarodne vseučiliške zveze za Društvo narodov, ki zaseda trenutno v Ženevi, je bil izvoljen francoski delegat Jean D u p y. Prihodnja seja izvršilnega odbora bo v maju 1033 v T u ri n u. Na današnji seji bo na dnevnem redu propaganda idej zveze na vseučiliščih in sestava pravilnika o mednarodni izmenjavi vseučiliščnikov. Drobne vesti Newyork, 7. septembra, ž. Panamski kana> je ogrožen po nekem hribu, ki ga bo najbrže zasul. V tem slučuju bo kanal delj časa zaprt. Dunaj, 7. septembra, ž. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo koncem avgusta v Avstriji 269.179 brezposelnih. Brezposelnost je torej narastlu za 120» oseb od junija naprej. Pariz, 7. septembru. AA. 25. septembra bo poteklo 40 let, odkar je začel ruski pisatelj Maksim Gorki književno delati. V zvezi s tem se vršijo velike priprave za proslavo te 40 letnice. Duaj, 7. septembra, škandal s sterilizacijo moških v Avstriji postaja čedalje večji. Policija je zdaj odkrila drugo kliniko v dunajskem okraju Hictzing. Krivci izjavljajo, dn so imeli nad 10» pacijentov. Oblast prihaja do prepričanja, da gre za dobre organizirano poslovno družbo, ki je imela sv <> podružnice po vsej Avstriji. Duševni vodja „e bil anarhist in pi-sutelj Grossmnn, ki jc pisal pod imenom Pierre Rumus. ffll W J v Trztc Lep napredek domačega zadružništva. Kfkor doznavamo, je čevljarska in usnjarska zadruga »Runo« kupila te dni veliko tovarno usnja Kari B. Mal-ly. Domačemu podjetju ,ki je popolnoma v rokah delavstva, moramo pač čestitali k takemu razmahu in mu želimo, da tudi v dokupljenih prostorih uspešno nadaljuje svoj obrat. Pričetek šolskega leta. Na osnovni šoli .je vpisan 401 otrok. Poleg rednih 5 deških in 5 dekliških ', razredov bo v prvem razredu še ena mešana vzpo-| rednica, radi velikega števila novovpisanih otrok, i Učiteljskih moči je na šoli 12. Na osnovni šoli pri Sv. Ani je vpisanih 105 otrok. Za enorazrednico in za eno učiteljsko moč je lo pač lepa številka. Enorazrednico v Dolini pa obiskuje 38 olrok. Na meščanski šoli se je vpisalo 126 otrok. Skoro polovica (8) je v prvem razredu, tako da bo ta razred imel vzporednico. Na šoli je poleg kateheta in učiteljice ročnih del 6 rednih učnih moči. Novo društvo. Zveza bojevnikov, skupina v Tržiču, ima v nedeljo 11. sept. ob treh popoldne v telovadnici meščansko šole svoj ustanovni občni zbor. Poročal bo poleg drugih odbornikov osrednjega odbora i/. Ljubljane iudi bivši vojni kurat , Franc Ikmač. Vabljeni so vsi bivši bojevniki sodnega okraja Tržič, Fin, ravnatelj Jos.Povalej odhaja Ljubljana, 7. sept. Finančni ravnatelj dr. Josip Povalej, ki je bil kakor smo že poročali, vpokojen, zapušča Ljubljano, ker se preeeli v svoj ljubljeni Maribor. Dne 6. t. m. se je poslovil v uradu od vseh svojih uradnikov. Videti je bilo, da je bilo slovo težko za njega, še bolj pa za uradništvo, ki se je s solzami v očeh kaj težko ločilo od svojega dobrega, pravičnega in vsikdar absolutno objektivnega in korektnega najvišjega šefa. Ko odhaja gospod finančni ravnatelj v zasluženi pokoj, za katerega je meseca avgusta sam zaprosil, navajamo tukaj kratek njegov življenjepis in potek njegovega službovanja. Rojen pri Sv. Juriju ob juž. žel., je obiskoval gimnazijo v Celju, nakar je dovršil juridičue študije v Gradcu z najboljšim uspehom. Že na univerzi je bil na glasu kot odličen pravnik, kjer jc pripravljal juriste iz slovečih plemiških rodbin na juridične skušnje z najboljšimi uspehi. Bilo je nekaj posebnega, da je 15 njegovih učencev pro-moviralo za doktorje prava — poprej, kot je bil sam promoviral. Točno v štirih letih po vpisu na univerzi pa si je dr. Povalej pridobil doktorsko diplomo. Po končanih študijah je vstopil 15. jul. 1887 v finančno upravno službo v Gradcu. Ko so zahtevali slov. drž. poslanci za Maribor slovenskega konceptnega uradnika, je bil dr. Povalej leta 1899 premeščen v Maribor k fin. okr. ravnateljstvu, kjer je služil do 1. jan. 1910 — torej nad deset let. V Mariboru je našel primerno polje za svoje plodonosuo udejstvovanje, kjer jo deloval neutrud-Ijivo na nacionalnem, gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Bil je aktiven in zelo delaven član in odbornik vseh nacionalnih in gospodarsko-kulturnih društev, ki so v tem času v Mariboru obstojala. Bil je soustanovitelj Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, kjer je tudi do svoje premestitve iz Maribora fungiral kot predsednik nadzorstvenega sveta. Velike zasluge si je pridobil osobito za svoj rojstni kraj Sv. Jurij ob juž. žel., kjer je imel dolga leta tudi večje posestvo z volilno pravico v okrajni zastop. Z rajnim dr. Ipavcem se je zelo trudil za ustanovitev kmetijske šole v tem kraju in je vodil nebroj deputacij na lastne stroške v Gradec, dokler ni dosegel svojega cilja. Kot dolgoletni načelnik krajnega šolskega sveta je v letih 1907—1908 postavil v Št. Jurju monumentalno ljudsko šolo, ki spada še danes med najlepše in najmodernejše šole v Sloveniji. Za velike zasluge, ki si jih je dr. Povalej pridobil za svoj rojstni kraj, sta ga občini trg in okolica Sv. Jurij imenovali za častnega občana. Bil je tudi soustanovitelj »Kmečke zveze«, na kojem programu je leta 1907 kandidiral v drž. zbor v celjskem okraju. Pozneje pa se z aktivno politiko ni več. bavil, ampak je posvetil vse svoje velike zmožnosti edino še gospodarskim. nacionalnim in kulturnim vprašanjem, kakor osobito svoji uradniški službi. Leta 1910 je bil kot nevaren nacionalist premeščen v Bruck ob Muri, po enem letu pa od tu k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano, kjer jc postal svetnik in nadsvetnik in je tu služil potem do prevrata. Po prizadevanju nacionalne vlade, osobito Se 'Mihega dr. Tavčarja, dr. Verstovška in tedanjega wWrienlka za ' finance, dr. Kukovca, jc prevzel 5. novembra 1918 kot fin. okr. ravnatelj vodstvo W ravnateljstva v Mariboru, katero mesto jt'' zavzemal častno in v splošno zadovoljstvo prebivalstva skozi več ko 10 let. S svojo umerje-nostjo, s potrebnim taktom, postrežljivostjo in pravičnim, nepristranskim uradovanjem je pripomogel zelo veliko, da so v Mariboru nastale v dokaj, kratkem času zopet redne razmere in da se je pričel Maribor zopet gospodarsko razvijati, osobito pa da je začel Maribor jugoslovansko čutiti in se jugoslovansko udejstvovati. Od 1. jan. 1929 pa do vpokojitve je bil dr. Povalej finančni ravnatelj za vso Slovenijo. Na tem važnem in odgovornem me6tu se je šele prav posebno izkazal njegov organizatorični talent. Preustrojil in moderniziral je vso finančno upravo, odpravil marsikatero okostenelost in uvedel v vse urade največjo ekspeditivnost. Pri vsem varovanju državnih interesov ni dopuščal, da bi se davkoplačevalcem godila krivica, ker je bil zelo dober poznavatelj vseh gospodarskih teženj svojih davkoplačevalcev in je rad vsakomur pomagal, kjer so mu to le pripuščale razmere. Dr. Povalej je bil finančni upravni uradnik par excellence, z globokim strokovnim znanjem, ki je živel samo svojemu uradu in svojim uradnikom. katerim je bil odkrit tovariš, dobrosrčen, blag in pravičen šef, izvrsten učitelj in najboljši oče, ki je skrbel vedno za to, da je bilo njemu podrejeno uradništvo zadovoljno, ki se pa tudi ni nikdar ustrašil — če je bilo potrebno— da je ščitil uradnika na zgoraj in spodaj, čeprav je moral za to premnogokrat slišati marsikatero trpko očitanje. Za svoje vestno in vzorno službovanje je bil dr. Povalej leta 1929 odlikovan z redom sv. Save III. razr. Ko odhajate, gospod finančni ravnatelj, v pre-zasluženi pokoj, vam tudi mi želimo iz vsega srca, da bi vam vaši dnevi pokoja potekli mirno in srečno do konca dni vašega življenja! »SLOVENEC«, dne 8. septembra 1932. Dolenjci Kristusu Kralju Cerklje ob Krki, fi. sept. Preteklo nedeljo je minilo eno leto, odkar se je vršil v naši župniji sv. misijon. To obletnico smo proslavili na posebno slovesen način z evha-rističuo tridnevnico, ki se je pričela v petek. Fa-rani so razumevali pomen pobožnosti v teh težkih časih in so se v polnem številu udeleževali cerkvenih govorov in sv. zakramentov. Ker domača dva gospoda, g. svetnik J. Ž ust in neumorni g. kaplan Tomaziu nista mogla sama izvršiti tako velikega dela, so jima pomagali čč. gg. iz sosednjih župnij: dekan Anžič, oba gvardijana iz Krškega in iz Brežic in oba kaplana iz Legkovca. Vso tridnevnico pa je na posebno slovesen način zaključila impozantna procesija v nedeljo zvečer ob pol devetih. Ze v soboto popoldne so se pričele priprave za to veličastno manifestacijo Kristusu Kralju. Va-ščani so kar tekmovali med sabo, kdo bo lej>še okrasil svojo hišo. Na vseh štirih krajih vasi pa, kamor je bila namenjena procesija, so se dvigali slavoloki. Zvečer je slovesno zvonenje in streljanje iz topičev daleč naokrog naznanjalo slovesni dan. |)rugi dan, v nedeljo, so skoraj vse hiše razobesile zastave, popoldne pa so so nadaljevale še zadnje priprave za čim lepšo razsvetlitev vasi. Ker nimamo elektrike, so nam prišli na pomoč številni balončki in petrolejke. Po veličastnem govoru, ki ga je imel g. dekan Anžič, se je končno ob določeni uri razvila slovesna procesija, katere se je udeležilo čez 1500 faranov in še mnogo vernikov iz sosednjih župnij. Vsa ta velika množica ljudi se je udeležila procesije z gorečimi svečami v rokah in je bil pogled ua to reko premikajočih se luči res nekaj krasnega. Da je potekla procesija tako nemoteno — saj se je vršila po tako prometni državni cesti — gre zahvala predvsem požrtvovalnim gasilcem, ki so skrbeli za red. Procesija se je zaključila v prostorni farni cerkvi, ki je bila to pot premajhna, da bi sprejela to ogromno množico ljudi. Po blagoslovu je vsa cerkev zapela zahvalno pesem, nato pa še Tomčevo pesem, ki je v veličastnih akordih izdouela v navdušen klic: Živel Kristus Kralji« MOTOH-KAVA dnevno sveže pražena! MOCCA-KAVINE-KOCKE a Din 1— za turiste. LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — telefon 25-77 Huda avtomobilska nesreča na koroški meji Mežica, 6. sept. V nedeljo 4. t. m. sc je odpeljalo iz Mežice s tovornim avtomobilom gosp. Cirila Hrasta, 18 potnikov proti Pliberku v Avstrijo. Namenjeni so bili ua znani p'iberški tako zvani »jarmak« (sejem), ki se vrši tam vsako leto "i dni. Toda med vožnjo jih jc doletela huda nezgoda. Že na avstrijskih tleh sc je Hrastov avto nenadoma srečal i osebnim avtom, last g. Lunger-šeka iz Prevnlj, ki je vozil naproti, šofer na Hrastovem avtu pa avtomobila ni dovolj zgodaj zapazil, du bi sc laluko izognil, zato jc zavozil s tovornim avtomobilom kar na travnik. Pri tem sc je avto dvakrat prdkopicnil. Pet ljudi je obležalo nezavestnih. Osebni avto je odbrzel po zdravnika in duhovnika v Pliberk, prišel je tudi rešilni avto, ki je ponesrečence odpeljal v bolnišnico v Črno. Od teli jc delavec Ferk Andrej iz črne že izdihnil, gdč. Kolenbrandova iz Črne je pa tudi v brezupnem stan ju in pričakujejo vsak čas smrti. Drugi potniki so dobili lažje poškodbe. Kdo je zakrivil nesrečo, se ne ve. Vsekakor je nesreča zcio pretresla vse tukajšnje nrebivolstvo. Ogenj uničuje naše domove št. Jernej, 6. sept. V ponedeljek ob II ponoči jc izbruhnil požar pod kozolcem posestnika g. Globcvnikn v Grmovljuh v sosednji šikocijnnski fari. Gospodarsko poslopje, ki je bilo polno sena. je bilo hipoma vse v plamenih, ki so žareli visoko proti nebu in s svojo strašno svetlobo razsvetljevali vso širno Šentjernejsko dolino. Ognjeni zublji so prešli nato tudi nu sosednje poslopje, pod čigar streho se je nahajal hlev in pod zu mlačvo žita. Tudi to je v pur urah zgorelo do tal. Na pomoč jc prva prihitela požarna brnniba iz škocijuna. sosednja moštva — zlasti iz št. Jerneja in Orehovice — pa so se sredi pota vrnila z brizgalnami domov, videč, da ogonj že pojenju jo in dn je domače moštvo samo kos nnlogi. Dobro je. da v bližini vasi teče potok Ru-dovina, ki je nudil zn gašenje potrebno vodo, da sc tako požar vsaj ni še bolj razdivjal. — Posestnik Globcvnik trpi občutno škodo, ker mu je zgorela vsn krma in bo /ato številno živino lc težko preživljal. Kako je ogenj nastal, sc nc ve. ni izključeno, da je zločinsko dejanje izvršil kak dela-mržni |K)tcpuh, ki sc klatijo skozi naše vasi. Istega dne, kakor v Grmovljah, je požar uničil dve zidanici nu Tolstem vrhu. v orehov-ski občini. Vsled pomanjkanja vode jc bilo vsako gašenje izključeno in so domači gasilci rešili iz gorečih poslopij le |>ar sodov. Tudi v tem slučaju je neznano, kdo je požigulec in zločinski u niče vatel j tujega premoženju. Težko, nadvse težko je sedaj življenje naših ljudi: strašna suša vabi in klice glad v deželo, ogenj pa uničuje človeške domove, dn vse s strahom in sol/.nih oči zre \ negotovo bodočnost. Litija, 7. septembra. Pretekli teden v torek zvečer je nenadoma izbruhnil požar na domačiji Kokee Frančiške, posest niče v Aržišah, 20 minut od Vač. Požar jo do tal uničil stanovanjsko poslopje, ki je bilo s slamo krito. Pogorelo je poleg obleke iu pohištva tudi na podstrešju shranjeno žito, tnko da ima posest-nica škode 30.000 Din. Zavarovana je bila zn 9000 Din. Ogenj je najbrž izbruhnil pri dimniku, ki baje že delj časa ni bil omelen. Včeraj v torek zjutraj pa je izbruhnil požar i ua Juvančičevi opekarni v Strmci pod Vačami, ki je upepelil strešni stol. Pred par dnevi so namreč zažgali peč, kjer so žgal i opeko. Najbrž vsled vročine in vetra se je vnel strešni stol, ki je v trenutku bil v ognju in zgorel. Pogorelec je bil zavarovan zn 8000 Din. Ljubljanski šolarji Vpisi na ljndskih in meščanskih šolah. Ljubljana, 7. septembra. Včeraj smo priobčili številke o vpisih dijakov nn ljubljanskih srednjih šolah. Sedaj pa imamo na razpolago tudi številke o vpisih učencev osnovne in meščanske šole. Ljubljana ima R mestnih šolskih poslopij in 3 zasebne šole. (Ledina, Graben, Vrtača, Prnlc. Bnrjc, šiška, sv. Jakob, lice j. uršulin&ka šolo, Lichtenturn in Marijanišče.) Te šole pa so vse premajhne in ne ustrezajo današnjemu številu prebivalstva Ljubljane, zlasti ne, ker sc morajo z osnov, šolami stiskati še 4 meščanske šole, ki so nastale po vojni. Vsi šolski prostori v Ljubljani so prcnntrpani. Mestna občinn se je odločila, dn zgradi za Bežigradom šolo in s tem olajša otrokom tega novega okraja obisk šole. da jim ne bo treba tako daleč hoditi k pouku. Pomanj-kanje gotovine v sedanji krizi, ki je preprečil«) že toliko lepili načrtov, ie napravilo križ tudi čez to šolo, čeprav so bili lepi načrti zanjo že odobreni in jc občinski svet odobril tudi v proračunu posebno postavko, kot dol kritja za gradbene stroške. To šolo bodo sezidali gotovo pozneje. Nujno potrebni pn sta še dve poslopji za meščanske šole. da ne šteiemo s tem prav tako potrebnih poslopij za dekliške šole. zakaj zasebne šole imajo že sedaj le prehudo breme. Danes se ie pričel na vseh ljudskih šolah šolski pouk. V vse prve razrede se je vni«alo 775 otrok, od teh je 42? dečkov in 352 deklic. V prvo deško osnovno šolo itn Ledini se ie vpisalo 423 dečkov, od teh v prvi razred 72. V drugo deško šolo na Grabnu se ie vpisalo %0 dečkov. od teli v prvi razred 74. V tretjo deško šolo nn Vrtači 360 dečkov, od teh 71 v prvi razred. V četrto deško šolo na Prnlnli sc ie vpisalo 24" dečkov, od teh 48 v prvi razred. V šesto deško osnovno šolo v šiški sc ie vpisalo 422 dečkov, od teh "2 v nrvi razred. V prvo dekliško osnovno šolo nri Sv. Jakobu se te vpisalo 460 deklic, od teh 78 v prvi razred. V licejsko osnovno šolo se je vpisalo 389 deklic, od teh 74 v prvi rnz-red. V četrto dekliško šolo v šiški se ie vpisalo 311 deklic, od teh 64 v prvi razred. V osnovno šolo nn Barju sc io vpisalo 164 otrok in sicer 88 dečkov in 76 deklic. V nrvi razred se je vpisalo 17 dečkov in 20 deklic. V pomožno šolo za manj nadarjene na Grabnu se je vpisalo 89 otrok in sicer 62 dečkov in 27 deklic. Med otroci je !3 dečkov in 4 deklice. V nemško manjšinsko šolo na Grabnu se je vpisalo 65 otrok in sicer 46 dečkov in 29 deklic. V prvi razred se je vpisalo 18 dečkov in 14 deklic. V zasebno Uršillinsko vnnnjo osnovno šolo se jr vpisalo 220 deklic, od teh v prvi razred 38. V osnovno šolo v Liclitenthurnoveni zavodu sc je vpisalo "83 deklic, od teli 60 v prvi razred. V deško osnovno šolo v Marijanišču se je vpisalo 226 dečkov, od ieli 3S v prvi razred. Skun-no bo v vseli osnovnih šolih v Ljubljani 2234 dečkov in 1893 deklic. Skunno bodo imele vse ljubljanske osnovne šole 4.129 otrok. V prvo meščansko desko šolo nn Prnlnli sije vpisalo: V prvi rnzred t83, v drugi razred 89. v tretii rnzred 42. v 4 razred 46 dečkov, skunno 3^0 dečkov. V drugo deško meščansko šolo v šiški ce je vnisnlo v nrvi razred 83, v dritffi razred 67. v tretii razred 47. v četrti razred 28. skunno 2.15 dečkov. V prvo dekliško meščansko šolo pri Sv. Inkobu se je vnisnlo v prvi rnzred 112. v drntri rnzred 72. v tretji razred v četrti razred 16 deklic. sk"nno deklic. V drugo dekliško meščansko šolo v šilški se je vnisnlo v nrvi rnzred 66 deklic, v drturi razred 4fi. v tretii rnzred 33. v četrti rnzred cknnno 170 deklic. Na v=e|, štirih meščnnst šo'nli se tio tnrsij šolalo 5'" /'«čkov in 414 deklic, skupno 959 dijakov in dijakinj. Smrt pod kontskimi kopiti Ptuj, 7. septembra. Včeraj proti večeru je gnal 84 letni užilkar Jožef Cizerl iz Kicara krave iz pašnika proti domu in sicer po cesti Kicar—Velovlak. Pred Fici-janovo hišo v Sp. Velovlaku mu pridrve za hrbtom splašeni konji z vozom, last nosestnika Jožefa Lenarta. Ker je bil starček gluh, ni čul usodnega neketa preplašenih konj. Pobesneli konii so tfa podrli na tla in z njim vrec( tudi dve kravi. Udarci koniskih kopit so bili tako usodni, da je ubogi starček po dveh urah podlegel niih posledicam. Tudi kravi sta hili tako poškodovani, da so ju morali zaklati. Kako ie nastala nesreča, bo točno dognala šele sodna oblast. Blagi rajnki je bil zelo priljubljen pri vseh, ki so tfa poznali. Hodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše globoko sožalje. Rajnkega bodo pokopali jutri, v četrtek v Dornavi. ODOL je visoko koncentrirana voda Za usta.-zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi, Torajje ODOL varčen in žato Zelo poceni ■^-s-ib-i. V Mariboru popravljajo Aleksandrovo cesto, ki je ena najlepših in najbolj prometnih. Na kupa gramoza in prsti je vsajena tablica z. napisom: Potrebno je zemljo odstraniti in cesto dati prometu«. Kajpada ie potrebno) vrhu pre- Čudovito rešena Miagdatenica Ljubljana, 7. septembra. Včeraj v opoldanskih urah bi sc bilu .ia Dunajski cesti skoraj zgodila smrtna nesreča; ie za las je manjkalo, da ni obležala mrtva pod težkim avtobusom mala sedemletna Magdileua Snirkolj :z Suvoborske ul ice. Kakor se je nesreča pripetila, je v resnici čudež, da ni ime,a hujših zlih posledic. V opoldanskih urah v wijo po Dunajski cesti številni podeželski avtibusi proti Mengšu, Domia-lam, Moravčam, Kamniku. V ioVi pol uri zapusti glavni avtobusni kolodvor pred kavarno Evropo na Dunajski cesti osem avtobusov. Dunajska coslu je med enajsto in dvanajsto dopoldne vsa poba vozil. V takem dirindaju jo obstal včeraj ob pol Iva-najslih mali Magistrov avtobus pred milnico na Dunajski cesti, vozeč potnike do Stadiona. Iz avtobusa je stopilo malo, sedem do osem let staro dekletce, ki jo razigrano poskočilo na tla ter odbrzelo okrog sprednjega dela avtobusa na cesto, hoteč nadaljevali pot skozi Einspielerjevo ulico proti domu. Dekletce je srečno priteklo okrog avtobusa In se zagnalo čez cesto, ko je tisti hip privozil iz mesta težki Hojakov avtobus. Voz je vodil sam lastnik Adamčič, ki ima pri vožnjah na tej progi že 25 let Čudovito srečo, ki ga tudi ob tej priliki ni zapustila. Avtobus je vozil mimo mitnice z brzino 30 km Ko je hotel prehiteti Magistrov avtobus, ki je pred' mitnico izlagal jiotnike, je dajal g. Adamčič svarilna znamenja s hupo. Teh znamenj pa omenjeno malo dekletce v splošnem ropotu in vrvenju prometa najbrž sploh ni slišalo. Tako se je zgodilo, da je dekliu pcriteklu naravnost pod avtobus, ko je ta dirjal mimo. Avtobus je zgrabil dekletce ravno v sredini svojega prednjega dela, jo podrl na tla, vozit dalje in čez njo — deklica pa je ostala živa. Ni se niti preveč potolkla. Ko je avtobus prevozil čez njo, je otrok v hipu poskočil kvišku, v neskončnem strahu zajokal ler nekajkrntov omahnil sem in tja po cesti — medtem so pa tudi žo priskočili ljudje, ki so deklico zgrabili in jo odvedli domov. Razen presta-nega strahu in manjših poškodb na nogah se deklici za čuda ni zgodilo nič hudega. če bi bila en sam hip prej ali hip pozneje slekla čez ceslo bi jo bilo zgrabilo avtobusovo kolo, ki bi bilo iz nežnega dekličinega telesca napravilo skupek razmesarjenega mesn. Tnko pa je otrok v tej nesreči imel čudovito srečo, da je omahnil pod avtobus ravno med obe kolesi. Nesreča se je zgodila tako hitro in tnko nenadoma, da je niso opazili niti vsi listi, ki so bili takrat tamkaj. Niti šofer Adamčič sam ni vedel, da jo vozil Čez deklico, zato avtobusa tudi ustavil ni Kdor pa je ves dogodek videl in opazoval, je ob dogajanju drhtel, ob njegovem srečnem koncu pa ves začuden strmel nad previdnostjo božjo ki je obvarovala mlado dekletce strašne smrti Najbolj zadovoljen in i>oleg deklice same Iudi najbolj srečen pa je bil [lozneje, ko je za dogodek izvedel g Adamčič sam. ki po Dunajski cesti že 25 let v'odi težke avtobuse vsak dan - že pred vojno je obratoval na progi Celje—Ljubljana — pa se mu doslej niti enkrat še ni pripetila nobena najmanjša nesreča. Iakega dogodka, kakor včeraj, pn g. Adamčič najbrž pri svojih avtobusnih vožnjah sploh še nt doživel. Veliko zansmanje za razstavo živalic Jesenska tozadevna razstava prekaša vse dosedanje, posebno v pestrosti živali. Nad 7 razno ikih živalic naštejetc po oddelkih Takoj pri vhodu so razstavljeni močvirski bobri do sedaj pri nas neznani. Zato jc vedno dovolj gledalcev za to zanimivo žival, ki daje razstavišču in predstavlja svoje akrobatske umetnosti. Prvič so so postavili nu tej razstavi v večjem številu naši golobnrji. Razstavljenih je 40 kletk z 10 pasem golobov. Vojaška golobarska postaja v Ljubljani razstavi ju 5 parov krasnih poštnih golobov. Rejn teli golobov je zasebnikom prepovedana, zato na j si jih vsak ogloda, da ne nasede špekulativnim prekupčevalcem. Vsak večer jih izpuste. In takoj najdejo živalice. smer nn Ljubljanski grad. Perutnine je razstavljene 12 pasem. Novost na tej razstavi so jerebičaste leghorn. Končno so razstavljeni razni izdelki in pripomočki. — Ocenjevalna komisija jc po strogi presoji razdelila 36 nagrad. Jutri ob 10 dopoldne bo žrebanje za nagradno tekmovanje pravilnih odgovorov o jajčni lupini in rumenjakih. Vkljub gospodarski krizi raste zanimanje za rejo koristnih malih živali, ki jih redi po večini mali človek, dn najde utehe in koristi v svojem malem gospodarstvu. Ne zamudite sedanje ugodne prilike, da si ogledate I« paradiž živali na velesejmu v paviljonu »G«l Pridobivajte novih naročnikov! HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Teleion številka 24-83 Maribor Ljubljana, Knallfeva ulica O prej Kranjska hranilnica Rač. pošt. hran. št. 10.680 Celje Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. — — Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Najvarnejša naložitev denarja. — — Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici. — — Najvišje obrestovanje. ms Ljubljana Kaj tfo danes ? Tivoli: »Mascota«. Ob pol 16. Velesejmske razstave. Razstava preprog v Drž. osr. zavodu za pospeševanje domače obrti. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. Ko slovo daš dnevni službi, sam ali pa v bratski družbi, se na miren oddihljaj in okusen založai v Slamičev buffet podaj! © Razstava cerkvenih paramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. V škofijski palači v 11. nadstropju je samo še danes mogoče ogle-Mela«, Vrtarič. Joso Goreč. Jurčič. Novotnv, Sever & Co.. Klektro-industrija. »Lustra«, Toni Jager. Drago S< lnvab. ličar, Stacul. Drogerija Adrija, Meinl. Fux. lvančič, Klein, Urbane, Žargi, Sitar & Svetek. Khain, Oblačilnica. Legat, Jerus. Kbcr, Novak. Herznianskv in »Jeklo«. Skupno bo torej tekmovalo ljubljanskih tvrdk, ki bodo imele v petek dne 9. t. ni., nu dan ocenjevanja, svoje izložbe v večernih urah razsvetljene tako, da lw> imelo občinstvo priliko presoditi delo ljubljanskih aranžerjev. Jurv tvorijo sledeči gos|K>djc: akad. slikar g. Vavpotič, prof. Sašu šantel, ing. arh. Ivo Medved, trgovca gg. Soss in Kette: urednika: od >Slov. Naroda« g. A. Gaber, ooklon in obljubil, da bo po možnosti vse storil, da se stiki med ljubitelji narodnih noš ohranijo in poživijo. Zobozdravnik Med. univ. dr. Jože Dokler Poljanska cesta 13, II. nadstropje ordinira od 9 do 12 dop. in od 2 do 5 pop. totaksija jo ponesrečenca pobral in ga odpeljal naravnost v bolnišnico. Kolo, ki je nekoliko poškodovano, pa so spravili stražniki na stražnici. © Prijet vlomilec. V pletilno delavnico Ženi Parcerjeve je te dni vlomil neki vlomilec in odnesel dvoje šlcarij ter 11 jopic, v skupni vrednosti nad 1000 Din. Vlomilec je prišel v delavnico s tem, da si je s sekiro priboril vhod. Policija je zadevo^ preiskala in vlomilca kmalu aretirala. Bil je to 25 letni brezposelni livar Franc N. Tatinski mladenič je nekaj ukradenega blaga skril med grmovje in opeko na »Špici«, nekaj pa ga je raz-dal med svoje prijatelje. Policija je zaplenila skoraj vse ukradene jopiče in škarje, mladega vlomilca pa je izročila sodišču. □ BBBBBSiiaSBiaBflBBBBHBBDBEaB Lovska ofofiaella po predpisu izgotavlja priznano strokovno ob najnižjih cenah. Jos. Sopna; Ljubljana SilSa^SIBOISfglfaBSgBRBBZlPBISBISBa 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. 0 Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8. © Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. O v 0 s T 1 r za Jesenska oblačila - angleško, češko In domače blago - si nabavite pri nas po svojem okusu in po najnižjih cenah. Specijalna trgovina sukna NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (NASPROTI NUNSKI CERKVI) © Dovolj sadja na trgu. Na Vodnikovem trgu nastane ob tem času vsako leto pravcata borza za sadje. Letos je dovoz sadja velik, zlasti ker ga prinaša na trg vsak pridelovalec, ki količkaj more. Na trgu utrži za sadje vsaj nekaj, dočim mu razni prekupčevalci nudijo le malo za blago. Največ je zdaj na trgu jubolk in grozdja. Jaliolku veljajo 2—4 Din kg, grozil je se je pocenilo na 4 Din. Črno dalmatinsko grozdje je po 5 Din, uovosadsko po 450 Din. hamburger« po 8 Din. Bosanskih sliv prihaja na trg cele vagone, na debelo jih prodajajo po 2.50 Din. I~)omače slive so jk\ tudi i>o 2, celo po 1.90 Din kg. — Včeraj je bilo na trgu tudi mnogo brusnic po 4—7 Din. Brusnice prinašajo nuj-\ cč iz Kranjske gore, z Jesenic ter s Koroškega. Borovnice so po 2.50 Din liter, maline 4 Din liter. Naprodaj so prinesli tudi nekaj lisičk, ki so jih prodajali i>o 2 Diu liter. — Zelenjave je na trgu bolj malo, cene se dvigajo. Zlasti salata je draga. Zeljnutc glave so po dinarju, krompir se je tudi učvrstil na dinar kilogram. — Cene se dvigajo polagoma tudi pri piščancih, ki jih nudijo na trgu od 26—38 Din par, dočim ko ko? i sploh ne prinesejo mnogo. Jajca so po 75 par, le redko se dobe še po 1.25 Din dva. — Čc bo suša naprej vladala |k> slovenskih poljih, so l>odo cene pridelkom na ljubljanskem trgu dvignile.____ Novi .Sdpesap Ljubljane' izide. — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Grafika«, Ljubljana, Resljeva c. 4. © Voz se prevrnil ▼ Gradalčico. Podobno srečo, kakor mala Magdalenca, o kateri nezgodi poročamo na drugem mestu, sta imela tudi te dni 5 letni Srečko in 6 letna Boža z Gline. Neki starejši moški, ki pa se je že malo opU, ju je vzet na voz, da sta se vozila z njim, Vince pa je voznika že tako omamilo, da je s konjem in vozem zavil v Gradaščico, kjer se mu je voz prevrnil in so vsi trije potniki padli v vodo. Voda je bila tam precej globoka, vendar sta otroka padla tako srečno, da se ni nobenemu pripetilo nič hudega. Prav tako se ni pripetilo nič neprevidnemu vozniku, le voz je bil malo poškodovan. © Avto podrl kolesarja. Včeraj popoldne okoli štirih se je pripetila na cesti v Rožno dolino resna avtomobilska nesreča. 15letni dijak Ciril Pogačar, tesarjev sin iz Rožne doline, c. II. št. 17, se je peljal s kolesom po tej cesti domov. Izza vogala pa je pridrvel avtotaksi, ki je kolesarja podrl na tla. Pogačar si je pri padcu občutno poškodoval desno ramo in ima najbrže zlomljeno ključnico. Šofer av- Kulturni obzornik »Mladika«. Deseto leto izhaja ta najboljša slovenska družinska revija (tri leta je bila glasilo julijskobeneških družin), pa se je po svoji globoki nolranji vrednosti povzpela do vrhunca tovrstnih listov. Župnik Finžgar. izven mej Jugoslavije priznani romanopisec, je dal kot urednik lislu žig svojega zrelega umetniškega gledanja, a hkrati prijetno čtivo, poučno in vzgojno, tako da je danes »Mladika zares prava last, pravi obraz slovenskih družin. — V desetih letih bi se še lako globok 'človek izpraznil, še tako mlad bi postal star, v listu bi se na vsaki strani čutila neka trudnost. »Mladika pa je zmerom bolj sveža, sočna, mlada. Kakor da je Finžgar v naponu fantovskih let, ne pa da jih nosi šestdeset... Septembrska številka nadaljuje uvodno povesi Franceta Bevka, -Velikega Tomaža«, ki je izredno močno delo. Povest je tako zraščena z zemljo in ljudmi, ki nastopajo, toliko napetih dejanj in tako psihološko povezanih ima, da te zgrabi na prvi strani in nevzdržema lira od poglavja do poglavja, ko da sam hodiš po tej zemlji, se pravdaš, trpiš, ljubiš. Posebej močna pn sla dva lika, Tomaž in njegova žena Polona. Redkokje sem doživel tako močan porlret velike materine duše. Povest se seveda nadaljuje in 110 nosi le vseh Bevkovih pripo-veilniških odlik, marveč se zdi, da bo to eno njegovih najmočnejših del. — V pripovedniškem dolu jo še Winklerjeva črtica Poletna noč:, ki razkriva ponočno življenje vasi v fantovski pesmi in razočaranju nesrečnega moža, pesmi »Obisk«, »Moje ljubezni^, »Moja jesen«, »Molitev«, r Ne sanjaj«, »Dež . »Starec Vlaho«, kjer zraven Metka in Samca nastopajo sami najmlajši, Truhtar, Zabkar, Draga Kranjc; Minclovov roman v prevodu Vdoviča Ko so hrastje šumeli« se noHnlliiie iz lanskeea leta. a Kazak Bogdan sočno pripoveduje pod naslovom »Vse pre-trpiš — če hočeš; zgodbe iz svojega zdravniškega poklica. Od razprav se nadaljujeta dve, in sicer Kunaverjevi »Prepadi« in topot posebno jedke Plečnikove »Mesojede; rastlinojede«, kjer na poseben način opiše kanibalščino jezika, človeka, živali; tako krepke satire nisem že zlepa bral, tako žgoče in vprav v današnji čas izstreljene! Dragocen literarni prinos je Prešernov življenjepis (»Kako Lenka Prešernova svojega brala, pesnika, popisuje«), katerega je sestra Lenka narekovala T. Zupanu, naj-skrbnejšemu raziskovavcu Prešernovega življenja. Zupan je pisal skrbno po besedi narekovavke in s tem ne le rešil marsikako lepo stran iz Prešernovega življenja, marveč odkril v Lenki veliko dušo slovenske žene, ki zrelo gleda življenje kljub svoji preprostosti; velika je njena vera, vdanost in ljubezen in veliko razumevanje, kakor da je rasla v širini sveta. Članek že teče od sedme številke dalje. Še se vrstijo pod raznimi zaglavji naslovi: »Besedni paberkk, »Nove knjige«-, »Pomen šole v življenju narodov« (Hafner Krista); »Polom stopi na pot«, kjer govori S. Š. o pravem življenju družin in o celem človeku, ki se mora danes pokazati; »Kaj mora gospodinja vedeti o linoleju« (Š. II.); Kdor ima vrt«; »Kuharica«, »Živčno zdravilo Budilkin«, v katerem so prekrasne misli za matere, ki imajo otroke-šolarje. I11 končno še uganke ter vmes še »Po okrogli zemlji« in »Naše slike«. Ob zadnjih naj toliko obstanem, da na glas povem: Edina »Mladika« od tovrstnih revij prinaša sliko naših mladih umetnikov, da bi na ta način zgradila most med široko javnostjo in njimi. I11 to se prečestokrnt zgodi (kakor sem že tu in tam ujel) z dokajšnjo materijalno škodo, ker ta ali oni se še ni navadil na sodobno slikarsko umetnost pa list odpove. Finžgar pa je mlad .in še naprej posreduje za intim-nejšo zvezo med ljudstvom in domačimi umetniki, kar je našlo ta odmev, da si naše cerkve ne iščejo več slikarjev 00 tujih deželah, marveč doma... 'Ure, zlatnina, optični predmeti t. V1LHAR urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Društvo narodov pride v Jugoslavijo Zastopniki vseh evropskih držav ter poslon-1 i iz vseli delov sveta pridejo prihodnje dni v Jugoslavijo. Pridejo seveda kot miroljubni ljudje, — le da nam pokažejo svojo umetnost. S seboj prineso vse svoje imetje, zgrade si šotore in stanujejo v njih kot v svoji tropski domovini. Tvorijo kar celo društvo, majhno kraljevino, katere nekronani kralj je Jurij Glcich. 1'a ne le ljudje, tudi cela Noetova barka živali sestavlja to mesto 1111 tisoč vozeh. Najlepši ck-scmplarji iz živalstva so prcbivulci njegove ogromne menežarijc, pa ne le po en sam, temveč ccle črede ene vrste. Imamo konje od najtežjih belgijskih do najmanjših Shetlaudpouv, skupaj 150 konj in 60 ponijev, slednje vseli velikosti in različic, enega lepšega od drugega. In sloni I Vsak cirkus ima slone velike celo, a tako spretnih ne vidite nikjer drugod. Pa tudi njihovi zobje! Nikjer na vsem božjem svetu nc nujdete slonov, ki bi se bolje mogli postaviti z njimi. Poleg tega se zabavati še spričo njihove dobrodušnosti in prevejanosti, in občudu- t'ete njihovo moč, ko vidite, da vlečejo 17.500 g težak voz kot škatlico žvcplcnk. Gleichov zoološki vrt ima nadalje še eno- in dvogrbe kamele, zebre, sveta indijska goveda, bike, pelikane, inarabujc, bivole, scv. medvede, lame, opice, tigre, leoi>urde, šakale, hijene, rujuve medvede, štorklje, sove, pritlikave koze (tako majhne kot n i ppes-figure), kozoroge, divje koze, povodnega konja (za katerega je potreben poseben voz z bazenom z ogrevalno napravo) in dve štorklji, pred katerima jc v Ženevi bežalo 20 levov. — Pripomniti je treba, da ima Gleicli zlasti mlade živali. Ali ne pomeni to izredne ljubezni do živali? Kajti mlado žival je mogoče gojiti le z največjo ljubeznijo in potrpljenjem. In najmlajši mladic je — lev. Pa ne le živali saine, temveč tudi hlevi in vozovi za prebivanje — vse to si jc pri Gleichu vredno ogledati. — Več bodo povedali oglasi. Cerkveni vestnih Cerkvena slovesnost v čast sv. Petru Kla-verju, apostolu zamorcev in patrouu Družbe sv. Petra Klaverja, se vrši danes ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa. Spored: 1. Misijonska pridiga, katero ima prevzvišeni škof dr. Gregorij Rož-man. 2. Slovesni sveti blagoslov. 5. Darovanje za uboge afriške misijone. Prisrčno vabimo k obilni udelžbi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstavo pod milim nebom Četrtek, 8. sept., ob po 10: MASCOTA (Tlvo^. Sobota, 10. septembra, ob pol 20: SEN KRlSNE NOČI (Tivoli). Nedelja, 11. septembra, ob pol 16: MASCOTA (Tivoli). — Ob pol 20: SLEHERNIK (Kongresni trg). Poizvedovanja Zgubila se je včeraj svilena naglavna ruta, zavita v časopisni papir. Najditelja prosim, da jo vrne Hrenova ul. '). Ptui Še plameni. V Pobrežju pri Sv. Vidu so zopet imeli požar, katerega žrtev je postalo stanovanjsko poslopje in živinski hlevi kočarja Antona Te-menta. Zgoreli so razni poljski pridelki ter leto dni star prašič, dočim je drugi zadobil težke opekline, da so ga morali zaklati. Gasilcem iz Jurov-cev in Sv. Vida se je posrečilo omejiti požar, da se ni razširil na sosednja poslopja. Škoda znaša okrog 20,000 Din, dočim je zavarovan samo za 9000 Din. Požar je nastal v dimniku, ki je hipoma vnel slamnato streho.. Oddelek inženerskih gojencev, ki je bil tukaj na enomesečnih pontonirskih vajah, je zapustil naše mesto. Vsega skupaj je bilo 76 gojencev, ki potujejo v Bosanski Brod. Na tuk. realni gimnaziji se je letos vpisalo 381 dijakov. V prvi razred se je vpisalo 85 dijakov. V jesenskem roku je napravil maturo Marijan Skrbinšek, dijak tuk. 8. gimn. razreda. Kap je zadela 71 let starega trgovca Leopolda Sr.harneria v nietlovem trgovskem lokalu v Pa- Zadnja poročila Nemšho-lrancosho zbližanje v Stresi? Stresa, 7. septembra, tg. Danes po tridnevni generalni debati se je zdelo, da bo prišlo do nemško-fraineoskega zsbližanja v enem glavnih vprašanj za novi red in gospodarski položaj v srednji Evropi. Že včeraj je bila odgodenu. razprava o češkoslovaški klavzuli v Tardieuje-vem načrtu, preprečil pa se je tudi poskus, da bi nastal varšavski blok vzhodno-evropskih držav kot taktična enota. Tretji dan razprave je j«) vsem videzu prinesel upanje, du bosta obe merodajui velesili na evropskem kontinentu končno izvajali posledice iz dejstva, da bodo države na nemški ali francoski načrt o novi ureditvi odgovorile vedno z »niti-niti«, da je treba torej najti srednjo pot, če nočemo, da ostane vse pri starem. Francija je očividno uvidela, du je ua jugo-vzhodu že preveč zmagala in da so njeni politični krediti že prišli do skrajnega konca. V velikem govoru jc nemški delegat dr. Posse pojasnil stališče Nemčije v vprašanju prednostnih carin. Samo če se kupna moč južno-vzhodnih držav poveča s pogodbenimi carinami, bo mogoče zastaviti se. kiro na korenino vseh, tudi finančnih težkoč. Samo na ta način bo mogoče poljske pridelke iz južno-vzhodne Evrope zopet postaviti na evropski trg in jim omogočiti konkurenco s pre- 1 - r\ 1 »-1 l"f- i- ii,. l i ,, n,-. m«, m - 1 - '___1 _ \t _____* * ' v vzhodnim evropskim agrarnim državam, ki so v stiski, in samo za žito. Vsako drugo razširjenje bi omajalo vso zgradbo. Nemčija ima velik interes pri poljski želji, da bi se inozemski dolgovi olajšali z dodatnimi uvozi. Opazilo se je, ko ie neposredno za tem govoril Bonnct, du je med njim in dr. Possejcm opaziti mnogo skupnih pogledov med obema govornikoma in ogodbe. Bonnet pa je govoril samo o agrarnih preferencah, nič ni omenil posebnega položaja češkoslovaške industrije v podonavskih deželah, pa tudi ne o prednostih kreditne politike pred trgovinsko politiko. Pred njim je voditelj avstrijske delegacije zaljto,^! zu Avstrijo agrarne, pa tudi industrijske prednostne carine, švicarski delegat Stucki .J« v svojem govoru izražal zelo veliko mero lieVa-upanjav in skepse ter je povsod napravil vtis, du se Švica noče vodilno udeleževati volepolez-nih poskusov za evropsko skupnost. Konferenca je imenovala dva odbora: gospodarskega in kmetijskega, prvega pod vodstvom švic. Nur. banke Bachmanu. Pred plenarno sejo se liosta ta dva odboru bavila predvsem z vprašanji zboljšanja kmetijskih cen, organizacije mednarodnega agrarnega trgu, odprave raznih ovir v trgovini, dalje z vprašanjem dodatnih kontinentov za one države, ki imajo zaostanke pri vračanju dolgov, z vprašanjem valutarnegu in finančnega položaja, plačilne bilance agrarnih držav, posebno tudi mobilizacije zamrznjenih kreditov in sodelovanja emisijskih bank, z vprašanjem mednarodnih agrarnih kreditov ter javnih del. Po uspešni generalni debati sc pričakuje velik trgovsko-politični napredek, dočim skoro ni upati ua sklepčne predloge zu neposredno omiljcnje finančnih težkoč, posebno ker je navzočih sicer mnogo trgovskih politikov, pa malo finančnikov, ki bi bili res pristojni zu prave odločitve. Kaj bodo ukrenili Francozi Pariz, 7. sept. Min. svet je imel sejo do 8 zvečer. Po triurni seji je bil izdan komunike, ki samo pravi, da je ministrski predsednik Herriot informiral člane kabineta o tekočih zunanjepolitičnih stvareh. Časnikarjem se je še povedalo, da v vprašanju nemške zahteve po oborožitvi še niso prišli nekateri odgovori dru gili vlad, ter da bo francoska vlada poslala Nemčiji odgovor najbrže v petek, ko bo dopoldne seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike. »Pctit Parisien« pravi, da se bo takoj potem odgovor objavil in du bo naglašal, da radi nemških zahtev ni več v nevarnosti samo verzajska mirovna pogodba, temveč tudi vse pozneje sklenjene pogodbe. Bazen tega pa Nemčija meša vprašanje razorožitve in oborožitve. Iz Schleicherjevih izjav j? videti, da hoče Nemčija obnoviti svojo bivšo vojsko in se osvoboditi vseli obveznosti i/ mirovnih pogodb. Tem obveznostim se je Nemčija itak že izognila v veliki meri z organizacijo Stahlhelma itd. O vprašanju razorožitve nima odločati posameznik, temveč mednarodne institucije. Spopad v Avstriji Leoben, 7. septembra, tg. Zvečer je bil shod narodnih socialistov, po katerem jc prišlo do hudih spopuitov s socialnimi damokrati. Fn pristaš narodnih socialistov je bil ustreljen v prsa in je bil takoj mrtev, drugega pa so z tu.žeri hudo ranili v trebuh. nonski ulici. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v njegovo stanovanje, kjer pa je izdihnil. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb bo danes v četrtek. Noč je nevarna. V bolnišnico so prepeljali posestnika Jožefa Čagrana iz Gorišnice, s hudimi poškodbami na glavi. Neznani storilec ga je napadel s težkim topim železom in ga udaril tako hudo, da je obležal v nezavesti. Dnevna OGLASI Inserenti! Ni Je pozabite, da se občinstvo prav dobro zaveda, da je denar, ki ga izdate za inserate, takorekoč kavcija za kvaliteto blaga! Nikdar namreč ne smete izpostaviti manjvrednega blaga javni kritiki, ker v kratkem ne bi mogli prodat; nobenega kosa blaga več! Inseratni oddelek .Slovenca*. Kongres kat vzgovieliev Vabilo na veliko zborovanje srednjeevropskega učiteljstva, ki bo v dneh od 9. do 13. septembra v Marijinem Celju Tretji misijonsko-znanstveni kongres katoliških pedagogov vseh kategorij, duhovskih in svetnih poklicev, bo razpravljal nastopne teme: 1. Vzgoja o nadčasovnem in nadnacioualnem mišljenju: opat dr. Reetz, O. S. B.» 2. Sola v duhovni borbi ljudstev: rektor dr. Eisenbarth, Ried. 3. Misijonsko-pedagoška vprašanju Avstrije: prof. dr. Thauren, St. Gabriel. 4. Vzgojni in misijonski krožki učiteljstva: rektor dr. Riedlmayer z Lieferinga pri Solnogradu. 5. Praktično šolsko delo in skrb za dušo v ini-sijonu: provincijal p. Witte, Togo. 6. Daljnoazijatsko iu mišljenje zapuda: univ. prof. dr. Hans Eibl, Dunaj. 7. Praktično šolsko-misijonsko delo: meščanski učitelj Viktor Buchgraber, Dunaj, in ravnatelj Fr. Schober, Boheimkirchen. 8. Usodo Zapuda odloči Vzhod: dr. Ferd. Pavv-likovvski, knezoškof iz Gradca (že 9. sept. zvečer). 9. Sprememba socialihn razmer na Daljnem vzhodu; prof. p. Schmitz, St. Gabriel. 10. Tisk kot velesila na Daljnem vzhodu: urednik dr. Evgen Kogon, Dunaj. 11. Daljni vzhod in verska svoobda: univ. prof. :'dr. J. Harlng, Gradec. ni! 12. Problem voditeljev v Daljnem vzhodu: a post. prefekt msgr Teska Njigata, Japonska. -•'s "'18. Delo za Vzhod, blagoslov za Zapud: prof. p. Koch, S. V. D. Določene so tudi slavnostne predstave, mUi-;pnski filmi in izleti v prekrasno okolico. Zn'žane vozne cene so dovoljene na avstrijskih železu rab; enako je preskrbljeno za cenena prenočišča in prehrano. K temu velikemu zborovanju se je priglasilo £e učiteljstvo vseh zveznih avstrijsk.h dežel. Odposlanstva pa so doslej priglašena tudi iz Nemčije, Madjarske, Jugoslavije in od drugod, tako da se utegne ob tej priliki, ko bo zbrano u5'teljstvo takorekoč iz vse Evrope, obnoviti »Svetovna zveza katoliških pedagogov«. Prijave je poslati takoj na naslov: Missions-wiseenschaftliche Vereinigung katoliseher Lehrer und Lehrerinnen, Mariazell-Schule, Missionsaus-Mellung. Koledar Četrtek, 8. septembra; Rojstvo Marije Device; Adrijan, mučenec; Korlinijau, škof. Novi grobovi "f- Gospa Anica Stiglic. Včeraj zjutraj je v •plošni bolnišnici umrla gospa Anica Stiglic, roj. Not, trgovčeva soproga. Pogreb bo 9. t. m. ob pol 3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim »vojcem iskreno sožalje! ■f V Stranjah pri Kamniku so v torek popoldne v visoki starosti 71 let pokopali gospo Alojzijo Pre lesnik, roj. Drolka, gostilnlčarko v vsem turistom dobro znani gostilni »pri Korlnu« v Stahovici. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati ln dobra gospodinja. Na njeni zadnji poti jo jc kronika spremilo veliko število občinstva iz Stranj, Stahovice in Kamnika, saj jo bila Prelesnikova mama radi svojega vedrega in zdravega humorja vsem splošno znana in priljubljena. Pokoj njeni duši, žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Slovo dveh učiteljic iz Prcdoselj. Dne 5. septembra sta zapustili osnovno šolo v Pre-dosljih kar dve učiteljici. Gdč. Prevc Amalija je prestavljena v Artiče pri Brežicah. Vseh 12 let, kar 'je službovala v Predosljih, se je naravnost odlikovala v nesebični skrbi za reveže in uboge. Ko je pa oblast zadnja leta tako zelo priporočala učiteljstvu izvenšolsko prosvetno delovanje, se je lansko leto udeležila tečaja za vodstvo gospodinjskih tečajev. Dasiravno slabega zdravja, je preteklo šolsko leto priredila popolnoma sama zraven vse šole dva gospodinjska tečaja za tukajšnja dekleta. — Isti dan se je poslovila tudi gdč. Po-renta Tončka. Njeno glavno izvenšolsko delo je bilo dekliški krožek in oder. Precej po vojni delo na teh poljih ni bilo preveč vabljivo. Toda ljubezen do ljudstva ji je dajala moč, da je vztrajala skozi vsa dolga leta in tako izvršila delo, s kakršnim se more le malokdo izmed njenih tovarišev in tovarišic pohvaliti. Prestavljena je v Rabo, okraj Matkovič. = Promocija. Te dni je v Berlinu promoviral za doktorja medicine g. Adalbert H o m a n iz ugledne Homunove družine v Škofji Loki. Čestitamo! tfj) Slatinske tablete ™ u hlljšanje odstranijo oso pre-•,j obilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. tf Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Tivoli in Zvezda, nudijo zabave, aH stoprav „Daj-Dani' je kotiček prave! ir. I vin Hubad zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 12. do 24. septembra. Primshovshi gospod (+ Župnik Jurij Humar.) O Zaplazu, njega legi in razgledu in kot daleč po Dolenjskem in Štajerskem znani božji poti, jc »Slovenec« pred kratkim prav zanimivo poročal. Spomnimo se pu tudi sosednjega Primskovegu, zlasti danes na praznik rojstva Marije Device, ko bodo Primskovljoni in bližnji sosedje obhajali veliko cerkveno slavnost ali žegnanje. S tega 592 m visokega hribo imaš diven razgled po vinorodni, slikoviti Dolenjski, pozabil pa ludi ne boš posvetiti svojo pozornost zanimivostim cerkve, zlasti v gotskem slogu izdelanemu oltarju in zgodovinsko znamenitim orglum; marsikdo bo pu ludi stopil na pokopališče za cerkvijo, da si ogledu grob pokojnega župnika na Primskovem in prebere i>a severni struni cerkve vzidano nagrobno ploščo z napisom: Tukaj počiva častiti gospod Jurij Humar Župnik primskovski - vmerl dne 19. grudna 1890. v 71. letu svoje starosti. R. I. P. Kmalu bo torej 42 let, odkar krije ta grob blagoslovljeni prah in kosti pok. župniku Humarja, ni pa zamrl spomin nanj v srcih hvaležnega ljudstva, kateremu je neprecenljive dobrote storil, zlasli pu po tistih krajih, kjer je pastiroval. Prijaznemu in gostoljubnemu sedanjemu gosp. Župniku Antonu Plešicu se lepo znhvuljujem zu podatke, ki mi jih je izpisal iz kronike primskovske župnije. Tu beremo, da se je Humar rodil v vasi Vodice pri Mekinjah 14. aprila 1819, torej pred 118 leti. Ljudsko šolo je obiskoval istotam, gimnazijo je študiral v Karlovcu, 7. in 8. razred pa je dovršil v Ljubljani, kjer je napravil maturo in slepil v bogoslovje. V musniku posvečen je bil 1. 1817,, kaplanoval je v Adlešičih v Beli krajini od junija 1848, v ČrmoSnjicah na Kočevskem do 1851 in v Sostrem pod Ljubljano od 1. 185H do 1858; od tam je odšel kot župni upravitelj v Staro Oselico dno 19. aprila 1858 do septembra 18G2, župnik v ČrmoSnjicah do 1. 1870. in kot tuk je bil tudi provizor v Stockendorfu (na Kočevskem),'od koder je prišel na Primskovo 14. junija 1876 in deloval tam do svoje smrti 19. decembru 1890 »Bil je magnetizer in je mnogo ljudi ozdravil. Včusi je prišlo do 200 ljudi k njemu pomoči iskat. Poljanci in Osličani so še na Primskovo romali k njemu, ki jim je kruh blagoslavljal zn zdravilo. Nekoč pride k njemu Poljanka iz istega namena. Doma so ji dali pleče, ki naj gu gospodu du v dar. Ona pa skrije pleče zase. Ko ji je kruh blagoslovil, je odšla, on pa zukliče zu njo: »To, kur imaš v košku, nuj pu črvi snedok Zares nu potu s strahom pogleda v košek pa vidi, da vse polno črvov mrgoli okrog gnjatU Kronika še to pove, da je napravil novo streho nu župni cerkvi, katero je vihar celo odnesel dol po hribu. V duhovnika je bil posvečen 31. jul. 1847. V Zgodnji Danici od 1. 1891 je opisal njegovo življenje in delovanje neimenovani gospod .Fran-cis«, ki pa utegne po mnenju č. g. msgr. V. Steske bili rajni dr. Frančišek Lampe. V »Verskih bajkah« omenja župniku Ilolmarja tudi pisatelj Trdina; Holmarjevo zdravljenje mu je le bajka in praznoverje. Pred dvema letoma so se tudi naši slovenski dnevniki razpisali o župniku Humarju (Holmarju) o katerem sta prinesla Jutro in Narod zanimive prispevke o čudodelnem zdravniku-župniku. — O dvojni pisavi njegovegu priimka mi je sporočil njegov nečak g. Matiju Holmar, da se je njegov stric neuradno podpisoval tudi llolmnr, sicer Humar, kakor so vpisovali v starih krstnih knjigah imena novorojencev njih rodbine; pod njegovim vplivom so se potem pisali mlajši člani rodbine: Holmar. Prihodnjič pu bomo izvedeli iz njeonvih lastnih pisem, kako je pričel zdraviti ljudi. Prof. Pavel Lokovšek, Ljubljana. Osiate vesti — Nu škofijski gimnaziji v št. Vidu je koncem šol. letu dobilo popru\ ni izpit 42 učencev, 1 dijak pa razredni izpit (vsled bolezni). Od teh učencev je izpit uspešno dovršilo 23, ni dovršilo 12, ui jih prišlo 8. Učni uspeli šolskega leta je tukle: odličnih 66 (odstotkov 19.1), prav dobrih 181 (52.3). dobrih 55 (15.9), skupuj 302 (87.3). Ni izdelalo 44 učencev (12.7 odst.). Za novo šol. leto se je prijavilo 330 dijakov. — Velik roinurski shod nn Gori Oljki v Sa\. dolini bo 18. t. m., to je 18. pobili,kostno nedeljo. Po požaru uničena cerkvena streha bo do tistega časa pokrita, čc bo le šc vreme ugodno. Velika jc požrtvovalnost domačih in sosednih župljanov, ki z velikim trudom vozijo materijal. Nuj jim bo dobri Bog za vise to liogati plačnik. Na shod pa vabimo |>obožnc romarje od blizu in daleč, da počaste sv. Križ in sc mu še nadalje priporoče. Prosimo pu pri tej priliki tudi, du polože majhen dar zu popravo certkve, kujti mnogo naiu šc manjka, da popravimo našo tuko priljubljeno romarsko cerkev. Pridite in počastite sv. Križ. — Na Sv. Planini pri Zagorju (985 m) se bo obhajal cerkveni palrocinij in shod Marijinega si. Imena v nedeljo 11. t. m. Prva maša ob 7, druga ob pol 11. Prijatelji lepih solnčnih višin — častilci Marijini, povabljeni! — V nedeljo 18. I. m. pa bo istotam celodnevno češčenje presv., R. T. — Redno vpisovanje v dopisno trgovski šolo v Ljubljani je od 1. do 10. septeunM 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu TDŠ v Pražakovi ulici 8-1. (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ, lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. Šo,a poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderna jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga osebno vsakdo sprejme. Iz prospekta jo razviden ve« ustroj in vsi pogoji. Sola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah slifnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeli. Kdor so no more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravico rednih absolventov te šole, — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Joscl«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Franz-Joscf«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Roko si je zlomil trgovec g. Franc Zupančič v št. Jerneju. Peljal se je na kolesu in da se na križišču cest izogne avtomobilu, je /uvozil na strun v kup gramoza ter s tem povzročil nesrečni padec. Moral je v bolnišnico, sedaj pa se zdravi v domači oskrbi. — Trije ponesrečeni otroci. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela kar troje otrok, ki so se ponesrečili. Mala Marija, 1 leto stara hčerkica zidarja Anžiča z Bizovika C, je padla na domočem pragu in si zlomila levo nogo. — Na Glincah, cesta IX-2, je padel doma 7 letni paznikov sili Lovro Kroflič in si zlomil levo roko. — V desno lice je ugriznil pes (5 letno Verico Štibenikovo iz Podutika 29. — Žrtev fantovskega pretepa. V ljubljansko bolnišnico jo prišel včeraj 24 letni Pavle Trillcr iz Home 8 pri Škofji Loki. Pavleta so fantje tako hudo natepli, da je dobil resne notranje poškodbe. — Najden obešenoc. V torek C. t. m. je našla kovačeva žena Marija Kepec iz Bišč, občina Ihan ob Bistrici, neznanega obešenca, kateremu je vrat že pregnil, da je mrtvec padel na tla. Orožništvo iz, Domžal je našlo pri obešencu delavsko knjižico in vojno izpravo. Iz. nje je razvidno, da se obeše-nec piše Feliks Dervar, rojen v Toplicah, pristojen pa v občino Arziše v litijskem okraju. Truplo so pokopali na farnem pokopališču v Ihanu. Pri »Petričku« spet se shaja fina družba, se naslaja na slaščicah, tortah in nebeški kavi, kar umetnik naš »Petriček« sam pripravi. __Stalni gost. — Pomožni odbor za pogorele« v Oncku, sr. Kočevje, razpisuje dobavo 18 vagonov prvovrstne opeke (zidake) po najnižji ceni franko vagon oddajna postaja. Ponudbe naj se pošljejo poni. odboru tekom 3 dni. — Razstava fine keramike. Na velesejmu v paviljonu F je tvrdka »Dekor«, tovarna za" fino keramiko v Zgor. Šiški, razstavila lepo zbirko svojih umetniških uporabnih predmelov. Več pove današnji oglas — Pravkar izide novo delo o Slomšku, kale-rega 70 letnico smrti bomo ta mesec praznovali. Naslov knjižice je: »Slomšek naš duhovni vrtnar« (napisal Etbin Boje) in obsega 04 strani. Stane le 12 D in. Založila Leonova družba v Ljubljani. Dobi se pri Novi založbi Iti drugih knjigarnah od 10. t. m. naprej. Ker bo dobro služila kot dober in najnovejši vir za Slomškove proslave, kakor za poznanje tega našega duhovnega velikana, jo toplo priporočamo! Naročile takoj! — Ob začetku šolskega leta se priporoča trgovina Nove založbe v Ljubljani (Kongresni trg 19). Vse šolske potrebščine in vse druge knjigo v veliki izbiri. Kakor druga le'a je Nova založba oskrbela tudi letos brezplačen ličen dijaški ko'e-darčok, ki je dijaštvu na razpolago. -šolske in pomožno učne knjige v predpisanih izdajah za vse srednje, trgovske, meščanske in osnovne šole, ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Lutz poči kopirane a ne dosežene! — Velikega gospodarskega pomena in važnosti je pri • nas brezdvomno sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinje prizadevajo, kako isto dobičkonosno uporabiti. Iz zadrege bo izborilo pomagala izvrstna knjiga: »Sadje v gospodinjstvu«, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak g. Martin llumek. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadna plemenu ter nego sadja itd. Drugi del se bavi 'z uporabo sadja, kako ga vkiiliavamo in pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi razna navodila v konservirunju in sušenju zelenjadi. Knjiga je bogato ilustrirana in noj ne bo brez nje nobena slovenska gospodinja. — Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter velja 24 Din. — Svojim hlagopokojnim bodete postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoi trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. Celje & Ljudska knjižnica KPD naznanja svojim članom, da je v zadnjem času nakupila precej novih knjig. Bliža se jesen in zima, zato opozar-'am° ,vsc ljubitelje lepe knjige na našo bogato knjižnico. Knjižnica je odprta vsak dan od 8—12 in od 15—18, ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 11 dopoldne. & Glasbena Jola Glasbene Matice v Celju naznanja, da se je vpisovanje novih in starih gojencev za vse predmete oziroma instrumente podaljšalo še do 15. septembra t. 1. Vpisuje se dnevno v pisarni Slomškov trg 10-1. Vse tozadevne podrobnosti so razglašene na tabli v hodniku istotam. •©■ Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj so pripeljali z vlakom iz Trbovelj v celjsko javno bolnišnico 21 letnega Zakuška Alojzija iz Zagorja, uslužbenega pri tovarni cementa v Trbovljah. Pri delu je prišel med vozička, ki sta ga stisnila v kolkih. & Izpred celjskega okrožnega kot poravnalnega sodišča. Končano je poravnalno postopanje proti tvrdkama Bizjak Anton, trgovec z mešanim blagom v Šmartnem ob Paki in Pozne Feliksu, trgovcu v Oplotnici, ker sta se tvrdki poravnali s: iinniki: ■Pr Coljskc trgovine ostanejo danes nu praznik ves dan zaprte. S! Tatvina. Gospodu Stanku Gabercu, sinu celjskega trgovca je bilo iz zaklenjene lope na vrtu v Kersnikovi ulici ukradeno 1500 Din vredno kolo znamke »Waffenrad , rdeče pleskano. Najdba. Neki trgovski pomočnik je oddal na tukajšnji policijski stražnici rdeč otroški plašč, katerega je našel 4. septembra t. 1. v Liscah. •0" Redni občni zbor celjskega medklubskega odbora LNP se bo vršil v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. ob 10 dopoldne v klubovi sobi v hotelu »Evropa«. es Nogometna tekma. Danes popoldne ob pol 5 se vrši na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Rapidom iz Maribora. SpoH 2e sedaj govoriti o smučanju bo marsikdo rekel, je le malo prekmalu. Bregovi naših rek so še polni kopalcev, ki sicer ne silijo več v vodo, ker je že prehladna. Zato je pa še vedno živ žav v Iliriji, kjer vodo grejejo in mrzle noči nimajo vpliva na vodo. Torej poletje je še tu, pa že govore o smučanju. Ne vabimo še na bele planine, tudi poVedati še ne moremo kje bi imeli pršič. Toda moremo pa reči, da je naš »maratonec« tič tudi v drugih stvareh in ne samo pri teku. Ima športno trgovino in prodaja smuči poleg drugih športnih potrebšči n, 1 oda ako bi ta možak prodajal čisto navadne smuči, ne bi ničesar rekli. Prodaja jih pač, kakor mnogo drugih trgovcev v Ljubljani. Maratonec je pa svojevrsten človek. Teče 42 km, zakaj ne bi bil kot trgovec čisto nekaj posebnega, namreč da bo prodajal prav posebne vrste smuči. Za tem grmom pa tiči zajec. Stane Šporn je pogruntal smuči, kakršnih pri nas še nismo imeli in tudi drugod jih nimajo, takšnih namreč. lam doli po Notranjskem raste grmičevje, ki da les, imenovan »Mokavca«. Ima lastnosti hikory, je izredno trd in krhek, samo malo manj elastičen, loda, ako bi Šporn delal smuči iz mokavca, ne bi napravil ničesar drugega, kot samo smuči, ki bi imitirale hikory in bi bile cenejše. V Nemčiji imajo že več let deske, ki «o sestavljene iz več plasti lesa. Par plasti lesa stisnejo in s tem dosežejo večjo trdnost. 1 ako sestavljene smuči se ne krive tako lahko kot hikory ali jesenove iz enega samega dela. Torej dobro imitacijo hikory ' imamo doina, z drugim lesom je bilo treba doseči samo elastičnost, katere mokavec nima. Šporn je preizkušal in uspel. Sestavil je mokavec in jesen. Dve odlični vrsti lesa za smuči, vsaka ima svoje posebne lastnosti. Mokavc jc trd in gladek, torej sijajno drči, jesen je pa odporen in elastičen. Te dve vrsti lesa skupaj sestavljeni, morata dali dobre smuči. Spodnjo plast smuči tvori mokavc, zgornjo pa jesen, obe plasti sta pa stisnjeni skupaj na poseben način (Sperrholz). Za mal denar bodo letošnjo zimo dobili prijatelji smučanja dilce, ki ne bodo zaostajale za pravimi hikory, nasprotno, boljše bodo, ker ne bodo tako krhke, kot so prave hikory. Podjeten maratonec je dosegel, da bomo pri nas doma izdelovali izvrstne moči. Svoj izdelek je razstavil na jesenskem velesejmu. Od vseli zanimivosti je gotovo najpomembnejša razstava Stane Sporna, kajti tu vidimo izdelek domačih rok. Kako se bodo seveda te dilce obnesle, bomo poročali, ko zapade prvi sneg in se bomo pričeli spuščati po bregovih in dolincah. Upajmo, da nam bo maratonec s svojimi novimi smučmi spopolnil užitek pri smučanju. Razne športne vesti. Veselje radi zmage Gusarja je v Splitu ogromno. Celo ban primorske banovine je brzojavno čestital dr. Ivo Staliu, predsedniku Gusarja. Sprejem v Splitu pa ne moremo opisati. Takih sprejemov pri nas ne znamo prirejati. To zna samo Split, za katerega slavo se njegovi sinovi bore lako uspešno že deset let na vseh športnih poljih. Dopisnika »Novosti«, ki je poslal tako sijajno informacijo in ki zahteva, da Zveza kaznuje krivce, vprašamo: Ali ve, kaj so dolžni funkcionarji Zveze pred vsakim tekmovanjem. Vprašamo ali so to storili? Dopisnik bi kot sodnik gotovo moral poznati pravila, ko tako dobro ve za rojstne podatke svojih rojakov iz Splita. Javnost begati in skušati omalovaževati zmago slovenskega plavalnega športa in streljati izza plota ni preveč težko. In če so res bile nepravilnosti, zavestno to ni nihče napravil, kriva je pa Zveza, ki ni poslovala tako kot bi morala. Danes se bodo v Zagrebu še enkrat udarili motoristi. Pri zadnji dirki sc je ponesrečil Anglež i Beketts in ni zmagal. Želi pa revanže, ker hoče dokazali kaj zna, Programi Kadio-JLjubljanai Četrtek, 8. septembra: 9.30 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve. __ 10.00 Praznične misli (dr. R. Tominec). — 10.30 Šahovska ura (B. Pleničur) — 11.00 Snlonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, ploščo — 15.00 Reportaža z velesejma — lli.OO Koncert dueta citruških mojstrov (I. Skalar, Ii. Mezgolits) — 17.00 Prenos zbora bulalajk z velesejmu — 17.30 Predavanje o razstavi :. Sodobna gospodinja« -- 20.00 Plošče — 20.80 Vijoliuski koncert g. K. Rupla — 21.15 Pevski solistični koncert Marjana Rusa, op. pevcu. — 22.00 Salonski kvintet — 23.00 Čas, poročila. Petek, 9. septembra. 12.15 Plošče _ 12,45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.50 Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja« — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Herfort; Slike iz narave (Hudičeva živinica, Ribič, Gozdni telovadec) — 19.30 Gosp odinjska ura, j»dč. Humekova — 20.00 Plošče — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22,30 Čas, poročila. Drugi programi t Petek, 9. septembra: Zagreb: 20.30 Komorni večer — 22.40 Plesna glasba. — Mileno: 20.45 Pester koncert — 21.30 Komedija. — Barcelona: 22.35 Vokalni koncert — 23.00 Pre nos koncerta iz kazine Sv. Sebaslijana. — Stuttgart: 20.00 »Nibelungi«, nemška tragedija po Fr. Hebbel-u, 1. del; »Rogati Siegfricd«; II. del: »Sicgfriedova smrt«. — 22.45 Koncert radio orkestra. — Berlin: 21.10 Zborovno petje — 22.10 Poročila, čas, nato nočna glasba. — Belgrad: 2.30 Zagreb — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert — 21.30 Komedija — 23.00 Plesna glasba, — Beromiinstcr: 20.00 Angleška glasba — 20.40 Kozarec vrele«, veseloigra. — Langenberg: 20.30 Serenade in podoknice, igra komorni orkester — 22.20 Nočna glasba. — Praga: 20.30 Violinski koncert — 21.00 Brno — 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.45 Veseloigra — 21.45 Večerni koncert. Izredni občni zbor Podpornega društva bivše III. državne realno gimnazije v Ljubljani se bo | vršil v soboto, 10. septembra, ob 17.30 v posvetovalnici šolskega poslopju v Beethovnovi ulici št. 7. j Sklepalo se bo o razidu društva in porabi dru-' štveue imovina OUZD v avgustu Povprečno število zavarovancev je znašalo v avgustu 80.508, kar pomeni v primeri z avgustom lani padec za 18.251. Tudi v primeri z julijem je število zavarovancev padlo, in sicer za 612. Lani smo v avgustu celo zabeležili dvig števila članov, ■dočim je prejšnjo leto (1930) zabeležilo padec števila članov. Gospodarska kriza se je v avgustu zopet nekoliko poostrila. Vkljub seziji je število zavarovanih delavcev v teku meseca nekoliko nazadovalo, vendar nazadovanje ni bistveno različno od predhodnih dveh let 1931 in 1930. Razmerje med reducirani m i moškimi in ženskimi delavci se je zadnje mesece stabiliziralo, tako da odpade na eno reducirano delavko pet reduciranih delavcev. „Ljubljana v jeseni" Med odličnimi gosti, ki so obiskali velesejem, ■omenjamo predsednika skupščine dr. Kosto Ku-manudija z obiteljo. V poslovnem oziru omenjamo, da je znatnejše zanimanje za proizvode knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne, Posebno se zanimajo obiskovalci za prelepe Plečnikove osnutke vezav, nadalje za vezave v svinjskem usnju in pergamentu. Tudi radijska industrija je zastopana dobro. Poleg največje razstave, ki jo ima Radio Ljubljana, sta razstavili radijske aparate tudi tvrdki Bar in H. Sut-tner Radio Ljubljana je poskrbel tudi za godbo na velesejmu. Kakor vsako leto tako prinašajo naši producenti tudi nove proizvode na razstavo in tako postajamo gospodarsko vedno bolj neodvisni od inozemstva. Za praznik se obeta prav velik obisk. Prirejena bo velika mednarodna razstava čistokrvnih psov. na kateri bo okoli 300 psov. V nedeljo pa bo velika razstavn plemenskih konj, na katero že danes opozarjamo. Tekmovanja harmonikarjev v nedeljo 11. t. m se lahko udeleže tudi harmonikarji, ki so bdi nagrajeni s 1., 2. ali 3. nagrado v težjih skupinah v posebni skupini. Prijaviti se je zato treba do sobote opoldne velesejmskemu uradu. Lepi tiski in krasne vezave so priklenili oko v občudovanje, razkošni naslovi posameznih knjig in dobra imena njih avtorjev, pa bodo v tem edinstvenem zboru našega skupnega založniškega napora obiskovalcem odpirala vpogled v prostrana lKilja našega narodnega udejstvovanja. ' In morda obstane obiskovalec in se zamisli v edino trajno in neporušno bogastvo, ki ga more naš narod imeti: v kulturne vrednote, ohranjene zlasti \ knjigi. Zamisli se v to bogastvo, ki ga zmore tudi najmanjši narod v /.boru evropskih, v to spričevalo, ki 11111 v sedanjem Času ni primere. — zamisli se in vzljubi še bolj slovensko knjigo, ki naj mu bo naj-zvestejša prijateljica. To je namen Tedna slovenske knjige^. Konkura je razglašen o imovini Cernetiča Slavka. trgovca v Mariboru, prvi zbor upnikov 12. sept.. oglasiti se je do 10. okt.. ugotov. narok 13. okt. Poravnalna postopanja so razglašena o imovini naslednjih tvrdk: Ilobacher Ana, modistkn in trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11, narok za »klepanje poravnave 6. okt., prijaviti je terjatve do oŠ«1 sept'. (nudi 50%) : Kasimir Josip, trgovec z meš. blagom in dež. pridelki. Tunški vrh, p. Zavrče pri BiPtuju, narok 13. okt.. oglasiti se je do 8. okt. (nudi • ■40'r); Henrik Lebinger st.. trgovec v Liliji, narok 15. okt.. oglasiti se je do 10. okt.; Jože Rape, posestnik in trgovec z maniifakturnim blagom v Domžalah. Ljubljanska cesta 78. narok 13. okt.. oglasiti se je do 7. okt.; Vivod Stank. mizar v Ormožu, poravnalni narok 5. okt.. oglasiti se je do 30. sept. (nudi 40%). Potrjena poravnava Jelisava Merješič, trgovka z meš. bi. v Medvodah 9. za 40% v 6 mesecih. Oddaja adaptacijskih del v Norem mestu se bo vršila na ofertni licitaciji dne 16. t. m. pri. inženjer-skem oddelku Komande drav. div. obl. v Ljubljani. Borza Denar Cista tendenca na deviznem tržišču traja dalje fn so tečaji danes z izjemo Curiha in Prage, ki sta ostala neizpremenjena, nadalje narasli. Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 794.96 — 798.90. Curih 1108.35—1113.85, London 199.47—201.07, Newyork 5712.42—5740.68. Pariz 224.79—225.91. Praga 169.45 —170.31, Trst 293.68—296.08. Curih. Pariz 20.275. London 18.03, Newyork 517.25, Bruselj 71.725. Milan 26.54, Madrid 41.60, Amsterdam 208, Berlin 122.87, Stockhohn 92.50, Oslo 90.30, Kopenhagen 93.30, Sofija 3.73, Praga 15.30, Varšava 57.90, Atene 3.19 Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75. Vrednostni papirji Tendenca za državne paipirje jc bila danes f glavnem neizpremenjena, ravnotako tudi tečaji. Promet je bil znaten le v dolarskih papirjih. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov v vojni škodi tOO kom. v 7% Blerovem posojilu 12.000 dol. in v 8% Blerovem posojilu 2.000 dol. Med delnicami je bila slabeiša Priv. agrarna banka, ki je bila v Zagrebu zaključena po 215. Datum Število članov OUZD-A leta: 1930 1931 1932 5. 8. 102.572 97.841 80.44K 1. 8. 102.787 98.057 80.647 10. 8. 102.166 99.297 80.472 15. 8. 102.185 99.391 80.826 20. 8. 101.577 98.942 80.551 25. 8. 102.154 98.863 80.575 30. 8. 102.557 98.339 80.070 Zdravstvene razmere zavarovancev so ostale približno iste kot lansko leto. Padec odstotka ženskih bolnikov za —0.46% na 2.69% moramo pripisovati skrajšani podporni dobi porodnic po zakonu od 5. 12. 1981. Ljubljana. Vojna škoda 195 bi., 8% Bler. pos. 44 bi., 7% Bler. pos. 42 bi. Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4200 den., Priv. agrar. banka 215—218 (215), 7% inv. pos. 48 den.. agrarji 25 den., vojna škoda 193—194 (194), 9. 191—194, 10. 192—194, U. 190 den.. 12. 190—195. 6% begi. obv. 33.75-34.75, 8% Bler. pos. 43.875-44 (44), 7% Bler. pos. 42—42.25 (42, 42.50, 42.25), 7% posojilo DHB 45—46. Belgrad. Narodna banka 4002 bi., Priv. agrar. banka 214—218 (215, 214), 7% inv. pos. 50.50— 51.50 (51.50. 50), agrarji 24—25.50, vojna škoda 193.50—104.50 (192.50), vel. kom. zaklj. 195.50, 6% begi. obv. 34.75—35 (35, 34.75), 8% Bler. pos. 45 den. (45), 7% Bler. pos. 41.75—42.50, 7% posojilo DHB 44.25-45 (4425). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 70.97, Aussiger Chemische 123.75, Alpine 13.75. Trboveljska 25.80, Leykam 1. Žitni trg Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica okt. 13.17—13.28, zaklj. 13.20—13.22, marec 14.36—14.48, zaklj. 14.41—14.43. rž okt. 7.92—7.96, zaklj. 7.96—8, marec 9.16—9.20. zaklj. 9.20—922. koruza maj 8.55—8.60, zaklj. 8.60—8.62. Chieago. Pšenica marec 60.50, 6ept. 56.50, dec. 58.25, koruza marec. 38.75. sept. 33.75, dec. 35, oves marec 22.25. dec. 19.375, sept. 33.50, dec 36.125. Hmelj Savinjska dolino 7. septembra. V teku današnjega dne so trgovci dalje prevzemali na-kupljeno blago. Ker je hmelj zelo suh in vreme za basanje nič kaj ugodno, sc hmeljarne le počasi polnijo in jc do danes šele polovica nu-kupljenega blaga tudi prevzeta. Ena tvrdka za drugo radi tega odlaša z nakupom, da prej uredi, preparira in odpošlje nakupijeno blago. Zato se je tudi danes vršilo nakupovanje le v najmanjšem obsegu in po neizpremenjenih cenah. Položaj na zunanjih trgih pa je vsekakor tak, da je vsak stran ueopravičen. Ker se bodo cene tudi pri nas držale, ako le hmeljarji nc bodo postali nestrpni ter si pokvarili kakor že tolikokrat z usodnim in ožigosanim ponujanjem. Niirnberg, 7. septembra. Pripeljanih ie bilo 100 bal, prodanih pa 20. Cene so bile za lialler-tuuški hmelj 100 do 150, za tetnanški hmelj pa 150 do 160 mark. Sodelovala je nemška družba za hmeljski promet. Položaj je ostal nespremenjeno miren. Žatec, septembra, tg. Nakupovanje na de. želi traja dalje po cenah 600 do 850 Kč. izbrano blago pa je doseglo c.eno 900 Kč. Živina Ljubljanski živinski sejem 7. septembra je bil razmeroma dobro obiskati. j)ogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 156 (2) konj. 106 (50) volov, 71 (25) krav, 22 (9) telet in 161 (120) prašičkov za rejo. Najživahnejša je bila kupčija s prašički za rejo. Cene so bile neizpremenjene kot sledi: voli L 5—5.50, II. 4—5, III. 3—4, krave debele 4—4.50, klobasarice 2—3, teleta 4.50—5 Din (vse za kg žive teže), konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. V splošnem je bila tendenca za cene navzdol. Teden slovenske knjige Zadnja leta je produkcija slovenske knjige v najlepšem razcvetu. Podjetnost založnikov ni bila še nikdar tako velika kakor danes. Ne izhaja le večje število knjig, kj izhajajo, marveč se slovenske knjige odlikujejo po odlični notranji kvaliteti in pa po skrbni ter izbrani zunanji opremi, in živo pričajo o kulturnem napredku Slovencev. Navzlic gospodarski stiski, ki je zajela našo domačo knjižno produkcijo prav v času njenega zgodovinsko pomembnega preporoda, se založništva trudijo, da bi obdržala pravkar zavzete postojanke v kulturnem življenju našega naroda. Le splošna zavest, da so ustvarjene neprecenljive kulturne vrednote, ki jih nobena gospodarska stiska ne sme uničiti, more zagotoviti "ti as i knjižni produkciji nadaljnji častni obstoj. Da bi pokazali občinstvu produkcijo na našem knjižnem trgu, ki je prav v vsakem pogledu vredna vse ljubezni in ponosa našega naroda, so se slovenski založniki odločili za prireditev - Tedna slovenske knjige' na jesenskem velesejmu. Takšne prireditve Slovenci še nismo imeli in zato je pričakovati. da bo učinkovala privlačno na občinstvo, ki obišče razstavo. Zahvala Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob smrti naše predrago, nepozabne mamice, gospe Marije Dolhar roj. Kokalj iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, posebej g. kaplanu dr. Kraljiču za tolažbo v njeni težki bolezni, g. dr. Blumauerju za njegovo veliko požrtvovalnost, dalje vsem, ki ste blagi pokojnici poklonili toliko krasnega cvetja in vencev in jo spremljali na njeni zadnji poti. Ljubljana, 7. septembra 1932. Žalujoče rodbine: DOLHAR - MENCEJEVE Pozor! Pri Zvonu Pozor! Pri Zvonu kupite vse vrste po izredno zni- manufakturnega g žauih cenah, kot blaga naprimer Crepe de Chine A Din 38.-Se priporoča manufakturna in modna trgovina IVAN STROJANŠEK Ljubljana — Pred Stcofl|o 21 polog magistrata FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki £ 0 K } t 5 Če ne inserirate — (ali pol in protipol vsake reklame). DrEMIŠLJENO reklamo delati, se pravi, pred-* vsem določiti za reklamo potrebna denarna sredstva. jI Poi in protipol vsake reklame sta: tisti, ki jo • dela in to, za kar se dela, na drugi strani pa tisti, na katerega naj učinkuje. Lastnosti obeh polov proučiti, je prva naloga premišljene reklame. Ze naslov tvrdke povzroča včasih težave. Treba je premisliti, kaj se bolje glasi. Velike ali pa znane tvrdke lahko izpuste krstna imena. Tudi o predmetu reklame si je treba biti na jasnem. Važne pa niso toliko lastnosti predmeta, kolikor njegova vrednost za onega, ki naj predmet kupi in ga uporablja. Za kaj gre naj pokaže tale primer: reklama aparata za brušenje britvic prikazuje, kako imenitno se britvice brusijo — to je običajna reklama. Boljša pa prikazuje, kakšna je britvica po eni ali več uporabah in po brušenju z aparatom. Šele sedaj občutim potrebo nabaviti si tak aparat, ker so mi predočene vse neprijetnosti, ki sem jim izpostavljen, če se ne poslužujem aparata. Ta druga reklama je zgrajena na študiju kupca in zato mora učinkovati. Čeprav se še tako poglobimo v želje kupcev, vendar stavijo ti v teku dogodkov mm.žico vprašanj, na katera poprej nismo mislili. Ta vprašanja so najvažnejši materijal za reklamo. Treba jih je zbrati in iz njih dobiti bazo za nadaljno reklamo. „Denar izdam in denar prejmem?"' „Seveda, če ga izdaš za „Slovenčeve" male ali velike oglase! Prejel boš še več! Treba je le redno inserirati!" Inseratni oddelek „Slovenca": , V kratkem začne poslovati .Slovenčeva' posvetovalnica za oglase." Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da mi je moja nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja, gospa Anica Sfiglic roj« Not soproga trgovca danes, dne 7. t. m. ob 5 zjutraj, po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, Bogu vdano zatisnila oči. Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v petek, dne 9. septembra 1932 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. septembra 1932. Globoko žalujoči soprog Oton Stiglic in hčerkica Evica ter vse ostalo sorodstvo. hotna Doone Roman iz Eimoora 20 ••Hoj, tamkajle,« je zavpil, »nazaj, dečko! Drugače te povodenj odnese ko slamnato bilko. Daj, da jaz to opravim, meni bo to malenkost.c Pri teh besedah se je sklonil naprej in nagovarjal svojo borovničječrno kobilo. Mlada, čudovito lepa žival je dvignila vrat, kakor da ji ne bi bilo pogodu, toda iz zaupanja v jezdeca, je hotela vendarle poskusiti srečo. Stopila je z vitkimi sprednjimi nogami v vodo, naši lila uhlje in odprla široko svoje velike oči. Jezdec jo je stisnil s koleni v lakotnice in jo držal krepko sredi deroče brzice. Ozirala se je nazaj, kajti vodovje je vse huje naraščalo, toda pogumni jahač jo je pognal naprej. Plavala je. čeprav ji je voda metala jiene vse preko pleč, in je dvigala glvo, kakor da junaško prezira nevarnost. V trenotku ko jo je val potegnil za seboj, se je jezdec pripognil, zgrabil z levico ubogega starega racaka in ga položil na vojke. Zadovoljno se je smehljal ob njegovem hvaležnem komaj slišnem gaganju. Struja je vse tri nezadržno vlekla s seboj. Jezdec je legel po-dolgem kobili na hrbet — lesene grablje je bil t vso močjo odrinil — in se izročil deroči struji lo ovinka, kjer je jiotok pričenjal počasneje teči. Kakih trideset ali štirideset vatlov niže, tam. kjer raste sredi našega zelenjadnega vrta, zimsko zelje, sta skočila na suho. Z Anko sva se splazila skozi ]>lot in se mu z nepopisnim občudovanjem iz vsega srca zahvaljevala. Toda on nama ni privoščil niti besedice, tmveč se je najprej okrenil k svoji kobili, kakor da bi ji hotel zadevo jasno razložiti. >Dobro vem, /.lata kobilica, da bi bila mogla potok preskočiti,' ji je govoril in jo ležeč na tleh, trepljal po vratu, a kobila se je sklanjala k njemu, ko je voda curkoma tekla z nje. »Toda imel sem dovolj vzroka, draga Winnie, da sem rajši plaval s teboj po vodi.r Kobila ga je ljubeznivo gledala s svojimi prijaznimi očmi in prhala proti njemu, kakor da ga popolnoma razume. Nato je vzel jezdec iz žepa telovnika dve zrni popra in ju dal racaku pogoltniti, na kar ga je nalahko postavil pred veliko odprtino v plotu. Stari racak Tom se je pogumno postavil na noge, udaril krepko s perutmi in si otresel vodo z repngea perja. Nato se je jadrno odpravil na dvorišče, kjer se jc njegova družina z velikim hrupom zbrala okoli njega. Tujec se je po svojem težavnem opravilu in končnem uspehu prijazno obrnil proti nam. Smeh mu je igral na licu in videti je bil zelo zadovoljen sam s seboj. Mi smo pristopili k njeuiu in uprli oči vanj. Po postavi ni bil skoraj nič višji od našega Johna Fryja, toda bil je zelo plečat in čil. kakor se mu je videlo ob vsakem koraku. Poznalo se mu je, da je preživel večino svojega življenja na konju, kajti noge so mu bile nekoliko krive. Mladini se ie zdel že nostaren. ker ie imel gosto brado, v resnici pa ni imel nad štiri in dvajset let; bil je živahen in zdrave polti, topega nosu, bistrih sinjih oči ter veselega, presukanega pogleda, kakor da ni smatral svet za nič resnega. Toda, če mu to ali ono ni bilo po volji, je bil sirov in na-taknjen, tako da smo otroci že po nagonu čutili, da se mu je bolje laskati, kakor pa dražiti ga. »No, mala prijateljčka, kaj prodajata zijala tukaj?« je izpregovoril jezdec in prijel Anko za podbradek, a mene premeril z enim pogledom od pet do glave. »Vašo kobilo gledava,c sem odvrnil in sc pogumno zravnal, kajti bil sem že precejšen dečko tedaj; »še nikoli nisem videl tako lepega konja, gospod. Ali bi jo smel malo zajahati?« »Kaj pa misliš, dečko? Nikogar ne trpi na svojem hrbtu razen mene. Na noben način je ne bi mogel brzdati. Ne, žal bi mi bilo, ko bi te ubila.« »Kaj, da je ne bi mogel brzdati!« sem zavpil pogumno in samozavestno, kajti kobila je bila videti tako prijazna in krotka. »V celem Exmooru ga ni konja, ki ga no bi za pol ure obvladal. Toda na sedlu res nisem vajen sedeti, vzemite to usnja-to opremo z nje I« Tujec je nalahko zažvižgal predse, vtaknil roke v žep in me veselo pogledal. Tega spakovanja nisem mogel mirno prenesti, zlasti še, ker me je Anka tako čvrsto prijela, da sem se malo razhudil. Prišlec jo jn zaradi tega smehljaje se pohvalil in kar mi je bilo najhuje — ni hotel nič odgovoriti. '■Anka. glej, da se odstrani? !••• sem vzkliknil. >Mislitc li, da sem bedak, dobri flospod? Samo zaupajte mi kobilo, pa boste videli, da je nr Lom prehudo podil.« »To ti rad verjamem, sinko moj; prej bo kobila tebe podila. Toda tukaj so tla po tolikšnem deževanju premehka, pojdi rajši z menoj na dvorišče, da ne pohodiva zelja materi. Tam leži tudi precejšen kup gnoja, če se pripeti, da te tvoj napuh privede do padca. Jaz sem nečak tvoje matere, mladec, in sem jo nakanil obiskati. Ime mi je, kakor je vsemu svetu znano, Tom Faggus, a tale žival je moja mlada kobila Winnie.< Ne vem, kako sem bil tako zabit in nisem takoj prvi hip uganil, kdo je nenavadni tujec. Kajti kdo ni poznal glasovitega rokovnjača Toma Faggusa in njegove borovničječrne mlade kobile, ki je slovela malone prav tako kakor njen gospodar! Sedaj je bilo moje hrepenenje, da bi jo jahal, še desetkrat večje, le da se je temu pridružil nekak strah. Kobile same in njenih muh se nisem sicer niti najmanj plašil, toda čast, da bi jo jezdil, 6e mi je zdela kar prevelika, zlasti še, ker so se med ljudstvom širile govorice, da žival ni prava kobila, temveč vešča. Videti je bila ko mlado žrebe in čudovito lepa: elastične hoje, blesteče se dlake, vitkega vratu in velikih ognjevitih oči; potemtakem jo bila bržkone arabskega porekla, kajti pri naših kmečkih kljusah nisem nikoli opazil take barve in postave. Faggus ji je namignil z roko in kobila je poslušno šla za njim. Nato je narahlo stopila na slamo, ker je čutila pod nogami gnoj in si ni marala zamazati nežnih nog. V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 5 mm visoka pelitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. Vsaka bescJa 1 Din (tj) 'OJjstg ojiuoSz A nnemjbj tj ojjjtp ojjsjbssj -05j nu ijaAp qo ojjspau a ouiajp is^ Vsaka beseda 1 Din Mizarski pomočnik ki bo v kratkem izpolnil učno dobo, želi namešče-nja v kaki boljši delavnici, Gre za vsako plačo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V Ljubljani ali okolici« 13.144. (a) Boljša gospodična t. dežele, z znanjem nemščine, želi službo prodajalke, blagajničarke ali primerno — za takoj ali pozneje. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu in šivanju. Ponudbe pod Herbst št. 13.145 na upravo »Slovenca«. (a) Upokojenec vešč vinogradništva, sado-nosnega drevja, logarstva ali pa tudi službe skladiščnika, portirja — išče službo. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a) Dekle pridno in pošteno, vajeno kuhe in vsega gospodinjstva, s šestmesečnim gospodinjskim tečajem, želi po datjšem času preme-niti mesto. Ponudbe pod »Tečaj« 13.064 na upravo ijSlovenca«. ,y (a) i - Kuharica ianesljiva, poštena, z gospodinjsko šolo, želi mesto samostojne kuharice-gospodinje. - Gre tudi v župnišče. Naslov v upravi »Slovenca« 13.047. (a) Vodovodni monter inštalater, izprašan kurjač, strojnik, vešč obratovanja s sesaljkami, v posesti odličnih spričeval, bi prevzel tudi službo hišnika in k centralni kurjavi, išče mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.099. (a) Dekle močno, 28 let staro, pošteno in zdravo, vajeno hišnega in poljskega dela ž fe 1 i službo pri majhni družini ali v župnišču -Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.107. (a) Revna dekle brez očeta, izučena v trgovini stekla, porcelana in železnine, želi namestitve. Gre kot začetnica za malo plačo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu, ker je vajena vseh hišnih del. Gre kamorkoli v mesto ali na deželo. Pridnost in poštenost so njeni dokazi vseskozi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.095. (a) ts?S| __ UtfUh- do »W prop»8»"Jo v ,m,,\u Wo,.h | ccnljivc propad- amo svoie .ide« „, Reklama po k,..e|„ o.nulk.h 7* tkoriti. „am P«"«''" n.Sc tado- K.trdimo, do ste v "rt sSKSfrtars «t„v p-V^S^Jle naš Pron.e dobi« a-fi"1 * T: povečal in itopiV«"« Vsi Vaši osnutk. «\o r.tve«ljvv v.**. pr.ca.o o originalnosti ter " — ...____"-Sporočimo, da smo dne Pn » P1"1^ d • lo da se naš P<°me' ^ dosedanji se*. rr Vam izrcVnuio javljamo, ^..obene« P; ^ Vase so- JMnvame o»lvccJ __ •.jublia"0'1} -fel Strojnik ključavničar dobi službo. Lesna industrija. Ponudbe pod »1000« — 13.046 na upravo »Slovenca«. (b) Kuharico za večje gospodinjstvo, pošteno in zanesljivo — srednje starosti, sprejme Klemene, Vič. (b) Kuharica perfektna, starejša, čedna vsestransko poštena in zanesljiva, se sprejme k eni osebi v Ljubljani. Le ona, ki poseduje dolgoletna spričevala in ki ljubi red in snago, naj pošlje ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja pod »Samostojna« 13.094 na upravo »Slovenca«, b Vsaka beseda 1 Din Frizersko vajenko damsko, sprejme salon •Polanc«, Kopitarjeva ulica, (v) Sprejmem vajenca ne pod 16 let starega, za pekarsko obrt — takoj. Naslov v upravi »Slcven-ca« pod št. 13.143. (v) Učenko takoj sprejme modistka Olga Fatur, Stari trg 11 a, Ljubljana. (v) (lužbodobe Vsaka beseda t Din Mlado dekle pridno in pošteno, za pomoč gospodinji, se takoj sprejme, - Ponudbe pod »Obrt na deželi« 13.117 | na upravo »Slovenca«, b Vsaka beseda 1 Din Doma se lahko nauči vsak vseh trgovskih predmetov, če se vpiše v Dopisno trgov, šolo v Ljubljani, Pražakova ulica 8. Uče se tudi vsi moderni jeziki dopisnim potom, u Jesenski tečaj [od 1. okt. do 31. dec.) v dekliškem domu Dr. Fest SV. PETER PRI GRAZU. Moderni jeziki, strokovni tečaj v šivanju in kuhi. Lepa lega - zmerne cene. Dr. Alexander von Fest, univerzitetni docent Sv. Peter pri Grazu. Poročiti želi starejša gospodična z večjega posestva starega premožnega gospoda. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod 13.049. (ž) Vsaka beseda 1 Din Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. Ferenz, Mestni trg 3/IV. Dijaka-nižješolca sprejmem v popolno oskrbo za polovično ceno, če pomaga sinu - drugošolcu pri učenju. Gosposvetska c. 13, vrata 15, priti. (D) 1 ali 2 gospodični sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.123. (s) Po zmerni ceni nudim fin penzion za dijakinje. Vse ugodnosti. -Vprašati: Jegličeva c, '1 (Ahacljeva). (D) Dva dijaka •nižješolca, krščan. staršev sprejmem na stanovanje, Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 13.142. (D) Višja gimnazijka ali filozofka dobi pri boljši družini v Ljubljani stanovanje in hrano za polovično ceno proti nadzorovanju drugošolke pri nalogah. - Ponudbe pod »Skupni študij 500« 13026 na upravo Slovenca«. D Samostojna gospa sprejme na stanovanje z vso oskrbo 2 nižješolki. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.102. (D) Konvikt Notre Dame Langusova ulica 16, sprejema dijakinje v vso oskrbo. Cene ugodne, stanovanje higijenično urejeno, šole blizu. (D) Vsaka beseda 1 Din Pletilji za nogavice se odda stroj in delo domov. Naslov pove uprava »Slovenca« 13.048. (z) Vsaka beseda 1 Din Trisobno stanovanje parket, s kopalnico, oddam za november. Trnovo, Staretova 31. Jež. (č) Trisobno stanovanje suho, zračno, v Šiški oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« 12.813. (č) Stanovanje soba, kabinet, kuhinja — oddam. Rožna dolina, ce-sta 13/5. _(č) Stanovanje 3 sob z vsem komfoftom, se takoj odda v centru mesta. - Naslov v upravi »Slovenca« 12.927. (č) Dvosobno stanovanje s pritildinami oddam. Ob Mladinskem domu 7, (č) Za pisarno se odda s 1. novembrom 1 opremljena in 1 prazna soba v prvem nadstropju v sredini mesta na najbolj frekventirani cesti. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.063. (s) Vsaka brseda t Din Trgovino s prostornimi skladišči, z gostilno in nekaj posestva, dam takoj v najem pod ugodnimi pogoji na deželi v prometnem kraju. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Takoj« 13.011. (n) ' Vsaka besedo 1 Din Posojilo 220.000 Din želi dobro situirana industrija na 8 odstotne obresti. Prevzame tudi prepis. Ponudbe na upravo »Slovenca« št 12.974/222. (d) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! (d) Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga«, Ljubljana -poštni predal 307. Sprejme zastopnike. (d) Vsaka beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Nova hiša trgovsko-stanovanjska — takoj naprodaj v centru mesta na Gorenjskem. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Proti gotovini« 13.073. (p) Vsaka beseda 1 Din V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest. autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (rj Sobo in kuhinjo v pritličju oddam takoj 2 ali 3 osebam v Močni-kovi ulici 13, blizu Vod-matskega trga. (č) Stanovanje kuhinja in 2 sobi, oddam takoj na Ižanski c. 24. č Stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikline, elektrika, vodovod — sc takoj odda. Istotam soba s štedilnikom, najraje šivilji. — Naslov v upravi Slovenca« 13.104. (č) Christoiov učni zavod znana, najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili — Domobranska cesta 15. -Vpisnina 20 Din, šolnina mesečno 120 Din, revni popust. Šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. -Zavod preskrbuje službe. Dnevni, večerni tečaji, (uj Vsaka beseda 1 Din Prostovoljna dražba V nedeljo 11. septembra t. 1. ob 3 popoldne se bo prodalo Čolnarju Valentinu, posestniku z Ježice št. 17, lastnega zemljišča okrog 3400 nr stavbnega sveta z izklicno ceno po 25 Din za 1 nr. Zbirališče pred pošto na Ježici. _ Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., 1. sept. 1932. (o) Vsaka beseda 1 Din Čebele 30 panjev A. 2. eksport-nih in kraniicev skupno proda Koprivec — Loški potok, (j) Stanovanje z vrtom se odda. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.100. (č) Lepo stanovanje sc odda. - Rožna dolina c. II št. 31. Natančno se izve: Log št. 115. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico oddam takoj dobri in mirni stranki. Naslov v upr. »Slovenca« 13.090. (č) 4 lepe sobe sončne, opremljene — se oddajo gospodičnam uradnicam ali dijakinjam po ugodni ceni, - Kopalnica na razpolago. Langusova ulica 16. Sobo nraznn oprembeno — oddam gospodični. Šlern, Tržaška cesta 13, (s) Gostilna dobro idoča, z inventarjem, gospodar, poslopjem in vrtom, na prometnem kraju, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.978. _Jp) Nova hiša z vrtom in nekaj zemljišča, dve stanovanji, 10 minut od glavnega kolodvora v Mariboru — naprodaj za 75.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (p) Posestvo 26 oralov, poslopje zidano in z opeko krito, se takoj proda. Odda se v najem tudi trgovski lokal. Štefan Celofiga, Bresternica pri Mariboru. (p) Ravnotežje Vašega gospodinjstva udobnost Vašega doma, zdravje Vaše rodbine je zavisuo za čas dolgih jesenskih in zimskih mesecev od kurjave Vašega stanovanja. Mnogo veS kakor 10.000 kupcev v sami Jugoslaviji potrjuje, da je ZephSr-peč »ideal« peči Proizvod »Zephir« d. d„ Subotica Sanioprotlaja: za Ljubljano: Venccslav Breznik za Cel jo: 1). Rakusch za Maribor: Pinter & Lenard Razstava na ljubljanskem velesejmu Petstanovanjska hiša visokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.686. (p) Kupim hišo (vilo) 1—2 - stanovanjsko v mestu ali najbližji periferiji Ljubljane. Ponudbe pod »Resen kupec« 13051 na upravo »Slovenca«, p Prodam vilo Donos mesečno 3800 Din. Davka prosta. Naslov v upravi »Slovenca« pod 490.000/12.994. (p) Prodam parcele 10—20 Din za nr, poleg kolodvora v Dev. Mar. v Polju. - Naslov v upravi Slovenca« št. 12.995. (p) Naprodaj hiša z dvema velikima stanovanjema. Klunova ul. 11, Kodeljevo. (p) Dvostanovanjska hiša radi odpotovanja napro daj. Rožna dolina c. VIII št. 44. (p) Lepo parcelo za vilo na vogalu Škrabčeve in Kocenove ulice prodam po 100 Din za 1 nr. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 13.124. (p) Vsaka beseda 1 Din Senzacija! Prispeli so radio-aparati najnovejših modelov. Gramofoni in plošče le najboljših znamk v največji izberi v specijalni trgovini »Tehnik«, Josip Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20 (palača Okrožnega urada). (j) Vsaka beseda t Din Kupim hranilne knjižice Ljubljanske Kreditne banke. Viktor Straus, Kranj, Ko-kriško predmestje 32. (d) Hiša novozidana, s tremi sobami, elektrika in vodovod, naprodaj v Guncljah pri Št. Vidu n. L). Pogoji pri Kosmač Fr., Ga-meljne 17. (p) Bukova drva oglje, apno in krompir — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Promet« št. 12.982. (k) Vsakovrstno Hmrage po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. Vsaka beseda t Din »Buick« avto petsedežna limuzina v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« 13.118. (f) Damshe plašče za jesen ravnokar izgotovljene, po najnovejših journalih, nudi v veliki izbiri v cenah od 240 Din naprej F. J. Goričar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29. B. M. W. avto dvosedežno »Cabriolet«-limuzino, dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 13.119. (f) Vsaka beseda t Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupa v ti mnogo prižene Slovenčev najmanjš' inserat Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta St. 14. Ljubljana. II) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Pletilnica za nogavice mehanična, mala, kompletna, poceni naprodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.872. (1) 115 Din 1 m5 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri I>KTElLIIVe-H Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Šolske torbice aktovke, domač izdelek, dobite poceni pri J. Kar-o, Maribor, Trg Svobode št, 6. Popravila točna in solidna (1) Pletilna stroja 8/60 in 10/32 prodam. — Babnik, Zg. Šiška 41. (I) V petek 9. in 10. velika selitvena prodaja: več postelj, kredenc, stolov, omar, predalov, obleka, ura, spalnica. Strossmayerjeva ulica 5, Maribor. (1) Čevljarski stroj levoročni, v dobrem stanju, prodam. — Gostilna »Tabor«, Črnuče. (1) Vsaka beseda t Din Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. t o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Šolske torldce t. Kravos, Maribor Alokstimlrova cesla dobavlja v vseli barvah in fazonah Orehova jederca dobite najceneje pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. (1) Strešno opeko cementno, malo rabljeno, okoli 1600 komadov; poceni prodam. A. Rabič, Ljubljana, Bičevje 22. (1) Plemenito grozdje breskve 3 Din, obrane slive 1.50 Din kg — od 10 kg naprej razpošilja: Postržin, Krško. . Večje množine znatno ceneje! (i) Kotiš za žganjekuho izvrstnega izdelka, preše in mline za sadje, slamo-reznice, trijerje in vse poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki — Fr. Stupica, Ljubljana — Gosposvetska cesta 1. (1) l,\ Cankarjevo nabrežje 5 ješprenj, ajdovo moko »edno »vefco ortrinin nn rlehelo vcletrirovioH A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cenla 24. HMMraif! ^^ssasasa SEJ rasa Inserirajte v ,Slovencu'! GBR3£aE2imHS9aO 1CAK 2E UES ~ 2E UES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TiSKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materija! brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Teieton 2992 Damshl tevltl z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz črnega ali ru-javega usnja Din 14S-- Damshfi čevlii z zaponko in v pumps obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenske izprehode Din 165 — Domski fevlfi iz laka s črnim semišem kombinirani z visoko ali polvisoko peto, za večer in sprehod Din 1Q5-— DamsKi Cevlli v najnovejših modelih, najmodernejše barve in okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacijami raznih barv Din 19S-— noski poitevill iz črnega ali rujavega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Din 165.— Moški polCevlji črni ali rujavi — elegantnemu gospodu eleganten čevelj Din 1Q5-— lioški poscevlfi »Orig. Goodyear Welt« izdelava iz črnega ali rujavega boksa ali iz laka. Eleganten udoben čevelj za odličnega gospoda Din 245- floški visoki Cevlli črni ali rujavi, prvovrstno zgornje usnje in Ia podplati Din 165*— Bogata izbera vseli vrst otroških čevljev! PRODAJALNE: Ljubljana: Aleksandrova 2 in Miklošičeva 14; Kranj: Ivan Savnik; Celje: Kocenova 2; Maribor: vogal Uosposke in Slovenske ulice in v vseh večjih mestih v državi. Tehnična in trgovska visoka šola v Parizu Ecole supcrieure tcchnique et Com-merciale de Pariš (oblastveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za neabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi in pojasnila se dobe zastonj pri Secretariat General de l'ESTOP Serv. D 11, Rue Perronet, Pariš 7e. Obiskovalci velesejma se opozarjajo, da si ogledajo dve krasni spalnici in eno jedilnico v paviljonu E št. 75—57 po najnižji ceni — Pohištvo je razstavila znana domača tvrdka Egidi) in Karel Erjavec, St. Vid nad Ljubljano (poleg Tacenskega mostu) Priporočamo Vam 1101 najboljše šivalne stroje In kolesa Adler - GRITZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Teter. st. 2913 ta vodo Brezplačen pouk v vezenju. Telef. it. 2913 Večletno jamstvo. Sobno slikarstvo Albert Špeletič LjuDljana. Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. • Cene konkurenčne. Kdor hoče imeti vodnjak z zdravo pitno vodo naj piše vodnjakarskemu mojstru Rudolf Frantariu, Poženk štev. 36 poŠta Carkllc pri Kriniu A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10 DEKOR D. Z O. Z. v Ljubljani, Zg. Šiška Tovarna za fino keramiko Izdelovanje umetniških uporabnih predmetov: vaz, kipov, pepelnikov, svečnikov, stojal za svetiljke, raznih posod za pecivo in sadje, cvetličnih loncev itd. v vseh modernih oblikah in barvah. Nadrobna prodaja: AGNOLA, BONAČ, KOLLMANN in na velesejmu paviljon „F" ; Od petka 9. IX. do 16. IX. v^HRa prodaja riža po znižanih cenah. Posebne vrste za restavracije, gostilne in zavode. Dostavimo na dom vsako količino Špecerijska in kolonijalna trgovina ,,S>ri Miklavžu", Vodnikov trg. Semenišče — Telefon '34-65 Ustanov, leta 1860 Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik Ljubljana poleg glaV. kolodvora Kolodvorska ulica 34 velika zaloga čez 400 nag r o b n i h spomenikov vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih, najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da Vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji ter po Vaših navodilih! Pomožni odbor za pogorelce f Oneku, sr. Kočevje razpisuje dobavo 10 vagonov prvovrstne opehe (zidake) po najnižji ceni franko vagon oddajne postaje. Ponudbe se naj pošljejo pomožnemu odboru tekom 3 dni Prane 9oi Ia Din 245 - smučarske Din 235- - pri Fr. Zalokar čevljarna Mengeš 41 Svarilo. Podpisana zadruga opozarja vse gg. trgovce, da niti Rado Scliškar mlajši niti starejši nista upravičena sprejemati za nas naročila, denar ali blago, ker nista naša potnika. Mlekarska zadruga na Vrhniki. Ugodno lahko kupite šivalni stroj ali kolo po znatno znižani ceni in sicer: šivalni stroj z central hobin čolničkom Kohler po Din 1.750-- Orion po Din 1-600--kolesa original Torpedo po Din 1350-- le pri Stari tvrdki s kolesnimi, avtomobilskimi in zimsko športnimi potrebščinami 3. GOREČ nas! AUERHAMMER2£?!5 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 Tvrdka t. ROT. LJUBLJANA Mestni trg S razstavila moderne plašče iz Krzna na Velesejmu, Paviljon H ■■■■■■■H&BBHVHnHnBaBBBisaiaiiHHHnisaBaaiiaa Opozarjamo na v našem dnevniku. - Poslužujte se qa ob vsaki pril ki! BHBBBBBBBBBBBBBHBBBB BBB BBB B BB B BBBBIIlii Zahvala Vsem, ki Me ob težki uri bolezni in smrti naše predobre soproge in matere, gospe Kandušer Frančiške z nami sočuvstvovali, darovali krasne vence, se lako mnogo-brojno udeležili pogreba in na drugi način lajšali gorje, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Mengeš, dnr 8. septembra 1932. Žalujoči ostali. .'A''/:'"'?, Nd drobno I Hadi preureditve trgovskih prostorov se prodajajo: Na debelo I vsi vrvarski lastni izdelki, motvoz, žima, volna, afrik, nepremočljive konjske in vozne plahte itd. po znalno znižanih cenah pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s konopnlno IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Peira cesta št. 31. Telefon št. 2441 MARIBOR. Vetrinjska 20. Telefon št. 2454 CELJE. Kralja Petra cesta š. 33 Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Kanal Ceft, Izdnintnli: lT«n Hnk.vm. U-fidnik: Franc Kremžar. Fin. ravnatelj Jos. Povatej odhaja Ljubljana, 7. sept. Finančni ravnatelj dr. Josip Povalej, ki je bil kakor smo žo poročali, vpokojen, zapušča Ljubljano, ker se preseli v svoj ljubljeni Maribor. Dne ti. t. m. se je poslovil v uradu od vseh svojih uradnikov. Videti jc bilo, da je bilo slovo težko za njega, še bolj pa za uradništvo, ki se je. s solzami v očeh kaj težko ločilo od svojega dobrega, pravičnega in vsikdar absolutno objektivnega in korektnega najvišjega šefa. Ko odhaja gcspod finančni ravnatelj v zasluženi pokoj, za katerega je meseca avgusta sam zaprosil, navajamo tukaj kratek njegov življenjepis in potek njegovega službovanja. Rojen pri Sv. Juriju ob juž. žel., je obiskoval gimuazijo v Celju, nakar je dovršil juridične študijo v Gradcu z najboljšim uspehom. Že na univerzi je bil na glasu kot odličen pravnik, kjer je pripravljal juriste iz slovečih plemiških rodbin na juridične skušnje z najboljšimi uspehi. Bilo je nekaj posebnega, da je 15 njegovih učencev pro-moviralo za doktorje prava — poprej, kot je bil sam promoviral. Točno v štirih letih po vpisu na univerzi pa si je dr. Povalej pridobil doktorsko diplomo. Po končanih študijah je vstopil 15. jul. 1887 v finančno upravno službo v Gradcu. Ko so zahtevali slov. drž. poslanci za Maribor slovenskega konceptnega uradnika, je bil dr. Povalej leta 1899 premeščen v Maribor k fin. okr. ravnateljstvu, kjer je služil do 1. jati. 1910 — torej nad deset let. V Mariboru jo našel primerno polje za svoje plodonosno udejstvovanje, kjer je deloval neutrud-ljivo na nacionalnem, gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Bil jo aktiven in zelo delaven član in odbornik vseh nacionalnih in gospodarsko-kullurnih društev, ki so v lem času v Mariboru obstojala. Bil je soustanovitelj Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, kjer je tudi do svoje premestitve iz Maribora fungiral kot predsednik nadzorstvenega sveta. Velike zasluge si je pridobil osobito za svoj rojstni kraj Sv. Jurij ob juž. žel., kjer je imel dolga leta tudi večje posestvo z volilno pravico v okrajni zastop. Z rajnim dr. Ipavcem se je zelo trudil za ustanovitev kmetijske šolo v lem kraju in je vodil nebroj deputacij na lastno stroške v Gradec, dokler ni dosegel svojega cilja. Kot dolgoletni načelnik krajnega šolskega sveta je v letih 1907—1908 postavil v št. Jurju monumcntalno ljudsko šolo, ki spada še danes med najlepše in najmodernejše šole v Sloveniji. Za velike zasluge, ki si jih je dr. Povalej pridobil za svoj rojstni kraj, sta ga občini trg in okolica Sv. Jurij imenovali za častnega občana. Bil je tudi soustanovitelj >Kmečke zveze . na kojem programu je leta 1907 kandidiral v drž. zbor v celjskem okraju. Pozneje pa se z aktivno politiko ni več bavil, ampak je posvetil vse svoje velike, zmožnosti edino šc gospodarskim, nacionalnim in kulturnim vprašanjem, kakor osobito svoji uradniški službi. Leta 1910 je bil kot nevaren nacionalist premeščen v Bruck ob Muri, po enem letu pa od tu k- finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano, kjer je postal svetnik in nadsvetnik in je tu služil potem do prevrata. Po prizadevanju nacionalne vlade, osobito še rajnega dr. Tavčarja, dr. Verstovška in tedanjega poverjenika Za finance, dr. Kukovca, je prevzel 5, novembra 1918 kot fin. okr. ravnatelj vodstvo fin! okr. ravnateljstva v Mariboru, katero mesto je. zavzemal častno in v splošno zadovoljstvo prebivalstva skozi več ko 10 let. S svojo umerje-nostjo, s potrebnim taktom, postrežljivostjo in pravičnim. nepristranskim uradovanjem je pripomogel zelo veliko, da so v Mariboru nastale v dokaj kratkem času zopet redne razmere in da se je pričel Maribor zopet gospodarsko razvijati, osobito pa da jo začel Maribor jugoslovansko čutiti in se jugoslovansko udejstvovati. Od 1. jan. 1929 pa do vpokojitve je bil dr. Povalej finančni ravnatelj za vso Slovenijo. Na tem važnem in odgovornem mestu se je šele prav posebno izkazal njegov organizatorični talent. Preustrojil in moderniziral je vso finančno upravo, odpravil marsikatero okostenelost in uvedel v vse urade največjo ekspeditivnost.. Pri vsem varovanju državnih interesov ui dopuščal. da bi se davkoplačevalcem godila krivica, ker je bil zelo dober poznavate]j vseh gospodarskih teženj svojih davkoplačevalcev in jo rad vsakomur pomagal, kjer so mu to le pripuščale razmere. Dr. Povalej je bil finančni upravni uradnik par excellence, z globokim strokovnim znanjem, ki je živel samo svojemu uradu in svojim uradnikom, katerim je bil odkrit tovariš, dobrosrčen, blag in pravičen šef, izvrsten učitelj in najboljši oče, ki je skrbel vedno za to, da je bilo njemu podrejeno uradništvo zadovoljno, ki se pa tudi ni nikdar ustrašil — če. je bilo potrebno— da je ščitil uradnika na zgoraj in spodaj, čeprav je moral za lo premnogokrat slišati marsikatero trpko očitanje. Za svoje vestno in vzorno službovanje je bil dr. Povalej leta 1929 odlikovan z redom sv. Save III. razr. Ko odhajate, gospod finančni ravnatelj, v pre-zasluženi pokoj, vam tudi mi želimo iz vsega srca, da bi vam vaši dnevi pokoja potekli mirno in srečno do konca dni vašega življenja! Dolenjci Kristusu Kralju Cerklje ob Krki, 01. sept. Preteklo nedeljo je minilo eno leto, odkar -e je vršil v naši župniji sv. misijou. To obletnico smo proslavili na posebno slovesen način i evha-rislično tridncvnico, ki se je pričela v petek. Karani so razumevali pomen pobožnosli v teli težkih časih in so se v polnem številu udeleževali cerkvenih govorov in sv. zakramentov. Ker domača dva gospoda, g. svotnik J. Z ust in neumorni g. kaplan Tomazin nista mogla sama izvršiti tako velikega dela, so jima pomagali čč. gg. iz sosednjih župnij: dekan Anžič, oba gvardijana iz Krškega in iz Brežic in oba kaplana iz Leskovca. Vso tridnevnico pa je na posebno slovesen način zaključila impozantna procesija v nedeljo /.večer ob pol devetih. Ze v soboto popoldne so se pričele priprave za to veličastno manifestacijo Kristusu Kralju. Va-ščani so kar tekmovali med sabo, kdo bo lepše okrasil svojo hišo. Na vseh štirih krajih vasi pa. kamor je bila namenjena procesija, so se dvigali slavoloki. Zvečer je. slovesno zvonenjc ni streljanje iz lopičev daleč naokrog naznanjalo slovesni dan. Drugi dan, \ nedeljo, ,so skoraj vse hiše razobesile zastave, popoldne pa so sc nadaljevalo še zadnje priprave za čim lepšo razsvetlitev vasi. Ker nimamo elektrike, so nam prišli na pomoč številni balončki in petrolejke. Po veličastnem govoru, ki ga je imel g. dekan Anžič, se je končno ob določeni uri razvila slovesna procesija, katere se jo udeležilo čez 1500 faranov in še mnogo vernikov iz sosednjih župnij, v sa ta velika množica ljudi so je udeležila procesije z gorečimi svečami v rokah in jo bil pogled na to reko premikajočih se luči res nekaj krasnega. Da je potekla procesija tako nemoteno — saj so je vršila po lako prometni državni cesti — gre zahvala predvsem požrtvovalnim gasilcem, ki so skrbeli za red. Procesija se je zaključila v prostorni lani i cerkvi, ki je bila lo pot premajhna, da bi sprejela to ogromno množico ljudi. Po blagoslovu je vsa cerkev zapela zahvalno pesem, nato pa še Tomčevo pesem, ki je v veličastnih akordih izdonela v navdušen klic: Živel Kristus Kralj! Ogenj uničuje naše domove ODOl je visoko koncentrirana voda Za usta,-Zadostuje samo par kapljic, pri enkratni uporabi. Torajje ODOL varčen in zato zelo poceni MOTO H-KAV A dnevno sveže pražena! MOCCA-KAVINE-KOCKE a Din 1— za turiste. LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — telefon 25-77 Huda avtomobilska nesreča na koroški meji Mežica, 0. sept. V nedeljo 4. t. m. se jo odpeljalo iz Mežico s tovornim avtomobilom gosp. Cirila Hrastu, 18 potnikov proti Pliherku v Avstrijo. Namenjeni so bili na znani nliberški tako zvani jarniak« (sejem), ki so vrši lam vsako loto 5 dni. Toda nieil vožnjo jih jo doletela huda nezgoda. Žo na avstrijskih tleh so jc Hrastov avto nenadoma srečal > osebnim avtom, last g. Lauger-šeka iz Provalj. ki je vozil naproti, šofer na Hrastovem avtu pa avtomobila ni dovol j zgodil j zapazil, da bi se lahko izognil, zato jc zavozil s tovornim avtomobilom kar na travnik. Pri lom sr je avto dvakrat prckojpicnil. Pet ljudi jc obležalo nczuvcvstuib. Osebni avto jc odbrzol i po zdrav nika in duhovniku v Plibcrk. prišel jo ludi rešilni avto. ki jc ponesrečence odpeljal v bolnišnico v Črno. Od teli je delavec Ferk \ ml roj \z Črne žo izdihnil, gdč. Kolenbrnndovu iz Cme jo pa tudi v brezupnem stanju in pričakujejo vsak čas smrti. Drugi potniki so dobili lažje poškodbe. Kdo je zakrivil nesrečo, sc no v c. Vsekakor je nesreča zelo pretresla vse tu-kajšnie prebivalstvo. št. Jernej. 6. sept. ^ ponedeljek ob 11 ponoči jo izbruhnil j>o-zar pod kozolcem posestnika g. Globev nika v Grmovljah v sosednji -koci.junski fari. Gospodarsko poslopje, ki jc bilo polno sena, je bilo hipoma vso v plamenih, ki ,so žareli visoko proti nebu in s svojo strašno svetlobo razsvetljevali iso širno šontjernejsko dolino. Ognjeni zublji so prešli nato tudi na sosednje poslopje, pod čigar streho sc je nahajal hlev in pod za mlačvo žita. Tudi to jo v par urah /gorelo do tal. Na pomoč jo prva prihitelo požarna bramba iz skocijana. sosednja moštva — zlasti iz št. Jerneja in Orehovior — pa so so sredi pota vrnilo z brizgnlnami domov, videč, da ogenj žc pojenj ti je in da jc doma*če moštvo samo kos nalogi. Dobro je. dn v bližini vasi točo iiotok Ra-dovina. ki je nudil za gašenje potrebno vodo. da se tako požar vsaj ni še bolj razdivjal. — Posestnik Globevnik trpi občutno škodo, ker mu jo zgorela vsa knna in bo zato številno živino le te/ko preživljal. Kako je ogenj nastal, sc ue v o, ni izključeno. da je zločinsko dejanje izvršil kak dela-liir/ni potepuh, ki se klatijo skozi naše vasi. Istega dne, kakor v Grmovljah. je požar uničil dve zidanici ua Tolstem vrlin. \ orehov-ški občini. Vsled pomanjkanja vodo je bilo vsako gašenje izključeno in so domači gasilci rešili iz. gorečih poslopij le par sodov. Tudi v tem slučaju jo neznano, kdo je požignloc in zločinski uiličevatelj tujegu premoženja. 1'ežko. nadvse tozko je sedaj življenje naših ljudi: strašna suša vabi in kliče glad v deželo. ogenj pa uničuje človeške domove, da vso s strahom in solznih oči /ro v negotovo bodočnost. Litija. 7. septembra. Pretekli teden v torek zvečer je nenadoma izbruhnil požar na domačiji Koker Frančiški;. po-seslnice v Aržišah, 20 minut od Vač. Požar je do tal uničil stanovanjsko poslopje, ki jo bilo s slamo krito. Pogorelo je poleg obleke in pohištva tudi na podstrešju shranjeno žito. tako da ima posost-nica škode 30.000 Din. Zavarovana je bila za 9000 Din. Osen j je najbrž izbruhnil pri dimniku, ki baje že delj časa ni bil ometen. Včeraj v torek zjutraj pa je izbruhnil požar na Juvančičevi opekarni v Strmci pod Vačami, ki je upepelil strešni stol. Pred par dnevi so namreč zažgali peč. kjer so žgali opeko. Najbrž vsled vročine in vetra se je vnel slrešni stol. ki je v trenutku bil v ognju in zgorel. Pogorelec jo bil zavarovan za 3000 Din. Ljubljanski šolarji Vpisi na ljudskih in meščanskih šolah. Ljubljana. 7. septembra. Včeraj smo priobčili številko o vpisih dija. kov na ljubljanskih srednjih šolah. Sedaj pa imamo na razpolago tudi številke o vpisih učencev osnovno in meščanske šole. Ljubljana ima 8 mestnih šolskili poslopij in 5 zasebne šole. (Ledina. Graben, Vrtača, Pride, Barje, šišku. sv. Jakob, licej, uršulinska šola, Lichtenturn in Marijaniščc.) Te šole pa so vso premajhne in ne ustrezajo današnjemu številu prebivalstva Ljubljane, zlasti ne, ker so morajo z osnov, šolami stiskati še 4 meščanske šole, ki so nastale po vojni. Vsi šolski prostori v Ljubljani so prenatrpani. Mestna občina se jo odločila, da zgradi za Bežigradom šolo in s tem olajša otrokom tega novega okraja obisk šole. da jim ne bo treba tako daleč hoditi k pouku. Pomanjkanje gotovine v sedanji krizi, ki jc preprečilo že toliko lepili načrtov, jo napravilo križ tudi čez to šolo, čeprav so bili lepi načrti zanjo žc odobreni in je občinski svet odobril tudi v proračunu posebno postavko, kot del kritja za gradbene stroške. To šolo bodo sezidali gotovo pozneje. Nujno potrebni pa sta šo dve poslopji za meščanske šolo. da no štejemo s tem prav tako potrebnih poslopij za. dekliško šole. zakaj zasebne šole imajo že seda j le prehudo breme. Danes se je pričel na vseh ljudskih šolah šolski pouk. V vso prve razrede se je vpisalo 775 otrok, od teh je 425 dečkov in "552 deklic. V prvo deško osnovno šolo na Ledini sc je vpisalo 425 dečkov, od teh v prvi razred 72. V drugo deško šolo na Grabnu so i o vpisalo "60 dečkov, od teh v prvi razred 74, V tretjo deško šolo na Vrtači 560 dečkov, od teh 71 v prv i razred. V četrto deško šolo na Prulah se jo vpisalo 247 dečkov, od teh 48 v prvi razred. V šesto deško osnov no šolo v šiški sc io vpisalo i22 dečkov, od teh "2 v prvi razred. V prvo dekliško osnovno šolo pri Sv. Jakobu so je vpisalo 460 deklic, od teh 78 v prvi razred. V liccjsko osnovno šolo so je vpisalo >89 deklic, orl teli 74 v prv i razred. V četrto dekliško šolo v šiški so ie vpisalo 5lt deklic, od teh 64 v prvi razred. V osnovno šolo na Barju so jo vpisalo 164 otrok in sicer 88 dečkov in 76 deklic. V prvi razred sc jo vpisalo 17 dečkov in 20 deklic. V pomožno šolo za manj nadarjene na Grabnu so jo vpisalo 80 otrok in sicer 62 dečkov in 27 deklic. Med otroci je 15 dečkov in 4 deklice. V nemško manjšinsko šolo na Grabnu se jo vpisalo 65 Z mariborskih ulic otrok in sicer 46 dečkov in 20 deklic. V prvi razred so jo vpisalo IS dečkov in 14 deklic. \ zasebno Uršulinsko vnanjo osnovno šolo sp jr vpisalo 220 deklic, od teh v prvi razred 58. V osnovno šolo v Lichtenthurnovem zavodu so io vpisalo 585 deklic, orl teli 60 v prvi ra/.rcd. V deško osnovno šob1 v Marijanišču «e jo vpisalo 226 dečkov, od teh "8 v prvi razred. Skupno bo v vseli osnovnih šolili v Ljubljani 2254 dečkov in 1805 deklic. Skupno bodo imrlr rso ljubljansko osnovne šole 4.(29 ofrok. V prvo meščansko deško šolo na Prulah sp je vpisalo: V prvi razred I8"5. v rlrugi razred 80. v tretji razred 42. v 4. razred 46 dečkov, skupno 520 dečkov. V drugo deško meščansko šolo v šiški ^o jr vpisalo v prvi razred v drugi razred 67. v Iretii ruzred 47, \ četrti razred 28, skupno 225 drekov. V prvo dekliško meščansko šolo pri Sv. Jakobu sr jo vpisalo v prvi razred 112. v drugi razred 72. v tretji razred 44, v četrti razred 16 deklic, skupno 244 deklic. drugo dekliško meščansko šolo \ šiiški sr jr vpisalo v prvi razred 66 dok lic. v drugi razred 48. v tretji razred "5. v četrti razred 25. skupno <70 deklic. Na vseh štirih niešča.rtsk ih -olah sr ho toraj šolalo 545 drekov in 414 deklic, skupno 959 dijakov in dijakinj. Smrt pod koniskimi kooiti Ptuj, 7. septembra. Včeraj proli večeru je gnal 84 letni užitkar Jožef Cizerl iz Kicara krave iz. pašnika proti domu in sicer po cesti Kicar—Velovlak. Pred Fici-janovo hišo v Sp. Vejovlaku mu pridrve za hrbtom splašeni konji z vozom, lasi posestnika Jožefa Lenarta. Ker je bil starček gluh, ni čul usodnega peketa preplašenih konj. Pobesneli konji so ga podrli na tla in z njim vred tudi dve kravi. Udarci konjskih kopit so bili tako usodni, da , je ubogi starček po dveh urah podlegel njih posledicam. Tudi kravi sta bili lako poškodovani, da so ju morali zaklali. Kako je nastala nesreča, bo točno dognala šele sodna oblast. Blagi rajnki je bil zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše globoko sožalje. Rajnkega bodo pokopali jutri, v četrtek v Dornavi. V Mariboru popravljajo Aleksandrovo cesto, ki je ena najlepših in najbolj prometnih Na vrhu kupa gramoza in prsti j? vojpna l.-,blica 7 napisom- Pnii-oKnj; je zemljo odstraniti in cesto irc- dati prometu«. Kajpada ie potrebno1 Čudovito rešena Magdalenica Ljubljana, 7. septembra. Včeraj v opoldanskih urah bi se bila .ia Dunajski cesti skoraj zgodila smrtna nesreča; le za las jo manjkalo, da ni obležala mrtva pod težkim avtobusom mala sedemletna Magdileaa ^nirkolj iz Suvoborske ulico. Kakor se je nesreča pripetila, je v resnici čudež, da ni imela hujših zlih posledic. V opoldanskih urah v iti ju jio Dunajski cesti številni podeželski avtobusi proti Mengšu, Domžalam, Moravčam, Kamniku. V lobri pol uri zapusti glavni avtobusni kolodvor pred kavarno Evropo na Dunajski cesti osem avtobusov. Dunajska cesta je med enajsto iu dvanajsto dopoldne vsa polaa vozil. V lakom dirindaju je obstal včeraj ob pol iva-najstih mali Magistrov avtobus pred mitnico ua Dunajski cesti, vozeč potnike do Stadiona. Iz avtobusa je stopilo malo, sedem do osem let slaro ;Mascota*. Ob pol 16, Velcse)mske razstave. Razstav« preprog v Drž. osr. zavodu za pospeševanje domače obrti. Nočno službo imajo lekarne : mr. Leustek, Resljeva c. t; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. Ko slovo daš dnevni službi, sam ali pa v bratski družbi, se na miren oddihljaj in okusen založaj v Slamičev buffet podaj! Q Razstava cerkvenih pnramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. V škofijski palači v II. nadstropju je samo še danes mogoče ogledati letošnjo ra/sta>o cerkvenih puramentov bratovščine sv. Rešnjega Telesa. Priporočamo vsem prijateljem cerkvene umetnosti in sploh vsemu občinstvu, da pride danes nn razstavo. Odprta jo od K—12 dopoldne in 2—6 jiopoldne. 0 Oglasi za petkovo številko »Slovenca« se še lahko oddajo danes 5 Din, novosadsko )h> 4.50 Din, Itamburger« po 8 Din. Bosanskih sliv prihnju na trg cele vagone, na debelo jih prodajam po 2.50 Din. Domače slive so pa tudi po 2, celo po t.50 Din kg. — Včeraj jc bilo na trgu tudi mnogo brusnic po 4—7 Din. Brusnice priuušujo največ iz Kranjske gore, z Jesenic ter s Koroškega. Borovnice so po 2.50 Din liter, maline 4 Din liter. Naprodaj so prinesli tudi nekaj lisičk, ki so jih prodajali po 2 Din liter. -— Zelenjave je na trgu bolj mulo, cene se dvigajo. Zlasti salata je draga. Zeljnute glave so po dinarju, krompir se je tudi učvrstil na dinar kilogram. — Cene se dvigajo polagoma tudi pri piščancih, ki jili nudijo na trgu od 26—38 Din pur, dočim kokoši sploh ne pri nesejo mnogo. Jajca so po 15 pur, ■ lo redko se dobe še po 1.25 Din dva. — Če lin siišu naprej vladala po slovenskih poljih, se bodo cene pridelkom ua ljubljanskem trgu še dvignile. Novi .Sdpesar Ljubljane' izide, — Cena 160 Din. — Naroča se v tiskarni »Graiika«, Ljubljana, Resljeva c. 4. O Voz se prevrnil v Gradaščico. Podobno srečo, kakor mala Magdalenca, o kateri nezgodi poročamo na drugem mestu, sta imela tudi te dni 5 letni Srečko in 6 letna Boža z Gline. Neki starejši moški, ki pa se je že malo opil, ju je vzel na voz, da sta se vozila z njim. Vince pa je voznika že tako omamilo, da je s konjem in vozem zavil v Gradaščico, kjer se mu je voz prevrni! in so vsi trije potniki padli v vodo. Voda je bila tam precej gjoboka, vendar sta otroka padla tako srečno, da se ni nobenemu pripetilo nič hudega. Prav tako se ni pripetilo nič neprevidnemu vozniku, le voz je bil malo poškodovan. O Avto podrl kolesarja. Včeraj popoldne okoli štirih se je pripetila na cesti v Rožno dolino resna avtomobilska nesreča, 15letni dijak Ciril Pogačar, tesarjev sin iz Rožne doline, c. II. št. 3 7, se je peljal s kolesom po tej cesti domov. Izza vogala pa je pridrvel avtotaksi, ki je kolesarja podrl na tla. Pogačar si je pri padcu občutno poškodoval desno ramo in ima najbrže zlomljeno ključnico. Šofer av- Kulturni obzornik »Mladika«. Deseto leto i/.haja ta najboljša slovenska družinska revija (tri leta je bila glasilo jultjskobeneških družin), pa se je po svoji globoki notranji vrednosti povzpela do vrhunca tovrstnih listov. Župnik Finžgar, izveu mej Jugoslavije prignani romanopisec, je dal kot urednik listu žig svojega zrelega umetniškega gledanja, a hkrati prijetno čtivo, poučno iu vzgojno, tako dn je danes »Mladika« zares prava last, pravi obraz slovenskih družin. — V desetih letih bi se še tnko globok človek izpraznil, še tako ntlad bi poslal star, v listu bi se na vsaki slrani čutila neka trudnost. »Mladika« pa je zmerom bolj sveža, sočna, mlada. Kakor da je Finžgar v naponu fantovskih let, ne pa da jih nosi šestdesot... Septembrska številka nadaljuje uvodno povest Franceta llevku, »Velikega Tomaža , ki je izredno močno delo. Povest je lako zruščenu z zemljo iu ljudmi, ki nastopajo, toliko napetih dejanj in tako psihološko povezanih ima, da te zgrabi na prvi strani in nevzdržema tira od poglavju do poglavja, ko da sam hodiš po tej zemlji, se pravdaš, trpiš, ljubiš. Posebej močna pa sla dva lika, Tomaž in njegova žena Polona. Radkokje sem doživel tako močan portret velike materine duše. Povest se seveda nadaljuje in ne nosi le vseh Bevkovih pripo-vedniških odlik, marveč se zdi, da bo to eno njegovih najmočnejših del. — V pripovedniškem delu je še iVinklerjeva črtica »Poletna noč , ki razkriva poiiočno življenje vasi v fantovski pesmi in razočaranju nesrečnega moža, pesmi -»-Obiske, i Moje ljubezni , - Moja jesen«, »Molilevr, »Ne sanjaj«, »Dež«, •Starec Vlalio , kjer zraven Mekka In Snmca nastopajo santi najmlajši, Truhlnr, Zabknr, Draga Kranjc; Minclovuo roman v prevodu Vdovlča Ko so hrastje imunji j j^o un norta^^C IZ ^HifkC"« leta »i KdSdk Bogdan sočno pripoveduje pod naslovom >Vse pre-trpiš — če hočeš« zgodbe iz svojega zdravniškega poklica. Od razprav se nadaljujeta dve, in sicer KunaverjeVi »Prepadi iu topot posebno jedke Plečnikove »Mesojede; rastlinojede., kjer na poseben način opiše kanibalščino jezika, človeka, živali; lako krepke satire nisem že zlepa bral, tako žgoče in vprav v današnji čas izstreljene! Dragocen literarni prinos je Prešernov življenjepis (»Kako Lenka Prešernova svojega brala, pesnika, popisuje«), katerega je sestra Lenka narekovala T. Zupanu, naj-skrbnejšemu raziskovavcu Prešernovega življenja. Zupan je pisal skrbno po besedi narekovavke iu š tem ne le rešil marsikako lepo stran iz Prešernovega življenja, marveč odkril v Lenki veliko dušo slovenske žene, ki zrelo gleda življenje kljub svoji preproslosti; velika je njena vera, vdanost in ljubezen in veliko razumevanje, kakor da je rasla v širini sveta. Članek že teče od sedme številke dalje. Še se vrstijo pod raznimi zaglavji naslovi: - Besedni paberki«, »Nove knjige«, »Pomen šole v življenju narodov« (Hafner Krisla); »Potem stopi na pot , kjer govori S. 6. o pruvem življenju družiti in o celem človeku, ki se mora danes pokazati; »Kaj mora gospodinjn vedeti o linoleju« (š. H.); »Kdor ima vrt«; »Kuharica , »Živčno zdravilo Budilkin , v katerem so prekrasne misli za matere, ki imajo olroke-šolarje. lil končno še uganke ter vmes še Po okrogli zemlji« in Nnše slike,:. Ob zadnjih naj toliko obstanent, da nn glas povem: Edina »Mladika« od tovrstnih revij prinaša slike naših mladih umetnikov, da bi na ta način zgradila most med široko javnostjo in njimi. In to se prečestokrat zgodi (kakor sem že tu in tam ujel) z dokajšnjo materijalno škodo, ker ta ali oni se še ni navadi! na sodobno slikarsko umetnost pa list odpove. Finžgar pa je mlad iu še naprej posreduje za intim-nejio zvezo med ljudstvom in domačimi umetniki, kar je našlo ta odmev, da si naše cerkvc ne iščejo več slikar iev do tuiih deželah, marveč doma ... totaksija je ponesrečenca pobral in ga odpeljal naravnost v bolnišnico. Kolo, ki je nekoliko poškodovano, pa so spravili stražniki na stražnici. © Prijet vlomilec. V pletilno delavnico Ženi Parcerjev» j« te dni vlomil neki vlomilec in odnesel dvoje škarij ter 11 jopic, v skupni vrednosti nad 1000 Din. Vlomilec je prišel v delavnico s lem, da si je s sekiro priboril vhod. Policija je zadevo preiskula in vlomilca kmalu aretirala. Bil je to 25 letni brezposelni livar Franc N. Tatinski mladenič je nekaj ukradenega blaga skril med grmovje in opeko na *Špici«, nekaj pa ga je raz-dal med svoje prijatelje. Policija je zaplenila skoraj vse ukradene jopiče in škarje, mladega vlomilca pa je izročila sodišču. Lovska oblačila po predpisu izgotavlja priznano strokovno ob najnižjih cenah. los. Rojfna, Ljubljana 9HiBRIIIII|||||||||||||| © Kemično čisti obleke Šimenc, Kulodvorska ulica št. a © Bluze, domsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. 'Ure, zlatnina, optični predmeti L. VILH AH urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Društvo narodov pride v Jugoslavijo Zastopniki vseh evropskih držav ter poslanci lz vseh delov sveta pridejo prihodnje dni v Jugosluvijo. Pridejo seveda kot miroljubni ljudje, — lc du nam pokažejo svojo umetnost. S sel ni j prineso vse svoje imetje, zgrude si šotore in stanujejo v njih kot v svoji tropski domovini. Tvorijo knr celo društvo, maj lino kru-Ijevino, katere nekronani kralj je Jurij Gleich. Pa ne le ljudje, tudi cela Noetova barka živali sestavlja to mesto nu tisoč vozeh. Najlepši ck-scniplurji iz živalstva so prebivalci njegove ogromne inenežarije, pa ne le po en suni, temveč cele črede ene. vrste. Imamo konje od najtežjih belgijskih do najmanjših Shetlaudpony, skupaj 150 konj in GO ponijev, slednje \scli velikosti in različic, enega lepšega od drugega. In sloni! Vsuk cirkus ima slone velike celo, a tako sprotnih ne \idite nikjer drugod. Pa tudi njihovi zobje! Nikjer na vsem božjem svetu ne najdete slonov, ki bi so bolje mogli postaviti z njimi. Poleg tega se zabavati še spričo njihove dobrodušnosti in prevejunosti, iu občudujete njihovo moč, ko vidite, da vlečejo 17,500 kg težak voz kot škatlico žveplenk. Glcichov zoološki vrt ima nadalje še eno- in dvogrbe kamele, zebre, svetu indijska goveda, bike, pelikane, tnarubujc, bivole, sev. medvede, lame, opice, tigre, leoparde, šakale, hijene, rtijuve medvede, štorkljo, sove, pritlikave koze. (tako majhne kot nippes-figure), kozoroge, divje koze, povoduegu konja (za katerega je potreben poseben voz. z bazenom z ogrevalno napravo) in dve štorklji, pred katerima je v Ženevi bežalo 20 levov. — Pripomniti je treba, da ima Gleich zlasti mlade živali. Ali ne pomeni to izredne ljubezni do živali? Kajti mlado žival je mogoče gojiti le z. največjo ljubeznijo in potrpljenjem. In najmlajši mladič je — lev. I'u ne le živali sanic, temveč tudi hlevi iti vozovi za prebivanje — vse to si je pri Gleiclm \ redil" ogledati. — Več bodo povedali oglasi. Cerkveni vestnih Cerkvenn slovesnost v čast sv. Petru Kln-verju, apostolu zamorcev in putronu Družbe sv. Petra K lave rja, se vrši danes ob 6 zvečer v cerkvi sv. Jožefa. Spored: I. Misijonska pridiga, katero ima prevzvišeni škof dr. Grcgorij Kožnimi. 2, Slovesni sveti blagoslov. 3. Darovanje «u uboge afriško niisijone. Prisrčno vabimo k obilni udelžbi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave pod milim nebom Četrtek, 8. sept., ob po 10: MASČOTA (Tivoli). Sobota, 10. septembra, ob pol 20: SEN KRESNE NOČI (Tivoli). Nedelja, 11. septembra, ob pol IG: MASCOTA (Tivoli). — Ob pol 20: SLEHERNIK (Kongresni trg). Poizvedovanjo Zgubita se je včeraj svilena naglavna ruta, zavita v časopisni papir. Najditelja prosim, du jo vrno Hrenova ul. 9. Piai Še plameni, V Pobrežju pri Sv. Vidu so zopet imeli požar, katerega žrtev je postalo stanovanjsko poslopje in živinski hlevi kočarja Antona Te-menta. Zgoreli so razni poljski pridelki ter leto dni star prašič, dočim je drugi zadobil težke opekline, da so ga morali zaklali. Gasilcem iz Jurov-cev in Sv. Vid a se je posrečilo omejiti požar, da se ni razširil na sosednja poslopja. Skoda znaša okrog 20.000 Din, dočim je zavarovan samo za 9000 Din. Požar je nastal v dimniku, ki je hipoma vnel slamnato streho.. Oddelek inženerskih gojencev, ki je bil tukaj na enomesečnih pontoni«skih vajah, je zapustil naše mesto. Vsega skupaj je bilo 76 gojencev, ki potujejo v Bosanski Brod. Na tuk. realni gimnaziji se je letos vpisalo 381 dijakov. V prvi razred se je vpisalo 85 dijakov. V jesenskem roku je napravil maturo Marijan Skrbinšek, dijak tuk. 8. gimn. razreda. Kap je zadela 71 let starega trgovca Leopolda Scharnerja v njegovem trgovskem iokaiu v Pa- Maribor □ 19...! Letos se je vpisalo v prvi letnik moškega iu ženskega tukajšnjega učiteljišča skupno 19 gojencev in gojeuk! Se lansko leto se je samo na ženskem učiteljišču vpisalo skoro 60 go-jenk. Značilno! □ Videti; najboljši pouk. Te dni so se mudili v Mariboru gojenci poljedelske šole na Grmu pod vodstvom ravnatelja inž. Zupaniča. Ogledali so si tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo, potem dušikovo tvornico v Rušah in vzorno trsnico v Pekrah, razen tega tudi druge tukajšnje in okoliške gospodarske znamenitosti. □ Vsi, ki sodelujejo pri nedeljskem štafet-nent teku, naj pridejo v petek, dne 9. t. ni., ob 20 na skupen sestanek radi razdelitve proge. □ Na cesti ustreljen. Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj pečal z žalostnim slučajem, ki se je odigral letos 10. aprila v Šikohih. Na cesti preti vaško gostilno je bil v omenjeni noči usmrČen s strelom v srce Konrad Lovrenčič. Kadi uboja se je zagovarjal včeraj 44 letni čevljar Franc Habjanič iz sikol. Napram obdolžit vam obtožnice se je Habjanič zagovarjal s silobranom. Hodil je zvečer domov malo vinjen. Ker se. je bal napada fantov, ki so ga imeli na piki, je vzel s seboj samokres. Ko so mu fantje zastavili cesto, je v strahu pred napadom sprožil samokres, ne da bi gledal, kam je meril. Do uboja jo prišlo le po nesrečnem naključju. _ ltabja- niču so prisodili 0 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Senatu je predsedoval v. ss. dr. Lenart, prisedovali pa so vss. dr. Tombak, vss. Zeniljič, dr. Čemur in Kolšek. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik. □ Društvo stanovanjskih najemnikov se b'> končno vendar v Mariboru osnovalo, ker je b"n-ska uprava sedaj potrdila društvena pravila. Društvo bo Intelo takoj priliko posredovati v sporu med mestno občino in najemniki njenih stanovanj v Smetanovi ulici. Povišanje najemnine, ki je doseglo pri nekaterih stunovanjih kar 100%, je občutno zadelo najemnike, ki so pričakovali od mestne občine pač več zaščite. V teku je sedaj med najemniki v občinskih hišah posebna akcija, da se najemnine znižajo na znosno višino ter urede tako, da bodo zaščiteni vsaj gospodarsko šibki sloji najemnikov. V nasprotnem slučaju bo kmalu cela vrsta stanovanj v občinskih hišah, ki so bile postuvljene v svrho pobijanja stanovanjske bede, prazna. □ Obilo sreče! V zadnjih dneh so se poročili v Mariboru: Viljem Vezjak, trgovec in Mena Kirbiševa; Abdom Marakovič, poštni uradnik in Marija Kovačič; Pečovnik Miroslav, livar in Kropf Frančiška; Strohmayer Rudolf, delavec in Mlakar Ana; Pečnik Emil, kinoopernter in Zach Marija; Žnlderšič Franc, polic, oficijal v pok. in Valentan Marija. □ Od toče prizadeti vinogradi propadajo. Svoje čas no smo poročali o strašni toči, ki je zadela Slovenske gorice. Posebno hudo so bili okleščeni j vinogradi in sadonosniki. Kmetje so upati, da bo I preostalo grozdje, katerega nI toča zbila, dozorelo ter dalo nekaj pridelka. Sedaj pu s strahom opažajo, kako je napadla gniloba vinograde, katere je prej zabila toča; grozdje počrni, zgnije in ol-pade. Letos ne bo skoro nič trgatve v krajih, ki jih je toča obiskala. □ Splavi jadrajo. Žo nekaj dni vlada na Dra-j vi zopet izredno živahen promet splavov. Voda je j nekoliko narastla ter zopet omogoča plovbo, ki je j za časa velike suše čisto zastala. Splavarji sedaj i izrabljajo ugodno priliko ter spravljajo les, katerega so pripravili v poletju. Številni splavj so že obloženi z drvmi — znak, da se Pohorcl že pripravljajo na zimo. □ Sadja vedno več. Včerajšnji »mali« trg je bil kar preplavljen s sadjem. Zlasti grozdja so navozili iu nanosili vinogradniki toliko, kot ga mariborski trg še nj videl. Letos bodo Mariborčani pozobali več grozdja, kot ga druge jeseni spravijo po grlu v obliki mošta. Cene sadju so pa bite ob taki obilni ponudbi še vedno precej visoke — vsaj tako so tožilo mariborske gospodinje — dočim zopet prodajalci jadikujejo, da ne skupijo ničesar. Imajo puč oboji prav! Obilo pa je bilo tudi drugega blaga, tako preko 1000 piščančkov, zelenjave, poljskih pridelkov in kramarske robe. Na trgu za seno se je poznala obilica ponudbe, ker so cene nekoliko popustile. Bilo je 18 voz sena po 70 do 100, (j voz otave po 95—100, voz ovsene slame po 65 in voz ržene slame po «0 Din. □ Potrjeno in končane poravnave. Okrožno sodišče je potrdilo poravnavo trgovca z mešanim blagom Josipa Klime na Frankopanski cesti. Plača! bo upnikom 50% terjatev. Za končana se izrekajo poravnalna postopanja naslednjih mariborskih tvrdk: Ussar Ferdo, trgovina mešanega blaga, Glavni trg. — »Iris« d. z o. z., livarna kovin,_ metalna industrija in tvornlca ogledal, Pobrežje. — Koška Karol, tovarnar, Pobrežje, Zrkov-ska cesta. □ Most čez Polskavo. Javna pismena ofertal-na licitacija za napravo železobetonskega nios.u čez Polskavo na cesti Maribor—SI. Bistrica se vrši 13. septembra ob 11 v prostorih tehničnega razdelka srezkega načelstva v Mariboru v sobi š:t. 51-11. Istotam so na vpogled načrti ln proračuni. □ »Poštni rog« k Urbanu. V nedeljo priredi pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru izlet k Sv. Urbanu. Zbirališče na vogalu Koroščeve in Vrbanove ulice, odkoder bo ob 7 odhod. Pri Sv. Urbanu bo sv. maša, pri kateri pojejo pevci »Poštnega roga«. □ Lastovke sc zbirajo. Ze nekaj dni so elek-Irovodt in telegrafske žice v mariborski -okolici zasedene od celih rojev lastavic, ki se pripravljajo na odhod. Največje jate pttčic prihajajo iz Dravske doline, da se izognejo pri odhodu na jug poletu preko pohorskega pogorja. nonski ulici. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v njegovo stanovanje, kjer pa je izdihnil. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb bo danes v četrtek. Noč je nevarna. V bolnišnico so prepeljali posestnika Jožefa Čagrana iz Gorišnice, s hudimi poškodbami na glavi. Neznani storilec ga je napadel r, težkim topim železom in ga udaril tako hudo, da je obležal v nezavesti. Dnevna kronika OGLASI Inserenti! Ne . POZABITE, da se občinstvo prav dobro zaveda, da jo denar, ki ga izdate za inserate, takorekoč kavcija za kvaliteto blaga! Nikdar namreč ne smete izpostaviti manjvrednega blaga javni kritiki ker v kratkem ne bi uiogli jrudai. nobenega kosa blaga več! lnseratni oddelek Slovenca*. Kongres hat. vzfSoiiieliev Vabilo ua veliko zborovanje srednjeevropskega učiteljstva, ki bo v dueb od ti. do 13. septembra v Marijinem Celju Tretji misijonsko-znanslveni kongres katoliških pedagogov vseh kategorij, duhovskih in svetnih poklicev, bo razpravljal nastopne teme: 1. Vzgoja o nadčasovnem in nadnacioualncm mišljenju: opat dr. lteetz, O. S. H. 2. Sola v duhovni borbi ljudstev: rektor dr. Eisenbarth, Ried. 3. Misijonsko-pedagoSka vprnšanja Avstiije: prof. dr. Thauren, St. Gabriel. 4. Vzgojni in misijonski krožki učiteljstva: rektor dr. Hiedlmayer z Lleferinga pri SolnOgradu. 5. Praktično- šolsko delo in skrb za duše v ml-sijonu: provincijal p. Witte, Togo. 0. Dalinoazijatsko iu mišljenje zapada: un!v. prof. dr. Hans Eibl, Dunaj. 7. Praktično šolsko-misijonsko delo: meščan-ki učitelj Viktor Buchgraber, Dunaj, in ravnatelj l"r. Schober, Boheimkirchen. 8. Usodo Zapada odloči Vzhod: dr. Ferd. Pa\v-likovvski, knezoškof iz Gradca (že 9. sepi. .v-e •:■). 9. Sprememba socialihn razmer na Daljnem vzhodu: prof. p. Schmitz, St. Gabriel. 10. Tisk kot velesila na Daljnem vzhodu: urednik dr. Evgen Kogon, Dunaj. 11. Daljni vzhod in verska svoobda: uaiv. prof. dr. .1. Haring, Gradec. '12. Problčm voditeljev v Daljnem vzhodu: apost. prefekt msgr Teska Njigatu, Japonska. ■"•' 113 Delo za Vzhod, blagoslov za Zapad: pror. p. Koch, S. V. D. Določene so tudi slavnostne predstave, misijonski filmi in izleti v prekrasno okolico. Zn'iane vozne cene so dovoljene na avstrijskih žeW,n cah; enako je preskrbljeno za cenena prenočišča in prehrano. K temu velikemu zborovanju se j-3 priglasilo že učiteljstvo vseh zveznih avstrijskih dežel. Od. poslanstva pa so doslej priglašena tudi iz Nemčije, Madjarske, Jugoslavije in od drugod, »ako da se utegne ob tej priliki, ko bo zbrano učiteljstvo takorekoč iz vse Evrope, obnoviti »Svetovna zveza katoliških pedagogov«. Prijave je poslali takoj na naslov: Missioas-wissenschaftliche Vereinigung katolischer Lehrcr und Lehrerinnen, Mariazell-Schule, Missionsaus-slellung. Koledar Četrtek, 8. septembra: Rojstvo Marije Device; Adrijan, mučcnec; Korlinijan, škof. Novi grobovi Gospa Anica Stiglic. Včeraj zjutraj je v splošni bolnišnici uffirla gospa Anica S t i g 1 i c , roj. Not, trgovčeva soproga. Pogreb bo 9. t. m. ob pol 3 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim »vojcem iskreno sožalje! -J- V Stranjah pri Kamniku so v torek popoldne v visoki starosti 71 let pokopali gospo Alojzijo Prelesnik, roj. Drolka, gostilničarko v vsem turistom dobro znani goslilni »pri Korlnu« v Stahovici. Pokojnica je bila vzorna krščanska mati fn dobra gospodinja. Na njeni zadnji poli jo je spremilo veliko število občinstva iz Stranj, Stahovice in Kamnika, saj je bila Prelesnikova mama radi svojega vedrega in zdravega humorja vsem splošno znana in priljubljena. Pokoj njeni duši. žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Slovo dveh učiteljic iz Predosalj, Dne 5. saptembra sta zapustili osnovno šolo v Pre-dosljih kar dve učiteljici. Gdč. Prevc Amalija je prestavljena v Artiče pri Brežicah. Vseh 12 let, kar je službovala v Predosljih, se je naravnost odlikovala v nesebični skrbi za reveže in uboga. Ko je pa oblast zadnja leta tako zelo priporočala učiteljstvu izvenšolsko prosvetno delovanje, se je lansko leto udeležila tečaja za vodstvo gospodinjskih tečajev. Dasiravno slabega zdravja, je preteklo šolsko leto priredila popolnoma sama zraven vse šole dva gospodinjska tečaja za tukajšnja dekleta. — Isti dan sc je poslovila tudi gdč. Po-renta Tončka. Njeno glavno izvenšolsko delo je bilo dekliški krožek in oder. Precej po vojni delo na teh poljih ni bilo preveč vabljivo. Toda ljubezen do ljudstva ji je dajala moč, da je vztrajala skozi vsa dolga leta in tako izvršila delo, s kakršnim se more le malokdo izmed njenih tovarišev in lovarišic pohvalili. Prestavljena je v Rabo, okraj Metkovič. = Promocija. Te dni je v Berlinu promoviral za doktorja medicine g. Adalbert H o m a n Iz ugledno Homanove družine v Škofji Loki. Čestitamo! • w Slatinske tablete za EiH f hu jšali j C odstranijo vso pre-j obilno tolščo in Vas napravijo U vitke, mladostne in lepe. Apolcka BAIIOVEC, Ljubljana Ostale vesti — Na škofijski gimnaziji v št. Vidu je koncem šol. letu dobilo popravni i/pit 42 učeacev, I dijak pa razredni izpit (vsled bolezni). Od teh učencev jr izpit uspešno dovršilo 23, ni dovršilo 12, ni jih prišlo S. Učni uspeh Šolskega letu je takle: odličnih 66 (odstotkov 19.1), prav dobrih ISI (52.1), dobrih 55 (15.9), skupaj 302 (87.3). Ni izdelalo 44 učencev (IJ.7 odst.). Zu novo šol. leto se je prijavilo 330 dijakov. — Velik romarski shod na Gori Oljki v Suv. dolini bo 18. t. tu., to je 18. pobinkoštno nedeljo. Po požaru uničena cerkvena streha lx> do tistega času pokrit«, če bo le še vreme ugodno. Velika je požrtvovalnost domačih in sosednih župljauov, ki z velikim trudom vozijo materijah Nu j jim bo dobri llog za vse to bogati plačnik. Na shod pu vabimo pobožne romarje od blizu in daleč, da počaste sv. Križ in nc mu še nadalje priporoče. Prosimo pa pri tej priliki tudi, du (Ktlože majhen dur /u popravo cerkve, kajti mnogo nam še manjka, da pooru-viino našo tako priljubljeno romarsko cerkev. Pridite in počastite sv. Križ. Tivoli in Zvezda nudijo zabave, ali stoprav ,,Daj-Dam' je kotiček prave/ Primshovshi gospod (-f- Župnik Jurij Humnr.) O Zaplazu, njega legi in razgledu in kot daleč po Dolenjskem in štajerskem znani božji poti, je -Slovenec« pred kratkim prav zanimivo poročal. Spomnimo se pu tudi sosednjega Primskovega, zlasti danes na praznik rojstva Marije Device, ko bodo Prlmskovljnni iu bližnji sosedje obhajali veliko cerkveno slavnost ali žegnanje. S tega 592 m visokega hriba imaš diven razgled po vinorodni, slikoviti Dolenjski, pozabil pa tudi ne boš posvetiti svojo pozornost zanimivostim cerkve, zlasti v gotskem slogu izdelanemu oltarju Iu zgodovinsko znamenitim orglam; marsikdo bo pa tudi stop!I na pokopališče za cerkvijo, da si ogleda grob pokojnega župnika na Primskoveni iu prebere ua severni strani cerkve vzidano nagrob.No ploščo z napisom: Tukaj počiva častiti gospod Jurij Ilumar Župnik primskovski - vmerl dne 19. grudna 1890. v 71. letu svoje starosti. H. L P. Kmalu bo torej 42 lel, odkar krije ta glob blagoslovljeni prah in kosti pok. župnika Humarja, ni pa zamrl spomin nanj v srcih hvaležnega ljudstva, kateremu je neprecenljive dobrote storil, zlasti pa po tistih krajih, kjer je pastiroval. Prijaznemu in gostoljubnemu sedanjemu gosp. župniku Anionu Pleiicu se lepo zahvaljujem za podatke, ki mi jih je izpisal iz kronike primskovske župnije. Tu beremo, da se je Ilumar ro.dil v vasi Vodice pri Mekinjah II. aprila 1819, torej pred 113 leti. Ljudsko šolo je obiskoval istotam, gimnazijo je študiral v Karlovcu, 7. in S. razred pa je dovršil v Ljubljani, kjer je napravil maturo in stopil v bogoslovje. V mašnika posvečen je bil i. 1847., kaplanovnl je v Adlešičih v Beli krajini od junija 1818, v Crmošnjlciih nu Kočevskem do 1851 in v Sostrem pod Ljubljano od 1. 1853 do 1858, od lam je odšel kot župni upravitelj v Staro Oselico dne — Nu Sv. Planini pri Zagorju (985 m) so bo obhajal cerkveni palrocinij in shod Marijinega si. Imena v nedeljo 11. t. m. Prva maša ob 7, druga ob pol 11. Prijatelji lepih solnčnih višin — častilci Marijini, povabljeni! — V nedeljo 18. I. m. pa bo istotam celodnevno češčenje presv. It. T. — Kcdno vpisovanje v dopisno irgovsk i šolo v Ljubljani je od 1. do 10. sept nnr.a 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu TDŠ v Pražakovi ulici 8-1. (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ, lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. ŠOia poučuje polt g rednih predmetov tudi vse moderna jezike. Natančna, brezplačna pojasnila daje vodstvo šolo osebno ali pa polom tiskanega prospekta, ki ga '»BgBft^-^gK-jgaiiauaBgaaiiiiiOTiTt)!^ muaHiMamsmrftmrm Dr. Mm Hisbad zobozdravnik v Škofji Loki ne ordinira od 12. do 24. septembra. 19. aprila 1858 do septembra 1802, župnik v črmoš-njicah do 1. 1870. in kot tak je bil tudi provizor v Stockendorfu (na Kočevskem), od koder je prišel na Primskovo 14. junija 1876 in deloval tam do svoje, smrti 19. decembra 1S90 Bil je magnetizer in je mnogo ljudi ozdravil. Včasi je prišlo do 200 ljudi k njemu pomoči iskat. Poflanci in Osliča ni so še nn Primskovo romali k njemu, ki jim je kruh blagoslavljal za zdravilo. Nekoč pride k njemu Poljanka iz istega namena. Doma so ji dali pleče, ki naj ga gospodu dn v dar. Ona pa skrije pleče zase. Ko ji je kruh blagoslovil, je odšla, on pa zakliče za njo: »To, kar imaš v košku, naj pa črvi snedo! Zares na potu s strahom pogleda v košek pa vidi, da vse polno črvov mrgoli okrog gujati. Kronika še to pove, da je napravil novo streho na župni cerkvi, katero je vihar celo odnesel dol l>o hribu. V duhovnika je bil posvečen 31. jul. 1817. V Zgodnji Danici od 1. 1891 je opisal njegovo življenje in delovanje neimenovaui gospod Franci- , ki pa utegne po mnenju č. g. msgr. V. Steske bili rajni dr. Frančišek Lampe. V »Verskih bajkah omenja župnika Holiuarja tudi pisatelj Trdinu; Hohnarjevo zdravljenje mu je le bajka iu praznoverje. Pred dvema letoma so se tudi naši slovenski dnevniki razpisali o župniku Humarju (Holinarju) o katerem sin prinesla Julro iu Narod zanimive prispevke o čudodelnem zdravniku-župniku. — O dvojni pisavi njegovega priimka mi je sporočil njegov nečak g. Matija Holmar, dn se je njegov stric neuradno podpisoval ludi Holmar, sicer Ilumar, kakor so vpisovali v starih krstnih knjigah imena novorojencev njih rodbine; pod njegovim vplivom so se potem pisali mlajši člani rodbine: Holmar. Prihodnjič pa bomo izvedeli iz njegovih lastnih pisem, kako je pričel zdravili ljudi. 1'rof. Pavel LokovSek, Ljubljaua. osebno vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Sola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah stičnih šol v 7.a-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravico rednih absolventov to šole. — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Jose!«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Roko si je zlomil trgovec g. Franc Zupančič \ šl. Jerneju. Peljal se je n« kolesu in da se nu križišču cest izogne avtomobilu, je zavo/il nn stran v kup gramoza ter s tem povzročil nesrečni puder. Moral je v Ivolnišuico, seda j pa se zdravi v domači oskrbi. — Trije ponesrečeni otroci. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela kar troje otrok, ki so so ponesrečili. Mala Marija, 1 leto stara hčerkica zidarja Anžiča z Bizovika 6, je padla na domačem pragu in si zlomila levo nogo. — Na Glincah. cesta IX-2, je padel doma 7 letni paznikov sin Lovro Kroflič iu si zlomil levo roko. — V desno lice je ugriznil pes ti letno Verico šlibenikovo iz Podutika 29. — Žrtev fantovskega pretepa. V ljubljansko bolnišnico jo prišel včeraj 24 letni Pavle Trillrr iz llorne 8 pri škofji Loki. Pavleta so fantje lako hudo natepli, da je dobil resno notranje poškodbe. — Najden ohešcnoc. V torek 0. t. m. je našla kovačeva žena Marija Kej)ec iz Bišč, občina Ihan ob Bistrici, neznanega obešenca, kateremu je vrat že pregnil, da jo mrtvec padel na lla. Orožništvo iz Domžal je našlo pri obešencu delavsko knjižico in vojno izpravo. lz nje je razvidno, da se obeše-neo piše Feliks Dervar, rojen v Toplicah, pristojen pa v občino Arzišo v litijskem okraju. Truplo so pokopali na farnem pokopališču v Ihanu. Pri »Pelričku« spat sc shaja fina družba, se naslaja na slaščicah, tortah in nebeški kavi, kar umetnik naš "Petriček« sam pripravi. Stalni gost, — Pomožni odbor za pogoreko v Oneku, sr. Kočevje, razpisuje dobavo 18 vagonov prvovrstne opeke (zidake) po najnižji ceni franko vagon oddajna postaja. Ponudbe naj se pošljejo poni. odboru tekom 3 dni. — Razstava line keramike. Na velesejmu v paviljonu F jo tvrdka »Dekor«, tovarna za F.no keramiko v Zgor. šiški, razstavila lepo zbirko svojih umetniških uporabnih predmetov. Veš pove današnji oglas — Pravkar izide novo delo o Slomšku, katerega 70 letnico smrti bomo ta mesec praznovali. Naslov knjižice je: »Slomšek naš duhovni vrtnar« (napisal Etbin Boje) in obsega 04 strani. Slane lo 12 Din. Založila Leonova družba v Ljubljani. Dobi so pri Novi založbi in drugih knjigarnah od 11). t. m. naprej. Ker bo dobro služila kot dober in najnovejši vir za Slomškove proslave, kakor za poznanje tegii našega duhovnega velikana, jo toplo l priporočamo! Naročite tukoj! — Ob začetku šolskega leta se priporoča trgo-, vina Nove založbe v Ljubljani (Kongresni j trg 19). Vse šolske potrebščine in vse druge knjige ; v veliki izbiri. Kakor druga le'.i je Nova založba : oskrbela tudi letos brezplačen ličen dijaški koledarček, ki je dijaštvu na razpolago. —šolske in pomožne učne knjige, v pred-l pisanih izdajah za vse. srednje, trgovske, meščanske in osnovne šole, i mu v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Lutz peči kopirane n ne dosežene! — Velikega gospodarskega pomena in važnosti jc pri nas brezdvonino sadje. Baš sedaj, ko je veliko sadja že dozorelo, si naše gospodinje prizadevajo, ku.ko isto dobičkonosno uporabiti. I/, zadrege bo izborilo pomagala izvrstna knjiga: »Sadje v gospodinjstvu«, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak g. Martin lluniek. .Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje razne vrste in sadila plemena ter nego sadju itd. Drugi dol se bavi r. uporabo sadja, kako ga vkuhavamo iu pripravljamo razne kompote, konzerve, marmelade in sadile sokove. Tretji del nudi razna navodila v konserv irnnju in sušenju zelenjudi. Knjiga je bogato ilustri-ranu in naj ne bo brc/, nje iiobenu slovenska gospodinja. — Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ter velja -!4 Din. — Svojim hlagnpokojnim bodete postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. & Tatvina. Gospodu Stanku Gahercu, sinu celjskega trgovca je bilo iz zaklenjene lope na vrtu v Kersnikovi ulici ukradeno 1500 Din vredno kolo znamke AVaffenrad , rdeče pleskano. Najdba. Neki trgovski pomočnik je oddal na tukajšnji policijski stražnici rdeč otroški plašč, katerega je našel 4. septembra t. 1. v I.iscah. ■& Redni občni zbor celjskega medklubskega odbora LNP se bo vršil v nedeljo, dne 11. septembra t. I. ob 10 dopoldne v klubovi sobi v hotelu »Evropa«.. & Nogometna tekma. Danes popoldne ob pol 5 se vrši na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Rapidom iz Maribor«. Šport Že sedaj govoriti o smučanju bo marsikdo rekel, je le malo prekmalu. Bregovi naših rek so še polni kopalcev, ki sicer ne silijo več v vodo, ker je že prehladna. Zato je pa ie vedno živ žav v Iliriji, kjer vodo grejejo in mrzle noči nimajo vpliva na vodo. Torej poletje je ie tu, pa že govore o smučanju. Ne vabimo te na bela planine, tudi povedati še ne moremo kje bi imeli pršič. Toda moremo pa reči, da je naš maratonec« tič I tudi v drugih stvareh in ne samo pri teku. lraa športno trgovino in prodaja smuči poleg drugih športnih potrebščin. Toda ako bi ta možak prodajal čisto navadne smuči, ne bi ničesar rekli. Prodaja jih pač, kakor mnogo drugih trgovcev v Ljubljani. Maratonec je pa svojevrsten človek. Teče 42 km, zakaj ne bi bil kot trgovec čisto nekaj posebnega, immreč da bo prodajal prav posebne vrste smuči. Za tem grmom pa tiči zajec. Stane Sporn je pogruntal smuči, kakršnih pri nas še nismo imeli in tudi drugod jih nimajo, takšnih namreč. Tam doli po Notranjskem raste grmičevje, ki da les, imenovan. >-Mokavca ■. Ima lastnosti hikory, je izredno trd in krhek, samo malo manj elastičen, loda, ako bi Šporn delal smuči iz mokavca, ne bi napravil ničesar drugega, kot samo sinuči, ki bi imilirale hikory in bi bile cenejše. V Nemčiji imajo že več let deske, ki «n sestavljene iz več plasti lesa. Par plasti lesa stisnejo in s tem dosežejo večjo trdnost. Tako sestavljene smuči se nc krive tako lahko kot hikory ali jesenove iz enega samega dela. Torej dobro imitacijo hikorv imamo doma, z drugim lesotn je bilo treba doseči samo elastičnost, katere mokavec nima. Šporn je preizkušal in uspel. Sestavil je mokavec in jesen. Dve odlični vrsti lesa za smuči, vsaka ima svoje posebne lastnosti. Mokavc jc trd in gladek, torej sijajno drči, jesen je pa odporen in elastičen. Te dve vrsti lesa skupaj sestavljeni, morata dali dobre smuči. Spodnjo plasl smuči tvori mokavc, zgornjo pa jesen, obe plasti sta pa stisnjeni skupaj na posehen način (Sperrholz). Ža mal denar bodo letošnjo zimo dobili prijatelji smučanja dilce, ki ne bodo zaostajale za pravimi hikory, nasprotno, boljše bodo, ker ne bodo tako krhke, kot so prave hikory. Podjeten maratonec je dosegel, da bomo pri nas doma izdelovali izvrstne moči. Svoj izdelek je razstavil na jesenskem velesejmu. Od vseh zanimivosti je gotovo najpomembnejša razstava Stane Šporna, kajti tu vidimo izdelek domačih rok. Kako se bodo seveda le dilce obnesle, bomo poročali, ko zapade prvi sneg in se bomo pričeli spuščali po bregovih in dolincah. Upajmo, da nam bo maratonec s svojimi novimi smučmi spopolnil užitek pri smučanju. Razne športne vesti. Veselje radi zmage Gusarja je v Splitu ogromno. Celo ban primorske banovine je brzojavno čestital dr. Ivo Stali u, predsedniku Gusarja. Sprejem v Splitu pa ne moremo opisati. Takih sprejemov pri nas ne znamo prirejati. To zna samo Split, za katerega slavo se njegovi sinovi bore tako uspešno že deset let na vseh športnih poljih. Dopisnika »Novosti., ki je poslal tako sijajno informacijo in ki zahteva, da Zveza kaznuje krivce, vprašamo: Ali ve, kaj so dolžni funkcion.vji Zveze pred vsakim tekmovanjem. Vprašamo ali so to storili? Dopisnik bi kol sodnik golovo moral poznati pravila, ko tako dobro ve za rojstne po-! datke svojih rojakov iz Splita. Javnost begati in skušati omalovaževali zmago slovenskega plavalnega športa in streljali izza plota ni preveč težko. In če so res bile nepravilnosti, zavpctnu tu ni nihče napravil, kriva je pa Zveza, ki ni poslovala lako kot bi morala. Danes sc bodo v Zagrebu še enkrat udarili motoristi. Pri zadnji dirki sc je ponesrečil Anglež j Beketts in ni zmagal. Želi pa revanže, ker hoče dokazati kaj zna. Celje ■& Ljudska knjižni,-a KPD naznanja svojim članom, da je v zadnjem času nakupila precej novih knjig. Bliža se jesen in zima, zato opozarjamo vse ljubitelje lepe knjige na našo bogato knjižnico. Knjižnica je odprla vsak dan od 8—12 in od 15—18, ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 11 dopoldne. ■& Glasbena šola Glasbene Matice v Celju naznanja, da se je vpisovanje novih in slarih gojencev za vse predmete oziroma instrumente podaljšalo še do 15. septembra t. 1. Vpisuje se dnevno v pisarni Slomškov trg 10-1. Vse tozadevne podrobnosti so razglašene na tabli v hodniku istotam. •0' Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj so pripeljali z vlakom iz Trbovelj v celjsko javno bolnišnico 21 letnega Zakuška Alojzija iz Zagorja, uslužbenega pri lovarni cementa v Trbovljah. Pri delu je prišel med vozička, ki sta ga stisnila v kolkih. & Izpred celjskega okrožnega kot poruvnal-negp. sodišča. Končano je poravnalno postopanje proti tvrdkama Bizjak Anton, trgovec z mešanim blagom v Šmartnem ob Paki in Pozne Feliksu, Irgovcu v Oplotnici, ker sta sc tvrdki poravnali z upniki, t Coljske trgovine ostanejo danes n« praznik ves dan zaprte. rrogrami liadso-Ljttbljana i četrtek, 8. septembra: 9.80 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve. __ 10.00 Praznično misli (dr. K. Tominec). — 10.30 šahovska ura (B. Pleničar) 11.(0 Salonski kvintet — 13.00 čas, poročila, plošče 15.00 Reportaža z. velesejma — 16.00 Koncert duetu citraških mojstrov (1. Skalar, E. MezgOlita) — 17.00 Prenos zbora balalajk z velesejma — 17.30 Predavanje o razstavi Sodobna gospodinja 20.00 Ploščo — 20.80 Vijolinski koncert g. K. Ruplu — 21.15 Pevski solistični koncert Marjana Rusa, oj>. novcu. — 22.00 Salonski kvintet -- 28.00 Cas, poročila. Petek, 0. septembra. 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošfe, borza — 17.50 Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja« — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Herfort: Slike iz narave (Hudičeva živinica, Ribič, Gozdni telovadec) — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Humekova — 2Q.Q0 Plošče — 20.30 Prenos iz Zagreha _ 22.30 Čas, poročila. Dragi programi i Petek, 9. septembra: Zagreb: 20.30 Komorni večer — 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.45 Pester koncert —. 21.30 Komedija. — Barcelona: 22.35 Vokalni koncert — 23.00 Prenos koncerta iz kazine Sv. Sebastijana. — Stuttgart: 20.00 »Nihelungi«, nemška tragedija po l'r. Hebbel-u, 1. del: »Rogati Siegfried«; 1L del: »Sicgfriedova smrt«. — 22.45 Koncert radio orkestra. — Berlin: 21.10 Zborovno pelje — 22,10 Poročila, čas, nato nočna glasba. — Belgrad: 2.30 Zagreb — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 20.45 Pester koncerl — 21.30 Komedija — 23,00 Plesna glasba. — Beromiinstcr: 20.00 Angleška glasba — 20.40 »Kozarec vrele«, veseloigra. — Langenberg: ■iO.30 Serenade in podoknice, igra komorni orkester — 22.20 Nočna glasba. — Praga: 20.30 Violinski koncert — 21,00 Brno — 22.20 Plošča. — Dunaj: 20.-15 Veseloigra — 21.45 Večerni koncerl. Naznanila Izredni občni zbor Podpornega društva bivše ! III. državne realne gimnazije v Ljubljani se bo | vršil v soboto, 1'). septembra, ob 17.30 v posvelo-| valnici šolskega poslopja v Beethovnovi ulici št. 7. j Sklepalo so bo o razidu društva in porabi društveno imovino. OUZD v avgustu Povprečno Število zavarovancev je znašalo v 'avgustu 80.508, kar pomeni v primeri z avgustom lan i padec za 18.251. Tudi v primeri z julijem je število zavarovancev padlo, in sicer za lit'-'. I.ani smo v avgustu celo zabeležili dvig števila članov, dočim je prejšnje leto (1930) zabeležilo padec šle-vila članov. Gospodarska kriza se je v avgustu zopet nekoliko poostrila. Vkljub seziji je število zavarovanih delavcev v teku meseca nekoliko nazadovalo, vendar nazadovanje ni bistveno različno od predhodnih dveh let 1981 in 1980. Razmerje med redu-'•iranimi moškimi in ženskimi delavci se je zadnje mesece stabiliziralo, tako da odpade na eno reducirano delavko pet reduciranih delavcev. „Ljubljana v jeseni" Med odličnimi gosti, ki so obiskali velesejem. omenjamo predsednika skupščine dr. Kosto Ku-manudija z obiteljo. V poslovnem oziru omenjamo, da je znatnejše zanimanje za proizvode knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne. Posebno se zanimajo obiskovalci za prelepe Plečnikove osnutke vezav, nadalje za vezav.- v svinjskem usnju in pergamentu. Tudi radijska industrija je zastopana dobro. Poleg največje razstave, ki jo ima Radio Ljubljana, sta razstavili radijske aparate tudi tvrdki »ar in H. >ut-tner Radio Ljubljana je poskrbel tudi za godbo na velesejmu. Kakor vsako leto tako prinašajo naši produeenti tudi nove proizvode na razstavo in tako |»oslajamo gospodarsko vedno bolj neodvisni od inozemstva 7.a praznik se obeta prav velik obisk. Prirejena b Mariboru, prvi zbor upnikov 12. sept., •gias li s je do 1<> okt.. ugotov. narok 13. okt. Poravnalna ......upanja »n razglašena o imovini naslednjih tvrdk: Hobacher Ana. modistkn in trgovka v Mariboru. Aleksandrovn cesta 11. narok za »klepanje poravnave li. okt.. prijaviti je terjatve do fin. sept. (nudi 5<>",;): Kasimir Josip, trgovec •/. meš. blagom in dež. pridelki. Tunški vrb. |>. Zavrče pri Piujit. narek 13. okt.. uglasiti se je do S. okt. (nudi f ): Henrik l.ebinger si., trgovec v Litiji, narok 15. okt.. uglasili s,, je .lo ]0. okt.; Jožo Rape. po-•■i stnik in Irgovec /. manufakturnim blagom v Domžalah. Ljubljanska cesta 78. narok 13. okt.. oglasili se je do 7. okt.; V i vod Stank. mizar v Ormožu, poravnalni narok 5. okt.. oglasiti se je do 30. sept. (nudi 40r;). Potrjena poravnava Jelisava Merjesic. trgovka 7 meš. 1)1. \ Medvodah 9. za v (i mesecih. Oddaja adaptacijskih del \ Novem ini-slu se bo vi-i!« na ofertni licitaciji dne 10. I. m. |>ri. inžonjer-c U eni oddelku Komande drav. div. obl. v Ljubljani. Borza Denar čisla tendenca na deviznem tržišču traja dalje tn so tečaji danes /. izjemo Curiha in Prage, ki sla ostala neizpremenjena. nadalje narasli. Ljubljana. Amsterdam 2305.40-2310.76. Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 794.96 - 798.90. Curih 1108.88—1118.85, London intt.47 - 20i.07. Newyork 5712.42—5740.68. Pariz 224.79—225.91. Praga 109.45 —170.31. Trst 293.08-296.08. Curih. Pariz 20.275. London 18.03. Nesvvork 517.25, Bruselj 71.725. Milan 20.54. Madrid 41.00. Amsterdam 208, Berlin 122.87, Stockholm 92.50, Oslo 90.30. Kopenhagen 93.30, Sofija 3.73. Praga 15.30. Varšava 57.90, Atene 3.19 Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05. Helsingtors 7.75. Vrednostni papirji Tendenca zu državne papirje jc bilu danes f glavnem iieizpromen jena. ravnotuko tudi tečaji. Promet je bil znaten le \ dolarskih papirjih. Na zagrebški borzi jc prišlo do zaključkov \ vojni škodi 100 kom. \ "% Bleroveni posojilu I2.(XK) dol. in v 8% Bleroveni posojilu 2.000 dol. Mod delnica mi je bila sl.lbeiša Priv. agrarna banka, ki je bila \ Zagrebu zaključeno jxi 215. Dalum število članov OUZD-A leta: 1930 1931 1982 5. 8. 102.572 97.841 80.148 1. 8. 102.787 98.057 80.047 10. 8. 102.460 99.207 80.472 15. 8. 102.185 1)9.391 80.820 20. 8. 101.577 98.942 80.551 25. 8. 102.151 98.863 80.575 80. 8. ltr2.557 98.339 80.070 Zdravstvene razmere zavarovancev so ostale Lorna Doone Roman iz Evmoora 20 ■Moj. tamkajle, je zavpit, nazaj, dečko! Drugače te povodenj odnese ko slamnato bilko. Daj, da jaz to opravim, meni bo- to malenkost. Pri teh besedah se je. sklonil naprej in nagovarjal svojo borovničječrno kobilo. Mlada, čudovito lepa žival je dvignila vrat, kakor da ji ne bi bilo pogodu, toda iz zaupanja v jezdeca, je hotela vendarle poskusiti srečo. Stopila je z vitkimi sprednjimi nogami v vodo, našilila uhlje in odprla široko svoje velike oči. Jezdec jo je stisnil s koleni v lakotnice in jo držal krepko sredi deročo brzice. Ozirala se je nazaj, kajti vodovje je vse huje naraščalo, toda pogumni jahač jo je pognal naprej. Plavala je. čeprav ji je voda melala pene vse preko pleč, in je dvigala glvo. kakor da junaško prezira nevarnost. V trenotku ko jo je val potegnil za seboj, so je jezdec pripognil. zgrabil z levico ubogega starega racaka in ga položil na vojke. Zadovoljno se je smehljal ob njegovem hvaležnem komaj slišnem gaganju. Struja je vse tri nezadržno vlekla s seboj. Jezdec je legel j>o-dolgein kobili na hrbet — lesene grabijo je bil t vso močjo odrinil — in se izročil deroči struji do ovinka, kjer jc potok pričenjal počasneje leči. Kakih trideset ali štirideset vatlov niže. tam, kjer raste sredi našega zelenjadnega vrta, zimsko ■zelje, sta skočila nn suho. Z Anko svu se splazila približno iste kot lansko leto. Padec odstotka ženskih bolnikov za —0.46$ na 2.09% moramo pripisovati skrajšani podporni dobi porodnic po zakonu od 5. 12. 1981. Ljubljana. Vojna škoda 190 bl„ 8% Bler. pos. 44 bl„ 7Vc Bler. pos. 42 bi.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 1200 den., Priv. agrar. banka 215—218 (215), 7C< inv. pos. 48 den., agrarji 25 den.. vojna škoda 193-194 (194). 9. 191-191, 10. 192-194. 11. 190 den., 12. 190-195. 6% begi. obv. 33.75—34.75, 8% Bler. pos. 43.875— lt (44), 7% Bler. pos. 42-42.25 (42, 42.50, 42.25), 7% posojilo DHB 45-40. Belgrad. Narodna banka W62 bi.. Priv. agrar. banka 214—218 (215, 214), 7% inv. pos. 50.50— 51.50 (51.50, 50), agrarji 24—25.50. vojna škoda 198.50—194.50 (192.50), vel. kom. zaklj. 195.50, 6% begi. obv. 34.75 —35 ( 35. 34.75). 85; Bler. pos. 45 den. (45). 7% Bler. pos. 41.75—42.80, 7% posojilo DHB 44.25-45 ( 44.25). Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 70.97. Aussiger Cheniisc.be 123.75. Alpine 13.75. Trboveljska 25.80, Leykani L Žitni trg Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica okt. 13.17—13.28, zaklj. 13.20—13.22. marec 1 1.30—14.48. zaklj. 14.41—14.43. rž okt. 7.92-7.96, zaklj. 7.90-8. marec 9.16—9.20. zaklj. 9.20—922. koruza maj 8.55—8.60. zaklj. 8.00—8.62. 1'hiragu. Pšenica marec 00.50. sepl. 56.50. dec. 58.25, koruza marec 38.75. sejit. 33.75. dec. 35, oves marec 22.25. dec. 19.375, sept. 33.50. dec 86.125. Hmelj Savinjska dolina 7. septembra. \ teku današnjega dne s<> Irgovci dalje prevzemali na-kupljcno blugo. Ker je hmelj zelo suh in vreme /a basanje nič kuj ugodno, se limeljarne le 1 >oča s i |K)lnijo in je do danes šele polovica na-kupljenega blagu tudi prevzeta. Ena tvrdka za drugo radi tega odlaša z nakupom, da prej uredi, preparira in od|>ošljc nnkupljeno blago, /alo se je tudi danes \ ršilo nakupovanje Jo \ najmanjšem obsegu in po neizpremenjenih cenah. Položaj na zunanjih trgih pa jc vsekakor tak. da je vsak strah neopravičen. Ker sc bodo cene tudi pri nas držale, ako le hmeljarji ne bodo postali nestrpni ter si |iokvurili kakor /e tolikokrat / usodnim iu ožigosanim ponujanjem. Niirnberg. 7. septembra. Pripeljanih je bilo I0O bal. prodanih pa 20. Cene so bilc_ za lialler-tuuški hmelj 100 do 150, zn tetnanški hmelj pu I5(i do KjO mark. Sodelovala je uenvška družna /.a hincljski promet. Položaj je ostal nespremenjeno miren. Žalec. septembra, tg. Nukufx)\anjc na de-/eli traja dal je |x> cenah 600 do 850 Kč. izbrano blago |»i je doseglo ceno 900 Kč. Živina Ljubljanski živinski sejem 7. septembra je bil razmeroma dobro obiskan. Pogon je znašal (v okle-pajih število prodanih glav): 156 (2) kouj. 100 (50) volov. 71 (25) krav. 22 (9) telet in 161 (120) prašičkov za rejo. Najživahnejša je bila kupčija s prašički za rejo. Cene so bile neizpremenjenc kot sledi: voli I. 5—5.50. 11. 4—5. III. 3—4. krave debele 4—1.50, klobnsarice 2—3, teleta 4.50—5 Din (vse za kg žive leže), konji in prašički za rejo po kakovosti iu velikosti. V splošnem je bila tendenca za cene navzdol. Teden slovenske knjige Zadnja leta je produkcija slovenske knjige v najlepšem razcvetu. Podjetnost založnikov ni bila še nikdar lako velika kako-' danes. Ne izhaja le večje število knjig, ki izhajajo, marveč se slovenske knjige odlikujejo |io odlični notranji kvaliteti in pa jio skrbni ler izbrani zunanji ojiremi, in živo pričajo o kulturnem napredku Slovencev. NavzhV gospodarski stiski, ki je zajela našo domačo knjižno produkcijo prav v času njenega zgodovinsko pomembnega preporoda, se založništva Irudijo, da bi obdržala pravkar zavzete postojanke v kulturnem življenju iiašega naroda. Le splošna zavest, da so ustvarjene neprecenljive kulturne vrednote, ki jih nobena gospodarska sliska ne sme uničiti, more zagotoviti "RaŠl knjižni produkciji nadaljnji častni obstoj. Da bi pokazali občinstvu produkcijo na našem knjižnem trgu. ki jc prav v vsakem pogledu vredna vse ljubezni in jionosn našega naroda, so se slovenski založniki odločili za prireditev Tedna slovenske knjige na jesenskem velesejmu. Takšne prireditve Slovenci še nismo imeli in zato je pričakovati, da bo učinkovala privlačno na občinstvo, ki obišče razstavo. skozi plot in se mu z nepopisnim občudovanjem iz vsega srca zahvaljevala. Toda on nama ni privošči! niti besedice, tmveč se je najprej oklenil k svoji kobili, kakor da bi ji hotel zadevo jasno razložiti. »Dobro vem, zlata kobilica, da bi bila mogla potok preskočili.- ji je govoril in jo ležeč na tleh. trepljal po vratu, a kobija se je sklanjala k njemu, ko je voda curkoma tekla z nje. »Toda imel sem dovolj vzroka, draga Winnie, da sem rajši plaval s leboj po vodi..- Kobila ga je ljubeznivo gledala s svojimi prijaznimi očmi in prhala proli njemu, kakor da ga popolnoma razume. Nato je vzel jezdec iz žepa telovnika dve zrni popra in ju dal racaku pogoltniti. na kar ga je nalahko postavil pred veliko odprtino v plotu. Stari racak Tom se je pogumno postavil na noge, udaril krepko s perutmi in si olresel vodo z repngea perja. Nato se je jadrno odpravil na dvorišče, kjer se je njegova družina z velikim hrupom zbrala okoli njega. Tujec se je po svojem težavnem opravilu in končnem uspehu prijazno obrnil proti nam. Smeli 11111 je igral na licu iu videti je bil zelo zadovoljen sam s seboj. Mi sino pristopili k njemu in uprli oči vanj. Po postavi ni bil skoraj nič višji od našega Johna Fryja, toda bil je zelo plečat in čil, kakor se 11111 je videlo ob vsakem koraku. Poznalo se mu je. da je preživel večino svojega življenja na konju, kajti noge so mu bile nekoliko krive. Mladini se je zdel že postaren. ker je imel gosto brado, v resnici pa ni imel nad štiri in dvajset lel: Zahvala Vsem. ki sle z nami sočustvovali ob smrti našo predrage, nepozabne mamice, gospe Marije Dolhar roj. Kokalj iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, posebej g. kaplanu dr. Kraljiču za tolažbo v njeni težki bolezni, g. dr. Biuraauerju za njegovo veliko požrtvovalnost, dalje vsem, ki ste blagi pokojnici poklonili toliko krasnega cvetja in vencev in jo spremljali na njeni zadnji poti. Ljubljana, 7. septembra 1932. Žalujoče rodbine: DOLHAR — MENCEJEVE Pozor! Pri Zvonu Pozor! Pri Zvonu kupite vse vrste JW po izredno zni-manufakturnega g žauih cenah, kot blaga naprimer Crepe de CHlne A Din 38.-Sepriporoča manufakturnn iu modna trgovina IVAN STROJANŠEK Ljubljana — Pred Skofl|o 21 poleg magistrata FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Rodeo-stock, VoIgtlSnder, Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki e ne inserirate — (ali pol in protipol vsake reklame). PREMIŠLJENO reklamo delati, se pravi, pred- 1 vsem določiti za reklamo potrebna denarna sredstva. Pol in protipol vsake reklame sta: tisti, ki jo dela in lo, za kar se dela, na drugi strani pa listi, na katerega naj učinkuje. Lastnosti obeh polov proučili, je prva naloga premišljene reklame. Že naslov tvrdke povzroča včasih težave. Treba je premisliti, kaj se bolje glasi. Velike ali pa znane tvrdke lahko izpuste krstna imena. Tudi o predmetu reklame si je treba biti na jasnem. Važne pa niso toliko lastnosti predmeta, kolikor njegova vrednost za onega, ki naj predmet kupi in ga uporablja. Za kaj gre naj pokaže tale primer: reklama aparata za brušenje britvic prikazuje, kako imenitno se britvice brusijo — lo je običajna reklama. Boljša pa prikazuje, kakšna je britvica po eni ali več uporabah in po brušenju z aparatom, šele sedaj občutim potrebo nabaviti si tak aparat, ker so mi predočeuo vso neprijetnosti, ki sem jim izpostavljen, če se no poslužujem aparata. Ta druga reklama jo zgrajena na študiju kupca in zato mora učinkovati. čeprav se še lako poglobimo v želje kupcev, vendar slavijo li v teku dogodkov množico vprašanj, na katera poprej nismo mislili. Ta vprašanja so najvažnejši materijal za reklamo. Treba jih je zbrali in iz njih dobili bazo za nadaljno reklamo. „Denar izdam iu denar prejmem?"' „Sevcda, če ga izdaš za ..Slovcnčeve" male ali velike oglase! Prejel boš še več! Treba je le redno inserirati 1" Inseratni oddelek „Slovenca'': „V kratkem začne poslovati .Slovenčeva* posvetovalnica za oglase.' Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da mi jc moja nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja, gospa Anica Stiglic roj. JVof soproga trgovca danes, dne 7. t. m. ob 5 zjutraj, po dolgi, mukcpolni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Bogu vdano zatisnila oči. Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v petek, dne 9. septembra 1932 ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnicc nn pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. septembra 1932. Globoko žalujoči soprog Oton Stiglic in hčerkica Evica ter vse ostalo sorodstvo. bil je živahen in zdrave polti, topega nosu, bistrih sinjih oči ter veselega, presukanega pogleda, kakor da ni smatral svet za nič rosnega. Toda', če mu lo ali ono ni bilo po volji, je bil sirov in na-taknjen, tako da smo otroci že po nagonu čutili, da se mu je bolje laskati, kakor pa dražiti ga. »No. mala prijateljčka, kaj prodajata zijala tukaj?.: je izpregovoril jezdec in prijel Anko za podbradek, a mene premeril z enim pogledom od pel do glavo. »Vašo kobilo gledava,c sem odvrnil in se pogumno zravnal, kajti bil sem že precejšen dečko tedaj; ?še nikoli nisem videl tako lepega konja, gospod. Ali bi jo smel malo zajahati?« »Kaj pa misliš, dečko? Nikogar ne trpi na svojem hrbtu razen mene. Na noben način je ne bi mogel brzdati. Ne. žal bi mi bilo. ko bi te ubila.« >Kaj, da je ne bi mogel brzdati!« sem zavpil pogumno in samozavestno, kajti kobila je bila videti tako prijazna in krotka. »V celem Exmooru ga ni konja, ki ga ne bi za pol ure obvladal. Toda na sedlu res nisem vajen sedeti, vzemite to usnja-to opremo z nje!« Tujec jc nalahko zažvižgal predse, vtaknil roke v žep in me veselo pogledal. Tega spakovanja nisem mogel mirno prenesti, zlasti šc, ker me je Anka tnko čvrsto prijela, da sem se malo razhudil. Prišlec jo je zaradi toga smehljaje se pohvalil in knr mi je bilo najhuje — ni hotel nič odgovoriti. Anka. glej, da se odstraniš! sem vzkliknil. >Mislite U, da sem bedak, dobri cosuod? Samo zaupajte mi kobilo, pa boste videli, da je n. ' nm prehudo podil.« »To ti rad verjamem, sinko moj; prej bo kobila tebe podila. Toda tukaj so tla po tolikšnem deževanju premehka, pojdi rajši z menoj na dvorišče, da ne pohodiva zelja materi. Tam leži tudi precejšen kup gnoja, če sc pripeti, da te tvoj napuh privede do padca. Jaz sem nečak tvoje matere, mladec, in sem jo nakanil obiskati. Ime mi je, kakor je vsemu svetu znano, Tom Faggus, a tale živa! je moja mlada kobila Winnie.< Ne vem, kako sem bil tako zabit in nisem takoj prvi hip uganil, kdo je nenavadni tujec. Kajti kdo ni poznal glasovitcga rokovnjača Toma Faggusa in njegove borovničječrno mlade kobile, ki je slovela malone prav tako kakor njen gospodar! Sedaj je bilo moje hrepenenje, da bi jo jahal, še desetkrat večje, le da se je temu pridružil nekak strah. Kobile same in njenih muh se nisem sicer niti najmanj plašil, toda čast, da bi jo jezdil, se mi je zdela kar prevelika, zlasti še, ker so se med ljudstvom širile govorice, da žival ni prava kobila, lemveč vešča. Videli je bila ko mlado žrebe in čudovito lopa: elastične hoje, blesteče se dlake, vitkega vratu in velikih ognjevitih oči; potemtakem je bila bržkone arabskega porekla, kajti pri naših kmečkih kljusah nisem nikoli opazil take barve in postave. Faggus ji je namignil z roko in kobila je poslušno šla za njim. Nato je narahlo stopila na slamo. ker je čutila pod nogami gnoj in si ni marala zamazati nežnih nog.