v noči od nedelje na ponedeljek je nekdo iz hiše v Aškerčevi ulici 10 v Celju odmontiral tri električna stika- la, četrtega pa si je pripravil, da bi ga odnesel. Stanovalci hiše so prepričani, da je ti- sti nekdo narobe razumel tako ime- novano demontažo, o kateri je govora v zvezi s federaci- jo. Kaj pa bi bilo, če bi pri nas vsak- do hotel nekaj de- montirati zase? I>o zavzete in kritične raz- prave o zaostajanju oz. pre- počasnem napredovanju celj- skega gospodarstva v primer- javi z drugimi območji je pri- šlo na zadnji seji sveta za primarno gospodarstvo čisto spontano«, je začel svoje iz- vajan,je na se.ii občinske skupščine minuli petek Ra- do Jenko, predsednik sveta za primarno gospodarstvo. »Pozitivni uspehi, doseženi lani, pomenijo skupno le majhen odstotek, ne pome- nijo bistvene pomladi. Res- nično stanje je namreč tak- šno, da gospodarstvo ne mo- re napredovati v skladu z za- stavljenimi programi. Gospo- darstvo potrebuje več kapita- la, potrebna mu .je injekcija za večji korak. Ne jaz, ne podpredsednik inž. Dušan Bur- nik na zadnji seji sveta ni- sva mogla dati |>ojasnila na vprašanje, češ, da celjsko go- spodarstvo razpolaga samo i 20 od.st. denarnega potenciala celjske banke. Niti gospo- darstvo niti občinska skup- ščina ne razpolagata s točni- mi podatki v plasmanu«, je med drugim ojM>zoril Rado Jenko. Naj izluščinM) v podkrepi- tev nekaterih navedb o ne- varnem zaostajanju Celja ne- katere izjave, izrečene minuli teden v Narodnem domu. Le- te se prepletajo v bistvu pa opozarjajo na skupno hote- nje da pride do čistih raču- ko in do kod je mogoče z nov in da se natanko ve koli- lastnim — celjskim kapita- lom in ter kako v prihodnje do potrebnih sredstev. Nadaljevan,je na 6. strani Celje, dne 21. januarja 1971 — .številka 2 — Leto XXV — Ck^na 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec MARCA DOKONČNO O CINKARNI Več kot polletxio delo sa- nacijskega odbora za Cinkar- no, ki ga je lami poleti po- stavila občinska skupščina Celje kot varuhinja interesom? celjske skupnosti in dnigih sofinancerjev, je bilo minu'Ji teden dvaikr^ na tehtnici v Narodnem domu. Najprej sta o poročilu sanaciö'S^kega od- bora razpravljala Svet za pri- marno gospodarstvo in sklad skupnih rezerv gospodarstva občnne ter slednjič — minuli petek — oba zbora Občinske sikupščine. Čeprav naj bi sanacijski olbor imel predvsem na skrbi izdelavo dokončnega sanacij ^kega programa za Cinkarno, katerega je po sklepu iz minulega leta po- trebno letos do 31. marca predložiti nekaterim republi- škim organom in instituci- jam, je sanaciijski odbor mo- ral skupaj s sbrokovndim ti- mom v Cinkarni in samo- uipra\-nimi organi obraivnaiva- ti številne probleme tekoče proiz\-odnje in še zlasti dej- stvo, da se čimprej odpra- vijo žarišča nastajanja isgfu- bfe. Na osnovi analize ekster- ndh razi'ikovalnih institucij se je sanacijski odbor skupno s samoupravni:ni organi lani odločil za postopno iikinit«v topilnice surovega cinka in nekaterih stranskih obratov. Dokončno je bila topilnica ukinjena že pred koncem le- ta. Samo z ukinitvijo to- pilnice se je lanska izgu- ba zmanjšala za več kot 4,000.000 dinarjev. Mimo te- ga so bili storjeni nekateri notranji iikrepi za povečanje prodxlktivnosti. in za uvedbo donosnejše proizvodrnje. Lani je bil izdelan definitinni pro- gram in investicijski načrt za obrat grafike. Investicija — vredna 33 milijonov dinarjev — bo prispevala k povečanju proizvodintje izdelkov za po- trebe grafične industrije. Hkrati s tem bodo uvedeni budi nekateri novi izdelki. V skupni vsoti predstavljajo največ obratna sredstva, saj je doslej Cir.karna tovrstno proizvodnjo uvajala in pove- čevala ne da bi kje dobila za to obratna sredstva. Močan razvojno investicijska sektor je polno angažiran na izdela- vi projektov za. prihodnji razvoj Cinkarne, razen tega pa pri izdelavi definitivnega programa sanacije sodelujejo tudi nekatere eksterne stro- kovne institucije. Sanacijski odbor je imel doslej 14 rednih zasedanj in njegovo več kot polletno delo je bilo v občini ocenjeno kot pozitivno. Skupščina je v ce- loti sprejela tudi stališča, ki jih je v zvezi z delom sana- cijskega odbora sprejel svet za primarno gospodarstvo. Le-ta med drugim ugotavlja- jo, da so bile parciame re- šitve v Cinkarni doslej r^a mestu in da so številni na- pvori usmerjeni v pravo smer. V temeljiti obdelavi je tudi sektor kemije. Izgradnja to- varne titanovega dioksida te če v skladu s programom, to. da nekoliko popravljenim. Investicija bo namreč po no- vem za 20 odstotkov dražja, vendar se bo kapaciteta to- varne povečala od 20.000 ton na 25.000 ton titanovega di- oksida letno. Cinkarna bo del teh količin prodala partnerju po domiciLnih cenah treh evropskih držav, ostalo pa po veljavnih tržnih cenah. Osrednji sklep v zvezi z osnovno nalogo sanacijskega odbora, to je priprava do- končnega sanacijskega pro- grama, je bil sprejet in se nanaša na to, da mora sana- cijski odbor pravočasno predložiti organom občinske skupščine in sami skupščini dokončen sanacijski načrt za Cinkarno in njen perspektiv- ni raz\'oj. Sedaj tečejo zad- nji tedni. Obravnavan pro- gram mora biti najpozneje v marcu predložen skladu skupnih rezerv republike in bankam, da se le-ti odločijo za pokritje izgube in na osnovi programa tudi za so- financiranje bodočih investi- cij. Na kraiUo: mudi se! Tako, imamo jih, najbolj podobne dvojčke. Bralci Novega tednika so z 394 glasovi od 1560 poslanih izbrali MARIČKO in SILVO Šimenc iz Mozirja, ki sta 28. decembra lani dopolnili 13 let. Deklici in njuni domači so bili na moč presenečeni, pa tudi na šoli se je bliskovito razvedelo, da imajo prva- kinji v tekmi najbolj podobnih dvojčkov. Za prireditev, ki bo v Celju in na katero bomo povabili vse dvojčke objavljene v Novem tedniku,^si bo morala ena, ne vem več katera, nekoliko skrajšati lase. Daljše ima zato, da se loči od sestrice. Več o naši akciji »tednikovih dvojčkov« na 10. strani. (Foto: Jure Krašovec) RAZGOVORI NA GOLTEH v soboto dopoldne so v mozirsko občino prispeli nekateri najvišji predstav- niki družbenega in poli- tičnega življenja naše re- publike. V Mozirju so jih pričakali Jože Deberšek, predsednik občinske skup- ščine, prof. Leopold Pere, direktor avtoturističnega podjetja Izletnik, Fedor Gradišnik, direktor Zavo- da za napredek gospo- darstva iz Celja ter drugi. Delegacija v kateri so bili člani Izvršnega sve- ^a ing. Franc Razdevšek, .ing. Milovan Zidar. dr. F;rne.st Petrič, predsednik gostpodarskega zbora skupščine SRS Tone Bo- le, ing. Andrej Marine, sekretar sekretariata ZKS, Leopold Krese, predsed- nik Gospodarske zborni- ce SRS, dr. Danilo E>ou. gan, predsednik Turistič- ne zveze Slovenije in Ni- ko Belopavlovič, predsed- nik smučarske zveze Slo- venije. Predstavniki obči- ne in gospodarskih orga- nizacij So se z gosti na Gol teh pogovarjali o mož. nosti nadaljnjega gospo- darskega razTvoja ter o razvoju turizma v mozir- ski občini. js PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE SINDIKALNE ŠPORTNE EKIPE Vsako leto pripravi ob za- ključku sindikalnih športnih iger Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Celju prireditev, kjer najboljšim v skupni uvrstitvi podelijo priamanja. Letošnja cxidaja za lanske uspele sindikalne in športne igre, ki so zajele 44 sindikal- nih organizacij z 243 moški- mi in 46 ženskimi ekipami v treh konkurencah, bo 26. januarja ob 18. url v dvorani Narodnega doma. Člani, sta- rejši člani in članice so na- stopili v devetih športnih panogah, največje zanimanje pa je bilo za k^ljanje in nogomet, kjer je nastopilo največ ekip z največ tekmo- vaJoi. Skupaj je nastopilo skoraj 1500 tekmovalcev, s tem pa se celjske sindikalne športne igre uvrščajo med najmočnejše in najkvalitet- nejše v republiki. Pol^ referentov za šport in rekreacijo v posameanih delovnih oi^ganizacijah je pri- reditelj poskrbel še za pe ster kultund program: nasto- pil bo celjski plesni ansam- bel 2abe, vokalnd in instru mentalni trio E.Goršiča tet bratov Rizmal, Oto Pestner ter humorist Marjan Meze — Poldek. V zabavno-družab- nih igrah pa bo tako za po- slušalce, kot tudi športnike pripravljenih več praktičnih nagrad. Obeta se zanimiva in i>e- stra prireditev ob zaključtou lanskili in letošnjih, še raz širjenih in dopolnjenih sindi- kalnih športnih iger. tr trčenje v ovinku ALOJZ ESIH, 18, ix Rogatca je vozil z osebnim avtomobilom nekoliko po levi strani ceste iz Rogatca, ko mu je ▼ Dobovcu pripeljal nasproti s tovornim avtomobilom STJEPAN PAPES, 37, iz Vel. vasi. Med srečanjem na ostrem ovinku sta vozili trčili. Lažje poškodbe sta dobila voznik Esih in sopotnik FRANJO MAT.ENKOVIC, 30, iz Rogatca. letne gume FRANC ŠIVEC je v Nazarju hotel z osebnim avtomobilom na levo. Zaradi prometa iz nasprotne smeri je zaustavil na levi strani desne polovice ceste. Za njim je pripeljal s hitrostjo 50 kilometrov voznik tovornjaka ALOJZ PLAHUTA, 35, iz Debra pri Laškem. Ker je bil tovornjak opremljen z letnimi gumami, ga voznik ni uspel zaustaviti. Pri trčenju je bila poškodovana sopotnica MARIJA ŠIVEC iz Bočne. Škode na vozilih je za 4.500 dinarjev. kolesar je nenadoma zavil FRANC REBERŠAK, 30, iz Rečice ob Paki je peljal po Novi cesti iz Šoštanja proti Velenju. Nena- doma je predenj zavil z desne na levo kolesar JOŽE SKORNŠEK, 49, iz Metleč. Po trčenju so kole- sarja odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil levo nogo. nesreča na prehodu FRANC SKOBERNE, 28, iz Celja je pripeljal po Aškerčevi ulici do križišča z Mariborsko cesto v Celju in na prehodu za pešce zaradi neprimerne hitrosti zadel IRENO MARKOVIČ iz Celja. Dobila je lažje poškodbe. Voznik Skobeme jo je sam odpeljal v bol- nišnico. nesreča v velenju VILIN KAJZER, 28, iz Velenja je pripeljal po Celjski cesti v Velenju do kolodvorske restavracije. Zaradi ne- primerne hitrosti ni mogel pravočasno zaustaviti, ko mu je pripeljal nasproti EDO MEDVED, 36, iz Velenja. Pri trčenju osebnih avtomobilov je bil laže poškodovan Medverov sopotnik SREČO PETEK, 19, iz Rečice pri Laškem, škode na vozilih je za 10.000 dinarjev. zadel je ročni voziček Dvanajstletni PETER BUKOVEC iz Velenja je peljal ročni voziček po Koroški cesti v Velenju. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom STANE SKORNŠEK, 37, iz Velenja, ki je zaradi nepazljivosti zadel voziček in ga skupno dečkom zbil po cesti. Otroka so odpe- ljali v bolnišnico. VoznJc je odpeljal s kiraja nesreče, vendar so ga izsledili. oplazil ga je Nesreče na odseku ceste I. reda v Ivenci pri Vojniku so zelo pogoste, zato voznike še posebej opozarjamo nanj. MARJAN GORNJAK, 26, iz Misllnje je vozil z osebnim avtomobilom nemške registracije proti Celju. V ovinek v Ivenci je pripeljal z neprimerno hitrostjo ter oplazil osebni avtomobil ALOJZA TRUNKLA, 2ti, iz Slovenskih Konjic, čeprav se mu je ta umaknil popol- noma na svojo desno. K sreči poškodovanih ni bilo, škodo na vozilih pa so ocenili na 4500 dinarjev. sopotnik je umrl ANTON VALANT, 46, iz Maribora je z osebnim avto- mobilom vozil proti Celju. Na ovinku v Ivenci je vozil zelo hitro, tako da ga je zaneslo na levo polovico cesti- šča. V tem trenutku je pripeljal "hasprobi vK>znik tovor- njaka s priklopnikom J02E JAMC, 40, iz Ljubljane. Avtomobila sta čelno trčila. Pri tem so bili hudo po- škodovani voznik Valant in sopotniki FRANC KOREN, STANE KOLARIC in JANEZ ŠTRUKELJ, vsi iz Maribo- ra. Kolarič je zaradi hudih poškodb umrl v celjski bol- nišnici. drevesa so ga zadržala JANEZ RIHTERŠIC, 43, iz Celja je vozü z osebnim avtomobilom skozi Veliko širje, ko je na cesto padel večji kamen. Hotel ga je obvoziti, vendar mu to ni uspelo. Po trčenju je izgubil oblast nad vozilom in za- peljal po nasipu proti Savinji, kjer pa sta avtomobil zadržali drevesi. Voznik je bil lažje poškodovan, škodo na vozilu pa so ocenili na 6.000 dinarjev. voznik tovornjaka umrl HENRIK POTOČNIK, 29, iz Križevca pri Slovenskih Konjicah je vocal s tovornjakom hitro in po sredini ceste iz Rogaške Slatine proti Rogatcu, ko mu je pri- peljal nasproti DARIO TURKOVIC, 23, iz šapjan. Tur- kovič se mu je sicer imiaknil na skrajno desno stran, vendar ni mogel preprečiti nesreče. Trčenje je bilo tako močno, da je bila kabina Potočnika povsean uni- čena. Voznik je bil mrtev na kraju nesreče, škodo so ocenili na 200.000 dinarjev. letos trije mrtvi s to zadnjo nesrečo beležimo letos na celjskem pod- ročju že tri žrtve cestn^a prometa. Lani sta bila v tem času mrtva dva. Franc Debelak, 40, Velenje, Poškodoval si je levo stran prsnega koša! Anton Kajič, 47, Podikraj pri Radečah, I>oškodoval si je desno pod- leht; Crepinšek Avgust, 29, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Vlado Domankoš, 32, Celje, poškodoval si je desoo stegno; Alojz Reber, šak, 17, Babna brda pri Sliv- nici, poškodoval si je levo roko; Silva Žagar, 18, Laško, poškodovala si je desni ko- molec; Srečko Cajner, 25, Velenje, poškodoval si je le- vo roko; Jože Jarh, 36, Ce- lje, poškodoval si je levo no- go; Angela Basle, 41, Latko- va vas, poškodovala sa je desni gleženj; Adolf Zelič, 34, Celje, p>oškodoval si je desiio roko; Rudi župevc, 17, Rečje pri Sevnici, pK)ška doval si je levi gleženj; Franc Krumpak, 24, Liboje, poško- doval si je desno dlan; Os- man Hushanovič, 21, Šoš- tanj, poškodoval si je prste desne roke; Gabrijel šoba, 39, Podplat, poškodoval si je levo golen; Matevž Zmrzlak, 32, Polzela, i>oškodoval si je prste desne noge; Stane Šo. line, 51, Razgor pri Vojniku, poškodoval si je prste des- ne noge; Stane Soline, 25, Ljubečna, poškodoval s: je prste desne roke; Živko Br- kovič, 24, ix>škodoval si je desno roko; Alenka Žumer, 30, Celje, poškodovala si je desno koleno; Vchbija Ne- ziorvič, 48. Hudinja, poško- doval si je levo stran prs- nega koša; Osman Medano- vrč, 34, Hudinja, poškodoval si je prsni koš; Jože Lečič- nik, Orehovo pri Sevnici, po- škodoval si je levo koleno; Jože Tepej, 37, Lipje pri Ve- lenju, poškodoval si je levo koleno; Alojz Zontič, 41, Ce Ije, poškodoval si je levi gle- ženj; Ivan Bolčina, 16, Pla- zovje pri Laškem, poškodo- val si je prste leve roke; Agata Mravljak, 40, Vele- nje, poškodovala si je levi komolec in zapestje in Alojz Ocvirk, 31, Gaberke pri šoš tanju, poškodoval si je levo koleno. CELJE Vladislav Toman, Petrovče in Marija Potočnik, Kaplja vas- ŠENTJUR PRI CELJU Franc Kompolšek, 78, upo- kojenec in Ivana Brezovnik, 69, kmetovalka, oba iz Ka- mena ter Pavek Lajh, 23, delavec in Jožefa Zupančič, 23, delavka, oba iz Dolge gore. CELJE 36 deökov in 18 detellc CELJE Jože Kolar, 86, Ivenca; Ma- tiida Nandl, 87, Dob; Komun Polšak, 30, Šentjur; Marjan Lakner, 19, Celje; Julijana Pohole, 74, Brezova; Jože Belužič, 75, Runtole; Ivan Veber, 56, Celje; Rudolf Tkalčič, 88, Središče ob Dra- vi; Jožica Godicelj, 1, Šent- janž nad Storami; Martin Strouhal, 81, Celje; Franc Kolar, 82, Celje; Bernard Majcen, 71, Celje; Jože Mo- horčič, 63, Pondar; Jožefa Prislan, 82, Melišče; Konrad Majer, 81, Kačji dol; Jožefa Boncelj, 86, Zagreb; Marija Pestivšek, 41, Ce'ije. ŠENTJUR PRI CELJU Jožefa Vodušek, 74, gospo- dinja. Dramlje; Alojz Romih, 84, preužitkar, Vodice; Mari- ja Soline, 79, upokojenka. Stopče; Ludvik Luzar, 72, upokojenec, Šentjur in Ma- rija Videč, 65, kmetovalka, Vodniž. ŠMARJE PRI JELŠAH Joiian šket, 79, Vinski vrh; Terezija Filej, roj. Andrinek, 81, Polžanska vas; Leopold Kajba, 75, Nezibiše; Jožef Žolgar, 70. Sopote; Ivan Turnšek. 79. Podčetrtek; Marija Jarh, 61, Sopote; Ma- rija Jeranko, roj. Kos, 56, Pristava; iMarija liračko, roj. Cebular, 91, Zibika in Frančišek Kunst, 68, Vojsko- PROSTE KAPACITETE Prostor je v zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško, v hotelih v Celju, Ve- lenju, Šoštanju in Mozirju, v gostiščih in pri zasebnikih v Logarski dolini, Solčavi, Lučah, na Ljubnem, v Gor. njem gradu ter v planins- kih postojankah in izletiščih. Od 22. do 30. januarja so nujne rezervacije, pred.vsem v planinskeih domovih. Tu- di sedaj priporočajo rezerva- cije. predvsem za Golte, kjer so proste sobe le ob sobotah in nedeljah. PLANINSKI DOMOVI !N IZLETfŠČA ki redno obratujejo na celjskem turističnem področ- ju, so dom v Podolševi, Mo- zirska koča, hotel na Gol. teh, dom na Gori Oljki, Celj- ska koča, dom na Sveitini, Andrejev dom na Slemenu nad Šoštanjem ter izletišče Stari grad nad Celjem. pridobitve v hotelu Celeia v Celju in Paika v Velenju imajo vsak dan razen ob nedeljah ozi- roma ponedeljkih barski program s plesom V Ro- gaški Slatini je vsako soba to ples v Zdraviliškem do- mu, na Dobrni pa v hotelu Triglav. žičnice in vlečnice Golte: ko to {»ročamo je 80 cm snega, obratuje gon- doilska žičnica, sedežnica in vlečnice, proga je urejena, dnevna karta za sistem žič- nic za ob i>etkih, sobotah in nedeljah je 45 din, enodnev- na karta za ponedeljek, to- rek, sredo in četrtek pa 25 din, za popoldanski čas pa le 15 dinarjev. Zimska se- zonska karta stane 300 di- narjev. Smučarska šola za posameznika na uro znaša 20,00 din, za skupine nad 5 oseb po 6 din na osebo. Iz- posojevalnica: smuči: na uro 10 din, sanke 2 din, čevlji 2 din Cena ležišča v zimski sezoni je od 20 do 35 din, otroci do 7 let imajo 30 odst. popusta. Celjska koča: 50 cm sne- ga, obratujeta obe vlečnici, cesta je prevozna in eno- smerna. Enkratna vožnja z vlečnico je ob delavnikih 0,50 din, dopoldanska ali popod- danska karta pa 10,00 din. Enkratna vožnja ob sobo- tah in nedeliah stane 1 dinar, enodneTOa karta pa 20 din. Svetina: 50 cm snega, vleč- nica obratuje ob delavnikrh od 14- do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Ena vožnja stane 0,30 din, 70 voženj (en blok vozovnic) pa 14 din. Za organizirane šolske skupine je popust po dogovoru. Mozirje: snežne razmere so zelo ugodne, žičnica ob- ratuje vsak dan od 13- do 16. ure, po potrebi tudi do- poldne, cena za odrasle je 0,50, za otroke za 0,20 din. Za obratovanje v dopoldan- skem času povprašajte pri Mariji Deleja na Brcah (pri vlečnici). Ljubno ob SaNinji: snežne razmere so ugodne, okrog 80 cm snega je, vlečnica ob- ratuje po potrebi vsak dan, ob nedeljah pa redno, do- hod do vlečnice je splužen. Enkratna vožnja stane 0,40 din, za otroke pa 0,20 din, za vse popoldne pa 5 din, za otroke 3 din. Gornji grad: snežne raz- mere so ugodne, žičnica ob- ratuje od 9- do 12. ter od 13.30 do 17. .ure, voznina za odrasle je 0,50, za 15 voženj 4 dinarje, za mladino in dijake pa 0,30, 10 voženj pa 2 dinarja. Liboje: snega je približno 30 cm žičnica obratuje ob delavnikih od 14. do 20- ure. ob sobotah, nedeljah in praz nikih pa od 9. do 21. ure, če je skupina nad 10 ljudi pa tudi po 21. uri. (Dena posa mezne karte je 1 dinar, 7 kart pa 10 dinarjev. Za na- javljene skupine v dopol- danskem času stane 25 kart samo 10 dinarjev. drsališče Drsališče v celjskem Mest- nem p>arku je odprto vsak dan od 10 do 12. ter od 14, do 17. ure Ob ponedeljkih, sredah in petkih pa še zve- čer od 19 do 21. ure. kopalni bazen! Oba pokrita bazena v LaA- kem in Dobrni sta odprta vsak dan. Četrtek, 21 januarja ob 19.30 Janez 2mavc »Sekira« — musical za vojaški boben za IV. mladinski abonma in izven.' Petek, 22. januarja ob 19.30 Linhart »Županova Micka« Ü1 Polgar »Goethe« — zaklju- čena predvstava za Skupšči- no občine Mozirje. Sobota, 23. januarja ob 19.30 »Županova Micka« in »Goethe« — za izven abon- maja. Zadnja predstava v Celju. Vstopnice so v pred- prodaji v petek od 18.30 do 19-30 ter v soboto od 17.30 dalje. LIKOVNI SALON v Celjskem Likovnem sa- lonu razstavlja do 30. janu- arja kiparska dela Peter Cer- ne. Razstavljena dela so tu- di naprodaj. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 23. januarja do 12- ure je dežurna Nova le. karna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. DELAVSKA UNIVERZA v četrtek 21. januarja ob 19..30 bo predaval v Narod- nem domu docent in direk- tor Instituta za tuberkulozo na Golniku, dr. Fortič Bojan o Plučnem raku- Predavanje bo spremi 1al z barvnimi dia- pozitivi. Vstop je prost. V sredo, 27. Jami.rja • pa bo prav tako ob 19.30 v Na- rodnem domu predavanje o spolnih bolemih. Predavanje bo vodil in spremljal z bar%' n'mi diapozitivi in filmi .>ne- cialist-venerodermatolog dr- Stjepan Bunta VstO(p je tu- di tokrai bre^lačen! S polic ŠTUDIJSKE kmj!ŽN»ce Radotlč M. M.: Radijaciona povreda človeka. Beograd 1966. S 34719'47. Šarac A.: Shvatanje o so- cijalističkom humanizmu u djelima sov.jetskih filozofa. Beograd 1967 (1968) S 34710. Podmenik S.: človek in socializem. V Ljubljani 1970. S. 34685. Dašek I.: Z\'uk u amater- skem filmu. Beograd 1969. S. 34689. Lekič D.: Aktivnost u na stavi. Beograd 1965. S. 34696 Nikolid O., N- Lj.' Nikolič Sredstva i uredaji zaštite o< provala in krada. Zagreb 1969 S. 3469 9. Vukovič J.: Sintaksa glagt la, Sarajevo 1967. S. 3470: Kozina A.: Uspomene NO? uklesane u kamnu. Krapin 1966. S. 34705. Ivekovič M.: Hrvatska lij va inteligencija 1918—194 I-II. Zagreb 1970. S. 3465 Pri TVO Partizanu v 2alcirso"š pridobitvijo nove telovatln.ice pričeli tudi z vadbo najmlajiših. Dvakrat tedensko se v telovadnici zbere več kot štirideset najmlajših, ki se vadijo na raznih oroajih. Na sliki vidimo vaditelja Franca Naraksa nekda- njega člana državne atletske reprezentance. Sedaj se je na športnem področju posvetil še sojenju- Je namreč nogometni in kegljaški sodnik ter kot vidimo na sliki vaditelj najmlajših v orodni telovadbi pri TVD Partizanu v Žalcu. Foto: T.Tavčar ZflUfSKO PRVENSTVO PONOVNO V CELJU? Atletska zveza Slovnije je obvestila AD Kladivar, da ga določa za organizatorja le- tošnjega republiškega prven- stva v zaprtih prostorih, ki naj bi bilo po 20. februarju in da naj za to priložnost pripravi za najboljše tekmo- valce praktična darila, ki bi jih naj prispevala celjska podjetja! Pri AD Kladivar so zaradi takšnega odnosa AZS ogorče- ni. Prvič ni nikjer zapisano, da mora prireditelj zimskega prvenstva vedno biti Kladi- var, kajti ustrezne dvorane imajo v Ljubljani (hala Tivo- li, Gospodarsko razstavišče) kot tudi v Mariboru (hala C). Poleg tega so Celjani v zad- njih letih stalni prireditelji tega tekmovanja, ki pa v no- benem pogledu ni ugoden: ni prostora za gledalce, torej ni možno z vstopnino zbrati vsaj nekaj sredstev. Drug, še važnejši problem pa je i>o- manjkanje mazuta, ki ga AD Kladivar daje Aero. Zaloge so že skoraj izčrpane ter tako dvorane ne morejo ku- riti skozi ves dan, da bi tre- nirali domači atleti in ostali celjski športniki. Kurjenje so enostavno morali omejiti. Zdaj pa naj pripravijo še re- publiško prvenstvo, kjer je treba dvorano dva dni nepre- kinjeno kuriti, da je dovolj ogreta in da ne pride do eventuelnih poškodb. In še hujša zahteva, da naj prak- tične nagrade prispevajo celj- ska podjetja! Pri Kladivarju so se odločili in v Ljubljano odpisali nekako takole: na- grad pri celjskih delovnih organizacijah ne moremo zahtevati, ker so že dovolj prispevale za tartan in ostale naprave ter tako izkazale svojo pripravljenost podpira- ti celjski šport. Vsako na- daljne izžemanje bi bilo ne- sramno. Kladivar se ne od- reče organizaciji prvenstva, če AZS prispeva 3000 din! Pa tudi nagrade lahko prispeva- jo druga slovenska podjetja, saj je to republiško prven- stvo! AD Kladivar ni proti orga- niziranju kakršnihkoli tekmo- vanj, je pa proti temu, da bi ga nekdo pojmoval kot zlato jamo in zato izkoriščal. T. VRABL DELO LANI ZADOVOLJIVO Mumü leden je imela Ob- činska zveza za telesno kul- turo 2alec konferenco. Iz poročil je raavidrjo, da je biiLo v preteklem letu športno življenOe v Savinjiski dolini zelo razgiibano. Komisija za TVD Partizan je delovala aktivno; tudi komisija za šol- ska šF>oruna društva je svoj program realizirala. V občini uspea.T.o delujejo štiri planin- ska društva. Tudi oba šahov- ska kluba sta bila aktivna. Razveseljivo je, da so z novim kegljiščem v 2alcu pridobili izredno aktivno m marljivo organizacijo. Občin- ska zveza strelskih družin je delala po programu. Zveza tabornikov pa ima tri osnov- ne organizacije s 475 člani. V lan,sl.- žrtvovalnostjo in borbenostjo pa tudi v hitrosti drsanja ni- so kdove kako zaostajali. Junak tekme je bil vratar Podsedenšek, ki je branil v velikem slogu. Zanimivost te tel-cme, v so- boto, 16. t.m. z\-ečer v Ce- lju, je bila še v tem, da so domačini nastopili v komplet- ni postavi, torej s tremi na- padi. In v tem so tudi mla- dinci opravili izpit z odlič- nim uspehom. Dobro so se držali in srečno boriü za vsako ploščico. Tekma se je razvijala tako, da so gosti povedli z 1:10. V drugi tretjini sta obe ekipi dali po dva gola. Končni del srečanja pa je pripadal Celja- nom, ki so zabili tretji gol in postavili izid dvoboja. Dva gola je dosegel Kolenc, ene- ga pa Hribar. Kot vse kaže bo tudi ta tekma dobila svoj epilog na seji tekmovalne komisije. Ce- ljani so namreč postavili v ekipo 18 igralcev, kar pa po nekaterih tolmačenjih pra- vil igre ni dovoljeno. Ne gle- de na izid za zeleno mizo, je bila tekma tista, ki je poka- zala pravo vrednost celjskega hokeja. V soboto, 23. t.m. bodo Celjani nastopili v Beogradu proti istoimenski ekipi. Prva tekma v Celju se je končala z 2anago - Beograjčanov 5:1. urbančičeva v dobri formi Nataša Urbančič na tek- movanjili v Avstraliji dosega rezulta,te, ki kažejo, da je že .sedaj v odlični formi. Naj- prej je vrgla kopje .56,31 m, zdaj Pa še 56,40 m. To je samo pol metra manj od dr. žavnega rekorda. Vsekakor lepi obeti za letošnjo sezono, ki bi morala biti ena izmed njenih najuspešnejših. • SmiuJarskih skokov_ ki jih je organiziral SK Oljka Andraž na 50-meterski ska^ kataici, se je udeležilo 41 skakalcev iz Mislinja, SK Ve- lenje, Maribora, IzletJiika Ce- lje in domačini. Med člani je zmagal Kre.-selj (Velenje) z 202.9 točke, pri starejših mladincih Vrečko (Maribor) z 162.8 točke, primlajšth mla- dincih Skrlovnik z 158,7 toč- ke, pri pionirjih pa Petek (Izletnik Celje) z 131,7 točke. • Šolsko športno društvo Mrioslav Cerar in T\TD Par- tizan Šempeter sta izvedla tekmovanje v veleslalomu, ka- terega se je udeležilo 50 tekmovalcev. Pri starejših mladincih je zmagal Hriber- nik, pri mlajših Napotnik, Pri starejših pionirjih štru- celj, pri mlajših A skupina Volk, B skupina Vidoli, pri cicibanih Divjak in pri pionirkah Irena Sorli, • v prijateljskem kegija- Skem dvoboju so kegljači Triglava iz Kranja visoko premagali 2alec z 7313-6(H3 g-ejanje je bilo v 2alcu.' Med posamezniki je bil naj- boljši Turk 976. T. TAVOAR z občnega zbora tvd partizan - kovinar štore POSKUSIMO DOSEČI SE VEC TVD Partizan — Kovinar Store brez divoma sodi med najaikt,ivnej.ša tovrstna dru- štva ne samo na področju celjske regije, ampak celo v republiškem merilu. V svo- jih vrstah združuje preko 700 aktivnih športnikov, med- tem ko je priložnostnih ude- ležencev posameznih in šte- vilnih akcij in aktivnosti še dosti več. Da je res tako govore tudi številna prizna- nja, ki so jih društvo kot celota, po^ameane njegove sekcije ali posamezni člani dobili v preteklih Letih. Med najaktivnejšimi sekci- jami je bila nogometna, ki ima v svojih vrstah kar 87 registriranih igralcev, poleg tega pa še 28 registriraaiih pionirjev. V preteklih dveh sezonah so odigrali 158 prven- stvenih in prijateljskih te- kem. Nogometaši »Kovinar- ja« so se v preteklih dveh letih uspeli prebiti iz celjske podzveze do vzhodne sloven- ske conske lige in se po je- senskem delu uvrstiti na od- lično četrto mesto. S svojimi rezultati je »za- blestela« tudi kegijaška sek- cija, saj in^ v svojih vrstah imeni, znani v svetovnem merilu: Elo Ludvik in So- njo Ocvirk. Poleg uspešnega nastopa štorskih kegljašev v pretekli sezoni pa je treba zapisati še to, da so z no- vim letom pričeli kegljati na novem avtomatskem keglji- šču. Košarkarska sekcija deluje šele dobro leto in je tudi že pokazala lepe rezultat«, ki pa so plod zavzetosti in volje posameznikov, ne pa še toliko treninga ali izdelane tehnike igranja. Precejšnje zanimanje javno- sti je veljalo tudi preosta- lim trem sekcijam — na- mizno-teniški, smučarski in sekciji za splošno vadbo. Na- mizno-teniški sekciji sicer pri- manjkuje prostorov za vad- bo, vendar kljub temu u'^pe- vajo zadržati kvalitetni nivo igre na doseženi ravni. Smučarji imajo prav v tem času organiziranih več smu- čarskih šol, predvsem pa po- svečajo pozornost rekreativ- nemu smučanju. Zato so pri- tegnili v smučarske šole sta- rejše člane in delavce Žele- zarne, številne pa so tudi šole za najmla/jše, predšoJ-, sike otroke. Delo sekcije za splošno vadbo je bilo podobno kot delo ostalih sekcij uspešno, v preteklem letu so celo organizirali republiško tekmo- vanje v partizanskem mno- goboju. Za uspešno in požrtvoval- no delo ter za uspehe dose- žene v obdobju 19tx5—1970 so podelili posebna priznanja najzaslužnejšim člancm: Evi Ludvik, Sonji Ocvirk, Hildi in Jasni Vaber, Slavici Kranjc, Dragici Rukavina, Ci- rilu Lubej, Jožetu Sivki, Marjanu Kavki, Daini'lu Siv- ki, Marjanu Cene, Bojanu 2idan, Vinku Pajk, Mladenu Zeliču, Vojku Klinar. Zora- nu Lubeju, Viliju Zupanči- ču, Samu šlataiu in Alešu Kavki. visoka zmaga mladincev v nadaljevajiju prvenstve- nega tekmovanja v mladin- ski hokejski ligi so Celjani v nedeljo zvečer dosegli dru- go zmago. Vrstnike vevške Slavije so premagali z reziul- tatom 9:1 (5:0, 3:0, 1:1). Vtem ko je začetek dvo- boja obetal pravo katastrofo gostov, .saj so domačini že v drugi minuti povedli s 4:0, se je pozneje igra ne- koliko umirila. Cleljani so bi- la še vedno v veliki premoči, ki je pa zaradi solističnih ambicij mnogih igralcev niso mogli pokazati tudi v golih. Pri streljanju na gol je bil najbolj uspešen Lesijak, ki je dosegel štiri točke, po eno pa so si pripisali Bojan Kerkoš, šmit, Prelog, Hojnik in Vertovšek. Vtem ko so celjski mla- dinci v sredo igrali za)Os.tak> tekmo z Jesenicami, jih v nedeljo čaka pot v Ljub- ljano, kjer se bodo sestali z Olimpijo. smučanje LIPOVŠEK BOL.TŠI OD PUDGARJA Marljivi smučarski delavci celjslcega Izletnika so odlično pripravili odprto prvenstvo Celja v smučarskih skokih. Petin- štiridesetmetrska skakalnica v Mestnem parku je sprejela na most preko 50 tekmovalcev iz desetih smučarskih kolektivov. v tej zanimivi borbi, nov rekord skakalnice ni padel, so Celjani osvojili nekaj lepih uspehov. V prvi vrsti moramo omeniti uspeh Lipovška, ki je med člani premagal znanega skakalca Pudgarja. Celjan je skočil 43 in 44 metrov in zbral 191 točk. Pudgar je bil drugi z 187,5 točkami in skokoma 41 in 41,5 m. Na tretjem mestu je Zeleznik iz Črne, četrti pa ponovno domačin Ajnik z 169,1 točke in skokoma 36 in 3B me- trov. Pri mladincih je zmagal Skrivalnik iz Cme z 187,6 točke. Celjan Murko pa je bU drugi z 177,3 točke in skokoma 30 in 33 metrov. jH nogomet: PRVI TRENINGI V DVORANI IN NA GLAZI.II Celjski nogometaši so vzeh letošnjo sezono resno. Kljub temu, da še nimajo trenerja, Branko Paviša je bolan, Josip Mihelčič pa je na odmoru, so sami pod vodstvom Anteja Jer- koviča izvedli prve treninge v dvorani AD Kladivarja in na Glaziji. Vsekakor pa bo potrebno čimprej rešiti vprašanje trenerja in to odgovornega trenerja za prvo moštvo. Potrebno je čim- prej formirati kandidate za prvo moštvo in pričeti z resno vadbo. Igralci so pripravljeni resno delati in vsaka pomoč z igralci in JLA bi bila prej nekoristna kot koristna. Lanskoletno moštvo je tako homogeno, da je sposobno s Cemetičem pre- nesti vso težo letošnjega prvenstva. Trenerju Branku Paviši pa želimo skorajšnje okrevanje in da bi se čimprej vrnil med svoje igralce, ki ga sedaj vsekakor najbolj potrebujejo. dviganje uteži: ŠTART VEC KOT USPEŠEN Celjski dvigalci uteži so startali v drugi zvezni ligi. Ze t začetku so pokazali, da so resen favorit za najboljše mesto. V Velenju so premagali domačo ekipo s 1987,5:1837.5 kg. Ker pa po pravilih od&tejemo od dvignjene teže trikratno lastno težo celotne ekipe je končni rezultat srečanja 503,9:446.7 kilograma v korist Celja. Uspeh je velik, kajti rezultat Celja je znatno boljši od vseh udeležencev v zahodni zvezni ligi. Pa tudi Velenjčarri so kljub porazu pokazaU, da lahko račimajo na visoko uvrstitev. jk judo: NA.JBOI^ŠI JUIX)ISTI V CELJU v naslednjem kolu republiške Uge se bodo v soboto popoldne v telovadnici IV. osnovne šole v Celju pomerili celjski judoi.sti Ivo Reya z najboljšimi slovenskimi ekipami. V goste prideU Branik in Impol. Ti dve ekipi, ki sta na čelu razpredelnice re- publiške lige garantirata lepe borbe in istočasno malo upanja za uspeh domače ekipe. Celjani so na lestvici na osmem mestu. To mesto bodo vse- kakor obdržali, toda tokrat imajo izredno priložnost, da sa mnogo naučijo in dosežejo vsaj časten poraz. ^ šah PRVI NASTOP V INTERLIGI — NEODLOČEN Celjski šahisti s še štirimi slovenskimi ekipami nastopajo v novoustanovljeni interligi, kjer so se jim pridružile še ekipe iz Graza (tudi pet). Vse slovenske ekipe igrajo z vsemi avstrij- skimi, med seboj pa ne. Tako bodo Celjani odigrali dve sre- čanji v Celju, trikrat pa bodo gostovali v Grazu. V prvem kolu so igrali z ekipo Humanic I v Grazu neodlo- čeno 4:4. To je za Celjane delni neuspeh, vendar so nastopili oslabljeni brez Drakslerja. Zmagala sta Pešec in Janežič, remi- zirala Strajher in dr. Kovač, izgubili pa Ber\'ar, Ojstrei in Pertinač. V naslednjem kolu, v nedeljo, igrajo doma proti Styriji iz Graza. . S. PERTINAO košarka: ŠO?^TAN.T PRED HUDIN.TO, Na conskem tekmovanju za pionirke v košarki v okviru pionirskega festivala košarke je v Celju zmagala ekipa OS Šoštanj pred OS Hudinja. OŠ Litija in OŠ Slov. Konjice. Pionirke Šoštanja bodo na.ctop-le v finalnem tuimirju v LJub- ljani. O. HOLZINGEK rokomet ZA ZAČETEK DVE ZMAGI IN VODSTVO Celjski ix)kometaši so odigrali prvi dve tekmi v okviru repu- bliške zimske lige. Tekmi so odigrali v Ljubljani, premagali i>a so Tržič s 20:12 in Umag s 16:12. V obeh srečanjih so pokazali dober in atraktiven rokomet tar so po prvih dveh srečanjih prvi favorit prvenstva. Največ golov na obeh tekmah so dosegli Telič 12, Levstik 7 in Koren 6. Igrali so v kompletni postavi. V A — skupirri morajo odigrati še srečanja s Radečamd, Brežicami in Rudarjem (Trbovlje). hokej ne led« PRVO TEKMO DOMA .IE PREPRECfIX> SI.ABO VREME Po programu prvenstvenega tekmovanja v slovenski hokej.skl ligi bi morali Velenjčani v nedeljo dopoldjie igrati doma. 2Ja prvo tekmo na domačem drsališču so se dobro pripravili. Žal, {» jim je zagodlo slabo vreme in aaradi močne odjuge led ni bü pripravljen za tekmo. Tako sta obe moštvi prišli v Celje. Tu ao se Velenjčani in člani kranjskega Triglava najprej izkazali pri čiščenju celjskega drsališča, ki je bil pokrit z 12 cm sriežno od»- jo. Po tem delu pa so se sestali še ▼ tekmi. Kranjski igralci so biH boljši in zasluženo zmagali z reiaulta- tom 3:1 (0:1, 2:0, 1:0). Edini gol za Velenje je dosegel Sptndler. Tako je tudi ta primer pokazal, da brez umetnih drsališč nI moč gojiti športne panoge, saj je muhasto vreme tisto, ki naj- češče ponagaja in tako prekriža vsa predvidevanja in uničuje napore, ki jih posamezniki vlagajo za razvoj hokeja na ledu. celjska občina ima nov statut NAJPOMEMBNEJŠA NOVOST ZBOR DELAVCEV Večmesečna razprava o predlogu statuta skupščine občine Celje je končana. Skujpščina je na svoji zad- nji seji o njem še posled- njič raz5>ravljala in končno so odborniki predlog spreje- li ter z novim dokumentom postavili okvire nadaljnjega razvoja življenja v celjski občini. Hkrati s statutom so sprejeli tudi poslovnik, na tej seji pa so razpravljali še o poročilu komisije o sa- naciji Cinkarne, o gospodar- jenju v devetih mesecih lan- skega leta in še o nekaterih drugih tekočih zadevah. Razpravo o predlogu sta- tuta, še posebej pa o rezul- tatih javne razprave, je na zasedanju skupščine začela predsednica gtatutame komi- sije Olga Vrabičeva. Tako je med drugim omenila, da mora skupščina preraščati iz organa oblasti v samouprav- ni — povezovalni organ, to- !P0j k oilju, kd je zastavljen tudi v novem statutu. Seve- da imajo pri uresničevanju teh nalog veliko odgovornost vse subjektivne sile, ki si bodo morale prizadevati, da kljub skromnemu manever- skemu prostoru samouprav- nega urejanja v občini — tov. Vrabičeva je na to mi: sel navezala prepočasno pre- našanje pristojnosti iz repub- like na občine — spodbujajo ta prizadevanja na vseli pod. rocjih. Hitrejšemu raavoju samoupravljanja in novim možnostim vplivanja občanov In proizvajalcev na obliko- vanje politike občine v vseh življenjsko zanimivih vpra- šanjih so dajaU poudarka med javno raapravo tudi v krajevnih skupnostih in de- lovnih organizacijah. Zato so bile deležne velike pozorno- sti nekatere spremembe v or- ganizaciji dela občinske skupščine, ki sicer tudi v pri. hodnje ohranja dva zbora, kljub termi pa vendarle vna- Sa v delo bistvene spremem- be. To še posebsej velja za zbor delegatov, ki naj bi aktivneje angažirali širši krog ljudi — predstavnikov krajevniCi skupnosti in druž- benih služb — k obravnavi vprašanj iz njihovega delov- nega področja. Podobno kot zbor delegatov, so ot>^ani v javni razpravi pozitivno oce- nili tudi novo predlagani let^ ni zbor občanov v krajevnih skupnostih. Tovarišica Vrabičeva je nadalje govorila o možnostili, ki jih novi sta.tut odpira zboru delovnih skupnosti, ki naj bi se razvil v nekak naj- višji »delavski svet« v obči- ni. To bi naj bil tudi organ, ki bo urejal tudi pristojnost skupščine pri družbenem do- govarjanju. Iz razprave gostov in od- bornikov bi povzeli samo ne- kaj misli. Tako so na pri- mer predlagali, naj delo sta- tutarne komisije ne preneha, temveč naj še najprej delu- je pri utrjevanju samouprav- nega sistema, nadalje, da statut posebej opredeljuje pomen planiranja v delovnih organizacijah, da občanom daje dejansko nove samou- pravne možnosti in končno — da se morajo za njegovo dosledno uresničevanje zav- zemati vsd ljudje na vseh področjih družben^a živ- ljenja. Predsednica skupščine ob- čine Olga Vrabičeva se je ob tej priložnosti zalivalila tudi vsem občanom, organom in organizacijam, ki so so- delovali v javni raaspravi te- ga izredno pomembnega do- kumenta. I. B. izvršni odbor občinske konferen- ce szdl celje solidaren z občani MAZUTA NI - KRIVCI SO! Tudi na celjskem območju že delj časa hudo primanj- kuje kurilnega oOja, massuta, nafte in tudi plina, öeprav je tudi v ^sosednjih občinali to pomanjkanje Izredno ob- čutno, Pa je problem dobil v celjski občini še posebne dimenzije. Samo na Otoku je na primer od preskrbe osrednje kotlarne odvisna toplota v več kot 800 stano- vanjih, z oljem pa greje sta- novanja vsaj še kakih 2000 družin. Oboje je, kot smo omenili, hudo primanjkova- lo in tudi 2sdaj ni položaj dosti boljši. Med organizacijami, ki so si več ah manj uspešno pri- vadevale, da bi prebivalce rešile pred dokončno iz^bo toplote, moramo vsekakor omeniti Socialistično zvezo. Ne samo, da je podjetje Pli- narna—Vodovod z njenim posredovanjem uspelo vsaj za nekaj dni omiliti pomanj- kanje plina, izvršni odbor otočinske konference o kri- tičnem pKJiožaju razpravljal celo na svoji zadnji seji. V »vezi s tem je predsednik občinske konference Janko Zevart poslal pred dnevi iz- vršnemu odboru republiške konference Socialistične ave- Ke Slovenije posebno pismo, v katerem sip>oroča podporo izn-ršnega odbora SociaJdsitič. ne Bveze Celje celjsikim ob- iajxwn, ki hudo kritizirajo preskrbo z naftnimi derivati. V pismu je poudarjena zahte- va o tem, da je potrebno po- iskati krivce nastalega polo- žaja, jih poklicati na odgo- vornost in ta vprašanja tudi javno publicirati. Na celjskem območju je k nerazpoloženju ljudi prispe- vala še nelikvidnost v gospo- darstvu in silne težave pri izplačilih osebnih dohodkov celo v ti stil delovnih organi- zacijah, k rentabilno poslu- jejo, jim pa dolžniki dolguje, jo precejšnje vsote denarja. In ne nazadnje — ljudje menijo, da je k takemu sta- nju na tržišču prispevala tu- dj politika nekaterih proizva- jalcev, ki z metodo pritisika — v tem primeru pomanjka- nja — poskušajo izsiliti viž- je cene za svoje proizvode. čeprav še ni moč reči ali bo izvršni odbor republiške konference Socialistične zve- ve upošteval predlog celjske- ga izivršnega odbora, pa je pobuda vodstva organizacije Socialistične zveze Celje vse- kakor na mestu. Dejstvo je, da ta vprašanja ne vplivajo ugodno na razpoloženje ob- čanov, kajti povezana so z njihovim osebnim življenjem, s standardom, občutkom varnosti in najdragocenejšim — z zdravjem, pri katerem že tako prepogostokrat samo gasimo. I. B. ODGOVORNOST NA PRAVO MESTO razprava o tezah za 18. sejo ck zks v celjski občini Tudi v oeljslki občini so se aktivno viklj^uičdili v razjpraivo o tezah za 18. sejo OK ZKS. O njih je razpravdjaila komi- sija za družbeno ekonomske odnose, aiktiv gospodarstveni- kov in raizširjeni sekretariati ZK v nekaterih delovnih or- ganizacijah. Teze ssa 18. sejo CK ZKS so v s(plošnem ugodno spre- jeli, bila pa je pripomba, da bd morale biti napisane v ra- zumljivejšem jeziku. V ospred- ju je bUa aahtera, da je tre- ba do skrajnosti zao-Strirtd vprašanje odgovornosti in jo, kadar gre za subjektivne vzroke, zavoljo katerih kdo uresničuje, tudi sankcionirati. Pripombe so bile v avezi z investicijsko politiko. Me- nili so, da teze tega vpraša- nja ne obravnavajo dovolj kritično in opozorili na nje- govo neusklajenost s sklepi 8. kongresa ZKJ, v katerih je bilo rečeno^ da mora biti v bodoče investicijska politi- ka uis.merjena t moderniza- cijo obstoječih zanogljivostd, ne pa, kot se dogaja v prak- si, v gradnjo novih objek- tov. Razpravlijalci so tudi me- nili, da bi morali v tezah naikazati rok in postopek za predvidene spremembe druž- benopolitičnega in ekonom- skega sistema v republiki. Dalje so načeli vprašanje re- publiškega državnega kapita- la oziroma sredstev, ki ima- jo tak značaj in se zanimalS, po kakšnem postopku ga bo- mo odpravili. Jasneje bd bi- lo treba opredeliti tudi cilje stabiMzacije in .spremljaM učinke iiikrepov. Poleg o nelikvidnosti so v razpraivah zahtervali, naj bd temeljito preučiOi vpi-ašanje minulega dela, zlasti tistega, ki se nanaša na obveznice posame2jnikov zunaj nepo- srednega delovnega raz- merja. dhir STRUKTURA ŠE NE ZADOVOUUJE s seje občinskega komiteja zveze komunistov v celju Na zadnji seji je celjski občinski komite obravnaval gradivo za prihodnjo sejo občinske konference, na kate- ri bodo predvidoma v začet- ku februarja razpravljali o socialni 'diferenciaciji. Poleg tega je bila na snevnem re- du tudi ocena sprejemanja v članstvo ZK v lanskem letu. O tem je govoril sekretar Emil Roje, ki je lanska pri- zadevanja za obnavljanje ZK v občani ugodno ocenil in pri tem med drugim poudaril, da struktura organizacije po- vsem še vedno ne zadovolju- je. v ZK je namreč prema- lo prosvetnih delavcev in vo- dilnih kadrov, prav tako pa občina sicer ni kmetijska. Po- memben premik je bil stor. jen v vključevanju delavcev, saj so jih med 255 novimi člani vtkijučno z učenci v go- spodarstvu sprejela kar 118, medtem ko je bilo čutiti sta- ganacijo zlasti pri študentski mladini. Samo 6 organizacij od 32 jih v občini lani ni sprejelo v članstvo ZK nobe- nega člana. Emil Roje je opozoril tudi na procese osebne diferenci- acije v ZK, saj so lani iz or- ganizacije izključili 70 čla- nov, 32 pa jih je samovoljno izstopilo. (Leto poprej 82 ozi- roma 45). Značilno je, da iz- stopajo iz ZK zlasti člani, ki so dosegli kak položaj ali gmotne ugodnosti, do česar pa v bodoče ne bi smeli biti več indiferentni. Po splošni oceni so bila prizadevanja celjskih organi- zacij za obnavljanje ZK doce- la pozitivna, zato naj bi tako sistematičen proces nadalje- vali in ga prenesli na vsake- ga člana ZK, ker so osebni stiki s kandidati za bodoče člane gobovo najbolj uspešni. dhr geslo »sto let - sto šol« se je v loku izogiblje rimskih toplic • resnica o razmerah na tej šoli so parodija na razvrstitev med razvite šole • oddaja »leto 2000« v očeh občanov zahodnega kozjanskega in pomenek s sopotnico, gimnazijko iz rimskih toplic o novi šoH v Rimiskih To- plicah je govora že od osvo- boditve, v načrtih vseh de- javnikov v laški občani pa že nekaj let. Tudi načrti za šo- lo so že narejeni, pravzapraiv že drugič, zemljišče je od- kupljeno. Družbeni dogovor v občini ima novo šolo med prvimi cilji, a vendar —• tako se zadeve sučejo — tudi letos bržčas ne bo nič. Zelo vpraš- ljiv je namreč prispevek sklada republiške izobraže- valne skupnosti, ki je Slo- vencem ob stoletnici sloven- skega šolstva postregla z ge- slom »Sto let — sto šol«. V Laški občini so šolstvo razdelili v tri šolska območ- ja: Laško, Radeče in Rimske Toplice. Imenujejo jih razvi- te, kar pomeni z drugo be- sedo razvito centralno šolo obdano s podružničnimi. Še več. Program hitrejše- ga razvoja kozjanskega dela laške občine postavlja šol- stvo v ospredje. Predvideva med drugim prešolanje na- darjenih v šolski zavod. Televizijska oddaja pod na- slovom »leto 2000« je spod- budna, češ, nimamo narav- nih bogastev, smo pa nadar- jen narod. Kako je pri srcu ob tem ljudem na Henini, v Lokavcu, v Jurkloštru, v La- zišah, pa tudi v Sedražu in Rjimskih Toplicah. Brezigled- nost je nadarjenemu š© težja. Centralno šolo v Rimskih Toplicah, ki se ponaša z ime- nom rojaka pesnika balad in romanc, s s^obnostjo pove- zuje samo cestni hrup. Enaj- stega decembra lani so v eni šolski uri našteli 42 mimo šole drvečih vozil. Nad 300 otrok se vsak dan stiska v šestih učilnicah, tri od teh ni- majo niti primerne svetlobe, niti og'revanja. Učilnice so hkrati za garderobe (mokra obutev in obleka bi pozimi v hodniku zmrznila), so delav- nice ob tehničnem pouku, so jedilnice ob malicah, so pro- stor za dopolnilni pouk, za delo krožkov, so telovadnice ob slabem vremenu in hkra- ti prostor za bivanje okoli polovici otrok, ki prihajajo v šolo z avtobusi in kombijem iz oddaljenih krajev. Take blagodati »razvite šo- le« čutijo otroci neposredno, vsak dan, da ne omenjamo še sanitarnih razmer, pohi- štva, ki služi tako prvošolč- kom kot osmošolcem. šolska kuhinja, naj^bolj ne-* govana dobrina, je stlačena v rokavu hodnika brez okna, kjer se dva komaj obračata in kjer kiiharica v nemogo- čih pogojih dela, dokler spri- čo vlage, sopare, mraza in podobnega ne zboli. Zboli pa vsako leto. Nedavno sem iz Celja vzel avtostoparko. Bila je iz Rim- skih Toplic. Napeljal sem po- govor na šolo in gimnazijka mi je povedala, da je prvo leto bila v hudih težavah. Bi- la je prešibko pripravljena. Močno se je morala truditi, da je nadomestila manjkajo- če, celo pri tujem jeziku. Učitelji na šoli v Rimskih Toplicah seveda niso čarovni- ki. Stara, razmajana, škripa- joča, po črnem olju za maza- nje tal smrdeča šola nima ni- ti enega kabineta. Pač. Ima l^bdnet, majhen kot le kaj, kjer pa so stlačena vsa uči- la drugo vrh drugega, če- prav Jih ni ravno veliko, še zadosti ne. Pravimo, da se kfimije, lizike, biologije to Ix>dobnih predmetov ni moč predstavljati brez poskusov, ponazoril, praktičnih vaj. V Rimskih Toplicah je to ilu- zija. Tu po sili razmer vlada verbahzem, da je ni in nič pač nič. Rekli boste: vsaj za tuj je- zik ni treba drugega kot pa- met in knjiga, čeprav tudi to ni tako preprosto, je gim- nazijka še povedala, da je v Rimskih Toplicah menjala tri učitelje angleščine. Pa smo še pri enem pro- blemu, Učitelji res niso ča- rO(vniki, so le ljudje. In ker so Ijiiidje težko zdržijo v kra- ju, kjer ni stanovanj, kjer ob nuji izmenskega pouka še možnosti za prehrano ni in kjer so razmere tako nesti- mulativne za strokovni na^ predek, če bi odmislili naj- važnejše, kar mora dobregs pedagoga najbolj veseliti, ds mladi rod vizgaja in uči, dJ pri tem čim bolj uspe. Je ka; čudnega, če prosvetni delav ci odhajajo iz Rimskih Topli( drugam, kjer pogoji niso ni^ kjer tudi perspektiva ka obeta, kjer se?.tevek ni ničlJ Ko je laška občina ob kor cu lanskega leta bila progL' šena za razvito, ker pač i med enajstimi nerazvitim je bilo nekaj upanja v be» dah, da bodo nerazvita o močja deležna pozornosti pomoči s sredstvi iz tist skladov, ki so namenje predvsem razvoju infrasti kture. Tem besedam je spodrsnilo na zeledeneli j litiki cestnega sklada, a tu s skladom za šolstvo ni I Ije. Baje letošnja sredst goltajo začete Investicije radi podraiitve materiala storitev. A kje so te inve cije? Res, na še manj ras tih področjih, kot so Rim« Toplice, toda tudi na da bolj ramitih. JURE KRAŠOV ŠE O ANKETI zveza mladine in predvojaške vzgoje Zveza mladine s svojimi šitevilni aktivi v delovnih or- ganizacijah, na šolah in te- renu pomeni v celjski občini pomembno orgarizacijo mla- dih ljudi, ki si je zagotovila tudi med starejšimi obUo so- delavcev. Med te nedvomno sodijo prosvetni delavci, ki so z izredno požrtvovalnim delom marsikje pomagali kot mentorji, da je ta aiM oni aktiv zaživel. Prav v zadnjih letih se je to izredno sodelo- vanje med prosvetnimi de- lavci in mladimi izredno raz- vilo. Zato je nedavni pro- blem zaradi ankete o pred- vojaški vzgoji pomenil tem večje presenečenje. Komen- tarji celotne zadeve so bili zelo različni. Nekateri so go- vorili, da je Zveza mladine izšla iz svojih okvirjev in možnosti delovanja, drugi ni- so razumeli, zakaj dijakom ni bilo dovoljeno odgovoriti na vprašanja v anketnem li- stu. Posamezniki so celo oči- tali, da je bila anketa pri- pravljena iiestrokovno, če- prav je bila reaultat večih razgovorov in razmišljanj ter ne navsezadnje celotne akci- je mladine v ŠlovMiiji. Prepri- čani smo, da je Zveza mladi- ne hotela z anketo vse naj- boljše, še posebej pa analizi- rati mnenje dijakov o pouku predivojaške vzgoje in tako neposredno pomagati vsem, ki so zainteresirani za to, da bodo mladi ljudje čimveč vedeli o obrambi, odporu in vsem drugem. Kot Se je predsedstvo ob- činske konference ZMS v Celju prepričalo na republi- škem zavodu za šolstvo, oči- tek, da bi morali anketo izve- sti preko vodstva šole — ozi- roma z dovoljenjem vodstva — ni držal, saj daje predpis, ki o tem govori, možnost, da organizacije preko svojih čla- nov in svojih vodstev izvede- jo takšno akcijo. Jasno je, da si neka organizacija ne bi privoščila ankete, ki bi ško- dila učencem, prosvetnim de- lavcem ali šoli temveč, da je cdlj vsake takšne ali podobne akcije pvomagati k raavoju mladega človeka. Hudo pa je, če takšna akcija naleti na negodovanje posameznikov, ki imajo toliko moči, da bi lahko pomagali pri izvedbi akcije, ne pa da jo porušijo. M. SENICAR FINANCIRANJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Medobčinski odbor sindika. ta delavcev družbenih dejav- nosti bo na svoji priliodnji sejd rasrpravljal med drugim tudi o izhodiščih za finan- ciranje družbenih dejavnosti v letošnjem letu. Kot poudarja bo treba pri uresničevanju teh izhodišč upoštevati stabilizacijske uk- repe in smotrno porabo ce- lotne družbene potrošnje. Za določanje obsega dejav- nosti naj bi bil obseg iz lan. >kega leta in nujno povečanje, ki izvira iz porasta prebival- stva. Podlaga za financiranje bi morali biti družbeno veri- ficirani delovni programi po- same2aiih organizacij, v kar bo treba vključiti materialne stroške, dosežene v zadnjem četrtletju lanskega leta, z možnostjo seveda, da se ti lahko povečajo, če bi se živ- ljenjski stroški povečali za več kot 3 odstotke. Dalje je treba v ceno vkalkulirati amortizacijo, povečano za 30 odstotkov, rezervni sklad v višini 1 odstotka, sredstva za sklade skupne porabe in to za stanovanjsko izgradnjo najmanj v višini 4 odstot- kov od bruto osebnih dohod- kov in 640 din na zaposlene- ga za rekreacijo, jziobraževa- nje, za kulturne, socialne in druge potrebe. Pri oblikovanju osebnih dohodkov naj bi bUa kot podlaga vrednost posameznih zaiačilnih skupin delovnih mest, kot jih vsebuje kata- log II, pri čemer naj bi vred- nost prilagodili splošnim občinskim razimeram. Prj ob- likovanju osebnih dohodkov bo treba upoštevati samo dejansko zasedbo delovnih mest, ne pa sistematizacijo. kvalifikacijsko struktur© in dejansko dosežene osebne dohodke v lanskem letu. Glede sredstev za osebne do- hodke nad polnim delovnim časom velja stališče, da jih je treba določiti po dogovo- ru (tudi ob upoštevanju ka- taloga II). V zvezi z lastnimi dohod- ki, ki jih ustvarjajo posa- mezne deloTOe organizacije, velja mnenje, naj bodo se- stavni del financiranja delov- nih programov. dhr USPEŠNA IZVEDBA PREDAVANJA Sredi lanskega decembra je konjiška delavska univer- za pričela z izvajanjem pre- davanij in filmsikih predstav za nerazporejeni del prebi- valstva v starosti od 16 do 65 let po programu in raz- poredu, ki so ga pripravili skupaj z organi vojnega od- seka, teritorialne obrambe in nekaterih drugih dejavnikov. Skupaj je bilo na ta način povabljenih blizu 11.000 ob- čanov, ki se zbirajo v 15 kra- jih na območju konjiške ko- mime, iz vsake od petih tem pa imajo skupaj 31 preda- vanj. Večje kraje so namreč morali razdeliti na več sku- pin, saj prostori za izvedbo niSo nikjer dovolj veliki, da bi v Slov. Konjicah, Zrečaii, v Vitanju in še ponekod dru- god, lahko sprejeli vse vab- ljene hkrati. Udfeležba pri prvi temi. ki je bila izvedena večinoma že v mesecu decembru lan- skega leta, je pokazala zek) dober odziv, saj je prišlo k predavanjem nad 85 odst. vseh občanov navedene sta- rostne strukture, ki niso ni- kjer ra2gx)rejeni. Medtem, ko so v prvi temi dali poudarek načelom našega splošnega ljudskega odpora, pa je dru- ga zelo praktična in uporab- na za vsak dan, saj ima na- slov: NUDENJE PRVE PO- MOČI. V dveh ozkotračnih filmih so prikazane številne vsakodnevne nesreče ©d ope- klin do kačjega ugriza, isto- časno pa tudi postopek za ukrepanje v takih primerih. Pristojni zdravstveni delav- ci pa razen tega še posebej pojasnjujejo konkretne nalo- ge ter odgovarjajo na vpraša- nja pristojnih. Podobno kot ta tema so tudi nekatere dru- ge teme ozko povezane z vsakodnevnimi in možnimi dogodki, ki laüiko doletijo vsakega človeka. Na obisk je nekoliko ovi- ralo slabo vreme s snegom in zameti, zlasti še tam, kjer morajo prihajati iz oddalje- nosti po eno uro in še več. Takih primerov je precej zla- sti na pohorskem predelu kljub temu, da so predavanja ki filmske predstave tudi v takih krajih kot je na pr. Skomerje, Resnik m še neka- teri drugI. Težnja organiza- torjev pa je bila tudi v tem, da za samo izvedb© pridobijo družbene prostore od dvoran gasilskih in kulturnih do- mov do osnovnih šol. Ti so namreč večji od privatnih kmečkih liiš, v katerih neko- liko večje število zbranih ljudi sploh ne bi imelo do- volj prostora. Za takšno reši- tev so se odločili samo na Sogeku, saj v tem kraju družbenih prostorov sploh nimajo. Pristojni organi so med samim izvajanjem izvršili manjše spremembe v tistih krajih, kjer je bilo število povabljenih oseb kljub temu preveliko za določene pro- store. Taki primeri so bili v Slov. Konjicah, Zrečah in na Stranicati. Celotna akcija, ki kot že rečeno, zajema pet tem in v skupnem številu nad 150 predavanj, bo tsrajala še ves februar in marec, končana pa v prvi polovici aprila. Brez dvoma je to naj- obsežnejša izobražeivalna o^)- lika, kar so jih kdaj koli iz- vajali na območju občine Slov. Konjice, sä) v svoj sklop neposredno zajema nad polovico občanov. V. L. TEDNIKOVI PARI - TEDNIKOVI PARI Uredništvo NOVEGA TED- NIKA razpisuje veliko na- gradno akcijo TEDNIKOVI PARI za pridobivanje novih naročnikov. V nagradni akci- ji lahko sodelujejo naši redni naročniki in to ne glede na to, koliko časa so že naroč- niki na naš časnik. Gre torej za pridobivanje novih naroč- nikov NOVEGA TEDNIKA. Naš dosedanji in novo pri- dobljeni naročnik tvorita sku- paj »TEDNIKOV PAR«. Na gradna akcija bo trajala šest kol, v vsakem kolu pa bomo PK> štirih zaporednih objavah naročilnice s kuponom iz- vedli žrebanje denarnih na- grad. V vsakem kolu bo žreb med srečne dobitnike razdelil naslednje nagrade: 1. nagrada 100.000 starih di- narjev. 2. nagrada 50.000 starih di- narjev. 3. nagrada 30.000 starih di- narjev. 4. nagrada 15.000 starih di- narjev. 5. nagrada 5000 starih di. narjev. V žrebanju za nagrade bo vključen vsak star naročnik, ki bo v ENEM KOLU PRI- DOBIL VSAJ ENEGA NA- ROČNIKA. Naročnika, ki bo v okviru te akcije pridobil največ no- vih naročnikov NOVEGA TE- DNIKA bomo ob zaključku akcije posebej nagrjidili. Med sosedi, sorodniki, pri- jatelji in znanci boste prav gotovo z lahkoto našli nove naročnike NOVEGA TEDNI- KlA. Uredništvo si pridržuje pravico, da akcijo po številu kol skrči ali pa razširi. V predvidenih šestih kolih bo- mo med stare naročnike RAZDELILI PREKO MILI- JON STARIH DIN NAGRAD. Sodelujte tudi vi, morda bo- sreča pri žrebanju naklonje- na prav vam! Danes objavljamo naročilni- co in kupon tretjega ko- la. Hitro pridobite novega naročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (aU pa pošljete v kuverti) in jo pošljete na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, Gregorčičeva 5. Pod naslov OBVEZNO PRIPIŠITE »TED- NIKOVI PARI«. Želimo vam obilo uspeha pri izbiranju novih naročni- kov in še več sreče pri žre- banju kajti denarne nagrade so lepe. ŽE EN PRIDOBLJEN NA ROČNIK NOVEGA TEDNIKA VAM LAHKO PRINESE STO- TISOCAKOV NAGRADE. informacija o predračunu Prihodnja seja obeh zbo- rov občinske skupščine Šent- jur bo v prvi polovici me- seca februarja. Odborniki bo- do razpravljali o večih od- lokih, med njimi tudi o odlo- ku o prispevkih in davkih ter o skrbi za otroško var- stvo. Pripravili so jim tudi informacijo o proračunu, če- prav še tega ne bodo spre- jemali. hvaležni upokojenci Upokojenci podjetja »MERX« Celje se bomo le- tošnjega novega leta še zlasti prijetno spominjali, kajti resnica je, da se z upokojitvijo človeku življe- nje precej spremeni. Del zunanjega sveta se ti oddalji, ker ne hodiš več v službo; nevarno je, da ostaneS osamljen, pozabljen. Res prijeten, zelo prijeten je občutek, da se te spominjajo bivši sodelavci. Dovolj je, da ti zaželijo zdravje v novem letu. Kolektiv Merxa pa ni ostal le pri tem. Za vsako slovo od leta se spomni svojih prejšnjih sodelavcev. Tak občutek, občutek sreče, nas je ogrel spet 29. decembra 1970, ko nas je nadvse prisrčno sprejel in pozdravil generalni direktor tovariš Franc Petauer. Seznanil nas je z razvojno potjo in hitrim napredkom podjetja, ki je danes eno največjih te vrste na celj- skem območju. Hkrati se je slovesno in toplo poslovil od tistih članov kolektiva, ki so odšli v pokoj leta 1970. Vsi smo dobili naročilnice za nakup novoletnih priboljškov v vrednosti 200,00 dinarjev, kakor tudi bogato večerjo, s kakršno so nam na račun Merxa skrbno in vljudno postregli prizadevni gostinci hotela »EVROPA« Celje. Za prijetno vzdušje in veselo raz- položenje našega srečanja pa je poskrbel direktor splošnega sektorja podjetja Mene — tovariš Jože Modec. Za vse to in za prijetne ure, ki so nas po enem letu spet združile v prisrčnem razgovoru, se vsem skupaj najlepše zahvaljujemo in želimo obilo uspehov v letu, ki se je pravkar začelo, in še v prihodnosti. Za 213 upokojencev podjetja Merx: MILOŠ JAGODIC izletnik - nepravo ime Pogosto berem v Novem tedniku precej pikrih pripomb na račun celjskega Izletnika, oziroma na njihove prevoze z avtobusi, toda na žalost se stvar vedno slabša, ne pa zboljšuje. V mislih imam njihov prevoz na delavskih progah Žalec—Andraž—Šentilj—Preloge in Zabukovica—Velika Pirešica—Preloge. Stanje na teh progah je namreč posebno sedaj, v zimskih mesecih obupno in si nika- kor ne zasluži ime prevoz, kaj šele zveneče ime Izletnik! Avtobus je namreč tako natrpan, da je šofer kljub svoji dobri volji primoran pustiti nekaj de- lavcev na postajah Šentilj, Laze in Kavče ter na postaji Obirc, kljub temu, da imamo mesečne vo- zovnice. Dostikrat smo na to že opozarjali zastopnike Izletnika, toda do sedaj smo še vedno naleteli na gluha ušesa. Lahko si mislite, kako se godi y taki gneči delovnim invalidom, med katerimi sem na žalost tudi sam, da o nosečih delavkah sploh ne govorim. Zato se rudarji ogorčeno sprašujejo, če Izletnik res nima možnosti, da bi dal v zimskih mesecih na ti dve progi dodatnih avtobusov, vsaj do Šentilja in Šentjanža. Uprava Rudnika lignita v Velenju je pokazala do svojih, od daleč se vozečih delavcev toliko razumevanja, da plačuje zanje 50 odst. voznine, toda mi moramo z vozovnico v žepu kljub temu tudi po 7 km pešačiti in prihajati z zamudo na delo. Zato priporočam vsem prizadetim rudarjem, da nakopljejo kakšno tono premoga več, morda bomo z njim lahko ogreli vodilne tovariše pri Izletniku, da bodo pri- sluhnili našim zahtevam. K. J. ali je en dinar dovolj za en liter mleka? Pred dnevi je v radijski oddaji o podražitvi mleka inž. Perovšek med drugim poudaril, da je mleko naj- cenejše in najdragocenejše hranilo v primeri z drugimi živili. Vprašujem se in z mano pač mnogo kmetov, čemu so potrebne neskončne razprave glede zvišanja cene mleka; da bo treba dvigniti podpore, mleko uvažati ipd. (Le kdaj smo mleko uvažali?). Vprašam potrošnike, kaj je bolj hranilno: 1 liter šmamdce (300 din) ali 1 liter mleka (100 din — sedaj). Pni vsem tem je zopet najbolj prizadet kmet, rejec krav, saj potrošniki ne bi hoteli niti molzti za 1 novi dinar, kje pa so še vsd drugi procesi, da dobimo 1 hter mleka! Le kdo bo imel še veselje do kmečkega dela! Nehote se spomnim na Cankarja: »Hlapci rojeni, hlapci vzgojeni ...« MARA CRETNIK Ponikva rada bi horoskop in avtobus Rada bi vas prosila, če bi našli kedaj prositor, v prvi vrsti za horoskop. Mislim, da boste že lahko vsak teden stlačili kozle in device ter rake in ribe v kakšen pro- stor. Kaj menite, ali nimam pametne iideje? Kdo ve, aH bom uslišana! Nadalje vas prosim, da bi v vašem listu izrazili ve- hko željo občanov Goričice, Proseniškega (Blagovne), Bohova in Cerovca in sigurno jo bo prebral nekdo od Izletnika. Mi namreč želimo, da bi lokahx) progo od žepine nategnili vsaj do Goričice. Saj v Celje še pri- demo zjutraj s tistim, ki odpelje od nas ob 7.15 uri, toda nazaj grede moramo s »Ponkolanom« že ob 9. uri'iz Ce- lja do Sel, od tam pa s culo in cekarjem v rokah peš proti domači vasici. Breme je težko, pa tudi dež to okoplje, najvažnejše pa je seveda — izguba časa. Tako smo torej razmišljali, da bi nam podaljšali progo od Že- pine in sicer pri tistem avtobusu, ki odpelje iz Celja okrog 10. ure. Pa so mi rekli sosedje, naj malo podregam, morda nam bodo pa ustregli. Oprostite moji slabi pisavi in pomanjkljivi vsebini, sem pač kmetioa, pa mi pisanje ne gre preveč od rok, še bolj pa nri živce »cafedra« besedni zaklad. Ce mi bo pa itaj uspelo, se bom pa že še oglasila, ali ste za to? Lepo vas pozdravljam ter čakam na raziunevanje. ROZI MIHELCIC Goričica 19 Šentjur pri Celju PS. UREDNIŠTVU Kot vidite smo pismo objaviM, le oglasite se Se kajl KAPLJICE NE ZADOŠČAJO Nadaljevanje s 1. strani S, Verdelj je n. p. ugotovil na osnovi nespurnili podat- kov, da celjsko gospodarstvo dosega pod veliko težavnejši- mi pogoji nekoliko boljših rezultatov. Rentabilnost se je v lanskih 9 mesecih poveča- la za 32 odstotkov in rahlo se popravlja tudi akumula- tivtMst, (zasluga industrije in trgovine). Toda primerja- va nekatereh podatkov z re- publiškimi in velenjskimi razkriva drugačen pogled na to, s kakšnimi sredstvi so razpolagali eni in drugi. Krediti za obratna sredstva so v celjski občini porasli za 23,8 odstotkov, v republi- ki za 27 odstotkov, v velenj- ski občini pa za 54 odstot- kov. Vrednost osnovnih sred- stev je ostala lani v Celju na indeksu 99,9 odstotka, se pravi, da naložbe, kolikor jih je bilo niso spremenile kaj bistveno strukture osnov- nih sredstev. Nasprotno pa je v republiki porasla vred- nost osnovnih sredstev lani v 9 mesecih za 23 odstotpov, a v velenjski občini krediti za naložbe v osnovna sred- stva za 60 odstotkov. (V glavnem »Gorenje«). Ce se torej dinamika celjskega raz- voja primerja z drugimi ob- močji, je očitno, da celjsko gospodarstvo prepočasi na- preduje; zaostaja celjska in- dustrija, Id je pred dobrima dvema desetletjema nekaj po- menila v Sloveniji, zaostaja pa tudi razvoj na drugih področ- jih. O tem je marsik.)e sli- šati negodovanje, zaradi sla- bih možnosti pa odhajajo iz Celja tudi številni dobri ka- dri. Tudi to je udarec. Kako naj drugače kot kri- tiko razumemo očitke domači banki, ki zmore dati štorski železarni za letošnje poveča- nje realizacije v vrednosti 60,OUO.UOO dinarjev samo 3,000.000 dinarjev kot obratni kredit. Tu so potem še EMO, Toper, Libeia in drugi, ki potrebujejo za realizacijo za- stavljenih programov nujno več obratnega kapitala. Ka- ko bi n. p. lahko uspešno prodrlo in se uveljavilo na našem tržišču »Gorenje«, če za njihove posle nekateri do- bro stoječi denarni zavodi ne bi dali obratnih kreditov in sprostili tudi drugUi virov za investicijsko izgradnjo. Z lastnimi sredstvi bi takšen razvoj laliko dosegli pač v dosti daljšem obdobju. Tako pa vemo, da za več izredno perspektivnih poslov manjša celjslca industrija (pa tudi veliki — n. p. EMO), vsaj doslej ni mogla dobiti potrebnih finančnih sredstev. Tudi celjslca Cinkarna, ki je med drugim začela z zahtev- no investicijo v Ti02 v vred- nosti 350,000.000 dinarjev, ne more biti zadovoljna s celj- sko udeležbo. Le-ta znaša vsega 5,000.000 dinarjev. Bančna blagajna resda ni neizčrpen vir, toda v Celju je vse pogosteje slišati, da se banka doslej ni dovolj po- trudila za različnimi oblika- mi sodelovanja pridobiti manjkajoči kapital. Nasprot- on, zagotovljen je celo odliv na druga področja. Lahko se sliši lokalistično, ker banka ne sme poznati občinskih meja, vendar sredstva so se prelivala na pasivne podruž nice v Velenje in Slovensko Bistrico (Impol). Predstavni- ki vodstva banke na zaseda- nju skupščine niso oporekali odliva, a pojasnili so tudi, da so lanski restriktivni ukrepi na področju jugoslo- vanske monetarne politike osiromašili tudi celjsko KB za 50,000.000 dinarjev. To je imelo svoj vpliv na kreditno sposobnost. Težave so n. p. nastopile pri pokrivanju za- htev za kratkoročne kredite, ki jih je banka odobravala celo na škodo dolgoročnih. Tudi v zvezi s zagotovitvijo izpla- čil mesečnih osebnih dohod- kov v lepem številu gospo- darskih organizacij ni šlo vse tako gladko. Mesečno je po- trebno za plače več kot 40,000.000 dinarjev. Menijo — v banki kajpak — da so se doslej dovolj trudili za pri- dobivanje novih denarnih vi- rov z drugih področij. Ob tem pa so opozorili, da bi podjetja na območju banke laliko sama z izterjatvaini, pripomogla do drugačnega razmerja med plačniki in dolžniki. Vsaj za 50,000.000 din bi bilo moč z različnimi oblikami pridobiti sredstev nazaj. Tu se včasih omenja- jo kompezacije, toda po ugo- tovitvah T. Voge iz Stor je tudi v tem težko uspeti. Že- lazarna Štore in Železarna Ravne, ki poslujeta obe prek iste banke, ne moreta sklepati kompenzacijskega kroga. Zapis naj dopolnimo še z nekaterimi ugotovitvami, iz- rečenimi zadnje dni. Nespor- no je namreč, da denar, ki ga celjska banka daje na raz- polago celjskemu gospodar- stvu bodisi v obliki obrat- nih kreditov za osnovna sred- stva, gospodarstvu zadošča komaj za životarjenje. Tak- šno stanje ljudi v gospodar- stvu in vseh tistih, ki jim gre za procvit mesta ne mo- re zadovoljiti. Od tod tudi upravičen nemir in odkritost, kakor tudi zahteva po jav- nem obravnavanju težavnega stanja. Na seji občinske skup- ščine je bilo slišati osamljen ugovor, češ da takšno ob- ravnavanje v javnosti (raz- prava na račun banke škodu- je njenemu ugledu in da ni v prid naporom v iskanju možnosti za vertikalno ali horizontalno integracijo z drugimi bankami. Nezado- voljstvo s politiko banke do jačanja celjskega gospodar- skega potenciala ne more biti in ni »vržena kost«, s katero bi se naj nekaj časa ukvarja- li, potlej pa vse skupaj po- zabili. Tudi integracija ban- ke zadeva temeljitega raz- misleka in prav je, ko S. Selšek izjavlja, da nam ne more biti vseeno, kaj bo z domačo bančno liišo in da si lahko želimo prej vse drugo kot slabo integracijo. Do od- kritih dialogov bo odslej — vsaj tako kaže spričo oboje- stranske razprave na občin- ski skupščini v Celju — vse- kakor prišlo. V banki trdijo, da tabujev ne more biti in da so vsaj dvakrat letno od- krite pogovore s celjsko sre- dino. Spoznanje v Celju, da se z razpoložljivimi možnostmi kapitala ne gre zadovoljiti, je več kot na mestu. Ce bi bilo nasprotno, bi bil v nevarnosti razvoj, prüiod- njost, priiiodnjost tistih, ki želijo s svojimi rokami do- prinesti s\oje k blaginji. Naj- brž Celjanom v njihovi zavze- tosti za boljši jutri ne gre očitati, da nočejo videti čez svoj prag. Za upravičenost razprav o tem, da Celje po- trebu.)e več kapitala, bi lahko nanizali nič koliko nespornih podatkov, na katere se je doslej sicer opozarjalo, ne pa tudi kaj več. Tako ne gre več naprej. Tu je tudi odgovor- nost pred novo generacijo, ki zavzeto spremlja proces in se vanj — kot pač teče živ- ljenje — tudi vključuje. Odprtih je ostalo še veliko vprašanj. Sodimo, da bi na načeto temo in za njeno raz bistritev ta ali oni, ki mu je do drugačnega razvoja, tudi spregovoril v listu. Spodbu- jamo odkrito razpravo! K. KAJ VES O Ki^^ETUSTVU? Tokrat se b© ta »Kaj veš?« nanašal na kmeitijsibvo dn prireditev, ki bo 23. 1. v ve- liki dvorani KK Žalec bo imela naslov Kaj veš o kme- tistvu. To tekmovanje bo že drugo po vTStd. Na njem bo sodelovalo devet ekip mladih kmetijskili proizvajalcev iz raznih krajev žalske občine. Pomerile se bodo v svojem znanju iz poljedeljstva, ži- vinoreje in hmeljarstva. Za najboljše so pripravili na- grade in sicer nekaj bree- plačniiih naročnin za revijo Sodobno kmetijstvo in nekaj kmeöküi knjižnih zbirk. Mladi kmetijski proiiavajal. oi so bili lani s tekmovanjem zadovoljni in so mnenja, da bi morala biti vsajko leto, saj bi veliko pripomogila k sitro- kovnemu izobražeivanju, k©r jih pri pripranraih na tekmo- vanja veliko sodeluje, mora- jo se učiti in s tem izpopol- njujejo. Radi bi tudi, da bi sodelovali vsi aktivi mladih fcmetjsikili proiizwajalcev. Vsi, ki so si ogledali lan- sko pirireditev so bdH več ali manj zadovoljni in pričaku- jejo, da letošnja ne bo slab- ša. T. TAVČAR TRETJI SLOVENSKI TESTIRNi CENTER februarja bo odprt testirni center, maja pa baje motel Slovenija je glede na svo- je cestno omrežje in izredno gost cestni promet, še pre- malo opremljena s tistimi objekti, ki so nujno potreb- ni za tolikšno število motor, nih vozil. Predvsem misl mo s tem na testime centre, ki so že zelo znani v drugih državah. Dve leti je tega, kar So pri nas naredili program hitre gradnje teh centrov in sicer bi jih naj bilo enajst. Dosedaj imamo dva, celjski center ob Ljubljanski cesti pa bo tretji. Gradnja bi sicer morala bi- ti končana že pred meseci, vendar iz objektivnih vzro- kov to ni bilo mogoče. Toda, samo še nekaj dni in center bo odprt. To so nam pove- dali na AMD Slavko Slander v Celju ter obljubili, da bodo lahko prve avtomobile tes- tirali že IX) prvem februarju. Pri AMD se že te dni pri^ pravljajo na »veliko selitev« iz Cuprijske ulice v modeme pisarne ob Ljubljanski cesti. Tako kot ie nov testimi cen- ter velika pridobitev za Ce- lje je tudi pomemben delov- ni uspeh samega društva, ki je doslej delalo in skrbelo za 2.485 članov v eni sami pisarni. Celjsko društvo, ki je eno najmočnejših v Slo- veniji, si je z novimi prosto- ri zagotovilo možnosti, da bo^ do lahko še hitreje in kvali- tetnoje nudili najrazličnejše usluge svojim članom ;n dru- gim. Urejena turistična pi- sarna, menjalnica, pralnica in avtomehanična delavnica bo nedvomno pritegnila k društvu še več novih članov. Ze v prvih dneh tega leta se je v društvo vpisalo 200 no- vih članov Svečane otvoritve ne bo. So povedah na društvu, ker bodo počakali še na zaklju- ček gradnjo Merxovega mo- tela, ki bi naj bil meseca maja. M. Seničar ANTON RIJAVEO Težko je tistim, ki vedo, da bodo odšli v ix>koj šele pri sedemdesetih, morda pa je še teže tistim, ki gredo v pokoj pri 44 letih. Med tak- Inimi je tudi Anton Rijavec, ki je kot borec in dolgolet- ni človek v miličniški imi- formi imel že toliko delov- nih let, da je zanj pomenili 31. december lanskega leta zadnji delovni dan. Čeprav je živel v Celju samo sedem let, so le redki, ki ne bi po- anall visokega šefa stalne službe pri Upravi javne var- nosti v Celju. Rodil se je v kmečki dru- žini v Vitovljah na Primor- skem kot četrti otrok v dru- žini. Bil je Benjaminček. Kot vsi na tem predelu Slo- venije je moral v italijanske šole. Potem se je začel učiti za kovača. Močan razmah partizanskega gibanja je po- vzročil, da so ga Italijani kot mnc^e druge septembra 43. odpeljali v Italijo. Toda, kmalu je prišel domov in se takoj vključil v partizan- ske enote. Po osvoboditvi je bil v KNOJ-u in od tam je leta 1947. odšel v Ljudsko milico. Uniforme ni slekel vse do lanskega leta. Dolga, trda in tudi radost- na je bila p>ot Antona Rijav- ca v Tniličniški imiformi. Prevalje na Koroškem, Slo- venj Gradec, Podgorje, Sent- pavel pri Preboldu, Laško, Maribor, Ptuj, Kamnik, Šentjur, vse to so kraji, kjer Je služboval. Praktično vsa Slovenija. Samo ugibamo lahko, kaj vse je videl, koli- ko izkušenj si je nabral, ko- mu vse je ix>magal in koga spoznal. »Težko je reči, da ni pri- jetno pri mojih letih biti v pokoju. Dela je še vedno dovolj. Tako pri političnem udejstvovanju v raznih or- ganizacijah kot pri obrambni vzgoji prebivalstva. Četudi si v pokoju, delaj p>o svojih močeh in sposobnostih. Mi- slim, da je to moja usmeri- tev kot upokojenca.« Poleg t^ resnega dela, bo imel Rijavec še eno ve- selje. Pred dvema letoma si je kupil vinogradek z majh- no zidanico. Tja gor bo za- hajal s svojo družino in za »krepitev mišic obdeloval trto,« kot sam pravi. Dolga leta je kot miličnik soustvarjal in prispeval. S čim je danes nezadovoljen? »Razumem, da je vse v nenehnem spreminjanju, raz- voju. Toda pn nas je tega nekoliko preveč, namreč pre- malo je stalnosti, stabilno- sti. Razumljivo je, da s tem mislim predvsem na naše gospodarstvo in vrednost di- narja.« M. SENICAR SAJ RES, ['.DO SKR21 ZA STROKOVNI KADER Naloga, ki je sledila želji predsednika komisije za samoupravne odnose pri celjskem občinskem sindikal- nem svetu TONETA ERJAVCA, ni bila lahka. Tudi sam sem mislil, da je izbira direktorja celjskega Zavoda za napredek gospodarstva, tovariša FEEKDR.!.^ GRADI- ŠNIKA, posrečena, da bodo kar deževali F>odatki o pro- blemih in razmerah v zvezi s strokovnimi kadri ... Ze telefonski razgovor se je nagibal h kratkemu stiku. NOVI TEDNIK: Tovariš direktor, gotovo že veste, da je tovariš TONE ERJAVEC potisnil palico našega štafet nega intervjuja vam v roke ... FEDOR GRADIŠNIK: Bojim se, da je to predaja na napačni stezi. Naš zavod ni pristojen za planiranje strokovnih kadrov, vsaj ne na ravni nosilca take od- govornosti. NOVI TEDNIK: Ne gre za odgovornost, marveč 2a va.še mnenje o problemu kadrov, ki ga je moč navezati na načrt gospodarskega razvoja področja in občine Celje ... FEDOR GRADIŠNIK: Projekt regionralnega razvoja še ni tako daleč. Socialni aspekt načrta, ki vsebuje tudi kadrovsko vprašanje, bo gotov šele čez nekaj mesecev, toda ne vem če bo tudi ta po vaši želji, saj bo nakazal le okvirne potrebe po novih delovnih me- stih spričo predvidene rasti proizvodnje . . . NOVI TEDNIK: No in vseeno imate vsaj svoja oseb- na stališča o vprašanjih strokovnih kadrov .. , Tako je tovariš Fedor Gradišnik v zadnjem hipu pri- jel za štafetno palico, ko mi je že krepko zmanjkovalo sape Naposled sva si le sedla nasproti. NOVI TEDNIK: Problematika strokovnih kadrov v našem območju, zlasti v Celju, je pereča. Kako pereča? FEDOR GRADIŠNIK; Zelo. Raven takoimenovanega živega dela v celjski občini z več kot 50 odstotki zasto- pa nekvalificirano delo. Le deset odstotkov zaposlenih ima višjo in visoko izobrazbo. Toda v teh desetih od- stotkih so všteti strokovnjaki močnih regionalnih in- stitucij kot so bolnica, zdravstvene ustanove, sodišča, obe gimnaziji in vse srednje šole, zavodi itd. Ce odšte- jemo le-te, potem dobimo le še skromen ostanek stro- kovnjakov zaposlenih v gospodarstvu. NOVI TEDNIK: Vaš zavod je v izdelavi razvojnih programov za delovne organizacije gotovo upošteval tu- di kadre. Mar tega kolektivi ne upoš^-evajo? FEDOR GRADIŠNIK: Najprej to, da se res ne mo- rem spomniti, če smo kot zavod imeli kakšno naročilo s strani celjskih delo\Tiih organizacij, govorim o več- jih ... NOVI TEDNIK: Torej nastajajo razvojni programi v ambientu kadrovske deficitarnosti? FEDOR GRADIŠNIK: Zapišite, da tega nisem rekel jaz. NOVI TEDNIK: Gledate televizijsko oddajo »I^eto 2000«. Se pri nas sploh zavedamo tehnološke, ali če hočete, elektronske revolucije v proizvodnji? FEDOR GRADIŠNIK: Kaže, da ne dovolj in to rav no ne dovolj na področju, o katerem govoriva. Kolek tivi, ki investirajo razširitev ali novo proizvodnjo, vs( sile vložijo v to prvo nalogo. Tudi kadre. Malokdo mi sli na kadre za proizvodnjo i>o končani inve,sticiji, z realizacijo nove proizvodnje itd. Investicijski kapita' ki ne vkljiičuje ustreznega deleža za kadre, ni v red' naložen. NOVI TEDNIK: Torej strokovnjakov že itak pr manjkuje, vedno bolj celo. Kakši so vzroki za flukti acijo, za preskromen priliv? FEDOR GRADIŠNIK: Pravo vprašanje. Vzroki s ne vzrok. Ne vem če bom na liniji, ko pravim, da nagrajevanje bistven vzrok. Hudo previdni bi mors biti glede tega, da bi nehali izobraževati strokovnjal za razvite države. Odnosi do strokovnjakov, njih p čutje in pogoji dela ter napredovanje so drugi vzrc Pravi strokovnjak, tvorni intelektualec potrebuje n maha, rasti, kreativnosti. .. NOVI TEDNIK: Zvedeli smo, da tudi širši ambic p>o vašem ni privlačen? FEDOR GRADIŠNIK: Res tako sodim. Poglejte naše mesto? Je dovolj privlačno, nudi stimulacijo trajno navezanost na kraj? Tudi, če bi bili vsi p našteti pogoji zadovoljivi, se razgiban duh boji, da v dokaj zadremani sredini postopoma otopel. Sporr te se, da smo pred leti skoraj zviška gledali na se\ nega soseda, Maribor. Poglejte kako danes s svo, višjim šolstvom izžareva v okolje? Kaj nudi Celj« kulturni potrošnji več -kot pred desetletji, kai dul nemu in te^lesnemu razvedrilu? NOVI TEDNIK? Enačica televizijske nadaljevan Mestece Celje? Z odbitkom univerze? FEDOR GRADIŠNIK: Tega spet nisem rekel NOVI TEDNIK: Mislim, da le nismo predajali fete na napačni stezi. Komu predajate palico vi? FEDOR GRADIŠNIK: Ce ni pravil, potem tudi predlagam izbiro med dvema kandidatoma na r sporni stezi. Mislim da bi mogel kaj več povedat variš Jože Volfand, ki se pri skupščini občine uk\ s kadrovskimi vprašanji, ali pa nekoga iz prakse cimo iz »Gorenja« o tem, kako so uspeli ustvariti izdatno strokovno posadko. JURE KRAŠF ALI BO AKCIJA USPELA? prizadevanje celjske srednje tehniške šole za dogra- pkizaulvminjc ^^^^^ potrebnih delavnic Dejstvo, .da dela celjska tehnična srednja šola prak- tično vse od ustanovitve (enajsto leto) v nemogočih razmerah, a je kljub temu dosegla izredne uspehe, je prisililo njeno vodstvo in ko- lektiv, da so pričeli razmiš- ljati o ureditvi razmer. Pri- p-avili so investicijski pro- gram, ki vključuje poleg gradnje novega poslopja tudi dograditeiv nekaterih prepo- trebnih delavnic. Program so posredovali vsem občinskim skupščinam celjskega pod- ročja kot nekaterim večjim delovnim organizacijam. Gre seveda za sofinancira- nje akcije, ki ima za cilj ure- ditev zavoda v korist sedanje kot bodočih generacij. Teh- mška srednja šola predlaga, da bi v naslednji fazi dogra- dili 6 prostorov, od tega 2 kemijska laboratorija, 1 p^-o stor za gradbenike, 2 prosto- ra za strojnike in 1 pros+or za tehnološke preiskave. In vesticija z opremo vred bi ve- ljala kak.šna 2 milijona din, od tega naj bi celjska občina prispevala 600, žalska 180, velenjska 120, konjiška 6S, laška 63, šmarska 62, šen*:- jurska 60 in mozirska občina 46 tisoč din. Takšen ključ ustreza številu učencev, ki iz vsake občine obiskujejo TS^. Naj k temu dodamo, da je tretjino sredstev pripravlje- na prispevati republiška izo- braževalna .slcupnost (pod pogojem seveda, da bodo svoj delež prispevale občine), 200 tisoč din pa šola iz svo- jih sredstev. Medtem ko odločitve pK> sameznih občin še niso zna- ne, pa je razveseljiv zilast; odziv nekaterih delovnih or- ganizacij. Tako so Se celjska gradbeTia podjetja odločila, da bodo prispevala 300 ti- soč din, tovarna EJtol opre- mo v vrednosti od 100 do 150 tisoč din, prav tako pa so svoje prispevke obljubile tovarni Aero in EMO, zla- tarna, železarna Store, kovi- notehna in Cetls. V gospodarskem položaju, v kakršnem smo, se je TSS sicer odpovedala gradnji no- vega objekta, bo pa o njem vseeno treba razmišljati, še toliko bolj, ker se v Celju ne moremo pohvaliti, da imamo preveč razivito sred- nje šolstvo. Zato je upravi- čeno pričakovanje, da bo akcija deležna razumevanja tudi širšega območja, ki prav tako potrebuje ustrez- ne tehnične kadre. Kolikor prizadevanja vod- stva in kolektiva TSŠ torej ne bodo padla v vodo, a vse kaže, da ne, bodo lahko z gradnjo novih delavnic pri- čeU že aprila, dogradili pa jih bodo do pričetka novega šolskega leta. dhr USTANOVITEV KULTURNE SKUPNOSTI z zadnjo sejo, na katero se je sestal v ponedeljek zvečer, je iniciativni odbor pod predsedstvom J. Kislin- gerja zaključil priprave na ustanovitev celjske kulturne skupnosti. Na seji so jxxirobno obra- vnavah poslovnik za delo skupščine in sprejeli začasni statut, poleg tega pa tudi smernice za sestavo okvirne- ga delovnega programa celj- ske kulturne skupnosti. Spri- čo vestnega in temeljito opra- vljenega dela, ki se mu je iniciativni odbor posvetil že aprila lani, skupščina ne bo imela težkega dela. V smernicah za sestavo okvirnega delovnega progra- ma kulturne skupnosti so med drugim poudarili, da bo ta poleg materialne sanacije zagotovila tudi boljše oprav- ljanje družbene fimkcije kul- ture, zato naj bi programi po- sameznih dejavnosti vsebo- vali naj.pomembnejše družbe- ne in samoupravne interese na tem področju. Na ix>dlagi analize stanja v lailtumih dejavnostih bo treba pripraviti konkreten letošnji in srednjeročni pro. gram ter merila za financi- ranje deja^mosti na podla- g družbenega dogovora. Dokler tak dogovor ne bo sklenjen, bo morala kultur- na skupnost zagotoviti delav- cem v ix>kUcnih ustanovah osebne dohodke, kot jih predvideva katalog II, mate- rialne izdatke na ravni zad- njega četrtletja lanskega le- ta, rezervni sklad, sklade skupne porabe ^td. Praiv tako bo «-xeba zagotoviti sredstva drugim kulturnim organiza- cijam, poskrbeti za redno vzdrževanje zgradb, za adap- tacijo in novogradnje. Gre zlasti za ureditev prostorov zgodovinskega arhiva, obno- vo zgradbe SLG, popravilo nekaterih kulturnih domov itd. S finančnim načrtom naj bi dalje poskrbeli za štipen- diranje kadrov in za nove namestitve, potrebne za sa- nacijo razmer v posameznih ustanovali. dhr POPRAVEK v intervjuju z Bojanom štiU hom, ki smo ga pod naslovom SLG naj postane resnični kultur- ni dom. objavili na tej strani v prejšnji številki, je po zaslugi tiskarskega škrata v odgovoru na prvo vprašanje izpadel del stav- ka, kar je bistveno popačilo smi- sel. Peti stavek tretjega odstavka bi se moral pravilno glasiti: Pri tem se\'eda ne gre za to, da bi zaradi »Ijudskosti« kulture zniže- vali njun estetski in izpovedni ni- vo, marveč gre za to, da bi v člo- veku, v ljudeh vzbudili željo po sodelovanju ... Za napako se so- besedniku kot bralcem opravičit- jemo. Med 6. in 8. decembrom smo gostovali po slovenskem Koroškem z Župančičevo »Veroniko Deseniško«. Imeh smo štiri predstave, prvi dan v Zelezaii Kapli in Smüielu pri Pliberku, naslednjega dne v Borovljah in zadnji dan v št. Jakobu v Božu. Ne naj- demo besed, s katerimi bi lahko popisali doživetja, ki so nas spremljala na tej po- ti. V tej in naslednji števil- ki bomo objavili nekaj od- lomkov iz šttevilnih ocen na- šega gostovanja. Izjšle so v kulturno političnih glasilih Krščanske kiullitume zveze in Sloverjske prosvetne zveze, ki sta nas tudi povabili in s katerima smo se dogovorili še za druga gostovanja in za še tesnejše kulturne stike. Med naštevanjem številnih predstavnikav avstrijskega kulturnega in političnega živ- Ijenja piše med drugim NAS TEDNIK (10. decembra): Po predstavi v Smihelu sta pri- redili obe organizaciji v Pro- svetnem domu v Tinjah spre- jem za celjske goste in pred- stavnike korošikih Slovencev; udeležila sta se ga tudi gene- ralni koriizail SFR Jugoslavije Budihna in dežeini poslanec Hanzej Ogris. Podpredsednik KKZ Lovro Kašelj je omenil, da je šlo celjsko gledališče gostovat ravno ob svoji dvaj- setletnici med koroške Slo- vence, da je to gostovanje za nas Slovence kiiltumi praz- nik, ter poudaril njegov na- rodni in kulturni pomen. V št. Jakobu, po zadnji pred- stavi, se je zEihvalil dr. Erik Prunč Celj.anom, ki so letos še bolj dobrodošli. Pred 50 leti smo v znamenju vere in upanja zrli v obljubljeno lep- šo prihodnost. A viseh teh petdeset let smo doživljali razočaranja, nasilje in laž. Upamo, da so Cleljani spo- 2inali našo zivestobo in voljo do kuiltuirnega ustvarjanja ter naše bogastvo, ki se je nabralo v teh težkih zgodo- vinskih iakušnjah, Celjani so nam vlili novega poguma, in dr. Prunč jih je prosil, da bi bili v matični domovini Prav- dači za resnico in pravice svojih sloveniskih bratov r« Koroišfkem. Mi nočemo biti nobena folMoma skupina, temveč priznani enakopravni soustvarjalci kulture na Ko- roškem. OBISK PR[ FRANJU ROŠU Na letošnji spominiski dan — 14. januar, ko je 1898. leta zagledal luč sveta naš knji- ževnik, šolnik in častni me- ščan celjski — FRAN ROS, sta se z velikiim šopkom ždivo rdečih nageljev z^asila na njegovem domu, v Jenkovi 30, predstavnika celjske ob- činske skupščine — predsed- nik in tajnica sweta za kul- turo in znanost. Obdsk in cvetje naj bd potrdila spo- štovanje vse celjske in širše slovenske javnosti, ki ga goji do Framja Roša, ljubeznive- ga, narodno zavednega obča- na, kulturnega delavca m še vedno aktivnega knjižetvndika. Pirdsröno domačemu spre- jemu, ki je zanj poslkrbela njegova Ijubeemiiva sioproga, je voščilu sledilo tudi vpra- šanje po jubilantovi:! načr- tih. Pa smo zvedeli, da bo te dni podpisal pri DZS v Ljubljani pogodbo za izdajo zbirke Korporal Huiš in dru- ge 2)godbe, da bomo lahko v Večeru braM še nadaljnje čr- tice ijzpod njegovega peresa, da pripravlja za C^slki zibor- ndlk 1971 študijo o pesniku Srečiku Puncerju iii še dn še. Da bd torej Pranju Rošu služilo zdravje še naprej vsaj v taiki meri, kot te dnd, ojzaljšane s ovetjem nijegaviii častilcev! G. G. One boljše vrste sedijo v izlož- bi. Berejo. Se »lišpajo«. Čistijo nohte, češejo. Vse delajo tako, da jih moraš opaziti. Obraza se potijo F>od težo Helene Rubin- stein ali katere druge proizvajal- ke lepotilnih sredstev, vse pa v upanju, da se bo kasneje njiho- vo telo šibilo pod moškim. Seve- da tudi za guldne! Tudi to je Amsterdam, tudi to je življenje. Pa čeprav bedno. Vsaka medalja ima dve strani in vsak človek ima kri! Zadnjo noč, ko smo spali v Amstedamu oziroma ix)d šotori je dež neusmiljeno korakal. Kap- lja za kapljo. Kot vojaki v voj- ski. želeli smo si odpotovati. Pravijo, da je v Franciji veliko sonca. Pravijo, da je v Franciji prav zaradi sonca veliko dobre- ga vina. Želeli smo si odpotm'ati. In odpotovali smo! Mimo Rotter- dama in skozi umazano, zane- marjeno, nič urejeno Belgijo v Francijo. V Pariz. V srce sveta. Pravijo, da kdor ni videl Pariza ni videl sveta in kdor je videl Pariz je videl svet. Videl je vse, torej lahko lunre. Videl sem Pariz, vendar umreti me je prav zaradi tega, ker sem vided toliko lepega strah. Rad bi videl še kaj drugega pa čeprav ix)meni Pariz svet. Ogled Versaillskega dvorca Ludvika XIV. je bdi tudi nekaj posebnega. Pred ogromno stav- bo smo se pojavili vroče polet- no nedeljsko dopoldne, ko se je sparina že p^teno razlezla tucü tja pod najbogatejše kroš- nje košatih dreves. Povsod je bilo toliko ljudi, da üiik) neho- te pomislili, če nismo morda na kakšni popularni svetovni bož- je poti. Avtomobili s vsega sve- ta so s seboj pripeljali krdelo ljudi, žel jenih spozmavanja le- pega in obarvanega starinsko. Dvorec je na žalost takšen kot sto dn^ih po svetu, poseb- nost so samo prekrasni cvetlični parki s fontanami, ki ga obkra žajo. Ce sd ovetUčne grede ogle- duješ z vrhnega nadstropja dvorca nehote pomisliš na pi- sane trakove, ki jih je šivilja z veliko mero okusa povezala med seboj v živopisano paleto. Grmičevje je enakomerno obre- zano, gredice očiščene vsake ple- veli, trava pa ix>vsod enakomer- no razraščena. Res, čudovito. Boljši ded Versaülesa. Notranjost dvorca je tudi tak. šna, kot drugje, morda le, da ima nekoliko več čez vso steno raz;petih slik. Ogromne dvorane, spalnice, dnevni prostori, vse opremljeno s starinskim pohišt- vom iz časa Ludvika XIV. Pa sanitarije? Nič. Preprosto so najeli dva lakaja, ki sta za Ludvikom nosila velik lepo ob- ložen fotelj. Ko ga je pritisnilo na »veliko« ali »malo« je s pr- stom mignil lakajema, ki sta mu nemudoma pod sedalo po- rinila, seveda pa še prej dvig- nila namišljeni pokrov, fotelj. Ludvik se je lepo zleknil, neikaj iztisnil iz sebe, istočasno pa še naprej dedoval- Potem je vstal, si poravnal nekaj kilogramov težko obleko in odšel naprej, lakaja pa za njim. Za vsak pri- mer. To 80 bile njihove sanii<:a- nje. Vsd so tako delali. O kakš- nem »prijetnem« vonju, ki se je nabiral pod i>arfumiranimi in nališpanimi obrazi ter s težkimi oblekami prevlečenimi tele^, ne bi mogli govoriti. Vsaj v polet- nem času ne . •. Büi pa so pravi gurmani, o državi in njenem ix>ložaju pa, so največ razmišljali na »stra- nišču«. Se obroben podatek: v dvor- cu se je dal za cesarja oklicati sam veliki Napoleon, kljub te- mu da notri ni nikoli živel,.. V najhujši vročini, ko bi se celo asfalt najraje skril pod vodo, smo sd ogledovali Eiffelov stolp, Eliaejske poljane, Slavo^ lok zmage. Louvre in v njem pKxstali celo pred samo prečasti- to ixxiobo Leonarda de Vdnoi- ja »Mana Lisa«, ki je zaščitena z najmodernejšimi alarmnimi napravanii in odmaknjeina lju- dem v dotik, mogočno oerkev Notre dame brez zaključenih stolpov, Pigale. Na montmartru smo se dan portretirati za 30 P in za siXMnin na najbolj razvpi. to zbirališče slikarjev vsega sve- ta. Na manjšem prostoru so raz- peti panoji, palete, barve, krede in — ücanje umetnikov ter »umetnikov.« Med slednjimi jih je bilo največ iz Jugoslavije, ki so na Montmartru prišli iskat sUkarsJci sloves. Skoda, da jdh je večina prišla brez talenta in osnovnega zmanja. Največ je Srbov, nekaj tudi Makedoncev. Najboljšim med njimi nikoli ne zmanjka dela. Turisti radi dobrih petnajst minut pozii-ajo. da lahko v domači kraj odnese- jo portret narejen v srcu Pa- riza! Zelo malo pa je v vsem prave, resnične umetnosti, zdra- ve ustvarjalnosti. Več je bohem skega življenja, zaradi katerega je večina slikarjev tudi prisila pa morda še zaradi tradicije, slovesa Montmartra. Cez dan sli- kajo, posedajo po majhnih bi- strojüi, žulijo krompirček, sre- bajo kavo, včasih še kakšen martel. Za tega že ni več denar- ja. Noči prežuUjo In predihajo v kakšnem zakotnem baru, kjer debela ženska pleše striptis in ti pred iVDocm maha s povešeni- mi prsi ter tako smeji, da ti ka- fce črvičaste aobe, vse v želji, da bi ji kupil napitek. Potem »vdartjci nekaj ekskluzivnih pogovorov o upravičenosti ob- stoja umetnosti, o njihovem de- lu, izražanju, nepridni družbi, ki jih ne razimie, nakar se na- potijo proti vratom in odmajejo dornov. Ce imajo v sebi česa pre- več, stresejo v Seino, ki se po- lenjeno vali skozi Pariz ali pa za kakšen vogal hiš v ozikih uli- cah, kjer nekje pod nebom v »umetniško« urejeni mansardni sobici prespijo noči do jutra, do belega dne. Nekateri uspejo, drugi ne. Slednjih je več- Pa kljub temu, da v njihovih delih ni vedno nekaj izjemno dobre- ga, jih je vredno ogledati pa tudi kaj kupiti, če so franki v žepu. Največkrat ostane samo za številne reprodukcije Pariza Jn njegovih znamenitosti. Nadaljevanje prihodnjič OD NEKDAJ LEPE SO SLOVENKE PRIČESKE IMELE , Malo Prešerna pa malo ženskih pričesk za uvod. Namesto uvoda! Pravijo, da je ženska takrat lepa, te ima vse urejeno, če je čista, če veje iz nje vonj nežne ženskosti, če ima urejene roke. če skrbi za osebni red. če — tudi to! — ima lepo pri- česko. Ko sva s kolegom Milanom ob šar- mantnem spremstvu Majde Hohnec vstopila v njihov učni kabinet, nama je zastal dih. Pa ne po ženskah, tem- več po lakih, parfumih, ostalih ličilih. Vonjala sva tudi Heleno Rubinstein ali pa tudi katero drugo. Bilo je kot v panju. Napeto. Beli plašči, čarobno namazane oči. Glave prepletene z »viklerji«. Nestrpna ho- ja, podobna nerodni. To je bil njihov prvi nastop. Interni nastop. »Daj mi ta lak«. »Ne morem odpreti omare« »Potisni ključ v desno pa bo šlo«. »Saj gre. Tu ga imaš.« »Daj mi brisačo.« »Veš, kako moraš vstopiti v dvo- rano?« »Naj te počešem tako, da bo'potem na nastopu lažje.« Začelo se je. Sicer z majhno zamu- do, vendar začelo se je. Na stolih je sedelo nekaj učencev po eden ali dva para staršev in menda tudi nekaj še- fov frizerskih salonov. Teh zelo malo. Pa brez zamere. Sredi učilnice so se- deli in stali učenci prvega in drugega letnika frizerske stroke ter dokazovali svoje znanje, pridobljeno v šoli. Roke so jim rahlo in varno poplesavale po glavah sedečih. Naše bi kje drugje... Majda Hohnec: »Vsi nastopajoči bodo dobili pohvale. S posebno izbra- no ekipo pa bomo nastopili še na tek' movanju v Mariboru za pokal Narta.« Pa so delale. Po lastni zamisli in po zamisli drugih. Seveda pričeske. Lepe pričeske. Resnično: od nekdaj lepe so Slo- venke pričeske imele ... Tudi tokrat. Prvi krst so prestale. Ne pričeske, temveč bodoče frizerke in frizerji. Pravijo, da praksa dela mojstra. Os- novo pa moraš vseeno imeti. Oni jo imajo, prakso pa bodo dobili. Tako pran' Po prireditvi je v njihovem kabine- tu še bolj vršalo. Od zadovoljstva. Upravičeno! teve Ena poteza gor in druga dol, lasje se morajo upogniti. Ce ne pa malo laka pa še česa drugega in pričeska je gotova. Potem pa: ne dotaknite se ženske glave, saj pred posteljo ne! ' LETOS NOVA ŠOLA Otroci in z njimi tudi star- ši'na Planini se že dolgo ve- selijo zaključka gradnje no- vega in modernega šolskega poslopja, ki iz dneva v dan rase pred njihovi očmi. Tako se bodo lahko končno prese- lili iz stare in majave zgrad- be, ki je več sto let služila svojemu namenu v novo. V Šentjurju so prepričani, da bo šola gotova do začetka prihodnjega šolskega leta. Nova zgradba bo veljala 4 in pol milijona dinarjev. z vodo vse v redu v teh dneh si šentjurča- nom ni potrebno beliti glave s svojim dolga leta najhuj- šim problemom — pyomanj- kanjem vode. Ko vode v zad- njih mesecih ni bilo, so ugotovili, da je kriv Alpos, ki je porabil ogromne koli- čine pri proizvodnji šivnih cevi. Ker sedaj Alpos črpa vodo iz potoka Pesnica, ni več nobenih pritožb. CIVILNA ZAŠČITA Na področju občine Žalec se bodo proti koncu januarja v okviru enot civilne zaščite pričela predavanja v Žalcu, Grižah in na Vranskem. Pre- davanja bodo obsegala sploš- ni del programa. Pričela pa so se tudi predavanja po kra- jevnih organizacijah za voja- ške rezervne starešine. Po predavanjih bodo imeli tudi izpite. Na Polzeli so z pre- davanji in izpiti že končali, kjer je bila povprečna ocena prav dobro. Tav- pomoč vietnamu Minulo sredo se je v Žalcu sešel koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu. Razpravlja- li so o programu dela in samem pomenu pomoči. Ob- činska konferenca zveze mla- dine Žalec bo v začetku me- seca marca pripravila raz- stavo pod naslovom »Boj proti rasnim diskriminacijam. Poleg te razstave pa bo- do pričeli prodajati tudi pa- pirnate značke Vietnamca po en dinar. T. TAVČAR gasilski občni zbor Minulo nedeljo so imeli svoj redni letni občni zbor člani gasilskega društva v Šempetru. Iz poročil pred- sednika, poveljnika in ostalüi je bilo razvidno, da je društ- vo v preteklem letu bilo de- lovno. Uspelo jim je, da so v minulem letu pritegnili pre- cej mladih, tako, da imajo sedaj dve pionirski in eno mladinsko desetino. Za letos imajo v programu urediti sej- no sobo, orodjarno, nakupiti nekaj gasilske opreme in kar je najvažnejše, — priti do požara čimhitreje. Ker je bi- lo slišati na zboru, da imajo med ostalimi organizacijami v Šempetru veliko razumeva- nja, jim tud ita program ne bo delal posebnih težav. T. TAVČAR Vprašuje: Milan Seničar Odgovorja: Zdravko Melan- šek Marksistični krožki niso najbolj razširjena oblika idej- no političnega izobraževanja med mladino, čeprav jih mar- sikje izredno cenijo. Da bi izboljšali delo krožkov, so v Celju ustanovili koordina- cijski center marksističnih krožkov (MK) za celjsko re- gijo, katerega predsednik je postal dijak 3- letnika celj- ske gimnazije, ZDRAVKO MELANŠEK. Si že dol.go član niark- stičnega krožka?« »Od lani. Vendar se zadnje čase zara- di natrpanega urnika in dru- gega izvenšolskega dela tež- ko udeležujem sej.« »Koliko članov je v gimnazijskem MK?« »V njem so vsi dijaki komvinisti, po dva predstav, nika iz vsakega razreda — teh je 31 — in vsaMo, ki ga zanima določena tema.« »Zakaj si se sam odločil za sodelovanje v MK?« »Pred in po vstopu v Zvezo komimi- stov, nisem imel priložnosti, da bi se idejno politično iz- obraževal. V MK pa pridobi, vam osnove marksizma.« »Kakšne so teme, ki jih obravnavate?« »V večini krož- kov prevladujejo aktualne politične teme, manj je Wa sičnih« »In koliko krožkov je v Celju?« »Sedem na sred. njih šolah.« »So možnosti, da bi jih ustanovili tudi dru- gje, kot samo na šolah?« »Težko bi rekel karkoli kon- kretnega, ker se bomo šele letos pričeli pogovarjati o teh možnostih.« »Zakaj so MK potrebni?« »Zato, ker so edina oblika izobraževanja mladih, da kaj več izvedo o marksizmu in leninizmu še posebej po vstopu v ZK.« »To pomeni, da bi morali mladi pred sprejetjem v ZK sodelovati v krožkih?« »Vse- kakor je to potrebno.« »Kaj pa v delovnih organizacijah, kjer krožkov ni?« »Morali bi poiskati ustrezno obliko iz- obraževanja mladih komimi- stov.« »Ti si nekaj več kot leto dni komunist. Kaj lah- ko poveš o delu tvoje osnov- ne organizacije?« »V njej smo dijaki in profesorji. Me- nim, da ne delamo tako kot bi morali. Lani smo imeli sestanek na začetku šolskega leta in nato še decembra. To je zame osebno premalo. Sestajati bi se morali meseč- no, ker je dovolj stvari o katerih bi se veljalo pogo- voriti.« »Kakšna je udeležba na sestartkih?« »Težko je za- radi dijakov vozačev, ker so sestanki zvečer. Na zadnji seji je manjkalo tudi pol profesorjev komunistov.« plesni in kuhar- ski tečaji V žalski občini so se pred kratkim pričeli kuharski in plesni tečaji, ki jih je organi- zirala Občinska konferenca zveze mladine Žalec s sode- lovanjem Delavske univerze iz Celja. Plesni tečaji so v Žalcu, Andražu, Šempetru, Vranskem, Grižah in Tmavi, kuharski pa v Grižah in Pre- boldu. Mladina je tečaje z vese- ljem sprejela saj pomenijo v tem času in v teh krajih edino priložnost za razvedri- lo. T. Tavčar PARADA HAR- MONIKARJEV Sekcija harmonikarjev pri celjiski Svobodi pripravlja osemnajsto tradicionalno pa- rado, na kateri bo nastopilo 50 mladih harmonikarjev. V zelo zahtevnem in pest- rem programu se bosta pred- stavila prvi in drugi šolski orkester s solisti, izvajaH pa bodo med drugim skladbe Schuberta, Verdija, Wagner- ja, Capua in drugih. Osemnajsta parada harmo- nikarjev bo v nedeljo ob 18. uri v veliki dvorani Narodne- ga doma. dhr en šotor za tabornike Celjska občinska taborniška zveza je dobila novo vodstvo: prevzel jo je dosedanji stare- šina taborniškega odreda II. grupe odredov Jože Krebs. V Celju bo verjetno že v naslednjih dneh prišlo do združitve obeh taborniških organizacij, tako II. grupe odredov kot Gorskih borov. Skupni odred naj bi nosil ime n. grupe odredov, štel pa bi okoli 500 tabornikov. Z združitvijo bi bili dani po- goji za boljše delo taborni- kov v Celju, kot na primer za sodelovanje na vseh re- publiških tekmovanjih (tu lansko leto ni noben odred sodeloval!), spominskih sre- čanjih Itd. Končno tudi na tem področju napredek! Od 18. do 28. januarja bo v Gornjem gradu zdmovanje združeno z vodniškim teča- jem. Udeležili se ga bodo ta- borniki iz Celja, Novega Be- ograda. Zrenj anina in Šida, skupaj okoli 40. To je stalno zimovanje, ki ga prirejajo prijateljske taborniške skupi- ne združene v taboriškem odredu »Tito«. Letos bo končno prišlo do napredovanja pri izgradnji tabornega prostora » Kokar- jih pri Mozirju. Dosedanja dela je zadrževalo pomanjka- nje finančnih sredstev in ne- delavnost posameznih članov taborniškega odreda II. Pe odredov. Taborniki bodo dobili prostore v poslopju star^ celjskega sodišča. Sobe so prepleskali, zdaj pa jih j bodo uredili z elementi j branimi v naravi. Prostor j do odprli v prihodnjem n secu. Skupina celjskih taborni^: se je udeležila tradicionalflj ( srečanja na Osankarici, t je padel Pohorski batajjj: Najprej so prisostvovali j; čani seji SO Slovenska Bi® ] ca, nato pa še otvoritvi u; < sobe muzeja na Osankai < ter spominski svečanosti, i t smučarski ( tečaji Občinski sindikalni svi in občinska zveza za t p lesno kulturo sta priprp vila smučarske tečaje ;v odrasle in otroke. Med tem ko so se sta rej smučarji — začetnir zbrali na Gričku, naj g se predšolski otroci ud, smučanja na smučišč^ na Golovcu, pri Maroji šku in v Liscah. Prvi o8 ziv pri odraslih je bü — na Gričku se pod vos stvom strokovnih učia Ijev zbirajo tri vrs: smučarjev, otrok pa je? tečajih manj, kot so pt čakovali. Gre namreč : predšolske otroke, za i tere bi bil pouk v sn Sanju še posebej ko, sten. PROGRAM PRIREDITE Pred dnevi so se predstavniki družbenop nih organizacij, svobod svetnih društev, športr telesnovzgojnih društev, izdelali program vseh ditev v letu 1971. Težišč slavljanja bo na dveh membnejših spominski godkih: 27. aprila, ko praznovali 30-letnico i 8. oktobra, ko bo prs nje občinskega praznik praznik bi proslavili j no s praznikom Velenj julijem, ko praznujejo ji.^Cez štirinajst dni slednji sestanek. velenjsk/ kulturn/) skupnost Tudi v velenjski ol aktivno pripravljajo i novitev kulturne sk Te dni bodo v pr< društvih in sindikatil: 25 delegatov za u; zbor skupščine ] skupnosti. Občinska ZKPO in Občinski t svet bosta izvolila delegatov. Tako bo 1 dikat v prihodnje i Tovariško srečanje z delavci v tuji- ni, ki je bilo pred novoletnimi prazniki v Celju, je vsekakor hvale vreden do- godek. Ne zato, ker so prazničnim do- pustnikom postregli s sendviči, s kap- ljico domačega in jim podbrusili pete s poskočnimi zvoki. S temi dobrotami So jih pričakali tudi domači. Organiza- torji So storili še več. Zbrali so k sre- čanju odgovorne uslužbence in referen- te, ki so pojasnjevali in tolmačili Qelo lebno vlogo pri oblikovanju Lilture v velenjski občini. nagrada vrtnarju Enega naj marl j i ve j ših vrt- arjev v Velenju, Alojza Ja- liča so ob podelitvi prizna- ja Velenju za najbolj ureje- 0 mesto v Sloveniji nagra- ili s tisoč novimi dinarji, ekleta pa so ga obsula z ro- ami. Prav je, da ae ob taki večanosti spomnimo ljudi, 1 so toliko ur žrtvovali ružbi mladega mesta zato, a bi bil kraj čim bolj estet- ko urejen. -v- več premogove- sa prahu toplar- ni ljubljana v ljubljanski toplarni se iritožujejo, ker ne morejo »ostreči potrošnikom z do- olj toplotne energije. Kriv- a je na prevozu premoga. Glavni dobavitelj tega je udnik lignita Velenje, ki je lede prevoza vezan na že- Bznico. Prevoz pa se je te tni izboljšal. Do 8. januar- a so vsak dan poslali toplarni 5 vagonov premogovega ►rahu. Sedaj ga laiiko dosta- ijo že 118 vagonov, medtem :o ga porabi toplarna dnev- lo 120 vagonov drobnih Tst. Po zaslugi železnice se edaj deponija drobnih vrst »remoga naglo prazni. 20 LET SAMO- UPRAVLJANJA t Na občnem zboru osnovne fedikalne organizacije v to- lami kovinskih izdelkov in .vami v Vitanju so hkrati »raznovali tudi 20-letnico de- Avskega samupravljanja. Od ,akih 50 zaposlenih v letu 1050 se je njihovo število do jtos povečalo že na 180. Naj- jolj kritično je bilo leto e>5;i, ko so govorili celo o i^cinitvi. Vendar so težave j^nile in danes razmišljajo 1» o povečanju proizvodnih Obratov, kajti sedanji prostor ^ hudo utesnjen. Ob tej pri- a,žnosti so delavcem ki so X podjetju zaposleni že več a>t 15 let, podelili ročne ure JI pismene zahvale. w JUBILEJ V KONUSU a slovesni seji centralne- delavskega sveta industrij, ga kombinata »KONUS« v v. Konjicah so slavili 20- lico delavskega samo- upravljanja. Najpomembnej- ša ugotovitev je bila to, da je v teh letih nekdanja majhna tovarna usnja zrasla v veliko industrijsko podjetje, ki v raanih obratih v Sloveniji za- posluje že okoli 2000 delav- cev. Ob tej priložnosti so raz- delili spomenice in ročne ure 77 delavcem in upoko- jencem podjetja, ki so bili v drugi polovici leta 1950 iz- voljeni v prvi delavski svet. V. L. szdl - v novo mandatno dobo Zadnjo soboto v januarju bo v Slov, Konjicah razširje. na seja občinske konference SZDL — verjetno zadja v tej sestavi in mandatni dobi. Med drugim bodo obravnava- li predlog sprememb našega družbeno-političnega sistema, I>a tudi predlog pravilnika za podeljevanje znakov OF. Februarja in marca bodo v konjiški občini letne konfe- rence krajevnih organizacij SZDL, takrat pa bodo volili tudi delegate za občinsko kon- ferenco, ki se bo predvidoma sestala že v aprilu. Glede na uzakonjeno reelekcijo bo le- tos potekla mandatna doba tudi nekaterim vodilnih funk- cionarjem te organizacije, ki so v njej aktivno delovali več let. opravičilo v prejšnji številki Nove- ga tednika smo objavili na 10. strani reportažo pod naslovom »Od mode do šampanjca in srečno 1971«. Ob reportaži smo objaviM tudi fotografijo, na kateri je tovariš Hubert Rautar, uslužbenec PTT Celje s svojo sestro. Pri izbiri fo- tomateriala za opremo re- ix>rtaže smo izbirali med starimi neopredeljenimi novoletnimi posnetki in novimi. Pomotoma je bila izbrana omenjena fotogra- fija. Ker pa je sestra to- variša Huberta Rautarja med letom umrla, se mu za neljubo napako vljudno opravičujemo. Do napake je prišlo zgolj in samo zaradi tehnične pomote. Uredništvo OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA Za oglase, objavljene pod oznako, napišite pi- smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem ovitku in z označbo oznake, prinesite ali poš- ljite na naš oglasni oddelek — Trg V. kongre- sa 10. Za te oglase nimamo naslova, zato ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje infor- macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi- gu ponudb prinašalec oglasa. Prosimo za do- brohotno razumevanje. OBVESTILO Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spre- jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih krajev bolnišnic zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja N TEDNIK. OGLASNI ODDELEK IN SPRE- lEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK. Ce- lje, Trg V. kongresa 10 GASILSTVA Gasilsko dmštvo Žalec pra- znuje letos 90-letnico ustano- vitve. Prvotno se je društvo imenovalo Požarna bramba njen prvi predsednik pa je bil Josip širca. Od leta 1881 je imelo društvo pomembno vlogo v raznih gibanjih, prav tako pa tudi v obdobjih obeh vojn. Preteklo soboto je ime- lo društvo jubilejno zborova- nje, na katerem je predsed- nik Kari Sarahovnik podal obračim za celotno obdobje odkar društvo obstaja, še po- sebej pa za preteklo leto, ki je bilo bolj ali manj uspeš- no. Svojo osnovno vlogo so v celoti izpolnjevali, niso pa uspeli kupiti nove avtocister- ne, zato ostaja ta nakup prva naloga za tekoče leto in pa oprema za reševaje o^ elementarnih nesrečah. Za letošnje — jubilejno le. to so si postavili zelo obse žen program. Seveda je naj- važnejša nabava avtocisterne in tudi prej omenjene opre- me. Oboje je nujno za uspeš- no opravljanje naloge, ki je drušh-u namen in dolžnost. Gasilci bi radi v tem letu pritegnili v svoje vrste čim več mladih, radi bi se kar najbolj številno in uspešno udeleževali pri gasilskih tek- movanjih, prepleskali notra- njost gasilskega doma in do- bili stanovanje za svojega šoferja v bližini doma. Ce bodo uspeli pri teh nalogah bo s tem pridobilo na uspeš- nosti tudi njihovo udeleževa. nje pri gašcmju požarov. T. Tavčar PETDESET PLODNIH LET Ob izteku lanskega leta smo v Celju bili priče skronmi slovesnosti ob praznovanju 50. obletnice dela Olepševalnega društva. Tako, kot je članstvo tega društva pol stoletja soustvarjalo, bilo nenehno prisotno pri oblikovanju in roj- stvu našega mesta, ne najdemo primere. Delo olepševalnega društva v Celju v resnici predstavlja mozaik, ki ni in nikoli ne bo končan. To pa zato, ker je dejavnost tega društva vsak dan prisotna, v tej ali oni obliki nezamenljiva, predvsem pa potrebna, če smo včasih s kan- čkom ironije spremljali določena stremljenija in težnoe, mo. ramo priznati, da je bogata bem uspehov tega društva toli- ko vzT>odbudnejša, ker gre za nesebičen odnos do življenja v mestu, ki je — naše. IVAN UMEK, 45 let član- stva: »Olepševalno društvo je eno izmed redkih, ki je po- leg ostale dejavnosti skrbelo tudi za dvig k^tume ravni kulturnozabavnih prireditev v Celju, čeprav je osnoima skrb društva za lepšo uredi- tev mesta in okolice, je bilo to društvo med redkimi, ki je uspelo organizirati tudi cenene izlete po domovini in v tujino. Uspehov je iz- redno oeliko. Pripodobe pa na vrednosti, če vemo, da vse delo temelji na golem amaterizmu in neizčrpni vo- lji članstva.« DUŠAN DOBERŠEK, 3 leta članstva: »Sodim med mlajše člane Olepševalnega društva. Menim, da se Celjani prema- lo zavedajo vrednosti dru- štva, ki je obenem tudi kon. certna poslovalnica in organi- zator dostojnega kultumoza- bavnega življenja v Celju. Po- leg temeljne dejavnosti dru- štva, to je skrbi za lepši vi- dez mesta, je prav Olepševal- no društvo v veliki meri pri- pomoglo, da je Celje že zdav- naj prebilo anonimnost v do- mačem in tujem turizmu.« LUDVIK COKAN, 10 let članstva: »Največja vrednost Olepševalnega društva je po mojem mnenju v negovanju tradicij, da bi Celje postalo v resnici lepo mesto. Uspehi društva so nedvomno veliki in za nas Celjane pomemb- ni. Svojstven delež društva pa je pripomogel, da smo počasi, čeprav s težavo, zdaj zopet iispeli v Celju prebu- diti zdravo kulturno zabavno življenje, saj prireditve, ki jih društvo organizira ali po- maga organizirati sodijo med naj kvalitetne j še.« JOŽE PELIKAN, član od ustanovitve: »V začetku smo imeli velike težave, saj je bi- lo problemov ogromno. Na prvi videz je kazalo, da ne bomo uspeli, vendar je iz- redna volja doprinesla k us- pehom, ki so vsak dan vidni. Poleg skrbi za lepši videz mesta, od vzbujanja ljubezni do cvetja, menim, da je ve- lik uspeh tudi v ohranitvi in zaščiti starega gradu, ki smo ga rešili pred popolnijtp pro- padom. Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvu, da so vsi uspehi plod amaterizma.« To je le nekaj mnenj članov, ki iz dneva v dim prispe- vajo svoj delež k uspehom društva. Med njimi so nekateri, ki so postali že pojem zaradi svoje pripravljenosti za delo, ki v okviru organizacije predstavlja velik delež. Danes, v času, ko vse bolj priznavamo nesprejemljivo dejstvo, da z amaterizmom ni moč doseči večjih in pomemb- nejših uspehov, je dejavnost Olepševalnega društva toliko vrednejša, ker ta »mit« razbija. Zato ob tem visokem jubi- leju tudi naše čestitke. J. SEVER • ko smo lani zgodaj spomladi posku- sili z rubriko »iščemo najbolj podobne dvojčke«, si ob največjem optimizmu nismo predstavljali, da bo bera tolikšna - kajti bila je večja, kot smo ji bili kos. • še bolj kot to, nas je presenetilo so- delovanje naših bralcev pri izbiri najbolj podobnih med najbolj podobnimi. »žiri« je prerastel število 1.500 članov. toliko pi- sem naš časnik še nikoli ni dobil. • obiskali smo štiri najbolj podobne pare po vaši izbiri, dragi bralci, ki ste jih presenetili s svojo izbiro. žrebanje sode- lujočih je določilo skromno število, ki bodo za trud nagrajeni. ostalim prisrčna hvala. • kakšno bo nadaljevanje naše akcije? berite! Golobove v Ljubnem smo, žal, dva dni prepozno obiskali. V soboto sta se poročili starejši sestri naših tretjeuvrščenih dvojčic. Golobova mama, na sliki z najmlajšima hčerkama Marto in Metko, je imela z možem Martinom deset otrok. Devet jih je živih, a dvojčici, petnajst- letnici, sta najmlajši. Več o tej družini, zlasti o dvojčicah ne povemo, kajti drugače ne bo ostalo nič ra veliko prireditev, ki jo priT>ravljamo. — ' KAKO SE JE RODILA IDEJA Pred leti sem v nekem češ- kem časopisu videl reportažo o sestanku večjega števila podob- nih dvojčkov. Zanimivo, sem ad mislil, F>otlej pva pozabil. Letos v začetku leta se mi je primerilo, da sem med vrati ene ^jljskih trgovin pridržal vrata brhki čmolaski, ki je vstopala, ko pa sem bdi že na pločniku, sem zagledal pred se- boj enak obraz. V trenutku sem pomislü, da imam privide, da Se mi slike pred očmi ponavlja- jo kot akord na pokvarjeni gra- mofonski plošči. Vrnil sem se v trgovine in videl oba »pri- merka« ob prodajnem pultu ... Pričakal sem ju na ulici, se otresel cagavosti, a tudi tista časopisna reportaža se mi je vrnila v spomin. Privzdignil to- rej klobuk, se predstavil... No, ne bom izdajal svojih po- klicnih metod. Srečanje se jo zaključilo na Savinjskem na- brežju, kjer sem ju ujel v ob- jektiv fotoaparata ob deblu vit- ke breze. To sta bili dijakinji srednje ekonomske šole. Cvetka in Marija Tašnerjevl iz Šmar- ja. Tisti dvojčici, s katerimi smo začeli iskati najbolj po- dobne dvojčke, petintrideseti v novoletm galeriji in peti po šte- vilu glasov naših bralcev: VEČ POKLICANIH KOT IZVOLJENIH Po objavi prvih dvojčic, C\'et- ke in Marija Tašner iz Šmarja, je začelo deževati slik, sporo- čil. Večkrat smo bili v zadregi, ker fotografije niso ustrezale. V predalu je nekaj desetin na- slovov, kamor so nas vabili, naj pridemo dvojčke slikat. 2al, ni- smo utegnili. Veliko je bilo fo- tografij dvojčkov pKxi pet let starosti, za katere smo rekli, da jih ne bomo uvrščali, ker so .si otroci te starosti podobni, tudi če niso dvojčki. Bolj malo je bilo dvojčkov srednjih in zrelili let Starčkov - nismo dobili. Do konca leta smo prišli do števil- ke 41. Skoraj nam je žal, da smo prenehali, kajti bilo bi jih še za eno leto. Pa kdaj drugič, čez leta. KAKŠNA JE BILA IŽBIRA IN KAJ VSE POVE? Izbiro najbolj podobnih med temi enakimi »krajcarji« smo prepustili bralcem. Skromne nagrade gotovo niso bile edini vzrok, da so nas po novem le- tu na pošti zasipali s pismi z oznako »dvojčki«. 1560 pisem smo dobili, če štejemo samo ti- ste, ki so, kot smo se domeni- li, glasovali samo za ene dvojč- ke. Veliko pisem smo »diskva- lificirali«, ker so vpisali več številk. Skoraj ni pKKlročja na našem območju, od koder bi ne bilo pK) nekaj objavljenih dvojčkov. Tudi izven celj.skega področja smo jih imeli. Toda zanimivo. Celje ni izbralo nobenega. Celj- ski dvojčki so dobili bore malo glasov. Zato pa je deževalo pi- sem iz Zgornje Savinjske doli- ne, iz Laškega, iz Šmarja. Mar to ni zanimivo? Kjer je toplo človeško in družabno vzdušje, tam so z glasovalnimi listki tekmovali, da bi njihovi dvojč- ki dobili čim več glasov, šte- vilo listkov za zmagovalno pe- terico dvojčkov odločno prese- ga možno število sorodstva in ožjega aianstva Ratejevim v Laškem smo sporočili o četrtem mestu v uvrstitvi njihovih dvojčkov Jureta in Marka šele zvečer, zato jih nismo mogli ob tej priložnosti ujeti v objektiv. Smo pa dobili posnetek iz- pred let, ko ju je ponosni očka takole podržal v na- ročju. Danes ju ne bi mogel več dolgo takole držati. In kako ste izbrali, cenjeni bralci? M.'^RICKA in SILVA ŠIMEN- CEVI iz Mozirja sta daleč od- skočili nad vsemi drugimi. Do- bili sta 349 glasov. Skoraj četr- tjno vseh. Dalmatinki MANDA in MARI- JA, p>odrobnejših podatkov žal nimamo, sta drugi z 256 glaso- vi. Teh dveh tudi nismo vedeli kje iskati, kajti baje sta celo v tujmi. MARTA in METKA GOLOBa VI sta spet iz Zgornje Savinj- ske doline, iz Ljubnega. 83 gla- sov sta dobili. JURE in MARKO RATEJ sta iz Laškega. Edina fanta med prvimi petimi sta p>ožela 76 list- kov. CVETKA in MARIJA TAŠ- NERJEVI iz Šmarja, dvojčici, ki sta lani začeli rubriko, sta peti po številu glasov. 68 bral- cev se je odločilo zanju. DEDEK ZA VSO RODBINO Iz Letuša nas je presenetilo pismo in v njem cel kup gla- sov. Steh smo in šteli in v spo- znanju, da utegne tSti v Letušu družina s 14 člani. Nemudoma smo se napotili tja, da spozna- mo to družino, Icakršnih danda- nes res ni veliko. Toda. V Letušu, v stavbi zadružne- ga doma, smo naleteli na ne- koliko drugačno podobo. Dedek Jakob, tast družinskega pogla- varja Štefana Gračnerja, je naš vnet in dolgoletni bralec. Moč- no so mu bili pri srcu dvojčki. Ko p>a smo povabili vse, da iz- berejo najbolj p>odobne, je de- dek Jakob obhodil svoje sinove in hčere, svoje vnuke in vnuč- ke, zete in snahe ter zbral nji- hova mnenja o tem, kateri se jim zdijo najbolj podobni. Ka- ko so izbrali, vidite na posnet- ku p>oslanega pisma. Dedek Jakob iz Letuša, ki je opravil prave volitve za dvoj- čke v svoji rodbini. IN KAJ ŠE BO Z NAŠIMI DVOJČKI? Zaenkrat samo skopK) sp>oro- čilo. V nedeljo, 7. februarja, bo- mo v Celju organizirali priredi- tev, ki jo bomo prenašali tudi prek radia Celje, na katero bo- mo povabili vse v tedniku ob- javljene dvojčke. Hkrati bomo razglasili izid naše ankete o ^ bin najboljš^a športnika. Samo še to, da bo zelo veselo, zabav- no, zanimivo in da bo prvih p>et parov dobilo izredno lepe na- grade. Toda o tem več prihod- njič. Le potrpite! JURE KRAŠOVEC (Nadaljevanje) Pri hišnih vratih je pozvonilo. Policaja sta prišla. Kemp je stekel v vežo, pa odprl šele, ko mu je zimaj odgovoril deklin glas. NovodošU so se zrinili skozi vrata Kemp jih je naglo spet zaprl. »Nevidni človek,« je razlagal Kemp v pretrganih stavkih. »Samokres ima. EK-a strela. Adye ubit. Ste ga videli? Na trati ...« »Adye?« »Adye.« »Prišli smo črez dvorišče,« je odgovorila služkinja. »Kaj pomeni to razbijanje?« je vprašal eden pohcajev. »V kuhinji je. Ce Ž9 ni. Sekiro je našed.« V trenutku je odmevala vsa hiša od silnih udarcev na kuhinjska vrata. Služkinja se je prestrašila in zbežala v obednico. Kemp je razlagal položaj. Vrata so padla . »Za menoj!« je za vpil Kemp in porinil policaja v obednico. »železo v roK.e!« Stisnil je svoje železo prvemu v pest in dal drugemu tisto, ki je stalo za pečjo v obednici. Sekira se je zavihtela v zraku. »Liop!« je uijel pohcao udarec z želeaom. Samokres je p>očil, krogla je preluknjala slilco. Drugi policaj je udaril po samokresu, kakor bd kdo lopnal po sitni osd. Zletel je na tla. Služkinja je planila k oknu obednioe ter ga hitela odpirati. Sekira se je umaknila na hodnik, se povesila in obvi- sela dva čevlja od tal. Culi so, kako je n©\'idni sopel. »Proč vidva!« je dejal glas iz praznine. >-'Z vama ni- mam ničesar opra^/iti! Kempa iščem.« »Mi pa iščemo vas!« je dejal prvi policaj, skočil in zamahnil z železom po glasu. Toda nevidni človek se je najbrž umaknil m železo je udaräo po stojalu za dežnike. Policaj se je opotekal. Tedaj se je dvignila sekira. Čelada se je razklala in policaj je zletel na tia kakor od strele zadet. Drugi iK>licaj je udaril po nevidni roki in zadsd nekaj mehkega. Bolesten vzklik se je čul, sekira je padla na tla. Stražnik je stopil na njo, iznova udaril, pa zadel v pi-a- znino. Tiho je ostal in poslušal. V obednici se je odpiralo okno. Nagli koraki so se 5ačuli. Nj^ov tovariš se je premakinil, sedel, in sd brisal kri z Uca. »Kie je?« »Ne vem. Udaril sem ga. Zunaj na hodniku stoji, ako ni zbežal p» stopnicah. Dr. Kemp!« Drugi policaj se je pobral na noge. Bosi koraki so za- šušteli na stopnicah. »Lop!« je udaril prvi policaj, pa zadel pünovo sve- tilko, ki je visela na hodniku. Skočil je po stopnicah, du bd zasledoval nevidnega človeka, pa si je premislil. »Dr. Kemp!« je zaklicad. Nihče se ni oglasil. »Dr. Kemp — to je junak!« je dejal tovarišu. Okno v obednici je bilo odprto, pa ne služkinje, ne Kempa nd bilo videti. Policaja sta dobila oba jako iznizito mnenye o Kem- povem pogumu. XXVIII UGNAN Gospod Heelas je bil Kempov sosed. Med oblego Kempove vile je miroljubni mož dremal na vrtu pred hišo. Gospod Heed as je bil eden tistih, ki niso hoteli vero- vati v »nevidnega človeka« in v dmge take neumnosti. Njegova žena je seve verovala. Sprehajal se je na vrtu, kot bi se na vsem svefu ničesar posebnega ne bilo zgodilo, in zadremal je v to- plem popoldanskem solncu, kakor je bil vajen že leta. Spal je, ko so žveniketala in se lomila okna pri sosedu, in se je mahoma zbudil, živo se mu je zdelo, da nekaj ni čisto v redu. Pogledal je tja h Kempu, ai mel očd in spet pogledal. Nato je postavil noge na tla in poslušal. Čudno. Hiša je izgledala kakor razdjana in zapu. ščena. Vsa okna polomljena, vse šipe potrte... »Prisegel bi, da je bilo pred dvajsietimi minutami še vse v najlepšem redu!« je m-rmral. Težek udarec n'2kje v bližini je pretresel zrak. Se je stal z odprtimi usti, ko se je zgodiüo nekaj povsem čudnega. Okno v pritličju sosedo^-e hiše se je süoma odprlo in Kempova služkinja se je prikazala v njem. In za njo je stal — dr. Kemp in. j€(j pomagal na okno. Služkinja je skočila z okna na tla, planila in izginila med grmičjem. Zanjo je skočil dr. Kemp, planil in izginil med grmičjem, se spet prikazal na trati in spet is^^nil. Koj nato je gibčno preplezal plot, skočil na cesto in zdirjal v naglih sikoldh, po griču navzdol proti njemu. Nem in začuden je gledal gospod Heelas te nena. vadne dogodke. Ko pa je ugotovil, da beži dr. Kemp proti njegovi liiši, se je zdramil. Nelca misel mu je prišla. »Hola! Nevidni človek! Torej je le res?« F*ri gospodu Heelasu je bila misel že tudi dejanje. Njegova kuharica ga je opaizovala izza okna in se čudila, ko je videla starega debeluharja hiteti preko vrta z vrto- glavo naglico dobrih petnajstih kilometrov na uro. In koj nato so loputala vrata, zvoncd so MicaU in glas go- spoda Heelasa je rjovel po hiši kakor glas zabodenega vola: Se nadaljuje strokovnjaki ameriške NA- SA trdijo, da je Luna velika strupena krogla. To prese- netljivo odkritje je sporočil dr. G. Taylor na sestanku, na katerem so razpravljali o analizi kamenin, ki jih je prinesla vesoljska ladja »Apollo 12«. Raziskave so pokazale, trdip, da vsebuje- jo kamenine z Lune doslej neznane strupene sestavine, ki So pomorile celo družino bakterij. Ni znano, če so te snovi nevarne tv/ii za člo- veka. V vsakem primeru pa: pozor pred kamni z Lune! Po atentatu v Manili, glav- nem mestu Filipinov, je pa- pež Pavel VI privolil, da bo odslej na svojih potovanjih nosil oklepno srajco. Sprva Se je upiral, potem pö so le prepričali. Papež bo no- sil jeklen jopič, ki ga ne more predreti krogla ali nož. Iz Manile pa so sporočili, da je atentator, bolivijski slikar Benjamin Mendoza, duševno normalen. To so ugotovili psihiatri, ki so ga po naročilu sodišča dalj ča- sa opazovali. Prijatelji ameriškega sena- torja Edwarda Kennedyju, brata pokojnega predsednika ZDA Johna Kennedyja, trdi- jo, da ženski člani družine zahtevajo, naj se Tedy nič več ne poganja za predsed- niško mesto. To naj bi zah- tevala njegova žena Joan, svakinja Ethel in celo nje- gova mati Rosa. Doslej je tu- ji tisk vedno poročal, da je prav ambiciozna mati, kljub temu, da so ji ubili že dva sina, nagovarjala tudi naj- mlajšega, naj kandidira mesto predsednika ZDA. Skupina znanstvenikov je v San Franciscu izdelala umetni rastni hormon. Priča- kujejo, da bo to pomenilo napredek pri obravnavanju raka, srčnih obolenj, slad- korne bolezni in motenj v rasti. Sovjetski inženirji so skon- struirali avtomobil bodočno- sti — avto na električni po- gon, namenjen mestnim vož- njam. Avto doseže 60 kilo- metrov na uro, eno polnjenje akumulatorja pa zadostuje za 100 km vožnje. Norman Borlaug, Nobelov nagrajenec za leto 1970, je razvil novo vrsto žita, ki je zelo odporno, hkrati py iz- jemno rodovittio. Angleški in nemški stro- kovnjaki za ribolov opozar- jajo, da so slaniki, dolga le- ta cenena ljudska prehrana v številnih deželah, zopet v nevarnosti, da izumre jo. Kri- ve so preveč učinkovite so- dobne lovske metode. Oči 15-letnega fayita, ki j^ umrl prejšnji teden na Cey- videti nekemu bolniku v In- lonu, bodo pomagale zopet diji. Z letalom so jih nam- reč prepeljal s Ceylona v ne- ko indijsko bolnišnico, kjer jih bodo presadili nekemu slepcu. Rim se je v zadnjih 15 le- tih pogreznil za 30 centimet- rov. Pogreza se torej veliko hitreje kot Benetke, ki se pogreznejo samo z 5 milimet- rov na leto. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED POLITIČNA, EKONOMSKA IN SOCIALNA STABILIZACI- JA XVIII. plenum CK ZKS je sicer prestavljen na konec meseca, toda v Sloveniji in Jugoslaviji se "čedalje bolj za- vzet», zlasti pa strokovno raz- pravlja o predvidenih spre- membah ekonomskega in po- litičnega sistema, o programu stabilizacije in o predlogu re- solucije o ekonomski politiki za letošnje leto. Dosedanje razprave so utrdile prepriča- nje, da je treba najbistvenej- ša vprašanja današnjega in jutrišnjega dne najprej stro- kovno ovrednotiti in šele po- tlej prenesti v tako imenovano politično sfero, če hočemo bi- ti vsaj to ix>t dovolj učinko- viti. Vse razprave poskušajo odgovoriti zlasti na dve po- glavitni vprašanji: kako raz- viti takšno socialistično ideo- logijo, perspektivo in gibanje, ki lx> nenehno oplajalo prak- so v najširšem pomenu bese- de in kako vpeljati takšen zgodovinsko voden in učinko- vit ekonomski sistem, ki bo sprotno in avtonomno reševal poglavitna gospodarska vpra- šanja. Odgovor na ti dve od- ločilni vprašanji je pravza- prav tisto, kar danes imenu- jemo družbena in gospodar- ska reforma. Analiza p>olpretekle dobe na- mreč kaže, da smo sicer do- segli zadovoljive rezultate v gospodarski rasti, v spreme- njeni produkcijski strukturi našega gospodarstva in da smo priča bis+venim spre- membam socialno-ekonomske strukture, toda nekatere stva- ri so postale tako zaskrblju- joče, da bi utegnile zavreti razvoj samoupravnega socia- lizma. Ena od takih stvari je na primer zelo razvita potrošni- ška miselnost, ki bi bila u- pravičena v naši državi mor- da pri 1000 dolarjih narodne- ga dohodka na prebivalca in s tem v zvezi privatizacija sredstev, ki jih drugje vlaga- jo v modernizacijo proizvod- nje, za gotovost jutrišnjega dne. MEDSEBOJNA ZADOLŽE- NOST CX)SPODARSTVA. Spor med jeseniško železarno In Združenim železniško trans- EX)rtnim podjetjem iz Ljublja- ne zaradi plačila dolgov, je znova boleče opozoril na ne- likvidnost slovenskega in ju- goslovanskega gospodarstva, la pojav, ki ga menda pozna- no samo mi. Nelikvidnost po- snamo v Jugoslaviji že deveto leto, medsebojna zadolženost podjetij pa se suče okoli ne- caj bilijonov S dinarjev. Zrca- li se tudi v slovenskem go- spodarstvu. Po zadnjih pKJdat- äh Službe družbenega knjigo- rodstva je trenutno v Slove- li j i položaj takle: terjatve so konec septembra larasle na 16.554 milijonov di- larjev, dolgovi pa na 11.521 nilijonov; v začetku tega me- seca je SDK morala blokira- i žiro račune 101 delovni or- ganizaciji; tekoče izgube slo- renskega gospodarstva so se ani povzpele v devetih mese- ;ih na 45 milijonov, izgube iz precejšnjih let pa lahko za- okrožimo na 200 milijonov. Napadli obrold investicijskih jdplačil so konec septembra mašali 71 milijonov, odplači- la, ki bodo zapadla naslednje mesece, pa se vrtijo okoh 307 milijonov in torej pyomenijo hudo bremenitev dohodkov v prihodnjem obdobju. še in še bi lahko naštevali, toda že te številke zgovorno pričajo, da neMkvidnosti še reševati nismo začeli, kaj šele da bi jo uspešno omejili. Za tako stanje je kriv neizdelan gospodarski sistem in neod- ločnost tistih, ki bi morali pravočasno ukrepati. 14. oktobra 1969 je na pri- mer o tem hudem problemu razpravljalo predsedstvo Zve- ze komunistov Jugoslavije. Zvezna skupščina je tedaj raz- mišljala o nekaterih ukrepih, da bi nelikvidnost, zlasti pa medsebojna zadolženost jugo- slovanskega gospodarstva od- pravili. Toda takrat sta se ob- likovali dve različni stališči. Eni so zahtevali, da je treba takoj presekati gordijski vo- zel jugoslovanske nelikvidno- sti, saj bi vsako odlašanje ne pomenilo nič drugega, kot do- voljevati, da nesposobni žive na račun sposobnih, bila bi kazen za vse tiste, ki so se borili in si izborili reformo. Drugi so opozarjali, da samo z likvidacijami ali prisilno u- pravo ne rešimo niti gospo- darske, še manj pa politične tn socialne plati problema. Zagotavljali so, da morajo imeti ukrepi tudi socialne in gospwxlarske prvine, da ne bi bilo treba kasneje popuščati ali odstopati. In ker ni pri- šlo do soglasja, smo sicer sprejeli nekaj ukrepov, ki pa zaradi neodločnosti in neiz- delanosti niso niti omejili, ni- ti zaustavili nelikvidnosti ju- goslovanskega gospodarstva. VSAKDO SEBI NAJBLIŽJI Ali res »samo jalove besede«? - Pomagaj si sam in... - Zgoraj so uresničili več nalog kot spodaj »Kmetje ne verjamejo več ne besedam, ne popisanemu papirju.« Tako je zapisal v lanski zadnji številki Dolenj- skega lista v rubriki To stran ste napisali sami! F. M. iz Krupe pri Semiču. Naštel je stvari, s katerimi kmetje niso zadovoljni, žal pa ni navedel niti enega pri- mera, ali so kmetje kaj sto- rili ali vsaj kaj poizkušali, da bi se obljubljajoče bese- de spremenile v dejanja. ' Podobno mislečih kmetov je veliko. Menijo, da bi vse stvari morala urediti druž- ba. Vendar ne občina, a še manj kmetijska organizacija, temveč neka višja in širša družba, v kateri njim ne bi bilo treba sodelovati. Republika pa je že uresni- čila ali pripravlja zakon o re- gresiranju obresti pri poso- jilih kmetom, o ustanovitvi stabilizacijskega sklada za živinorejo in o označevanju kakovosti vina. Zakon o go- zdovih je dopolnila tako, da bi lastniki gozdov imeli več samoupravnih pravic. Kme- tijstvo je izdatno podprla tudi z denarjem. Lani mu je dodelila iz proračuna skoraj za polovico več sredstev kot prejšnje leto, in sicer za re- gresiranje obresti, premira- nje mleka, pospeševalno služ- bo in kot prispevek k anui- tetam kmetijskih organiza- cij za odplačevanje kreditov. Določila je tudi prispevek v stabilizacijski s^^' Po mnenju mnogih kmetov so med najbolj perečimi vpra. šanji carina na uvožene kme- tijske stroje, cene kmetijskih pridelkov in živine ter sta- rostno zavarovanje kmetov. Republiški organi že pri- pravljajo vse potrebno za uvedbo starostnega zavarova- nja. Iz republiškega prora- čuna bo dobivalo precejšnji prispevek, da kmetje ne bi bili preveč obremenjeni in da ne bi predolgo odlašali. Carine na uvožene stroje pa ne more določati republika, a zveznim organom je že predlagala spremembe. O od- kupnih cenah kmetijskih pridelkov in živine pa bi se kmetje morali predvsem do- govarjati s svojimi kmetij- kimi organizacijami aU še bolje v njih. Spodaj, v kmetijskih orga- nizacijah je bilo uresničenih najmanj priporočil. Marsikje je še vse po starem. Zato tudi take cene, pomanjkljiva kmetijska pospeševalna služ- ba in premalo načrtrui pro- izvodnja. S preusmerjanjem redkih kmetij ni moči zado- voljiti vseh kmetov. Taka or- ganizacija je za zasebno kmetijstvo preozka. Ko smo ugotovili, da s sa mo kritiko ni moči stvari spremeniti, se jih je treba lotiti po znanem reku »Po- magaj si sam in« — včasih so rekli »bog ti bo pomagal!« zdaj pa lahko rečemo — »družba U bo pomagala!« Družbeni organi so sprejeli dobre resolucije in predpise. Te pa je treba uresničevati. Ne le na vrhu, tudi spodaj. O delu kmetijskih organizacij pa lahko odločajo le njihovi kolektivi in kmetje. AU kme- tje res že odločajo? Sedanji zadružniki — kolektivi kme- tijskih zadrug — skrbijo le ali predvsem za lastne kori- sti. Vsakdo je sebi najbližji. Zato tudi kmetje morajo bolj odločno uveljavljati svoje pravice na domačem »tere- nu«. JOŽE PETEK ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Prvi mož svetovne diplomacije, generalni sekretar Združenih na- rodov U Tant, je napovedal, da ne kani ostati na svojem položaju po- tem, ko mu bo konec leta iztekel mandat. Z mednarodne politične scene se bo tako imiaknila oseb- nost, ki je nemara bolj kot kdor- koli drug spoznala, kako težko je urejevati sporne zadeve v današ- njem zapletenem svetu. To še to- liko bolj, ker so Združeni narodi ustanova, ki se ne more opirati na silo in ki se mora proti njej boriti zgolj s potrpežljivostjo, modrost- jo, kompromisi in prepričevanjem. Nedvomno je U Tant v svoji man- datni dobi nekajkrat spoznal, kako brez moči je organizacija, ki jo je vodil — čeprav tega javno nikoli ni hotel priznati. In v trenutku, ko odhaja, ali se vsaj pripravlja na odhod, je nemara na mestu vpra- šanje: koliko so Združeni narodi res to. kar ponazarja njihovo ime in koliko vpliva imajo na reše- vanje izredno zamotanih proble- mov današnjega sveta? Odgovor ne more biti črno-bel; ni moč reči, da ustanova ni nič drugega kot samo paradna institucija. Toda prav tako ni moč trditi, da je vse- lej učinkovita in uporabna. Bliže resnici je trditev, da je učinkovita tedaj, kadar se želje in stališča ve- likih ujemajo in neučinkovita sko- rajda v vseh ostalih primerih ... žalostna ugotovitev pa je, da je slednjič še vedno vse nreveč- Ne- mara bo U Tantov odhod znova obudil prizadevanja za izboljšanje delovanja Združenih narodov, če- prav ni preveč verjetno, da bi ta- ka prizadevanja kaj kmalu tudi rodila obilne sadove. Kajpak je tudi prezgodaj napovedovati, kdo bo njegov naslednik — ne zato, ker bi manjkalo morebitnih kan- didatov, marveč zato, ker bo težko najti takega, ki bi ustrezal zahte- vam in željam vseh tistih, ki od- ločajo o njegovem ustoličenju. 62- letni Burmanec U Tant je prišel na mesto generalnega sekretarja v Združene narode leta 1961 po smrti Daga Hamarskjoelda in od tedaj je vodil svetovni parlament med njegovimi dobrimi in slabimi časi — pri čemer je bilo slednjih skorajda več. Združena arabska republika je dočakala svoj veliki trenutek, ko so v Asuanu svečano odprli veli- kanski jez, gigantsko stvaritev, ki je terjala deset let izjemnih na- porov in veljala okroglo milijardo dolarjev. Jez je odprl predsednik El Sadat, slovesnosti pa se je ude- ležil tudi ugledni gost iz Sovjetske zveze, Nikolaj Podgorni. To je bilo tudi več kot samo simbolično zna- menje sovjetske prisotnosti v tem delu sveta — brez nje naposled Egipčani zelo verjetno tudi ne bi mogli uresničiti projekta, ki je bil eden izmed življenjskih ciljev Ga- mala Abdel a Naserja. Naser je ven- darle živel toliko časa, da je doča- kal uresničitev svojega sna — jez so namreč v grobem dokončali še za njegovega življenja. Asuan ne bo pomenil za Egipt samo ogrom- nih količin električne energije ter vodo na velikanskih, doslej brez- plodnih površinah. To bo spome- nik moža, ki ga ni več, pa tudi več kot otipljivo znamenje sovjetskih interesov in prizadevanj velikega —-h^kesa ookrovitelja. Kambodža še vedno izgoreva v plamenu vojne in zadnja poro- čila govore o ofenzivi vladnih sil, ki jih vodi polkovnik Chantarang- sey, stric nekdanjega šefa države,, princa Norodoma Sihanuka. Ni verjetno, da bi sedanja ofenziva Stria uporniško moč Sihanuku zve- stih gverilcev, čeprav je mogoče domnevati, da bo vsaj začasno oslabila njihov pritisk. Vlada v Phnom Penhu je v težavah in kako velike so, najbolj izpričuje dejstvo, da Američani razmišljajo o zrač- nem moštvi, po katerem naj bi v Kambodžo prihajalo orožje in oprema za vladno vojsko, če se bo to uresničilo — in ni nobenih izjemnih zadržkov — se bodo Ame- ričani, ki se počasi vendarle umi- kajo iz Vietnama, še bolj anga- žirali v Indokini. To bi bila nespa- metna poteza za Washington, toda ZDA zaradi svojega prepričanja, da morajo biti »varuh« tistih, ki jim preti »komunistična« nevarnost, najbrž ne bodo pustile, da bi Si- banukove (ali katerekoli druge) čete zasedle Phnom Penh. To pa ne daje prevelikih obetov za sko- rajšnji mir v tem delu sveta. TELEGRAMI MARIBOR — Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru se je začela glavna obravnava protd Božu Hr- kaču, bratu na smrt obsojenega Miiljenka Hrkača, ki je pred do- brima dvema letoma in pol v be. ograjskem kinu »20. oktobar« v Balkanski ulici z diverzijo povzro- čil hudo tragedijo, in trojici so- obtoženih, ki so krivi za pripad- nost ustaSki organizaciji in za ■rorzantske akcije. Obtoženi od- klanjajo krivdo za \'se zadeve, za katere jih bremeni obtožnica. Izreki Gospodar da hlapcu priznanje, denar pa obdrži sam. Mnogi ne nosijo obleke, pač pa ona njih. Ni vse mlado, kar šteje malo let in ni vse staro, kar šteje veliko let. Nov sovjetski veleposlanik Za novega sov j et skega veleposlanika v Juge slaviji je Prezidij vrhovneg sovjeta ZSSR imenoval član CK KP SZ Vladimirja Stjepi kova. Novi veleposlanik j doktor zgodovinskih znanos in kandidat ekonomskih ve< Dalj časa je delal v mosko^ ski partijski organizaciji, t urednik uradnega sovjetske^ glasila Izvesti j a in načeln oddelka za propagando C KP SZ. Imenovanje take! človeka kot je Stjepakov : novega ambasadorja v Jug slaviji kaže, kako pomembi je za sovjetsko državo in pi tijo Jugoslavija in njena so alistična ureditev. NAGRADA V,,PRAVE ROKE" presenečenje in navdušenje v družini branka volfa z brega, ki je pre- jel »tednikovo nagrado«. »Ne vem, kako bi to imenoval, naj bo sreča, za me- ne in mojo družino predstavlja presenečenje, saj mi ie nacrada omogočila premakniti rok za opremo sta- novania,« pravi 42-letnl pismonosa BRANKO VOLK, doma z Brega v Celju, ki je prejel nagrado »Tedni, ko vi pari«. Branko Volf, ki je naroč- nik Tednika že 17 let, kolikor je poročen, nam je povedal, da je skupaj s člani driižLne nekajkrat prebral svoje ime v časniku, kjer je bilo objav- ljeno sporočilo, da je nagra- jenec. V strahu, da ni žrtev tiskarskega škrata, ta se po njegovem mnenju rad poigra v časopisih, je čakal na do- datno sporočilo. Zdaj je strah odveč, kajti denar je že pri- spel, Volfovi pa šo ga dodali prihrankom, s katerim si mi- slijo opremiti stanovanje. Pred štirimi leti sta z ženo toliko prihranila, da sta z ne- kaj posojili kupila svoje sta- novanje na Bregu. Ob skrom. nih dohodkih, ki jih je za^ služil Branko z raznašanjem pošte po Gaberju in zdaj Dol- gem polju ter žena z delom v Narodnem domu, jima ob treh otrokih, najstarejša je stara 17 let in učenka zadnje, ga letnika obrtne šole, ni ostalo dovolj denarja za Ojp- remo stanovanja. Branko, ki je rojen v Jur- kloštru, šele zdaj meni, da si je ob večletni štednji ustvaril z družino topel dom. O avto- mobilu ne razmišlja, ker zanj — nima denarja. Pravi pa, da bi včasih rad sedel vanj, saj so dolge poti, ki jih vsak dan opravi ob raznašanju po- šte, najdaljše v slabem vre- menu. Pri svojem delu je marsikaj lepega doživel, bili pa so tudi trenutki, ko je ob izročeni poštni pošiljki bil priča žalosti in tragedij. Ta- ko, kot je to vsak dan v življenju. Za Tednik se je odločU za- to, ker mu prinaša največ ve- sti iz domačih krajev. ,Z njim je zadovoljen in vestno zbi- ra naročnike. O kritiki ni ho- tel govoriti, ker pravi, da svojega darovalca ne smeš obirati ... USPEHI GORNJE SAVINJSKE TURISTIČNE ZVEZE priznanja 13 turističnim delavcem. zahteven program, od katerega je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj turizma v mozirski občini. v soboto dopoldne je bil v Mozirju prvi redni obč- ni zbor Turistične zveze Gornje Savinjske doline. Po analizi enoletnega dela so ugotovili, da je bila upravi- čena ustanovitev te organizacije. Ing. Branko Korber je pripravil izredno zahteven in vsebinsko bogat pro. gram dela, ki vnaša novosti v dosedanjo turistično de- javnost mozirske občine. Ugotavljajo, da je turistično gospodarstvo preveč razbito in posamezni kraji pre- malo povezani med sabo. V živahni razpravi, ki je te- meljila na izredno izčrpnem programu bodočega dela te organizacije, ki ga je pripra- vil dosedanji predsednik ing. Branko Korber, so udeleženci ugotavljali, da je delo turi- stičnih društev v mozirski občini v rahlem stagniranju. Gre za dejstvo, da društva ob sorazmerno majhni druž- beni pomoči niso kos rešiti vseh problemov, s katerimi se srečujejo. Po uspeli politiki vlaganj v gostinske objekte in privatne hiše za pridobitev tujskih sob, je nekaj let nazaj moč opaziti, da je teh naložb vse manj. Po drugi strani pa vkljub naporom, da bi v ob- čini uspeli urediti enotno po- litiko turistične propagande, dotok gostov in njih razpore- ditev, jim to ne uspeva, ker doslej niso uspeli vzpostaviti posebno delovno mesto po- klicnega delavca, ki bi za to skrbel. Gre za delavca, ki bi skr- bel za enotno načrtovanje ra- zvoja, enakomerni razpored gostov po posameznih krajih in za enotno tržno p>olitiko. S tem bi se izc^ili prime- rom, da so v nekem kraju v konici sezone goste odkla- njali, v drugem kraju pa je bilo na voljo mnogo tujskih sob. Prav tako še zdaj ni ja- sno, s kolikšnim nočitvenim posteljnim fondom v resnici razpolagajo, saj so ugotovili, da 30.000 nočitev, kolikor so jih lani dosegli, še zdaleč ne pomeni dejanskih možnosti. Med drugimi gosti, ki so se udeležili občnega zbora, sta bila tudi dr. Danilo Dou- gan, predsednik Turistične zveze Slovenije in prof. Zo- ran Vudler, tajnik Celjske tu- ristične zveze, ki sta v svo- jem prispevku k razpravi po- udarila pomen in vrednost tu- rizma za gospodarstvo obči- ne. Dr. Dougan je ob koncu izročil 13 turističnim delav- cem mozirske občine prizna- nja zi\'eze, s katerimi so jih odlikovali za njihovo doseda- nje delo. Zlati medalji sta dobila Ante Tevž in Fani Mu- tec, srebrne Valentin Vider, Jože Deberšek, Franc Steiner, Franc Plesnik, ing. Branko Korber in Peter Jež, brona- ste pa Ivan Zupan, Marija Poljanšek, Jožica Knapič, Loj- ze Javomik in Mimica Golau- šek. js Dne 22 12—1970 ob 23.30 uri Je prišla v štore pri Celju nepoznana ženska. Osebni opis: stara ok- rog 35 let, visoka 157 cm, srednje razvita, svetlo-ko- stanjevih, redkih las, kra- tko pristriženih, podolgo- vatega obraza, modrih oči, velikega nosu, zelo pomanjkljivih zob, brada naprej štrleča. Na levi strani vratu ima malo opazno 4 cm dolgo braz- gotino. Na glavi ima ka- rirasto ruto, rjavo-rdeče barve ter bele nianse. Oblečena v rdeče kari- rasto bluzo, modro kari- rasto obleko, letni sivo- drap plašč s podlogo čr- no-belimi kvadratki in še zimski temen plašč s čr- no podlogo. Obuta v vi- soke črne čevlje a gumi- jastimi podplati in tem- no sive raztegljive noga- vice. O sebi ne daje nobenHi podatkov. Sedaj se naha- ja v Domu oskrbovancev Novo Celje. Prosimo vsakogar, ki Jo pozna, da sporoči podata ke o njej Domu oskrbo- vancev Novo Celje ah naj- bližji postaji milice. REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE IGRE „NAJBOLJ PODOBNI DVOJČKI" v ponedeljek, 18. januarja smo v našem uredništvu iz- vedli žrebanje nagrad na- gradne igre »Najbolj podobni dvojčki«, žrebali sta dvoj- ici, ki sta bili kot prvi par objavljeni v Novem tedniku, komisiji pa je predsedoval naš tehnični urednik Jože Cegnar. Nagrade prejmejo: 1. nagrada 150,00 din Ivan Jug, ömolica 33, Šentjur pri Celju; 2. nagrada 100,00 din Ani- ca Lubej, Vüharjeva 3 Ce- lje; 3. nagrada 80,00 din Marija Kos, Stenica 25, Vitanje; 4. nagrada 60,00 din Po- lonca Kukovič, Nova vas 8, Slovenske Konjice; 5. nagrada 40,00 din Tere- zija Jelen, Gotovlje 47, Žalec; ter 10 celoletnih naročnin Novega tednika, katerega bo. do brezjplačno prejemali: Ivan Jager, Migojnice, Griže; Anton Mimik, Ljubečeva 52, škofja vas Pri Celju; Pavla Martinuč, Trubarjeva lO/I, Celje; Pavla Marzidovšek, Žagaj 5, Ponikve pri Grobel- nem; Dragica Malinovsky, Trubarjeva 12, Celje; Marija Frece, Babna reka 34, Vin- ski vrh. Gorica pri Slivnici; Pavla Zdovc, Udmat 8, La- ško; Silava Golob, Tratna 5, Gorica pn Slivnld; Ludvik Fartelj, Ul. Bratov Mravlja- kov 9, Celje in Majda Matja- šič, Vudule 25, Svetelka^ Dramlje. Prvih pet, to je denarne nagrade, bomo poslali po po- šti, Novi tednik pa bodo iz- žrebanci pričeli prejemati takoj. Čestitamo! Pa si poglejte muhavost žreba. Niti malo se ne pokri. va z možnostjo p>oslanih pi- sem. Poglejte jo krivično sre- čo! Nobenih nagrad v Zgor- nji Savinski dolini. Skoda. Res škoda. emo vas zabava - emo nagrajuje Vsakoletne propagandne akcije imajo dvojni pomen — povečujejo prodajo in seznanjajo potrošnike s pod- jetjem. Za sobne peči pa so v EMO pripravili tudi po- sebno akcijo, v katero so vključili vse kupce tega izdelka. Lani so se v EMO odločili, da bodo nagradili sto- enega kupca katerekoli peči. ZbiraU so nagradne kupo- ne in jih 17. decembra v Sarajevu vključili v končno žrebanje. Ob tej priložnosti je bila v Sarajevu zabavna prireditev pred skoraj tisoč gledalci, p>oslovnimi part- nerji iz Bosne in Hercegovine in zvestimi potrošniki. Prireditev je lepo uspela, saj so bili številni gledalca z njo več kot zadovoljni. Ob tej priložnosti so izžrebali sto kupcev, ki so dobili praktične nagrade iz proizvodnega programa EMO, prvo nagrado — avtomobil Austin-IMV 1300 — pa je dobil Milič Raškovid iz Tolmina. V garnituri kuhinjske posode za štiri osebe najde gospodinja vse, kar potrebuje tiskovna konferenca v sarajevu 17. decembra je bila v Sarajevu še tiskovna konfe- renca, ki se je je udeležilo 18 novinarjev radia, časo- pisa, televizije in Tanjuga. Predstavniki EMO so novi- narjem govorili predvsem o proizvodnem programu, o programu razvoja podjetja in o velikem izvoznem poslu v zvezd s podpisom jKjgodbe o izvozu konteiner- jev. Odziv na to informacijo je bil v jugoslovanskem ti- sku izredno vehk, saj je novico o velikem uspehu EMO objavila večina našega časopisja. darilo ni na prodaj Prvo nagrado avtomobil AUSTIN-IMV 1300 je dobil Milič Raškovič iz Tolmina, Žagarjeva 4. Dne 25. decembra 1970 je bila v podjetju opravljena primopredaja. Avtomobil je predal generalni direktor Rado Bremec. Prepričani smo, da se je screča nasmeh- nila pravemu. Tovariš Raškovič je podoficir, zastavnik Srečni dobitnik prve nagrade Milič Raškovič si * ženo ogleduje »Austina\< na meji. To odgovorno službo opravlja že 16 let in vsak dan se vozi z mopedom v službo več kot 20 km. žena je gospodinja, imata pa' 4 otroke. Doma je iz Istoga na Kosmetu, že dolgo pa živi v Sloveniji. Na vprašanje, ali bo avtomobil prodal, je odgovoril, da se darilo ne prodaja. Srečno vožnjo, tovariš Raškovič! 10. Kjer je nafta, tam je tudi prepir! Počili so streli, sfrčale so granate - pa ne po Paradižni- kovih! Vojaki 80 se usekali med sabo. Naša potnika sta seveda nemudoma izkoristi- la zmedo. Napolnila sta rezervoar s sočno nafto in jo urnih koles odkurila s prizorišča. - Lepo sva se umazala! je pričela Klara, ko sta drdrala po puščavi. Je ni čistilnice, ki bi nama tole očistila . . . Taka je bila Klara! Vse je opazila, samo bist- venega ne. Kdo se meni za madeže, če si sredi razbeljene puščave, če žge sonce naravnost na teme in če ni za ped senčice, kaj šele kožar vode sto kilometrov naokoli! - Umiram od žeje! je zastokal Paradiž Seveda, mačka imaš! je ugotovila Klara. Pare nik pa je zaustavil vozilo, da popije vodo iz dilnika. OCVIRKI BREZPLAČNI Brezplačnih koncertov v naravi smo navadno vajena blizu ribnikov in mlak. Saj se razume, za kakšne koncerte gre, to- da oni dan je za pKxio- ben »koncert« poskrbela lupina golobradih šo- larjev in to kar opoldne ob cvičku v restavraciji »Na-na« v Stanetovi uhci. Opozorila natakarice jih niso mogla prepričati, da bi odnehali, kaj šele, da bd jih prizadela opozori- la drugih gostov. »Ce gospKxiom m kaj všeč, naj pridejo sem,« si je dajal duška 17-letni smr- kolin in že so družno začeli »vžigati« pesem za pesmijo, kakršne v javni lokal pač ne sodijo. KAKŠNE VONJAVE! Stanovalci ▼ 107. stano- vanjskem bloku na Dol- gem polju (drugi vhod) bi lahko mimo zahtevali pri točkovanju določeno število minus točk in s tem nižjo najemnino. Iz kletnih prostorov se na- mreč širijo tako nevzdr- žne vonjave, da si človek dobro premisli, ali naj sploh nadaljuje pot po stopnišču navzgor. MI NISMO NIC KRIVI »Slišim, da se Celjani pritožujete nad mačehov- sko politiko domače ban- ke do gosp>odarstva,« me je ustavil na glavni ave- niji v Žalcu domačin. »To je tudi naša banka, mi nismo za vse to nič sokrivi, verjemi. Tudi Savinjčani bi lahko z vami vred zabrenkali kar se denarja tiče na iste stnme, prmej!'< KOBILA IN ZMAJ Simbol Slovenskih Ko- njic je bela kobila, ki kot edini lik polni kra- jevni grb. Konjičani so na to ponosni, čeprav je na ulici težko srečati belo kobilo. Očitno pa bodo še ponosnejši, saj so pred dnevi dobili kot priznanje za Konus ljub- ljanskega zmaja. Presne- to, Konjičani imajo se- daj kobilo in zmaja. ŽREBANJE NAJBOLJ PODOBNIH DVOJČKOV In še prizor z žrebanja 1560 »volilnih listkov«. So- delovali sta CVEIKA in MARIJA TAŠNER, dvojči- ci, s katerima smo začeli naše iskanje najbolj po- dobnih dvojčkov, ki pa so jima bralci z glasovi pri- sodili peto mesto med 41 dvojčki. CESTNI DAVEK ALI KAJ? v silovitem trčenju na ce- sti med Rogaško Slatino in Rogatcem je umrl voz- nik tovornjaka. To je bilo eno najhujših trčenj v zadnjih letih, saj so ma- terialno škodo cenili na 20 milijonov starih dinarjev. Januarja preteklo leto so v prometnih nesrečah umrle štiri osebe, letos že tri. Nas bodo takšne slike grozotnih prizorov razbi- te in okvrvavljene pločevi- ne izučile? Foto:. UJV Celje UNIVERZALNI RAZRED Takšnale je ena boljših učilnic v šoli »Antona Aš- kerca« v Rimskih Topli- cah. Prostor je hkrati gar- deroba, v glavnem odmo- ru jedilnica, v slabem vre- menu telovadnica, skratka univerzalen... (Foto: Stane Kužnik) V R K M K Do konca tedna bo prevladovalo oblačno in južno vreme. V pre- sledkih padavine, v ni- žinah kot dež. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva: Celje. Laško m Žalec — Uredništvo in uprava Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Urejuje Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože C-egnar — NOVI TEDNIK izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Informacije propaganda Celje — Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša na- ročnina 60 din — Tekoči račun .S07—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-60 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00 BASEN O DEDIŠČINI živel je m'urn, o katerem se je razširil glas, da ima veliko premoženje. Ko so to zvedele živali, so začele tekmovati med seboj, kdo se mu bo bolj prikupil. No- sile so mu hrane, opravljale namesto njega vse delo, murn je samo užival in pel. Nekoč pa mu je padel na glavo kostanj in murn je poginil, »žalujoče« živali so se več dni prepirale zavoljo dediščine, ko pa so prišle v murnovo luknjico, so ugotovile — da je bil drobni pevec bolj reven kot so bile same. Basen ki je namenjena otrokom, ima še tale po- duk: tako se zgodi tistim, ki bi si radi kaj pridobili na račun dragega. 000 Kdo ve, če je junak iz moje zgodbe poznal basen o murnu in pohlepnih živalih?! Prav gotovo pa je do- bro poznal življenje in navade ljudi, ki se že več let niso zmenili zanj, pa čevrav jim je bil nekoč storil veliko dobrega. Bilo je lani in zgodilo se je na našem območju. Mož je že več mesecev več ali manj nepokreten ležal v domu oskrbovancev. S svojimi sosedi je bil v dolgih, pustih dneh premlel že vse, kar so imeli povedati in zda) so bile ure še daljše in megla zunaj velikega ok- na stare graščine še bolj siva. Tu in tam je vzdušje prekinil kajc redek obisk, ki pa se je vselej ustavil pri drugi, tretji ali četrti postelji. Do njegove ni pri- šel nihče. Pa se je možu nepremičJiega telesa toda še živah- nega duha porodila misel. Zaupal jo je nekomu iz vodstva podjetja in kmalu so v številne kraje odroma- la neznatna, pisma v plavih kuvertah. že naslednjo nedeljo se je pred domom oskrbovan- cev ustavil najprej en, nato dva in tako naprej — do dvanajstega avtomobila! Nekateri so imeli celo regi- strske tablice iz sosednje republike! Okrog postelje moža v kotu pa se je kar trlo obiskovalcev. Bili so to elegantni možje, še elegantnejše dame in ljubki otroci. Prišli so žarečih lic, nosili so cvetje in škatle z bonboni... Potem pa je tmjprej odpeljal prvi, pa drugi, tretji — in tako naprej do dvanajstega avtomobila! Tisti, ki so sedeli na mehkih sedežih, so bili rdeči v obraz — kdo ve, če samo zaradi jeze?! Mož v postelji v kotu pa se je smehljal To sicer ni bil smeh veselja, malo škodoželjnosti je že bilo vmes. Toda — mi mu ne bomo zamerili. Morda nam je prav zato povedal, kaj je pisalo v tistih neznatnih modrih pismih Bila je preprosta novica o dediščini iz Amerike in o njem, ki naj bi bil edini dedič. Pa še to je dodal, da se mu bliža zadnja ura in da U ven- darle rad še enkrat videl svoje sorodnike! 000 žal se basen o murnu razlikuje od zgodbe, kj sm.o jo zapisali, v tem, da je murn zadnje dni svojega živ- ljenja preživel v izobilju in ljubezni — pa čeprav sa- mo navdezni. Naš mož pa je po obisku zaživel spe' Po starem, življenje ni pravljica — niti basen ni' J. B.