Političen list za slovenski narod. 7 Po posti prejeman velja: Za eelo leto predplačau 15 ?ld :a pol leta 8 ,,«., za četrt leta 4 rl«., za jeden N«*°*nino In oznanila (i n . e r a t e) vsprejema upravn.Hvo in ekspediclja v V n h * -T \f, , k „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. „ , , v administraciji prejeman velja: £ D , . 3 Za celo leto 12 *ld., za pol le'.a 6 gli., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 »M. * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (rid. 20 kr. več na leto. ' T Vredništvo je v KemenlSklh ulicah st. 2 I. 17 Posamne Številke po 7 kr. __. . _ „ Izh,Ua V8ak dan' ,zvzemsi nede'i« ^ praznike, oh pol 6. uri popoldne Vredništva t e 1 e f o n - i t e v. 74. *5*tev. 45. Letnilc XXVI Slavnostna seja deželnega zbora kranjskega. Danes se je na slovesen način vršila slavnostna seja deželnega zbora kranjskega. V tej seji je bila na dnevnem redu jedina točka predlog posl. dr. P a p e ž a , S c h \v e g e 1 n a in dr. T a v-čarja, da dežela Kranjska po posebnem odposlanstvu deželnega zbora izrazi svoje čestitanje in izjavo neomejene vdanosti in hvaležnosti povodom 50Ietne cesarjeve vladarske slavnosti. Predlog, ki so ga podpisali vsi člani deželnega zbora, sc glasi: Podpisani predlagajo, dež. zbor naj sklene: Predsedstvo dež. zbora kranjskega in členi dež. odbora, ter trije členi, katere je voliti iz treh kurij dež. zbora, se odpošljejo kot deputacija na najvišji cesarski dvor in se jim naroča, najpokornejSe čestitati v imenu dež. zbora in vseh prebivalcev vojvodine kranjske Njegovemu cee. in kr. apoetolokomu Veličanstvu , najtrnlost- ljivejšemu cesarju in vojvodi povodom izredne in srečne svečanosti preslavnega 501etnega vladarskega jubileja, potrditi neomahljivo zvestobo in udanost, ki trdo in nerazdružno vežeti že stoletja deželo našo s presvetlo cesarsko rodovino, in izraziti čustva neomejene ljubezni in uda-nosti, kakor neizmerne hvaležnosti, ki navdajejo vse prebivalstvo te dežele radi neizčrpne milosti in blagohotnosti presvetlega vladarja in gospodarja dežele, ter pred najvišjim cesarskim prestolom izraziti presrčno željo našo, naj bi Božja previdnost nam ohranila še mnoga, mnoga leta preljubijenega cesarja in vladarja v blagor domovine, države in Njegovih zvestih narodov. LISTE K. Josip Juraj Strossmayer. Životopis. (Dalje.) Kapelan. Meseca julija leta 1836 je dovršil Strossmayer svoje bogoslovske študije v Pešti, vendar ni mogel biti takoj posvečen, ker ni imel potrebne kano-nične starosti in je poleg tega bil bolehen. Kot vrlega klerika ga vzame tedaj tisto leto biskup Kukovič s seboj na popotovanje, da nekoliko okreva in si od duševnega napora oddahne. Kukovič je šel v Karlove Toplice, a Strossmayer je ostal na Dunaju pri frančiškanih in čakal na bis-kupa, da se z njim domov povrne. Popotovala sta na vozu in pot je trajala celih 14 dni. V bakon-skem gozdu, v katerem je takrat hajdukoval gla-soviti harambaša Šobri Janoš, in v neki kalvinski vasi pripetila se jima je nezgoda, katere se biskup Strossmayer še danes spominja. Med tem je dosegel potrebno kanonično starost in si tudi na zdravju precej opomogel. Zato ga dne 12. februvarija 1838 posveti biskup Kukovič v subdijakona, dne 15. v dijakona, a dne Deželni glavar Detel a otvori sejo z na stopnim govorom : Visoki deželni zboi! Stoletja so pretekla v večnem teku časa, ne da bi bili narodi širne Avstrije imeli slično priliko kakor letos, ko proslavljajo petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva, in katerim se pridružujejo presvitlemu cesarju vedno zvesto vdani prebivalci kranjske dežele. Božja previdnost je ohranila dolgo dobo let presvitlega cesarja v blagor in srečo Avstrije, in nadjati se smemo, da se bo izpolnila najiskre-nejša želja avstrijskih narodov, da Bog ohrani presvitlega cesarja do skrajno meje človeško starosti, v blagor cele Avstrije. (Živahni: Dobro-klici.) Nadaljuje nemški: Današnja slovesna seja deželnega zbora vojvodine Kranjske ostane v njeni zgodovini velikega zgodovinskega, neminljivega pomena, ker bode pričala, da so sinovi kranjski brez razliko strank združeni v čustvih neomah-Ijive zvestobo in ljubezni do prevzviSenega vla- ja, katvicgu naj vncuiogooiil :>,.0 i....... ruje in blagoslavlja. Ta čuvstva izrazimo z na-udušenimi klici: Slava presvetlemu cesarju ! (Poslanci naudušeno zakličejo trikrat slava in hoeh.) Ko se je pričel predlog čitati, vstali so vsi poslanci, došli v slavnostnih oblekah, ter stavek za stavkom burno odobravali predlog in na koncu s slava klici na cesarja pritrdili soglasno predlogu, na kar je deželni glavar konstatoval, da jo predlog soglasno vsprejet. Baron Hein pa resniea. »Kaj je resnica, naša človeška resnica?« tako modruje po pravici Nejaz Nemcigren. »Pravijo, da jo nekoč malce zaspala. Tedaj sta ji pod-teknili tekmovavki, slabost in-zlobnost, svoji hčeri: zmoto in laž. Ko se je resnica predramila, se 16. v mašnika. Mladega duhovnika pošlje na to biskup kot kapelana v Petrovaradin. kjer ostane do oktobra 1840. V Petrovaradinu se je mladi Strossmaycr vsled učenosti in svoje ljubeznjivosti vsem prikupil, tako da je spomin na Strossmayerja tam še dolgo in dolgo živel. Prve odlične osebe Petro-varadina in duhovniki, od njega mnogo starejši, so se poganjali za njegovo prijateljstvo. Septembra meseca leta 1840 nastane med Strossmayer-jem in njegovim župnikom dr. Antonom Mihalicem nesporazumje in mladi Strossmayer poprosi za premeščenje. Vrh tega gre 7. oktobra sam v Dja-kovo in zvečer istega dne poprosi biskupa Kuko-viča, da ga premesti iz Petrovaradina, a najraje vidi; da ga pošlje na Dunaj, kjer hoče položiti doktorat iz theologije, česar ga je bil prosil že poprej. Biskup Kukovič — ki ga je poprej tako rad imel — sprejel ga je precej ostro, skoro osorno, in mu ukazal, naj se vrne v Petrovaradin. Stross-mayer, ki je prenočil pri tedanjem djakovskem župniku Mihaljeviču, je bil jako vznemirjen ter je celo noč prebil v molitvi, in ko je drugo jutro odmaševal, zapisal je v svojem zapisniku v latinskem jeziku te-le besede : je razveselila hčeric, nji Iako podobnih, a skoro, toda prepozno, jo spoznala, da to nista pristni njeni hčeri. Od tedaj se bije neprestana vojska mod resnico in med zmoto in lažjo, in tega boja ne bo nikoli konec, ker zmota in laž so veljavita za resnico ter sta resnici tako podobni, da človeški rod, ki plačuje stroške te vojske, često no ve, ali nam narekuje gola resnica ali razgaljena laž, kaj verjemimo!« To modro modrovanje nam je prišlo na um, ko smo čuli o dogodkih, ki jih je bila priča zad njo dni naša deželna zbornica. Bila se je za~8 neprestana vojska mod resnico in lažjo in r'4?a-Ijena laž se je veljavila za resnico. Naš i>l'0tl I)a bo plačeval stroške. Zakaj ker je v tej vojski bil tudi cesarski namestnik — in veliko žaljenje bi ^i'0- ko si le mislili, da cesarski namestnik na Kranjskem laže — zato bodo plemeniti možje sodili, da je lagal našega naroda zastopnik. In zares, tako je že sodil plemenit mož — grof Barbo. Na naši ....... . -------- ^ ..i,„„,ici, jo imeno- val ta plemeniti mož narodnega zastopnika kanonika Kalana — lažnika! Naš zastopnik — lažnik? To je huda obsodba! Huda obsodba ne le za njega, ampak tudi tudi za naš narod ! Toda seveda ! V tej vojski je bil tudi cesarski namestnik, in grof Barbo si ni mogel ni tiho, kamo li na glas misliti, da bi bil baron Ilein lagal! Kaj torej? Težka stvar je, težka! Mi cenimo poslanca Kalana, mi imamo globoko spoštovanje do njega resnicoljubnosti. Nam no more priti niti na um, da bi bil ta mož lagal, lagal, ko se je šlo za čast in avktoriteto vladnega zastopnika. Toda njemu nasproti je stal v tej vojski sam cesarski namestnik, »Vedno sem rad molil, zlasti pa nocojšnjo noč; in zato, če smem gledati v prihodnjost, namenil me je Bog za velike reči.« Ta stari listek nahaja se sedaj v akademiji na posebnem pergamenu prilepljen in raztolma-čen od samega biskupa. In čudno! Komaj je Strossmayer dobro odmaševal, pride mu poziv, naj sc takoj poda k biskupu. Dospevši v dvorano zapazi, kako mu Kukovič gre nasproti in kako veselo obrača neko pismo. To je bil dopis, katerega je prinesla večerna pošta in v katerem cesarski dvorni župnik Feigerle naznanja, da jo cesar Ferdinand dne 30. septembra istega leta vsprejel Strossmayerja v višji duhovniški zavod pri svetem Avguštinu na Dunaju. Ko razvidi Strossmayer, za kaj se gre, in vspodbujen po nočni molitvi, položi Kukoviču roko na ramo in reče: »Vedite, Prevzvišeni, da sem jaz vaš naslednik.« Kukovič so na to razjezi, stopi za korak nazaj in reče: »Ah, kako predrzen mlad človek!« In vendar, kako lepo se je pozneje to uresničilo in kako je Kukovič sam pomagal in odločno zahteval, da naj Strossmayer postane škof! (Dalje sledi.) in kdo bi se upal trditi, da je baron Hein — lažnik ? Vemo, da je baron Ilein liberalec. Znano nam je, kako se je »Slovenski Gospodar« opetovano čudil, da mi na Kranjskem tako ljubimo barona Ileina. Ni nam tudi ne zakrito, da pa baron Hein ne ljubi Slovencev in posebno še ne katoliško-narodne stranke. Toda ko bi liberalec, naš zoper-nik, tudi mogel lagati, pomisliti nam je, da je baron Hein ne le liberalec, ampak tudi — cesarski namestnik ! Kje je torej resnica, a kje laž? Težko je soditi o tako kočljivi stvari. Morda bi morali bridko obžalovati, da smo tako na glas mislili, kakor bi dejal grof Barbo. Prepustimo sodbo narodu. Povejmo, kaj je bilo, in narod naj sodi! Prva stvar: Poslanec Kalan je v ponedeljek obžaloval, da je vlada prepovedala nedolžno igro »Nemški ne znajo!« in dejal: » . . . obžalujem to zlasti, ker je odlok ravno tisto provzročil, kar je hotel preprečiti, namreč razburjenost, in da so po-služim tega izraza — politično demonstracije.« Vlada je namreč dejala, da se je bati v društvu »Zveza«, ko bi se igrala ta igra, političnih demonstracij, in zato je igro prepovedala. Kanonik Kalan je torej dejal, da je marveč prepoved vzbudila v društvu razburjenost, ali, kakor se izraža odlok, »politične demonstracije«. Baron Hein je na to odgovoril: »On (Kalan) je rekel, ne vem, ali je res, ali ne, pa on je rekel, da je vzrok onih demonstracij, ki so se prigodile v »Zvezdi«, bila prepoved.« Poslanec Kalan: »Tega nisem rekel,« namreč da je bila prepoved kriva demonstracij v »Zvezdi«. Baron Hein: »Vi ste to rekli.« Poslanec Kalan: »Ni res!« ^ron Hein : »Vi ste to rekli, in to meni kaže tudi, ku, je ji provzročitelj tiste demonstracije, in to je on stranka, katere voditelj je gospod poslanec kan.njk Kalan.« Potem je izgovoril še več besed, o taterih pozneje. Včeraj, to je v četrtek, je klub katoliške narodne stranke zahteval, da se o vsej stvari pre- boro javno irj O-lnuno afanr>nrr!»fi*ni In stenogram je pričal, da kanonik Kalan besede »v Zvezdi« nikdar ni izrekel. In vendar je zašla v uradni list in celo v »Corre-spondenz Bureau«. Baron Ilein je izjavil, da njegove besede niso bile naperjene proti katoliško-narodni stranki in da obžaluje, da so se napačno tolmačile. Na nedeljske demonstracije pa je mislil zato, ker mu kaj drugega ni bilo znano in ker mu je župan Hribar med demonstracijami naznanil, da bi demonstracije koj prenehale, ako se prekliče prepoved igre. Poslanec Hribar se je pa vzdignil ter kon-štatoval, da to ni res, da med demonstracijami ni sporočil deželnemu predsedniku, naj prepoved prekliče in da bo potem konec demonstracij, ampak da mu je že v nedeljo naznanil, da smatra prepoved za skrajno ponesrečeno, in mu svetoval, ako še ni ekspedirana, naj se ne ekspedira. To je eno — in narod naj sodi! Grof Barbo je v ponedeljek kanonika Kalana zato imenoval lažnikom, narod pa naj sodi, kdo je lažnik! Druga stvar: V ponedeljek je baron Hein v svojem govoru žalil poslanca Kalana, češ da ni vreden, ali da njegov govor ni vreden, da bi zaradi njega izgubil še več besedij. Posl. Kalan je odgovoril, da poslanci niso voljeni, da bi jih vladni zastopniki samopašno inzultirali. Deželni glavar Detela je grajal, da je posl. Kalan rabil nedostojne izraze. Posl. Kalan : Obrnite se na ono stran ! Deželni glavar : Gosp. deželni predsednik ni rekel nič nedostojnega. Poslanec Kalan : Rekel je, da nisem vreden, da bi mi odgovarjal. To je žaljenje! Katoliško-narodni klub je zahteval v četrtek pojasnila. Posl. dr. Papež je izjavil v imenu kluba kat. narodne stranke, da je vladni zastopnik žalil posl. Kalana, ko je rekel, da posl. Kalan ni vreden, da bi mu odgovarjal. Baron Hein je zopet obžaloval, da se je stvar tako tolmačila, ter glede osebne žalitve posl. Kalana trdil, da je zadnji stavek tako govoril, da ni bilo nobene osebne žalitve. Rekel je, pravi, da govor poslanca Kalana ni več vreden. Zapisnikar je p rečital govor po stenogramu in v stenogramu je bilo zapisano: »Več besed jaz mislim, da gospod Kalan ni vreden«. To so dejstva — in narod naj sodi, kje je resnica, a kje laž! Zato, ker je kan. Kalan to trdil, kar trdi stenogram, pisan vpričo barona Heina po njega vse paznosti vrednih besedah, zato ga je, našega zastopnika, na naši rodni zemlji g r o f B a r b o imenoval 1 a ž n i k a. Obžalujemo, da zbornica ni sodila, komu gre več vere, ali uradnemu stenografičnemu zapisniku in pričam, ali pa spominu tistega, ki mu ni več ljubo, kar je govorila iz njega strast in sovraštvo. Nam se to zdi demoralizacija! Baronu Ileinu vsa čast, ki mu gre, a s troški narodne časti in v svojo sramoto ne bi smeli pokrivati drugih golote! Deželni zbor kranjski. XIII. seja dne 24. febr. Ob l/» 11 • uri deželni glavar Oton Detela otvori sejo; vlado zastopa dež. predsednik eksce-lenca baron 11 e i n. Ko je bil prečitan zapisnik zadnjejseje, pre-čitata posl. dr. Papež kot načelnik kluba katol. narodne stranke in posl. Povše kot predsednik katol. polit, društva in osrednjega odbora katol. narodne stranke izjavi, kateri smo že včeraj objavili. Zapisnikar nato prečita dotični odstavek iz stenograličnega zapisnika. V o d o p rti v n i zakon. V imenu upravnega odseka poroča poslanec dr. Tavčar o prošnji več obrtnikov sodnega okraja tržiškega, da bi se dopolnil § 17. dež. vo-dopravnega zakona z dne 15. maja 1872 1., ter predlaga: Deželni zbor prizna živo potrebo, da se eks-propriacija dovoli tudi pri električnih napravah, katere goni voda, ter odstopa peticijo deželnemu odboru z naročilom, da zadevo presodi in v bodočem zasedanju stavi primerne nasvete. — Obvelja. Agrarne razmere. Pri tej točki je bila daljša razprava glede agrarskih operacij. Razprave so se udeležili poslanci Božič, Hribar, Lenkh, Povše, deželni predsednik in poročevalec Lenarčič. Vsprejeta je bila resolucija posl. Božiča, ki se glasi: Glede nadrobnih razdelb skupnih ekvivalentnih gozdov na Notranjskem naj c. kr. deželna komisija za agrarske operacije povsod jednako-merno postopa, ter da ondot, koder je to iz gozdnogospodarskih ozirov potrebno, dotična dovoljenja za nadrobne razdelbe izdaje in da se zemljemersko osobje za agrarske operacije v okviru kredita primerno pomnoži in pri tem na prosilce ozira, ki so slovenskega jezika zmožni.« Dalje je bila vsprejeta nastopna resolucija posl. Kalana: Visoka vlada se pozivlje, da z ozirom na veliko pravno in gospodarsko-zgodovinsko važnost starih katastralnih listin — map, parcelnih zapisnikov, indikacijskih tabel — vse potrebno ukrene: 1. da se te listine ohranijo in 2. da se spravijo na splošno dostopnem kraju ali v li-cejalni knjižnici, ali pa v deželnem muzeju. Razne podpore. V imenu finančnega odseka poročata posl. M u r n i k in dr. P a p e ž o raznih prošnjah za podpore. Podpornemu društvu slušateljev na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju se dovoli 30 gld. Prošnja občine Slavine za posojilo za šolske namene se s priporočilom izroči deželnemu odboru. Posl. Zelen toplo priporoča to prošnjo ter izrazi željo, naj bi se hitro rešila. Dalje se deželnemu odboru v primerno rešitev odstopijo prošnje I. Adamiča v Ponikvah za podporo pri očiščevanju požiralnikov na Rašici; občine Črnomelj za deželni prispevek za vodovod ; posestnikov vasi Pšenična Polica v občini Cerklje, iz Kala, Strekljevca in Amote za vodovoda; istotako prošnja vasi Gor. Oskoršnice. Prošnja občine Št. Jurje pri Šmariju se izroči dež. odboru s priporočilom, naj bi glede uravnave tamošnjih voda pričel priprave. Poslanec K o š a k to prošnjo toplo priporoča z ozirom na sklep 1, 1895. Te vode delajo vedno večjo škodo in zadnji čas je, da se potoki uravnajo, kedar se bode uravnaval tudi potok Veliki Breg. Prošnja županstva v Slavini za vodovod, katero toplo priporoča posl. Zelen, se izroči s priporočilom deželnemu odboru v rešitev ; istotako prošnja županstva v Vrabčah za vodnjak v vasi Selo. Prošnja županstva na Raki za vodovod se izroči dež. odboru z naročilom, da že v prihodnji proračun vstavi potrebno svoto za ta vodovod. Prošnjo podpira posl. Pfeifer rekoč: Že dne 18. jan. 1896. je dež. zbor spoznal potrebno, da so preskrbi Raka s pitno vodo, ter privolil za napravo vodovoda na Raki 30°/0 prispevek v pokritje dotičnih na 4586 gl. proračunanih stroškov, toraj znesek je 1375 gl. 80 kr. iz dež. sredstev pod tem pogojem, da dež. odbor predloženi načrt vodovodne naprave spozna za primernega. Ta načrt pa ni ugajal dež. odboru — kakor je to naglašal g. poročevalec, treba je bilo toraj skrbeti za drugi načrt, ki pa še ni izdelan. Stroški naprave tega vodovoda po novem načrtu so od dež. inženirja zra-čunani na 14.600 gl. s pristavkom, da se novi načrt izdela v kratkem. Ker je za 1. 1898 določena svota dež. prispevka za napravo vodovoda žalibog že porabljena za druge vodovode, tako da za letos ni mogoče dobiti dež. prispevka za raški vodovod, izrečem željo in prošnjo, da se 1. 1899 omogoči dež. prispevek, ker je do tje lahko izdelan novi načrt. Prošnjo podpira poslanec L.e n k h ; dežel, odbornik Povše pojasni, zakaj se delo ni že pričelo. Prošnja županstva v Idriji za vodovod se izroči dež. odboru v rešitev. Prošnja vasi Vel. Osilnik pri Turjaku za vodnjak se izroči dež. odboru z naročilom, da dovoli primerno podporo. To prošnjo priporočata posl. Višnikar in Pakiž. Posl. dr. Papež, ki je poročal o gorenjih prošnjah za napravo vodovodov in vodnjakov, poroča tudi o vodnjakih v Ambrusu in okolici. Zbornica sklene, da se že letos naredi jeden vodnjak v Ambrusu za poskušnjo in se potem prihodnje leto nadaljuje z vodnjaki v Suhi Krajini. Razne stvari. Vsprejet je bil načrt zakona o preložitvi in razširjavi dež. ceste Radna-Mokronog-Vel. Loka med km. 17-500 in Mokronogom. Posl. Modic poroča o prošnji občine Ilre-novice Gorice za izločitev iz senožeškega okraja ter združitev s postojinskim ter predlaga : Prošnja se izroči deželnemu odboru z naročilom, da to vprašanje prouči, v slučaju potrebe v to svrho odpošlje člana dež. odbora ali dež. uradnika, da se osebno o vsem prepriča in da v prih. zasedanju o tem poroča. Poslanec Jelovšek poroča o prošnji županstva Studenec in nekaterih posestnikov, da bi se okrajna cesta, ki pelje od Studenca do Kožuha, uvrstila mej deželne ceste. Poročevalec prizna potrebo te uvrstitve in jo toplo priporoča; vendar deželni zbor ni mogel konečno o tem sklepati, ker je manjkalo mnenje cestnega odbora. Obvelja predlog, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da poizve mnenje cestnega odbora in deželnega stavbenega urada in o tem poroča v prihodnjem zasedanju. Konečno poroča poslanec Modic o prošnji županstev v Dol. Logatcu in v Rovtah, da se ne zgradi cesta z Rakeka v Dol. Logatec. Obvelja predlog, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru v rešitev. Konec seje ob 3. uri popoludne. Politični pregled. V Ljubljani, 25. februvarija. Deželni zbori zaključijo v najkrajšem času svoje sedanje zasedanje in celo nižjeavstrijski deželni zbor, o katerem se je vedno trdilo, da bo zboroval najdalje časa, dovrši svoje delo najbrže že 2. marca. Precejšnji del deželnih zborov je že nastopil počitnice in mej temi so tudi trije večji, namreč gorenjeavstrijski, ki je včeraj zaključil se-sijo, moravski in gališki. Večina sedaj še zboru-jočih deželnih zastopov se peča z deželnim pro- računom in nekaterimi manjšimi zadevami. Češki deželni zbor bo poleg tega razpravljal še o adresi, ako se je namreč včeraj popoludne doseglo potrebno sporazumljenje. Tudi v kranjskem deželnem zboru je ta zadeva šo nerešena in je današnja slavnostna Beja najbrže pokopala vsako misel na kako rešitev adresnega vprašanja. Še bolj kočljiva, kakor adresno vprašanje, pa je volilna preosnova za deželni zbor. Le prav malo je deželnih zborov, ki so se v tem zasedanju pečali s tem vprašanjem, še manje pa število onih, ki so to zadevo rešili povoljno in v smislu opravičenih zahtev deželanov. Razun nižjeavstrijskega deželnega zbora, ki je v tej zadevi še nekako naj-' bolj pravično postopal, se je malokateri deželni zastop dotaknil te bodeče rože in še to tako rahlo, da se jej ni zgodilo prav nič zalega. Največ, kar se je v tem oziru sklenilo, je uvedba direktnih in sem ter tje tudi tajnih volitev ter morda konečno še neznatna pomnožitev mandatov v tej ali oni obstoječi deželnozborski skupini. Delovanje deželnih zborov v tem oziru pač ni vredno nobene posebne pohvale. Organizacija poljskega kluba. Poljski klub gališkega deželnega zbora, kateremu pripadajo sicer vsi poljski deželni poslanci, kateremu pa je dosedaj vendar le manjkalo posebne tesne organizacije, se je sešel na povabilo načelnika poslanca Javvorskega k posebni seji ter pri tej seji vsprejel nastopno resolucijo: V vsaki zadevi, ki je večje važnosti v narodnem oziru, posebno pa v vsakem jezikovnem vprašanju, je takoj sklicati poljski klub, ako se namerava vložiti kak predlog glede takih vprašanj; deželni odbor v takih slučajih ne more sklepati, dokler mu ni znan odlok poljskega kluba, posebno pa deželni odbor ne more v tem oziru pričeti nikakih pogajanj s poslanci rusinske narodnosti, dokler ga ni v to pooblastil poljski klub ; v vseh takih slučajih sme načelnik poljskega kluba sklicati sejo, ne da bi mu bilo treba čakati na poziv klubovih članov. — V jednem oziru je torej ta določba na svojem mestu, ker krepi organizacijo poljskega kluba. Toda iz posamnih odstavkov je razvidno, da jo preveva nekako sovraštvo napram rusinskemu narodu in njegovim zastopnikom, katerim se s tem odvzame vsaka priložnost, delovati v dež. zboru v korist svojega naroda, in se bodo smele obravnavati le stvari, ki jih bo odobril poljski klub. Proti temu bodo gotovo nastopili zastopniki tlačenega in skoro brezpravnega rusinskega naroda v deželnem in ako bo potrebno tudi v državnem zboru. Vsakemu narodu se mora pa res privoliti toliko prostosti, da sme slobodno vsikdar in povsod zagovarjati svoje težnje. Obsojeni Zola nastopi, kakor poročajo njemu prijazni listi, takoj svojo kazen, ki je — mimogrede bodi omenjeno, — najvišja, kar jih določa dotični francoski zakon. Tiskovni zakon iz 1. 1881, ki se je vporabil proti Zoli, namreč določa zapor od osmih dnij do jednega leta in denarno kazen od 100—3000 frankov ali jedno obeh kaznij. Zapor nastopi Zola baje vsled tega takoj, ker ne mara še nadalje razburjati javnega mnenja in da ložje v miru dovrši že započeti roman o dogodkih zadnjih dnij. Tlači ga neki le jedna skrb, ali mu bo v ječi na razpolago nizek pripraven stol, na katerem bo lahko pisal novi umotvor. Nov dokaz, s kakimi bedastimi malenkostmi se sedaj na dolgo in široko peča židovska klika. Obsodba »prvega« literata je umevno kar največ razburila vso židovsko socijalistično kliko. »Z obsodbo ni prizadet Zola«, piše »lladical«, »temveč le resnica sama. Porotniki so podlegli terorizmu vlade in po »umazanem« časopisju zapeljanega moba.« »Generalni štab je zmagal«, trdi »Petit Republique«, »zveza sablje s kropilnikom obhaja zmagoslavje.« Druga glasila te vrste se nadjajo, da se sedaj povrne mir in bode vlada sedaj razumela, kako preprečiti verske, civilizacije »nevredne« boje. Trezno sodeče prebivalstvo in pa še ne do cela podkupljeno in ne z židovskim denarjem vzdrževano časopisje pa sodi vse drugače o tej rešitvi Zolinega vprašanja in dokazuje, da je ravno s tem znova potrjena obsodba Žida Drey-fusa, ki je tako izpadla, kakor jo je pričakoval narod že tekom razprave, pri kateri Zola ni navedel nobenega dokaza za svoja razžaljiva in sramotilna sumničenja. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. februvarija. (Novoliuonovani knezoškof mil. gosp. dr. Anton Jeglič je sinoči došel v Ljubljano ter prenočil pri prevzv. knezonadškofu in se danes z brzovlakom odpeljal na Dunaj h kanoničneniu procesu. Stolni kapitelj se je novemu vladiki poklonil pod vodstvom mil. stolnega prošta, kateri je svojega novega knezoškofa pozdravil ter mu izrazil udanost in pokorščino. Nato jo izjavil novo-imenovani knezoškof, da ni niti pričakoval, da mu bo katerikrat zapustiti Sarajevo, da pa hoče, ker je tako Božja volja, svoje moči posvetiti v blagor mu izročeno škofije in se zanaša na vsestransko podporo stolnega kapiteljna in č. duhovščine. (Afera posl. Kalan Barbo.) Začetkom redne seje deželni glavar Detela po prečitanju zapis-nisnika izjavi, da so so glede afere posl. Kalan-Barbo v to dotični gospodje žo danes pred sejo posvetovali, a je ne še dovršili, zagotavlja pa, da se bo ta zadeva gotovo pred sklepom zasedanja konečno rešila. Na to je izjavil posl. Kalan: Jaz sem hotel danes govoriti pri verifikaciji zapisnika ter označiti svojo stališče nasproti izjavi posl. grofa Barbo v zadnji seji, ki je bila za me še bolj žaljiva nego njegovi vmesni klici, zlasti še zato, ker jo je spregovoril posl. Barbo deloma tudi v imenu svojih somišljenikov. — Ker pa je deželni glavar izjavil, da so se v to določeni gg. poslanci (Detela, Murnik, dr. Papež in dr. Schallerl s to zadevo že danes bavili, a je šo no dovršili, zato izjavljam, da so danes ne poslužim svoje pravico govoriti liri verifikaciji zapisnika današnje seje, da si pa pridržim pravico pri verifikaciji zapisnika prihodnje seje o tem označiti svoje stališče, ako se za mojo osebo ta zadeva častno ne reši. (Deželni zbor kranjski) ima prihodnjo sejo jutri popoludne ob 4. uri in zadnja seja jo pa v ponedeljek dopoludne. (Za vzajemno delo.) Danes smo prejeli od g. župana občine Smihel-Stopiče nastopno brzojavko: »Občinski odbor velike občino Šmihel-Stopiče je soglasno izrazil iskreno veselje vsled dognane sprave obeh slovenskih strank. Bodi ta sprava za-rija jasnejše bodočnosti slovenskega naroda!« (Ob priliki petdesetletnice cesarjevega vladanja) se razdeli, kakor poroča neki ogerski vladni list, pet milijonov bronast h kolajn mej častnike in moštvo aktivne armade. Poleg teh prejmo ta spomin tudi vsi na dopustu bivajoči ter oni neaktivni vojaki, ki so vsaj osem let služili v vojaški službi. Kolajne nosile bodo na jedili strani podobo vladarjevo, na drugi pa letnici 1848—1898 in bodo pritrjene na svilenem rudečem traku. Vsi oni častniki, ki služijo 50 let, ter vsi podčastniki s petindvajsetletno aktivno službo, dobe od jubilejnega dne nadalje iz zasebne cesarjeve blagajne ravno toliko milostno plačo, kakor znašajo njih sedanji dohodki. (Odprto pismo z Gorenjskega.) [Konec] Pri tacih krajevnih, političnih in socijalnih razmerah se nikakor ni čuditi, da je ta oster, omamljiv nemški duh prešinil tudi nekatere ljudi, katerih za jedenkrat no imenujem, tako, da si štejejo res v pravo čast in ponos, ako se morejo v elitni germanski družbi gibati in čivkati v blaženem jeziku, katerega glasi omamljajo srce in pojo slavo-speve boginji Freji. Tukaj je doma finesa, tukaj olika, tukaj modrost, tukaj neminljiva slava. Toraj Slovenca komaj poglej, če te vidi kak Nemec, drugače bo zamera. Take vrste ljudem je naravno, ako hočejo biti vredni potomci svojih starodavnih praočetov, jedino zaželjena nebeška "VValhalla, zato ne potrebujejo krščanstva in nikakega spolnovanja njegovih zahtev, to je za ljudi nižje vrste, druge narodnosti. Vsled tega jim niso ondotni duhovni nič kaj pri srcu. Pa meni se to ne dozdeva prav nič čudno, posebno pri takih odnošajih. Ljubše bi jim bili imenitni, germanski Albruna ali Vel-leda, katere že časih omenja. Pa kdor hoče biti prav German, poprijeti se mora prvotne germanske silovitosti, poprijeti tudi starogermanskega kulta (bogočastja). In to so kristalni Germani na Savi iz vse svoje duše in moči. Znano Ti je gotovo iz lastne izkušnje, da takrat tudi drugi udje na telesu niso posebno za delo sposobni, če je glava bolna, in da ne morejo posamezni udje, ako je sicer človek zdrav, nič zoper svojo gospodovalko, zoper voljo storiti. In kaj naj rečem drugega kakor to, da mora biti tisti, ki ne ovira takega ravnanja svojih podložnih, dasiravno bi lahko to storil, če bi mu bilo kaj na tem, jednakega mišlenja, posebno če se vsega tega z veseljem vdeležuje in mu je druščina ljudij poprej omenjenega kalibra najljubša. Res, nekateri ljudje spreminjajo svojo barvo kot kameleon. Zdaj so kažejo take, drugič drugačne, kakor jo ravno prav. In to naj bodo značajni možje'? Tukaj bi bila v resnici potrebna: eine Reformation an Haupt und Gliedern. Če Ti niso imena ondi bivajočih, bolje gospodujočih velikanov znana, Ti jih pa ob drugi priliki povem. Mogoče, da se ne bodeš malo začudil in boš nehote vzkliknil: »Etiam tu, mi Bruto!« To malce od savšnih razmer, ki so tudi mojo pozornost v veliki meri vzbudilo, dasiravno sem precej daleč proč. Sedaj Te pa prijazno povabim, da prideš pač gotovo na spomlad jedenkrat k meni, potem se bodeva skupno odpeljala z vlakom na Jesenice. Tam so bova nekoliko zabavala, ker sem slišal, da jo v jeseniški županiji — k nji spada tudi znamenita Sava — vedno prosta zabava. Pa ne samo to; ta prosta, res v vsakem oziru prosta, zabava se razvija pod pokroviteljstvom slavnega on-dotnega županstva, ki slepo in brezvestno daje privoljenje (licence) za godbo in ples vsakomu, kdor, kadar in kakor dolgo ga hoče. Ni slavnemu ondotnemu županstvu na tem, ali se vzdržuje javen red in mir ali ne, ampak samo na tem, da se pri svoji slabosti kolikor mogoče dolgo vzdrži na županskem stolu. Menim, da na Jesenicah nimajo župana zaradi drugega, kakor da daje gostilničarjem po njihovi vsestranski želji redu in miru toliko škodljive licence in da slav. c. kr. okrajnemu glavarstvu vestno in »diensthfiflich« poroča, da jo v njegovi županiji vse v najlepšem neskaljenem redu, kadar se po tem povprašujo. Pa naj bi slavno c. kr. okrajno glavarstvo tu in lam samo preskusilo te čez vso hvalile razmere v jeseniški županiji, naj bi se obvestilo o tem, da se večkrat ob nedeljah in praznikih med sv. opravilom v nedaljni krčmi divje popova in ru-jove, da je do cerkve slišati vik in krik, potem mislim, da bi ondotno slavno županstvo s svojimi adlati ne moglo in ne smolo nadalje uživati zaupanja od strani slavnega c. kr. okr. glavarstva. Želel bi tedaj jaz iz občnokoristnih ozirov, da bi se šlo : der Sache auf den Grund, ker le tem potom je mogoče dobiti jasen pregled gnjilih in nevzdržnih jeseniških razmer in pripraviti v občino vsaj najskromneji red in mir. Kaj pomaga, če se stvar še toliko uradno kot vzgledna potrjuje, če je pa v resnici le pravi, vsestranski kaos. Zatorej bodem, predragi moj, uvažujoč blagodejen upliv dobre stvari, vse nenormalne, nezdrave pojave ondotnega kraja po potrebi spravljal v javnost in vednost najvišjih kompetentnih inštanc, da se ne bode dremalo in držalo brezbrižno vsemu nasproti križem rok. Videant consules . . . ! Ker mi prostora nedostaja, To prosim, predragi moj prijatelj, da se blagohotno odzoveš mojemu zgo-rajšnjemu povabilu. Potem si razveseliva srce na znameniti Savi s čisto, zveličavno nemško besedo in si privoščiva srečo, radovati se nad huronskim nočnim kričanjem jeseniških in savškili ponočnjakov, ki tulijo in motijo nočni mir huje kot najbolj neolikani divjaki, dasiravno je ondi žan-darmerija — zakaj, ne vem, morda rad lepšega — in da dobiva jasen pregled o malomarnem, na zunaj čez vse popustljivem delovanju slavnega jeseniškega županstva, ki sicer životari in se ponaša, a namena, za katerega obstaja, niti v najmanjši meri ne spolnuje. Predragi moj, ako Te stvari zanimajo, pripravljen sem vse zadeve in do-godljaje s podrobnostimi, morda tudi z imeni oso-liti. Prosim Te tedaj, da mi ob priliki naznaniš svojo željo, vselej Ti bom drage volje postregel z jasnimi podatki. Pridi pa le, da si ogledava poprej omenjene, v političnem in nravnem oziru toliko važne kraje Jesenice in Savo, važne pa seveda v negativnem smislu. Do tedaj Te pa Bog živi! Ves Tvoj nekdanji prijatelj. (V Višnji Gori) je bil dne 19. februvarija mestnim županom izvoljen gospod Anton Stepic, trgovec, svetovalcema pa gospoda Janko Skrbinec, nadučitelj, in Štefan Pirnat, hišni posestnik. (Učiteljske spremembe na spod. Štajerskem.) Nastavljena sta: pomožni učitelj Al. \Veixler v sv. Ožbaltu na Dravi, okr. Marenberg; začasna učiteljica E. Kremžar v Trbovljah. Društva. (Kranjski vojaški veteranski kor) bode imel v nedeljo, dne 27. februvarija ob 9. uri občni zbor v telovadnici II. mestne deške šolo na Gojzovi cesti, s sledečim vsporedom: 1. Nagovor poveljnika, 2. poročilo o kornem delovanju 1. 1897, 3. poročilo o računskem sklepu za leto 1897, 4. posebni nasveti, 5. volitev 1 odbornika in treh računskih preglednikov. Gg. društveniki so prošeni, da so občnega zbora polnoštevilno udeleže. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 25. febr. Državni zbor se otvori še le 15. marca, ker se vlada boji večjih demonstracij v parlamentu, ako bi se sešel drž. zbor dne 13. marca, na kateri dan bodo socijalisti obhajali spomin na 1. 1848 in priredili več demonstracij. — Glede predsedniškega vprašanja jo toliko gotovo, da se vitez Abrahamovicz ne bo več dal voliti v predsedstvo. — Takoj po otvoritvi predloži vlada zbornici predloge o nagodbi z Ogersko. Dunaj, 25. februvarija. Razni češki listi izjavljajo, da se je razmerje mej češkimi in nemškimi zastopniki ter vlado zelo poostrilo. Pogajanja mej strankama v zadevi jezikovnega vprašanja so se namreč delinitivno razbila. Cehi in Nemci vstrajajo vsak pri svojih prvotnih zahtevah. Položaj Gautscheve vlade je vsled tega zelo omajan. Nemci namreč izjavljajo, da hočejo nadaljevati ob-strukcijo in glasovati proti nagodbi z Ogersko. Nasproti so pa tudi Cehi odrekli vladi svojo pomoč. Praga, 25. februvarija. Vest, da pride adresna razprava na dnevni red pred deželnim proračunom, se je obistinila. Jutri se že prične adresna debata. Nemci ostavijo tem povodom zbornico in se tudi proračunske razprave ne u d e 1 e ž e. Praga, 25. febr. V krasno ozaljšani ..Slov. Besedi" je navstal danes vsled neprevidne rabe magnez. luči ogenj, ki je uničil pohištvo in dekoracije. Pulj, 25. febr. V dež. zboru je naznanil glavar zahvalo sv. Očeta za čestitko povodom 00 letnice mašništva. Prisotni so slov. zastopniki. Povodom razprave o interpelacijah slov. poslancev glede rabe slovenščine pri okr. glav. v Kopru je galerija zagnala tolik krik, da jo je dal glavar izprazniti. Budimpešta, 25. febr. Policija je preskrbela slike raznih socijalističnih vodij, katere vloži v hudodelniški album. Pariz, 25. februvarija. Zola je sklenil, vložiti ugovor proti razsodbi porotnega sodišča. Pariz, 25. februvarija. Poslanska zbornica je s 428 proti 54, oziroma s 344 proti 104 glasovom odobrila izjavo ministerskega predsednika Meline glede Zola - Dreyfusove afere na interpelacijo poslanca Ilubbarda ter zavrgla predlog poslanca Williama, naj se Drejfus pomilosti. Madrid, 25. februvarija. Kraljica-vlada-rica je podpisala dekret, s katerim se razpusti parlament. Atene, 25. febr. Zbornica se snide 3. marca. Umiril m»: 21. februvarija. Jožef Rabič, kurjač, 40 let, Kolodvorske ulice 15, srčna hiba. 22. februvarija. Avgust Oamernik, čevljarja sin, 19 mesecev, Dolenjska cesta 31, jetika. 23. februvarija. Janez Vovk, delavec, 52 let, Žabjak 13, kap. — Leopolda Perikle, tovarniška delavka, 19 let, Emon-ska cesta 17, jetika. 23. februvarija. Marija Zdravje, delavka, 20 let, Mestni trg 12, jetika. V bolnišnici: 20. februvarija. Ignacij Šuštar, zidar, 60 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a < a čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo d c - " S s ■SJ B S « Cli C* 24 9 zvečer 7349 47 brezv. oblačno 25 7 zjutraj 2. popol. 736 4 738 6 21 36 si. jzah. si. jug dež oblačno 56 8rednja včerajšnja temperatura 6 0°, za 4'9° nad nonnalom. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR »Hranilnice in posojilnice v Košani, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bo dne 13. marca 1898 ob uri popoldne v šoli pri sv. Mihaelu ob Nadanjemselu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalea. 3. Potrjenje računa za leto 1897. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalea in njegovega namestnika. 5. Bazni nasveti. Pri Sv. Mihaelu ob Nadanjemselu, dno 23. februvarija 1898. 142 l-l Načelstvo. ^Isega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liker 272 1 tf dr igla v" J. Klaner-ja v lijubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta liker v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ploooll in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseli prodaj&lolh delikates in v specerljah 99 25—5 •Q€3-E3€3C3-E3-E3§ Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobž se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. St. 85 135 2-2 Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem je izpraznjena služba mestnega inženirja, s katero so združeni prejemki III. činovnega razreda, ki se bodo primerno povišali takoj, ko bode država svojim uradnikom plače uredila. Zahtevajo se predpisani tehniški izpiti in pa popolno znanje slovenskega, oziroma katerega druzega slovanskega jezika. Prosilci za to službo naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom vlagajo pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje do dne 15. marca t 1. Na prošnje, ki bi se vložile po tem obroku, se ne bode oziralo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 17. februvarija 1898, & i?VJ. ruffv.M rvttrVN w M* MiS^tiii nO? ui a •4» -KM' tu>T>w Hitra* Mtt'i «»><«» UMltflT iti Usojava si uljudno naznaniti, da sva prevzela generalno zastopstvo meščanske pivovarne v Plznu (ustanovljene leta 1842) za Kranjsko, Spodnje Štajersko, za izvoz v Dalmaoijo, Grško in orijent, ter da bodeva odprla najino zalogo dne 1. sušca t. 1. Pravočasno bodeva naznanila, v katerih prostorih bodo točili to pivo ter je prodajali v steklenicah. Ljubljana, dn6 24. svečana 1898. Velespoštovanjem 2-1 OORUP NCHITNIK. fl > u n a j s k a borza. Dn6 25. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4"/„....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ G. kr. cekini........... 102 gld. 50 kr. 102 40 122 95 * 102 75 122 45 99 50 n 930 — _ 364 n — 120 15 58 n 72', «1 11 76 „ 9 53 20 5 67 n Dne 24. februvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/o kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 6°/„ . „ „ dolenjskih železnic4°/0 162 gld. 50 kr. 160 ti 50 n 190 ti 50 n 100 rt — n 140 ti 25 rt 131 n — rt 109 rt — n 112 n 50 n 98 ti 30 n 99 71 — n 227 75 n 185 rt 20 ti 127 ti 20 n 99 n 50 ti Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. — kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 169 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld..............27 50 Salmove srečke, 40 gld........80 _ St. Genois srečke, 40 gld..............80 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 "„ — " Ljubljanske srečke.........22 ^ 75 " Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 „ — "„ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl.st. v. 3455 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 428 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 79 „ 75 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....150 „ 30 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 „ 25 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 25 „ H 1. ?? jannvarijem 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje ! č £ \ vtiMltilMMI oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, M^IIIII/IIU izkai! vse], izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. ki MERCUR XXXVI. leto. ttrA7nlQrnt nriur7ob" „Flnanzlelles Jahrbuoh", ki obsega za-JUlCtpidUii JJllIltOA. znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pn administraciji „Merour", Dunaj, I., Wollzelle 10. 2 gld. 60 celoletna naročnina.