Posamezna številka 2 K. Štev. 210. Poštnin plačana v gotovini. V LjMjani, v petek M 16. septembra 1921. Leto M. »SLOVENEC« velja m po iti m vas itnsi Jkm. slavil« la v LJabljaal: M Mlo lato Mprsj. K Mfr— ■a Ml lata n .. H i»-ii c«trt lata a ... «§•— aa aamasac m .. , 28— la laosamstvo aaloletaa S 4»8'- aa Sobotna izdaja: a Sa oalo lato.....K i«-— ia taMsaaaatva ... „ ŠP-— SLOVENEC ■■>«. ...i' Insetati: »■■ Kaoatelpna petltvrsta (59 m* široka ln 3 ram vlsaka ali «1« prostor) i« enkrat . . . po K 8-— poslana Itd. . . po K Pri Teulera naročila popust. Kajmanjil oglas 39/8 rasu K15. Izbaja vsak dan izvremil ponedeljka in ineva po prazniku ob i. uii zjutraj, ■esečna priloga: VestnHc SKS2 MT Uredništva Ja v »opttarjrri allol štev. 6/1B. Hok opisi aa vrafiajo: nairankirans p lama aa ne sprejemajo. Drete. teleL Str. BO, uprav*. štv. 380. Političen list za slovenski narod. Uprava Ja v Kopitarjevi al. 6. — Račun postne bran. IjnMJanske št. 690 sa naročnino Ia št. 349 sa oglase, avstr. ta češke 24.797, ogr. 26.511, bosa.-Uero, 7583. Velika zmota. ^Slovenski Narod, jc v svoji 207. številki gotovo v dobri veri smatral za potrebno, da obsodi mladega idealnega slovenskega doktorja :, ki je v svetoivanskem Narodnem Domu, katerega so teden dni pozneje fašisti razrušili, predaval o Danteju. »Narodu« se zdi, da je to znak usluž-ljivosti in popustljivosti nasproti kulturi naroda, kateri nam je sovražen, in meni, da bi naš od kulture omamljeni inteli-gente storil za Slov ence boljše delo, če bi jim govoril o Prešernu, a Danteja pustil, da s>spi v italijanskih muzejih«, zakaj Dante nič ne pomeni -za naš narod. >Narodove-mu« člankarju se zdi edino važno osvobo-jenje, to pa pride po >sirovi sili-.: ne pa po s>pomadizirani kulfurnosti , katera samo pospešuje robstvo. To stališče, o katerem člankar meni, da bo z njim zaslužil očitke mehkih duš«', nas čisto nič ne preseneča, '.ato ga niti ne obsojamo, ampak registriramo ga le kot znak, da živita v našem narodu dve nasprotujoči si mentaliteti, na.kar je že, če se ne motimo, nekje opozoril sam dr. Prijatelj, najboliši poznavalec slovenskega kulturnega življenja. Samo v nečem zasluži člankar očitek, v tem namreč, da je protipostavil Danteju Prešerna, o katerem nai bi se Slovencem rajši predavalo nego o Italijanu, kajti ravno Prešeren je tipični predstavite! j dantejevskega načina mišljenja med nami. »Narodov člankar se ne zaveda, kako blizu je tistemu italijanskemu nacionalizmu, kojega sirovo silovitost obsoja,- on sam sicer meni, da mora biti nasproten dante-jevski proslavi zato, ker da je to ponižujoč poklon pred kulturo sovražnega naroda, toda on se v tem glede svojega resničnega motiva vara; on je zoper to proslavo zato, ker je — ne zoper italijanski nacionalizem dvajsetega stoletja, ampak zoper Danteja samega, katerega ne razume in razumeti ne more! Med nacionalizmom ^Narodov, član-karja in modernim italijanskim je namreč samo s lu č a j n a razlika, ta namreč, da smo Slovenci zdrav narod, današnji Italijani pa — naj se nam oprosti robati, a resnični izraz — ligarji, dočim je med men-taliteto > Narodovega* člankarja in Dantejevo ravnotaka bistvena razlika kakor obstoja med velikim Florentincem in moderno Italijo! Na to je že opozoril največji poznavalec in somišljenik Danteja med Rusi, Vladimir Solovjov, tam, kjer je razmotrival razliko med poganskim in krščanskim nacionalizmom in pokazal na Danteja kot na najbolj monumentalni primer slednjega v zgodovini človeštva in ga postavil za zgled lastnemu, ruskemu narodu! In tiste besede Solovjovove se danes čitaio kakor proro-čanstvo. Med Dantejevim zamislom krščanske monarhije z italijanskim Rimom na čelu in moderno liberalno ali takozvano tretjo Italijo leži tako brezno kakor med njegovim Nebom in Peklom. Tn če bi veliki genij prišel danes na svet, bi bil to Italijo ravno tako proklel na dno pekla kakor jo je svojčas, pa ne samo Italijo, ampak v -o rodobno Evropo 7. vso njeno pomadizirano kulturo! Samo da je takratna Italija, ki je rodila razun njega še Frančiška in Giolta, Danteja vendarle nekoliko bolj razumela nego bi ga Italija Mazzinija in D' Annunzija, da bi danes kdo zapel njej Divino Commedijo! Zakaj to ie zamisel Dantejev: da je narod integralni del človeštva, ki je krščansko; in da narod, ki se od te idealne celote loči in kot omejeni del sam sebe sebi za končni smoter postavi, zamre, kolikor bi bil silen, zakaj sila se s silo ubija. In kar velja za en narod, velja za vse druge: aH krščanska kulturna zajednica svetovja ali pa prvobitni kaos! Krščanstvo uničuje kakor v posamezniku tako v narodih kaotične, zle, sirove nagone, zato pa razvije višje, in osvoboditev od narodnih pregreh narod samo ojači in z njim vse drusre. Pravi nacionalizem ni v protislovju s krščanskim vsenacionalizmom, ampak se z niim sklada; poganski nacionalizem pa narod ubija. To je Dante propovedoval, o tem nam govori vsak stih njegov in -/»to je tako neizmerno velik, zato ni pesnik samo, ampak prerok, ki ne pripada Italiji, ampitk cele- mu človeštvu! In zato je rekel največji moderni Rus, da ni Commedija božanska zato, ker je proslavila Italijo, ampak da ie Italijo proslavila, ker je božanska, to je, ker je večna, ne omejena po nacionalnih predsodkih, univerzalna, katoliška! Dante ni mislil proslavljati italijanskega nacionalizma, ki ga v 13. in 14. stoletju sploh ni bilo, ampak njegove ideje so bile ideje objektivne Resnice in Lepote, ki so slučajno v italijanskem jeziku in duhu našle novo iu dostojno obliko. Dantejevo italijanstvo ie všlo popolnoma v svetovno človeško kulturo kot njen bistveni izpopolnek; italijanstvo Carduccijeve nove Italije pa ni Dantejevo. Dantejeva misel je ravnotista, ki je v slovenskem jeziku našla izraza v našem največjem pevcu, v :Zdravici vsem narodom in v besedah rKrstac da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mor'mo se, prav' uk njegovi. In to misel je tudi veličal mladi, idealni slovenski doktor". Kakšna mentaliteta pa tiči potem v besedah: Kaj nas briga Dante, kaj nas briga Manzoni, kaj nas briga vsa blesteča italijanska kultura, ako pa nam zažigajo hišo nad glavo! Gotovo ne Dantejeva niti Prešernova. Dr. Alojzij Res ni proslavljal za-žiganja hiš, tudi ne sirove sile , v kateri da je osvobojenje, ampak tisto silo krščanske moralne vzajemnosti narodov, ki narode resnično osvobojuje in ki nima nič opraviti s pomadizirano kulturo — italijanskih fašistov ali ' mehkobo robskih duš slovenskih . Dantejev in Prešernov ideal kulturnega človeka je v rezkem nasprotju tako z nacionalističnim divjakom, ki si po krivici prisvaja kulturno dobrino, ustvarjene od svojih velikih mož, kakor z vsako kozmopolitično sentimentalnostjo in ti služnostjo. Mož, ki je spesnil Pekel, ni bil mehak nasproti zlu in grdobi in bi bil ravno-lak hrabri condottiere kakor je bil pesnik. Kdor Danteja časti, ta nc zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti . kakor citirajo naši oboževatelji sirove silo ,a tout prix'. On samo dokazuje našo kulturno nadrejenost nad tistimi današnjimi italijanskimi oboževalci velikega prognanca, ki niso njegovega duha in ga s svojim proslavljanjem le sramotijo. Pač pa storijo s tem veliko delo za zbližanje vseh dobrih, visokorodnih in za višjimi blagri stremečih duhov, ki jih jc, tako upamo, še med vsemi narodi nekaj. In kar bo ta duh ustvaril, bo trajnejše vrednosti nego to, kar bo naredila sirova sila in bo pripadalo celemu duhovno osvobojenemu človeštvu kakor mu pripadata božanstvena komedija iu krst pri Savici. Narodov članek je izraz velike zmote, ki jc pa usodna in razumljiva. Ona je ključ k razumevanju vsega kulturnega razvoja našega od renesanse do danes. In naša rešitev in rešitev celega zapadnega človeštva je v tem, da jo odolimo. V tem je sekularni pomen Danteja Alighieri, da se ima zapad danes, ko stoji na najbolj važnem razdobju cele svoje zgodovine, odločiti ali za ali proti njemu. Za avtonomijo Ljubljane! -Slovenski Narod-, poroča: Na podlagi razpisov pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve z dne 11. avgusia 1921 (št. x y) in z dne 10. sept. I. 1921 (št. xy z) se vrši izredna seja novoizvoljenega občinskega odbora (?) v soboto, dne 17. septembra 1921 ob 17. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Volitev župana. Lopo jc to, vrlo lepo. Pa tudi nekam čudno, zelo čudno. Dejstvo je, da i m a danes avtonomna občina Ljubljana svojega župana. Kako se ta župan piše, je vse eno; lahko se piše Pesek, lahko se piše Šoder, to je sporedna stvar, dejstvo je, da i m a avtonomna Ljubljana svojega župana, prosto izvoljenega župana. Tega župana pa vlada ni potrdila. Vlada pravi, da ta župan ni vreden sedeti na županskem stolu avtonomne Ljubljane. Tako pravi vlada, tako trdi vlada. Mi pa vprašamo: Kje je tisti paragraf, na podlagi katerega bi morala a v t o -n o m n a Ljubljana verjeli besedam vlade? Župansko dostojanstvo je najvišje dostojanstvo, katero ima oddajati avtonomni, od neodvisnih in avtonomnih ljubljanskih občiharjev izvoljeni avtonomni ljubljanski občinski svet. Ge si sedaj vlada arogira na podlagi pravnoveljavnih zakonov ali pa nekih njenih n a misije n i h pravic pravo in moč potrditve ali nepotrdilve ljubljanskega župana, je vendar d o 1 ž n a avtonomnemu občinskemu svetu (ne odboru!) povedati, zakaj se protivi volji svobodnih in avtonomnih občanov ljubljanskih. Do danes vlada tega ni storila! To je neodpustljiva napaka vlade in neodpustljiva popustljivost avtonomnega občinskega svela ljubljanskega napram vladi, če na vladne zahteve kar brez protesta in brez ugovora pristane. Avtonomni občinski svet mesta Ljubljane ni nikak lokaj vlade in nobena podrejena instanca, ampak v svojem delokrogu neodvisna oblast, s katero je treba govoriti drugače kakor z dekreti od zgoraj. Ko bi danes živeli slari Ljubljančan |e! Tisti Ljubljan čanje, ki so sc upirali v obrambo svojih meščanskih pravic Turjakom in Lichtenbergom cela desetletja in vodili z različnimi -turni in -bergi krvave boje za vsako malenkost, ki je posegla v njihov meščanski ponos! Teh možakov niso uplašile svetle helebarde cesarske vojske, niso jih uplašili oklopniki deželnih velikašev in niso jim vzele poguma verige v ječah. Oni so stali na braniku svojih avtonomnih pravic kot skale — avtonomos, samozakonodajen. to je bil njihov največji ponos! Ti grof, on baron, jaz sem j>a neodvisen ljubljanski meščan — tak jc bit star Ljubljančan! On se ni utlal, in če mu je bilo treba preklinjati nadrejeno gosposko 30 let? Vse to stoji zapisano v starih kronikah. Kako je danes? Ljubljana, avtonomna in neodvisna Ljubljana izvoli svojega župana. Pa sc ti prikaže nad njo neki čutlni madžarsko-semitski duh v obliki tiča žerjava in ta duh komandira neodvisnim Ljubljančanom: Pesek vam županil ne bo! Ne pove pa vam, neodvisnim in avtonomnim Ljubljančanom, zakaj nc! Sekundira mu cesarski grof Hribar, ki ukazuje po želji tujih tičev neodvisni iu avtonomni Ljubljani in preti s hoh bardir-ji, če Ljubljana ne bo ubogala. Upamo, da avtonomna Ljubljana ne bo padla na kolena ne pred prikaznijo žerjavov in ne pred vladnimi helebardami, dokler ne izve a v (ono tu n i občin, zastop, zakaj in na podlagi česa mu jo vlada izrekla nezaupnico z nepotrditvijo od njega izvoljenega žn jt ana! Na dau z akti glede župana pred edino kompetentni občinski svet ljubljanski! (Kar je sOdnijskega v njih, če jc kaj, naj pa pobere državni pravdnik). O svojem županu odločaj avtonomni občinski svet in no vlada, ki je sploh samo zalo tukaj, da ji avtonomni občinski svet v imenu ljubljanskih neodvisnih meščanov lahko nagaja, če ji hoče! Vlada se ima pokoriti volji ljudstva in ne narobe! Dokler neodvisna in avtonomna Ljubljana ne izve. zakaj ji vlada ne zaupa, naj sploh ne voli novega župana! Ljubljančanom nima nihče pravice zajxivedovati padca na kolena, tudi vlada ne, ne cesarska in ne kraljevska! Za Ljubljano je merodajen samo zakon! Naj odreja vlada, kar hoče, |)od štev. xy ali št. xyz — to je vse eno. Pravica osiauc pravica in princip ostane princip. Tako so delali stari Ljubljančani«. Upamo, da bodo epigoni vredni svojih prednikov in se no bodo uklonili samovolji nekih oblastnežev, ki bi radi avtonomno Ljubljano spravili poti neko vladno kiira-telo. proti kateri jc Ljubljana vedno protestirala. Zato bodo v soboto Ljubljančanje rekli: Najprej akle o naisem Izvoljenem županu sem! Dokler teh ni, mi Ljubljani a-njo no moremo odločati in če aktov nc bo — neka idu! In če boj za avtonomno Ljubljano iraja 10 ali 50 let, Ljubljana iu nje-| na avtonomija bo zmagala, ker jc nu strani Ljubljane Pravica. Protičev proglas. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Proglas Stojami Protiča je ponatisnjen v današnjem Balkanu : ter ga je tudi današnji tisk začel podrobnejše komentirati. ; Tribuna«, piše precej rezervirano. -Novosti napadajo Protiča radi tega, ker hoče zmanjšati ugled Nikole Pašiča ter razdvojiti radikalno stranko. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Proglas Stojami Protiča je bil sprejet v političnih krogih vladnih strank z nezadovoljstvom, ker odkrito zahteva revizijo ustave. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Belgrajske ^Novosti prinašajo vest, da bo Stojan Protič sodeloval pri bodočem delu narodne skupščine in da bo vodja opozicije. Za njim bi stali: Narodni klub. Jugoslovanski klub, Radičeva stranka, dr. Trumbič, Momčilo, Ivanič in šc 1 do 5 radikalcev. (Pa jih bo veliko več. Op. ured.) Zagreb, 15. sept. (Izv.) Skoro vsi današnji listi prinašajo Protičev proglas \ celoti. Edino Riječ ga napada v člankih in tendenčnih brzojavkah. Po toči zvonijo. Belgrad, 15. .sejjl. Zastopniki trgovinske zbornice v Belgradu so se danes tri ure posvetovali s iiuančnim ministrom dr. Aumauudijem, ki se je po konferenci k zastopniki trgovinsko zbornice sestal tudi z ministrom za trgovino dr. Spali oni. V purlaiuentarnih krogih .sc govori, da lm našlu vlada se danes način za pobijanje vseh špekulacij, ki so v k v ur valuti dinarja in povzročujejo padanje naše valute. Finančni minister je predlagal, naj sc ukine prosta trgovina z valutami in devizami in naj se uvede najstrožja Kontrola nad trgovino z valutami. Vsi ti ukrepi bodo poverjni v izvršitev Narodni banki. 0>ebe, katerim bi se dokazalo, tla so delale brezvestne špekulacije z valutami in so »a la način škodovale valuti dinarja, ki se takoj zaprle. Tudi one banke, ki bi sc. jim dokazalo, tla so jiovzročile padanje ti i .rja, bi sc zaprle. Za tihotapce, ki hi nesli i/, naše države na&e valute, jc |>redvid<>na smrtna kazen. I i voz luksusnih predmetov ho z novimi tarifami onemogočen, tarife /n izvoz pa bodo znatno znižane. Dolga preiskava. Belgrad, i "i. scplerahra. Preiskava radi atentata na kralja se nadaljuje. \c bo se še končala tako kmalu, ker ic bil preiskovalni sodnik pred nekaj časa preme-njan. Novi sodnik V u j i«'-, bo. moral proučiti vse akte svojega prednika, preden sc Iv mogla preiskava nadaljevali. Baranjsko vprašanje, Belgrad, Io. septembra. 1'ribuna-; poroča, da je vzrok taki ureditvi baranj-skega vprašanja, od katere trpi škodo Jugoslavija, med ostalim tudi dejstvo, tla imajo nekateri člani nicdzavezniške komisije osebne interese na taki ureditvi. Angleški polkovnik Gosset ima namreč iuh-terielne interese v jječuških premogovnikih, italijanski polkovnik Veuisello ima izvrstne odnošaje z neko tvornico /a špirit, neki drugi italijanski polkovnik pa, čigar imena časopisje doslej še ni moglo ugotovili, ima interese v raznih tvornicah v Vi-lanviju. Angleški polkovnik Gravc ima rodbinske zveze /. bivšim nadvojvodo Friderikom, ki ima v Baranji zelo obširna posestva. Belgrad. 15 .septembra. Včeraj je razpravljala vlada <> zahtevali zavezniške komisije za razmejitev v Baranji, naj lii se umaknile naše oblasti in čete na mejo, ki bi ju) njihovem tolmačenju mirovne pogodbe imela biti slalna meja / Madžarsko, čc bi se naše čete umaknile na imenovano mejo. bi izgubila država šc znaten del našega ozemlja. Pri Subotici bi se morali umakniti za celih devet kilometrov proti notranjosti države.' Ker pa hi imela država pri leni občutne, izgube in ker bi bilo več j < asi vsled take ureditve meje odsekanih ! otl svojih hatarjev, jc izdelala vlada spomenico, katero posije zaveznikom in v kateri protestira proti tej najnovejši naredbi razmejitvene komisije. Pravoslavna propaganda za češko narodno cerkev. Belgrad, 15. septembra. (Izv.) V kratkem pride semkaj škof češkoslovaške narodne cerkve Matija Pavlik. V Belgradu bo bival okoli 10 dni. Med tem časom bo srbska pravoslavna cerkev proglasila Jana Ilusa za svetnika. Za svečan sprejem delegatov češkoslovaške narodne cerkve jc kreditiral finančni minister večjo vsoto. Obljube za uradništvo. Belgrad, 15. septembra. Minister za konstituanto in izenačenje zakonov je na podlagi členov 106 in 136 ustave sestavil komisijo, katere naloga bo, da bo izdelala zakonski načrt o civilnih državnih uradnikih. Za člane te komisije so imenovani ka-sacijski sodnik Vaza Petrovič, načelnik ministrstva za konstituanto Andrej Dimič in načelnik finančnega ministrstva Milorad Vasovič. Ukfnjenje sekvestra. Belgrad, 15. septembra. Ministrstvo za pravosodje je imenovalo komisijo, ki bo odšla na Dunaj v zadevi sporazuma z delegati dunajske vlade o ukinjenju sekvestrov na posestvih naših, ozir. avstrijskih podanikov. Tozadevna konferenca se vrši na Dunaju še tekom tega meseca. Etfeln Kristan v Ameriki. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Ameriški listi poročajo, da je došel v Čikago predsednik socialnodemokratske stranke poslanec Etbin Kristan, ki ostane tamkaj kaka dva meseca do otvoritve zakonodajne skupščine. Kakor znano, je E. Kristana poslala v Ameriko naša vlada, da bi zanjo agitiral med našim narodom. češko-SSovaška. Praga, 15. septembra. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se prične z vojaškimi nabori v vseh onih krajih, ki so glasom mirovne pogodbe pripadli češkoslovaški republiki. Z nabori se prične že tekom prihodnjega meseca. Praga, 15. septembra. (Izv.) V dobro informiranih političnih in parlamentarnih krogih se govori, da bo prevzel finančno ministrstvo znani strokovnjak dr. Rašin. Praga, 15. septembra. (Izv.) Kakor se izve iz dobro informiranih krogov je finančni minister predložil ministrskemu svetu proračunski načrt za leto 1922. Glasom teh vesti izkazuje proračun nad 21 miljard izdatkov in okrog 17 miljard dohodkov, tako da znaša deficit nekaj nad 3 miljarde. Prvotni načrt je predvideval deficita nad 8 miljard. Sedaj pa je finančni minister znatno krajšal vse potrebščine posameznih ministrstev. Nad polovico sedanjih izdatkov v proračunu je za uradništvo in vojaštvo. Praga, 15. septembra. (Izv.) Letošnja žetev sladkornepese v Češki, Moravski in Šleziji se ceni na 38.3 milijonov meterskih stotov, napram 45.5 milijonom met. stotov v preteklem letu. Zapadna Ogrska. Bratislava, 15. septembra. (Izv.) An-fantna misija, ki gre v svrho proučavanja razmer v Zapadno Ogrsko, je včeraj prispela semkaj. Napram novinarjem, ki so izpraševali posamezne člane, so ti dajali prav suhoparne in rezervirane izjave. Mažarske grozovitosti. Dunaj. 15. septembra. Uradno se objavlja: Po verodostojni vesti so Madžari v boju pri Kirchschlagu ujetega brambovca ustrelili, drugega pa, ki je dobil strel v glavo, so obesili. Iz Idrije. (Dopis.) O Idriji se v »Slovencu« že dolgo časa nič ne piše. Marsikdo bi si mislil, da sc pri nas ne zgodi nič novega, ker ni nobenega glasu iz tega najoddaljenejšega konca kranjske dežele. Toda temu ni tako. Kljub vsem težavam, ki se nam stavijo nasproti, je v Idriji precej živahno društveno življenje. Priča temu sta dve gledališki predstavi, ki sta se vršili kar zaporedoma. Dne 3. t. m. so namreč katoliški dijaki v Idriji vprizorili Finžgarjev igrokaz »Naša kri«, ki je izvrstno izpadla. S to predstavo so katoliški dijaki v Idriji pokazali, kaj so in kaj zmorejo. Ko je bila predstava končana, ni hotelo biti burnih ovacij nc konca ne kraja. Katoliški dijaki vedo pač dobro, kaj je nzjihova dolžnost: dajati našemu ljustvu dobre in zdrave duševne hrane. So pa pri nas še drugi dijaki, ki se skrivajo pod firmo »Idrijsko dijaštvo« in ki razširjajo med ljudstvom prosveto z javnimi veselicami, kjer je kot glavna točka dnevnega reda ples. Ti ljudje nočejo uvideti, da je ples našemu ljudstvu škodljiv. Pametni ljudje se bodo tem ljudem kmalu zahvalili za njihovo prosveto. Kulturo- nosci! Sicer pa ni treba dosti govoriti o ljudeh, ki na tak način rešujejo narod. — Drugo predstavo je priredil »Dramatičen odsek Kat. del. družbe« dne 7. t. m. Na odru smo videli zopet našega Finžgarja, Predstavljala se je njegova »Veriga«. Igra, kakor je težka in globoka, je dobro izpadla. Zato se je treba zahvaliti tudi vsem igralcem in režiserju, zakaj vsi so resno vzeli njim naložene naloge. Pripomniti je treba, da pri vseh teh prireditvah sodeluje orkester »Kat. del. družbe«, ki med odmori proizvaja najlepše glasbene točke. — Veliko težav in truda je potreba, da se kaj naredi. Zato so pa naše organizacije lahko ponosne na svoje trudapolno delo. O takozvani »narodni inteligenci« pa ni treba dosti govoriti. To so ljudje, ki znajo dosti govoriti, toda malo delati. Tudi fašiste imamo v Idriji, ki bi radi izzivali mirne ljudi, toda do sedaj še ni prišlo do resnih konfliktov. Naš občinski komisar, ki jc po mnenju »narodne inteligence« občinstvu zelo naklonjen, je na pritisk ne vemo koga prepovedal Orlom in Sokolom uporabo realske telovadnice, tako, da sedaj nima naša mladina nobenega poštenega razvedrila. Ker imajo Italijani z idrijskim rudnikom izgubo, — gotovo ne znajo prav gospodariti — ko so ga hoteli zapreti. Da se to ni zgodilo, je zasluga našega poslanca Ščeka. Če bi se kaj podobnega zgodilo, potem pa »z Bogom Idrija, s trebuhom za kruhom«. 10-letnica Orla v Ljutomeru 8. septembra 1921. Ljutomerski Orli so z mnogimi žrtvami priredili na izredno slovesen in okusen način tako veliko slavlje, da moramo obširneje poročati o njem. Ob 9. uri dopoldne je prikorakal mogočen sprevod 190 Orlov, 150 Orlic, 42 gojenk in 96 naraščajnikov v kroju na glavni trg k sv. maši pod kipom Matere božje. Tu se je vršilo najprvo zabijanje žebljev v novi prapor ljutomerskega Orla. D«d vodstvom okrožnega oredsednika D. Novaka, ki je bil duša cele prireditve, |e nastopilo krog 60 zastopnikov in dobrotnikov, ki so s srebrnim kladivom in vsak svojim izrekom zabili svoj žebelj v drog prapora. Le nekatere izreke navajamo, dasi so bili vsi zanimivi, mnogi globoko pomenljivi in umetniško sestavljeni: Vedno kvišku in naprej (Dr. Korošec A., minister n. r.); Bogu in narodu (Jos. Pire, preds. O. Z.); Za slovensko in nebeško očetnjavo! (kaplan Lovrec Andrej); Vedno kvišku za načela sveta! V znameniu križa boš zmagal! Prinašam ti pozdrav poljske domovine (gdčna. pl. Rudnicka, Branek). Ob pol 10. uri je č. g. dekan Josip Ozmec (velikodušen podpornik katoliške mladine) blagoslovil novi orlovski prapor odseka Ljutomer, ki mu je kumovala ga. Pepica Novak, soproga okr. preds. Drugo Novaka. Prapor je dragoceno delo čč. šolskih sester v Mariboru (zdaj razstavljen v Gotzovi dvorani) po načrtih g. Čeha, umetn. slikarja v Ljutomeru in g, inž. Vur-nika, vseučiliškega profesorja v Ljubijani. Slovenske barve so z zeleno in rumeno ter s črtami narodne umetnosti spojene v krasno celoto, ki predstavlja na eni strani (modra podloga) sv. Jan. Ev., na drugi pa Orla s ščitom. Nastavek je pozlačena krogla s križem in posrebren orel z razpetimi krili. Za dekliško zvezo, ki je isti dan slavila tudi svojo desetletnico (pod vodstvom č. g. Živortnika), je pripela praporu trak s, Kavčičeva. Ob sviranju himne Orlov (orlovska godba iz Svetinj) so razvili prapor in ga izročili praporščaku ter dvema Orloma s sabljo. Govoril je č, g. Andrej Lovrec, I, kaplan ljutomerski, o orlovskem poklicu za dela ljubezni in boj, kakor oznanja sv. Janez Ev., č. g. kapian Ferk pa je maševal za umrle člane med sviranjem godbe, ki jo je okrajno glavarstvo odsvetovalo in prepovedovalo na prav nejasen način, dasi je drugod (zlasti na velesejmu v Ljubljani pivcem!) dovoljena. Vzlic vsem lažem in agitaciji nasprotnikov v okolici (češ da jc desetletnica prepovedana in je ne bo) se je zbralo okrog 2000 ljudi, na katere je naredila slovesnost Oriov globok vtis. »Lepa naša domovina« in zahvala preds, Novaka sta zaključila dopoldansko slovesnost na trgu, ki so ji sledili tudi mnogi nasprotniki Orla s cigarami v ustih in pokritih glav. Ponosno^je korakala orlovska četa v Log k skušnji. Od 12, do 2, ure je združil vodstvo, goste in dobrotnike Orla banket v hotelu Triglav. Večina govornikov je poudarjala vrednost in uspeh dela in boja ljutomerskega Orla, ki ga venča krasni prapor in slavila zaslužnega okr. predsednika Dr. Novaka. Na verandi so svirali neumorni Svetinjci. Po litanijah, h katerim je orlovska mladina napolnila lepo župno cerkev, se je začel polniti Sršenov log z gledalci orlovske telovadbe, ki se je začela točno ob napovedani uri pod vodstvom okrožnega načelnika Dijaka in ljutomerske načelnice s. Micike Nedl. Nad 1500 ljudi iz celega i okraja (zlasti od Sv. Križa, Sv. Jurija in Veržeja je z zanimanjem sledilo obširnemu sporedu. 1 Pozdravu br. Dr. Novaka jc sledil na- ! stop 27 telovadcev na orodju, potem pa je govoril dr. A. Korošec o korajži, plemenitosti do nasprotnikov (pa tudi o vzgojni kazni za njihove nesramnosti), o socialni ljubezni in svobodoljubnosti, Med gromo-vitimi pozdravi taborjanov so mu tri deklice poklonile šopek. Proste vaje članov (66) in članic (55) so dobro izgledale, vmes pa je navduševal član razmejitvene komisije, ljubljanski vseučiliški profesor č, g. dr. Slavič potomce Kocela in Pribine, naj vrnejo Prekmurcem, kar so od njihovih prednikov prejeli, tako, da širijo med njimi zmisel za katoliško organizacijo. Nastopi dečkov (68) in deklic (15), 5 telovadcev, ki so telovadili na mednarodni tekmi v Strasbourgu, na krogih, Orlic (17) s šerpami ob petju in 26 vaditeljev s prostimi vajami so potekli prav dobro, v čast Orlovski Zvezi. Slikovita, globoko učinkujoča je bila zadnja slika: 285 Orlov, Orlic in obojega naraščaja je nastopilo v kolonah okrog prapora pred cdrom, na katerem je govoril predsednik Orlovske Zveze J. Pire o zvestobi do prapora. Koncem govora je izročil diplomo Orlovske Zveze vrsti ljutomerskega odseka, ki je z uspehom tekmovala v Ptuju 30. junija. Okrožni predsednik Drago Novak pa je poklonil Lelo-vadcem, ki so tekmovali v Strasbourgu, krasen lavorjev venec s trobojnimi trakovi in zlatim vezenim napisom kot dar Ljutomerčanov. Ob godbi in petju orlovske himne se je zaključila ta lepa javna telovadba ob 6. uri, potem pa je prižiganje umetnega ognja in spuščanje raket v večernem mraku zabavalo odhajajoče gledalce in telovadce. Zvečer se je zbralo lepo število članov in podpornikov h komerzu na Triglavu (hotel), med njimi tudi čč. gg. dr, Korošec in dekan Ozmec. Požrtvovalni Mariborčani so peš odšli na jutranji vlak (15 km), zastopnike O. Z. pa je drugi dan pogostil br. Drago Novak. —er. -f- Tesne zveze samostojnežev. V zagrebški »Riječi« se minister-me~r Pucelj brani proti sumničenju, da se samostojna stranka hoče približati radikalcem, kar so nekateri sklepali iz okolnosti, da je politični žongler radikalne stranke pop Janjič v zadnjem času hodil na samostojne predstave. Pucelj zatrjuje, da o kakem zbl'ža-nju do radikalov ne more biti govora ter nadaljuje: ;>0dločno moram zanikati, da bi bile te manifestacije (samostojnih in popa Janjiča) naperjene proti demokratski stranki, s katero nas vežejo tesne vezi... Ponavljam, da mi iz SKS ne moremo in ne sme m o prav nikjer nastopiti proti demokratom ...« Redek slučaj, v katerem s Puceljem popolnoma soglašamo. Siromaki, ne smejo! Prav je imel stari Pašič, da se je britko razjokal, ko mu je Pucelj na topčiderskem banketu predstavil sedaj po Srbiji potujoče samostoj-neže. + Zoper draginjo. Na večerji dr. Ku-kovca v Ma; iboru predzadnjo sredo — večerjo so demokrati razglasili kot >shod« — je na interpelacijo sod. svetnika dr. Pei-tlerja zaradi državne odpomoči proti draginji dr. Kukovec priporočal : edino uspešno orožje — samopomoč«. Zakaj imamo potem ministre za socialno politiko, pa modri Kukovec ni povedal. Še večji gospodarski politik je seveda minister Pucelj. Listi so te dni poročali, da pride novi, mnogoštevilni transport nemške živine v našo državo. Številke segajo v desettisoče. A med tem naši kmetje mislijo, da bo svoboden izvoz živine res kaj pomagal. Mesar Pucelj daje, minister Pucelj odvzema in samostojna stranka je za kmeta. + Tako torej! Glasom poročila :Slov. Naroda« dela razun škofa Dositeja na Češkem propagando za pravoslavje še ataše poslaništva S. II. S. v Pragi. Zdaj pa se poroča iz Belgrada, da je naš finančni minister kreditiral večjo vsoto za svečani sprejem delegatov češke razkolne cerkve, ki se pridejo v Belgrad poklonit patriarhu. Tako katoliški in muslimanski davkoplačevalci spričo 4 milijonov deficita v budgetu plačujemo še agitacijska potovanja pravoslavnih škofov na Češkem in poklonitvene deputa-cije čeških husitov v Belgrad. To zato, ker so v Jugoslaviji vse vere enakopravne in ker pravoslavna cerkev ni privilegirana, ampak po ustavi ravnotaka cerkev kakor ve druge. Toda mi nimamo pravice pritoževati se nad kršitvijo ustave od strani vlade, ki je to ustavo sama dala, zakaj, kjer so mogoče druge afere, je mogoča tudi še ta! + »Klerikalci ne dvomijo o Peško" vem defektu« — piše »Jutro«. To je res. Mi nc dvomimo, da imajo »Jutrovci« v možganih »Fremdkorper« v obliki peska. O padanju valute piše demokratski »Tabor«: »Med tem ko se pri nas potrati neizmerno časa in energije za politične teoreme, izgubljamo nn zunaj svoi politični ugled in gospodarski po- men ... Pri nas ni polnokrvnosti, naša gospodarska in politična cirkulacija zaostaja, pojavlja se vedno več izrastkov, upada volja, izginja veselje do dela«. — »Tabor« je pozabil pristaviti: »In vse to se godi pod demokratskim režimom...« + Teorija in praksa. Vladni listi te dni pišejo ogorčene članke zoper Italijo, ki pusti požigati slovenske domove, istočasno pa se nam poroča, kako so delegati naše vlade p o požigu v Rojanu sedeli skupaj z italijanskimi delegati na banketu v Pulju, kjer so se izvanredno dobro imeli in drug drugemu kadili v navduišenih na-pitnicah. Predsednik komisije za ribarsl-o pogodibo, demokrat dr. Krstelj, je pri tej priliki tako vzvišeno govoril o Italiji in njeni plemeniti kulturi ter o prisrčnosti, ki vlada med njo in Jugoslavijo, da je faši-stovska »Era Nuova« temu posvetila kar celi uvodnik. Pa tudi grof Tosti se je lepo zahvalil, povdarjajoč izvanredno galant-nost, prisrčnost in uslužnost jugoslovanskih oblasti. Sploh se zdi, da se je pri tej priliki izpilo mnogo plemenitega laškega vina in se je podpisala pogodba, glasom katere dobe Italijani pravico ribolova po vseh jugoslovanskih vodah, dočim bomo smeli mi loviti samo okoli enega laškega otoka! Mi pa v Ljubljani pišemo ogorčene članke zeper Lahe! Če ni res, pa naj naš dopisni urad dementira! -[-Italijani se pritožujejo! V »Eri Nuo-vi« se neki italijanski trgovec pritožuje nad »barbaričnimi, afrikanskih plemen nedostojnimi metodami«, s katerimi se baje v Ljubljani postopa z italijanskimi manu-fakturnimi trgovci in do'ži posebno g. policijskega nadsvetnika Keršovana, ki da konfiskuje iaiijansko robo. »Era Nuova« priporoča nasproti temu represalije, Ka^ kor da niso fašisti že zadosti slovenskih domov zažgali in kakor da niso italijanski trgovci že zadosti milijonov odnesli iz naše zemlje za svoj pofcl! + Ministrska seja. Belgrad, 15. sept (Izv.) Seja ministrskega sveta, ki bi morala biti ob 10. dopoldne, je bila odložena na popoldne. Razpravljalo se je na njej c načrtu volivnega zakona kakor tudi o zboljšanju naše valute. + Diplomatska služba. Zunanje ministrstvo bo v nekaj dneh dogotovilo ukaz o imenovanju uradnikov v inozemstvu. Zadnje dni se mnogo govori o tem, da bo imenovan za jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Mihajlo Gavrilovič. -f- Za naše terjatve. Belgrad,, 15. $ept.r, (Izv.) Vlada bo te dni predlagala Zvezi narodov, naj finančni odsek Zveze l.aro-dov določi kronsko vrednost za terjatve naših državljanov pri avstrijskih dolžnikih. Poziv usmiljenim srcem! V svrho izposlo vanja podpor in zbiranja darov za pogorelce v Klečah pri Ljubljani, se je konstituiral pomožni odbor, ki se tem potom obrača do vseh usmiljenih src z iskreno prošnjo, da na katerikoli način pomorejo težko prizadetim po-gorelcem, Sleherni dar, tudi najmanjši, je silno dobrodošel in kdor hitro da, dvakrat da. — Vseh pogorelcev je 10 in med temi tirje, ki so popolnoma brez vsake hrane, obleke in obutvi, povrh tega pa še brez strehe. Sledn.im in ostalim pa je pogorela vsa živinska krma, gospodarsko orodje in stroji, velike množine poljskih sadežev itd. Posebna cenilna komisija je ocenila po požaru povzročeno škodo, ki znaša 3,117.874 K, zavarovalnina pa samo 434.190 K, Ako torej ne pride nujno izdatna pomoč, so prizadeti izpostavljeni gladu in vsem vremenskim nezgodam jesenskega in zimskega časa. — Pomožni odbor zategadelj prosi in apelira na vsa dobrodelna srca, da po svo.ih močeh prispevajo za ponesrečene družine. Vsi 1 a-rovi naj se pošiljajo na »Pomožni odbor za pogorelce v Klečah, p, Ježica pri Ljubljani,« Dnevne novice. — V nedeljo dne 18, t. m. vsi v Dob pri Domžalah, kjer se vrši otvoritev novega Društvenega doma. Ob tej priliki priredi kamniško orlovsko okrožje popoldne ob 3. uri javno telovadbo. Po telovadbi prijateljski sestanek s ze! zabavnim sporedom. Zbirališče Orlov ob 1. pop. pri Bistriškem mostu na Viru. Sodeluje sa-lezijanska godba iz Ljubljane, Ljubljančani odhajajo z državnega kolodvora ob 1. pop. ter pridejo pravočasno k otvoritvi. Vse prijatelje vabimo, da se v obilnem številu udeleže te zadnje letošnje prireditve v kamniškem okraju. — Koncert »Ljubljane« v šmartnem pri Litiji se bo vršil v nedeljo 18. t, m. popoldan. Ljubljančani, ki hočejo narediti prijeten izlet, se lahko peljejo s popoldan skim vlakom (ob 2 20) do Litije in so ob desetih zvečer zopet doma. Če se obenem udeleže orlovske prireditve, ki se bo vršila pred koncertom, lahko dobe polovično vožnjo, če si kupijo izkaznico v Orlovski zvezi. — Sosterški »Orel« priredi svojo prireditev nepreklicno dne 18. septembra, .o jc takoj v nedel o z istim sporedlom kakor je bi'o objavljeno. Zatorej se včerajšnja preložitev prekliče. Bratski odseki in sestrski krožki naj blagovolijo to vpoštevati in na pridejo na našo prireditev. Uljudno vabi,no! — Odbor. — Prijateljem orlovstva! Samo par dni nas šo loči od manifestacije orlovske misli, ki jo priredi novomeško okrožje dne 18. t. m. a' Šmarjeti, po že objavljenem sporedu. Obširne priprave nam jamčijo, da bo tabor veličasten. Ker bo to zadnja prireditev v letošnji sezoni na Dolenjskem, vabimo iskreno naše brate in sestre, kakor tudi vse naše prijatelje, da pridejo in da združenim klicem: za križ sveti in svobodo zlato! na sijajni način zaključimo letošnje javne nastope. — Ze ceno prehrano je preskrbljeno. — Obupen položaj uradništva. — Že dolgo ni čuti nikakega glasu iz vrst uradništva, namanj pa od njegove organizacije, o bednem položaju vsled neprestano naraščajoče draginje. Ta molk je mogoč le iz dvojnih razlogov: Ali se ie udalo uradništvo obupu v tihi resignaciji, ali pa so mu dali prisilni jopič ter nagobčnike z uredbo o redu in radu. Tretjega ni: Kajti, da bi bilo — vsaj nižje uradništvo od VIL razreda navzdol zadovoljno, komu more sploh pasti v glavo taka misel? V veseli zado-voljnosti žive pač lo oni višji — vštevši mi-ništva, najmanj pa od njegove organizacije, vrhtega na državne stroške delat svojo strankarsko propagando. Mi drugi državni hlapci — saj tako smo že culi nas nazivati —, duševni proletarijat minorum genti-um, zremo s strahom v srcih in možganih v bližnjo bodočnost. — Draginja dela tako brze skoke naVzgor, da jim s svojimi izmučenimi mislimi niti slediti ne moremo. Kako naj si nabavi nižji uradnik s kakim pol tucatom otrok samo zadostno množino krompir ja in kuriva, ker je poskočila cena od lani nad 100 odstotkov! — 0 obleki niti govora. — Kje so šolske, kje druge neobhodne potrebščine? — Draginjske doklade? Kaj nam pomagajo, ko pa ne bo mogoče pokriti obveznosti niti za nazaj. Z velikanskim hrupom ustanovljene »potrošač-ke« zadruge so tam, kjer so bile pred ustanovitvijo, izvzemši morda — centralo v Belgradu. — Ali naj gremo v prostih urah kidat blato in sneg po zimi, da se vsaj ogrejemo v že skoro beraških capah? — Kaj naj stori država, da se odpravi obupni položaj uradništva (nižjega seveda, ne onega na vodilnih mestih), — o tem naj razmišlja . e&hui, naj razmišljajo bogato plačani ministri, ko že razmišljajo o tolikanj nepotrebni drugih stvareh. — Zgoditi pa se nekaj iriora! — Nedavno smo čuli, da namerava vlada vtakniti uradništvo v uniforme v službi in izven službe. S tem hoče baje uvesti strogo kontrolo nad uradni-štvom. Če namerava uvesti uniformo na lastne stroške, bi sp to še preneslo. Kajti, ni danes nižjega uradnika, ki bi zmogel stroške sam. — Ampak predno naj se obesi taka uniforma na fizično propadajoči život, je treba, da se ta ohrani vsaj pri življenju, ker sicer uniforme sploh ne bo kam obesiti ali natakniti. — Naša skrbna in dobrohotna finančna uprava. Z dežele nam pišejo: Nikdar nismo dvomili, da naša finančna uprava »dobrohotno nastopa nasproti ljudstvu. V tem nas je potrdil še sledeči slučaj: Neki mož je kupil od zadruge nlesnjive, skvar-jene, posušene hruške. Ker niso bile za drugo rabo, jih je namočil, da bi kuhal iz njih žganje. Maja meseca letošnjega leta je tudi resnično naznanil, da hoče kuhati žganje iz hrušk. Dobil je dovoljenje za šest dni kuhe. Kmalu nato ga je nekdo naznanil, češ da je kuhal posušene hruške, za katerih kuho je menda določena višja pristojbina. On pa je naznanil samo, da hoče kuhati žganje iz hrušk. Po našem nemero-dajnem mnenju bi moral menda pač vsak uradnik vedeti, da dotični mož v maju ne bo prekuhaval svežih hrušk. Mož gotovo ni vedel, da mora v tem času to še posebej poudariti. Če so pa za to posebni predpisi, bi bilo gotovo dolžnost uradnika, da bi te predpise poznal in moža na to opozoril. Ko je bila stvar rešena, pa dobi od finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani odlok, s katerim se ga kaznuje za 108.953 K 60 v. globe. Odlok je podpisal finančni svetnik Reich. Sklicuje se na neko cesarsko naredbo iz preteklega stoletja. Nam se zdi ta stvar tako gorostasna, da ne bi mogli verjeti, če ne bi imeli črno na belem zapisano na odloku, ki ga imamo v rokah. Za nekaj kilogramov hrušk, ki jili je kmet kupil in v dobri veri prekuhal v žganje in poleg lega še prijavil, da bo žganje kuhal, mu diktira birokrat v finančnem ravnateljstvu v Ljubljani globo čez 100.000 K. Ne vemo, če so gospodje padli na glavo ali pa namenoma šikanirajo in dražijo naše ljudstvo. Za navadnega človeka je to nerazumljivo, po katerem zakonu 111 vsled česa bi bilo mogoče človeka kaznovati na tako goro-stasno vsoto, če je vse pravilno prijavil in če je poleg tega kuhal tako majhno kvantiteto. Pri nas govorijo mnogo o subverziv-nih elementih, ki rušijo državni red. Dejstvo, ki smo ga navedli, mora omajati vsakemu pametnemu Človeku zaupanje do take uprave in ga mora napolniti z žolčem in jezo nasproti taki upravi. Ljudje, ki fabri-cirajo take odloke so pač največji subver-zivni elementi. — Inskripcija ua ljubljanski univerzi 1 se prične dne 1. oktobra in traja do 9. oktobra. — Slovenska Dijaška Zadruga v Pragi opozarja svoje člane, da naj ne prihajajo brez denarja v Prago, ker Zadruga nima sredstev, da bi jih pred nakazitvijo štipendij podpirala. Stanovanja v Pragi so se podražila do 100 odstotkov. Istočasno poživljamo člane, da v polni meri izvedejo počitniško akcijo, ker sicer groze vsem katastrofalni časi. — Odbor. — Korupcija v višjem šolskem svetu. Notica, priobčena pod tem naslovom, ni točna. Ga. Megušarjeva iz Podzemlja ni bila imenovana za nadučiteljico pri Sv, Jakobu v Ljubljani vsled protekcije; me-rodajna so bila službena leta, kvalifikacija in družinske razmere. — Dijaški koledar. Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice je izdal za leto 1921—22 Dijaški koledar, ki bo vsled svoje ličnosti kakor tudi bogate vsebine gotovo vsem dijakom dobrodošel prijatelj. Iz bogate vsebine koledarja omenjamo: Kraljeva hiša Karagjorgjevičev, razdelitev ur, kol-kovne iu poštne pristojbine, ploskovne mere, primera različnih mer in utežov, različne hitrosti, statistični sklop našo kraljevine in najvažnejše iznajdbe. Zelo temeljito je obdelano naše šolstvo in srednješolec kakor tudi visokošolec najde na 21 straneh drobnega tiska vse potrebne informacije glede šolstva. Prav dobro bo tudi služil popolen »Pregled dijaških organizacije. Skrbno sestavljene in obširne >Malematične formule' zaključujejo informativen del koledarja. — V krasnih verzih slede jNaši cilji«, ki ji! izpopolnjujeta članka >Na-rodno obnnabno delo n dijaštvo« in Predpogoj zmage«. — Koledarju sta pridejani še dve poli dobrega praznega papirja in je zato koledar uporaben tudi kot beleznic.i. Lepo vezan koledar velja 5 dinarjev. Dijaki in dijakinje! Naj ne bo nikogar, k>" ne bi imel Dijaškega koledarja -Jugoslovanske Matice«! Dijaški koledar so dobi v vseh knjigarnah in v pisarni »Jugoslovanske Matice«, Ljubljana, Pred Škofijo 21, I. nadstropje. — Kaj vse zagreši griža. Jože A. in Franc E. sta i/j Vižmarjev doma. Dne 30. avgusta sta se sprla in France E. je udaril Jožeta A. in ga lahko poškodoval na glavi. Jože A. je pri okrajni sodni ji opisal dogodek takole. »Stara prijatelja sva. Da se je to zgodilo, je čisto abnormalno: čisto drugačen je bil Franc kakor druge dni. Pri nas je zdaj tista griža, gotovo se jc napil šnopsa, da ni vedel, kaj je storil, ko me je udaril. V svojem razburjenju sem ga naznanil, zdaj sem mu že odpustil.« — Z ozirom na »grižo« je bil France E. obsojen le na 1 dan zapoia, katera kazen se je spremenila v globo 200 kron. lj Županske volitve v Ljubljani. Včerajšnji »Slov. Narod« smatra zahtevo opozicionalnih strank po odgoditvi županskih volitev vse dotlej, dokler se Peskova afera ne razjasni, za »simpatično zahtevo«, kar je tudi popolnoma pravilno. Ni pa posebno simpatična modrost »Narodova«, če zahteva, naj se eventuelni drugi župan formalno zaveže, da odstopi tisti hip, ko bi bilo pravomočno dokazano, da se je g. Pesku storila absolutna krivica. Kaj je treba »drugega« župana? Ali zato, da se bo afera Pesek lahko vlekla ad inlinitum? Ne, gospodje, to pojde hitrejše. V Belgradu čutijo dobri nosovi nov veter... Žerjavi na jesen lete ... lj Ciganska žnpa. Z ozirom na vest »Jugoslavije«, da Anton Pesek ni iskani krivec za obdolžitve po § 129, ampak da je to neki drugi možakar Jože Pesek, je priobčilo »Jutro« pripodobo »prosto po »Jugoslaviji«, da tudi cigan Jože Hudorovič ni identičen s ciganom Antonom Hudorovičem, ki je bil obsojen zaradi konjske tatvine ne glede na tatvine svojega po imenu rojaka Jožeta v Ameriki. — Ta demokratska župca bi bila prav dobra in prav slastna in prav delikatna, kar za poemokati, ampak aroma manjka, pravi aroma, pozabili so namreč gospodje pri »Jutrovi« kuhinji, da manjkata pri celi povesti dva ali trije vršički maja-rončka, tistega pravega, ki raste na dvorišču neodvisne deželne sodnije, namesto debelega in smrdljivega česna, ki ga ponuja po Ljubljani mažarsko-židovska firma Kuhnding & Co. in ki raste na pustili gredah odvisnih okrajnih glavarstev... ljPoročil se je včeraj v Ljubljani g A. Ivančič, solastnik kavarne »Jadran« v Mariboru, z gdč. Jelko Pletaršek u Mokronoga. Bilo srečno! lj Gospod občinski svetnik Frelih nas prosi, da svojo včerajšnjo notico o razcepu. demokratskega kluba obč. svetn kov popravimo v toliko, da on ni izstopil iz J. D. S., še manj pa prijavil svoj vstop v N. S. S. lj Z Zelenega hriba spuščajo vsak večer gnojnico po odprtem kanalu, tako da teče po travniku tik mitnice in okužuje celo okolico. V bližini tistega kanala stoji baraka, v kateri se prodajata Jutro« in Ponedeljek.. lj Vojaško zglaševanje. Kljub večkratnim noticam in tozadevnim opozoritvam smo dognali, da so še nekateri, katerih ne premaknejo iz njihove brezbrižnosti in omalovaževanja predpisov ne veliki razglasi, ne dobrohotne notice v časopisih. Opozarjamo te, da gotovo, kakor je določeno, spolnijo to svo o državljansko dolž- { nost. Kazen za opustitev zglasitve je zelo 1 občutna. Dotične, ki bi se ne zglasili pravočasno, kaznuje vojaška oblast, odnosno izreka kazen, ker se vsak, kdor bi se ne i zglasil — samega sebe kaznuje. lj Priznanje. Ravnateljstvo I, mestne dekliške meščanske in vodstvo I. mestne dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu, izreka tvrdki Pr a z n i k najtoplejšo zahvalo za darovane šolske potrebščine, namenjene revni šolski mladini. Bog plačaj! lj Zahvala. Srčno se zahvalim vsem, ki so mi kaj darovali na priporočilo po časopisih. —■ Bivša dijaška gospodinja Kalan Polona. lj Preskrba Ljubljane s krompirjem. Stranke se opozarjajo, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na mestno tržno nadzorstvo pismeno ali osebno količino krompirja za celo leto. Istotako naj naroče vsi javni in privatni zavodi, restavracije in gostilne nemudoma celo količino krompirja, ki ga potrebujejo. Izvoznim firmam za prašiče bo istotako na razpolago poljubna množina za krmo primernega krompirja, ki naj ga nemudoma naroče z označbo, koliko rabilo krompirja vsak teden, da se jim krompir tedensko dostavi, da ostane domači krompir za ljudski konsum. Na kvaliteto krompirja se bo kolikor mogoče oziralo ter droben krompir porabilo za krmo. lj »Vi prirejate kar dirke!« je rekel sodnik mesarskemu pomočniku Ivanu Zajcu, ki je bil nekega dne kar dvakrat od policaja naznanjen, da je dopoldne in zvečer zopet v naglem diru vozil od Trančc do Mestnega doma. Ivan Zaje je povedal: > Vozil sem čisto počasi, če bi gospod sodnik videli mojega kouja, bi se prepričali, da se o njem ne more zapisati, da bi bil vozil v najhujšem diru: moj konj se komaj premika!« Med razpravo je ugolovil sodnik, da je Zaje 30. avgusta zopet naglo vozil in se bo moral za to še posebej zagovarjati. »Fijakarji v Ljubljani so pošteni, komaj vsaki mesec pride kdo pred sodnika, ampak z mesarji imam vsaki teden opraviti, ker naglo vozijo!« je pripomnil sodnik, kateri ie prisodil Zajcu 000 krcn globe in čisto prav je imel. lj Nasilen Rus. Ruski begunec Vilibald Aleksander—Feodorov stan\je 2 meseca v Ljubljani. Grozil je, da bo neko Ivanko Č. razreza! Dne 12. I. m. je v ruski mehanični delavnici vrgel v Foo-dora Kovalenka vojno sekiro, katera je ranila Ko-valenka na levi strani čela. Feodorova, ki je bil močno vinjen, so izročili sodišču. lj Iščem službo kot hišnica s stanovanjem. Lahko bi opravljala tudi druga gospodinjska dela ali kuhala. Poizve se: Resljeva cesta 24. pr XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V kratkem se otvori jesenska umetnost, razstava, ki bo vsebovala grafična dela čeških in jugoslovanskih umetnikov. Prijavt in pošiljat ve na: R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg štev. 2. Zadnji rok 24. sept. pr Gospodje sinovi. Ljudska igra v treh dejanjih, nemško spislaa Oskar Walthar in pa Leon Sleiu. Za slovenski oder priredil Fran Kobal. — Čeprav je bila igra spisana za nemške kraje iu je postala v kratkem času ena najpriljubljenejših ljudskih iger, vendar jo je g. profesor Kobal tako srečno priredil za slovenske odre, da se ni! i naj-spretnejšeinu opazovalcu ne bo posrečilo, da bi našel v njej kale germanizem Rogati mesar Pesjak iz Poljan ima sina, ki z vso vnemo študira, napravi maturo in častniški izpit. Oče ljubi nad vse pošteno obrt in zahteva, da mora postati sin-čast-nik mesar. Sil) rajo zapusti očetovo hišo in se preživlja v Ljubljani z inštrukcijami, da more študirati modrostovje. Nasprotno pa ima grajščak in državni poslanec Hren sina, ki že pet lei študira pravoznanstvo, nima pa šo nobenega izpila. Sin ima veselje le za praktično, za obrt Ker ga oče le sili študirat, postane pijanec. Nečakinja mesarja Pesjaka, prodajalka v njegovi mesnici, dobro, nepokvarjeno dekle, spozna nazore svojega bratranca in ga utrdi v njih; spozna pa tudi nazore prisiljenega jurista Rudolfa, reši ga nesrečnega popivanja s tem, da mu obljubi, da ga vzdmo za soproga. Z njenim premoženjem si napravila na očetovem posestvu 'veliko električno tvornico klobas. Slednjič spozna celo oče mesar, da slariši ne smejo usiljevati svojim otrokom poklica, do katerega nimajo veselja, privoli svojeuu sinu študirat, sam pa stopi v trgovsko zvezo s svojo nečakinjo in njenim ženinom, bivšim juristom, sedaj izvrstnim in poštenim mesarjem. Pisatelja sta poživila kratko dejanje z nebrojnimi doživljaji iz mesarskega iu pristaniškega življenja. Skoro bi bila bolje storila, če bi bila naslovila igro — veseloigro iu ne ljudska igra. Ko sem stopal iz lepo prenovljenega Ljudskega doma, sem slišal opazko: »toliko se pa še nismo smejali pri,nobeni igri, odkar stoji Ljudski dom.« Čeprav je igra dolga nad tri ure, vendar se je zdelo vsakemu kratko in rad bi bil še daljo sedel na svojem mestu iu poslušal neutrudljivega mesarja g. Novaku. V ra/.nih vlogah smo ga videli že na tem odru, toda nikdar se še ni tako prikupil občinstvu, nikdar ui še tako mogoči.o razvil svojega igralskega talenta kakoi pri tej predstavi. Celotno igralsko osofcje, kakor tudi poslušajoče občinstvo nam je bilo dokaz, da je to igra. katero razume vsakdo, v katero se lahko vsakdo uživi. Ljudsko gledališče ne sme biti le pozorščo moderne drame, temveč ob nedeljah naj nudi ljudstvu pošteno razveseljevanje in ga naj varuje pijančevanja in slabo druščine. In prav radi tega pozdravljamo diamatični odsek Katol. društva rokodelskih pomočnikov, ki si je stavil nalogo, da hoče prirejati ljudsko igre za naše ljudstvo, za obrieike in delavce. Vsi naši obrtniki iu delavci, ki sle stanovsko združeni v Strokovni zvezi, združite se pa na izobraževalnem polju v društvu rokodelskih pomočnikov. V. c Jezuitska kongregacijska kapela. V novem šolskem letu 1921/22 ima svoj prvi sestanek Marijina kongregacija za: 1 gdč. učiteljice v ponedeljek, dne 26. sept. ob 6. uri zvečer; 2. gospe v torek, dne 27. sept. ob 5. uri popodno; 3. gospodične v sredo, due 28. sept. ob četrt na 7. uro zvečer. c Slovaki zlasli katoliški nimajo šc dovolj intcligentov, ker pod ogrsko vlado nišo imeli lastnih srednjih šol. Zadnji čas se je stvar zasukala na bolje. V dneh 14. in 15. avgusta so imeli katoliški dijaki in katoliški inteligenli zborovanje v Zilini. kjer se jc zbralo okrog 800 študentov, med njimi 150 visokošolcev in čoz 200 udeležencev iz omikanih krogov. Ognjeviti govori so do-vedli do lepih sklepov o verskih in narodnih zahtevah. Vrb diinštvo se je strnilo v skupno organizacijo. Na čelu te katol. zveze stoji brnska visokošolska skupina »Tatran« in praško društvo >Po- važan«. - Najsijajnejši je bil govor »kota Kmet. ko o »veri in vodit. Nadzornik Siviik je poudar« jal, naj dijaštvo z lepim zgledom in neomadeževa« nim življenjem podpira in pomaga ljudstvu. Neki Ceski udeleženec je ganljivo opisal prizor, kako je praška katol. mladina na kraj porušenega Marijinega spomenika položila bel venec iz lilij, kar je izvabilo poslušalcem solze ganotja. — Zastop. nik visokošolcev je ob sklepu svojega govora za-klical: »Naša deviza je - Kristus! Brez vsakdan-jega sv. obhajila iie bomo mogli vztrajati!« Orlovski vestnik. Orlovska slavnost v Dolu pri Hrastniku se vrsi v nedeljo 18. t. m. s sledečim sporedom: 1. ob II. uri sprejem gostov na postaji Hrastnik. 2. Oh 10. uri v cerkvi ua Dolu blagoslovljenje naraščaji vega prapora, sv. maša s cerkvenim govorom. 3, Ob pol 3. uri javna telovadba. 4. Po telovadbi govori in prosta zabava. Iskreno vabimo vse prijatelje naše misli. Bratje iu sestre, pridite v obilnem številu. Vožnja je polovična. Sodeluje trboveljska godba. ' Orel »Ljubljana m. o.« Danes 16. t. m eo- pet redua telovadba ob 8. uri na učiteljišču — Bog živi! Turistika in šport. Nogometne tekmo za prvenstvo v jesenski sezoni. (Službena objava L. N. P.) V nedeljo, dne 18. t. m. se vrši na prostoru S. K. Ilirije prvorazredna prvenstvena tekma Ilirija : Sparta. Začetek ob 10. uri 30 min.; sodnik g. Vodišek. — Istega dne se odigrajo na prostoru Sparla-Primorjc ob Dunajski cesti sledeče drugorazredne prvenstvene tekme: ob 10. dopoldne rez. Jadran : rez. Svoboda Ljubljana; sodnik g. IIus; ob 14. uri 30 min. Jadran : Hašk; sodnik g. Kepec; ob 16. uri 30 min, llermes : Svoboda Moste; sodnik g. Jerala. Gospodarstvo. BORZA. Zagreb, 15. sepl. Devize: Dunaj 15.40—16, Borim 215—217.25, Budimpešta 19.25—50, Italija (izplačilo) 1010-1025, llalija (ček) 1000-1010, London (izplačilo) 880—890, London (ček) 880 do 88,), Ne\v-York (izplačilo) 0-215, New-York (ček) Ske krone 0—290, mažarske krone (nove emisije) 45—0, napoleondori 790—800, nemške marke 212 do 215, rumunski leji 0—210, ital. liro 990—1000. Curih, 15. sept. Devize: Berlin 5.35, Holan-dija 182.25, New-York 581, London 21.48, ['ari/ 40.10, Milan 24.45, Praga 6.93, Varšava 0.13, Zagreb 2.4(1, Budimpešta 1.15, Bukarešta 1.75, Duiiaj 0.17, avstrijske krone 0.40. Dunaj, 15. sept. Dovize: Amsterdam 50.450 do 50.550, Zagreb 646—650, Bolgrad 2582—2602, Berlin 1457—1460, Budimpešta 310.50—313.50, Bukarešta 1345—1355, London 5890—5910, Milau 6740—6760, New-York 1616—1620, Pariz 11.280 do 11.320, Praga 1927—1933, Sofija 970—980, Varšava 33.50—35.50, Curih 27.875-27.925. Valule: amer. dolarji 1598—1602, bolg. lovi 945—955, nemške marke 1455—1461, angleški funti 5860-5880, frau-coski franki 11.255—11.295. holandski goldinarji 50.350—50.450, ital. lire 6710—6730, dinarji tisočaki 2571—2591, stotaki 2561—2581, poljske marke 33.75—35.75, rumunski leji 0, švicarski franki 27.825—27.875, češkoslovaške krone 1922—1928, mažarske krone 309.50—312.50. g Na novoustanovljeni srednji vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v Mariboru se prično I. šolsko leta 1921/22 po možnosti začel kom novembra t. 1. Dan se objavi, čim bodo predpriprave za otvoritev nove šolo dovršene. Srednjo šolo jo razločevali od staro vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Mariboru, ki obsloja dalje in začne šolsko leto že 16. septembra t. I. Namen srednje šole je, da se njo učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje z uspehom voditi manjša in srednja privatna iii državna posestva ter dobro obavljati državno službo kmetijske stroke. Nauk na srednji šoli traja tri lela, a četrlo leto po svršetku šole je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju iu specializovanjn. .Šolsko leto traja do konca julija naslednjega lela. Vsi učenci so eksternisti (izven zaveda stanujoči iti oskrbovani). Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna štirirazredna meščanska šola -'di nižja realka ali nižja gimnazija; uko so dotičniki razen lega absolvirali kako drugo kmetijsko šoki ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetijski sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; -t) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar ugotovi ludi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Nekaterim sinovom ubožnejših posestnikov se dovoljujejo državne podpore. Prošnje za sprejem, kolkovane s 7 dinarji (28 K), je poslati do 5. oktobra t. I. ravnateljstvu drž. vinarske, sadjarsko in poljedelske šole v Mariboru. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovuica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole, 6. kratek popis dosedanjega življenja, 7. ubožno spričevalo, ako prosilec upravičeno reflektira na državno podporo, katera bi se pa morala vrniti v polnem znesku, ako se izkaža naknadno, da je dotic-nik ni potreben v polni meri. Obvestilo o rešitvi prošnje za sprejem se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki uo bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenia, se odstranijo med šolskim letom. g Graški veliki semenj oil 24. septembra do 2. oktobra. Potno legitimacije za voznino, znižano za 50 odstotkov, se dobe takoj, ako se pošlje 20 nemško-avstrijskih kron na naslov -Messelegiti-mation, Graz, Burggasse 13, II. Stockv — Po prejemu to vsote odpošlje imenovani urad Uikoj legitimacijo naročniku. g Preskrba s češkim premogom. Za bodočo zimo si bodo mogli nabaviti premog tudi oni, ki nimajo izkaznic iu ne bodo kot lansko lelo ostali brez premoga. Špedicijski tvrdki F. in A. Uher v Ljubljani so jo posrečilo nabaviti večjo množino finoga češkega premoga, ki po svoji kakovosti da-leko presega naš preinrg, ki pa bo z ozirom na stanje valute malo dražji. Ker sc je bati, da Češkoslovaška pozueje prepove izvoz, kakor se jo to lansko leto zgodilo, se opozarjajo inleresentjc iz Slovenije, kalerim jc v prvi vrsti namenjen ta premog, da sc pravočasno prijavijo in sicer v pisarni omenjene tvrdke v Sielenburgovi ulici 4. g Upravni odbor -Nabavi jalno zadruge javnih nameščencev in t pokojencev v Ljubljani r. z. z o. z.c sklicuje izredni občni zbor, lii se vrši dne 5. oktobra 1921 ob 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1 Poročilo o dosedanjem poslovanju upravnega odhorn. 2. Poročilo o zahtevi »Saveza nabavljalnih zudrug v Belgradu v smislu § 28., točka 0. zadružnih pravil. Pristop je dovoljen lo članom. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevti, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnic? K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Stritarjeva ulica št. 2. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon stav. 261 in 413. Dotrli globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša prehlaga soproga, mati, hči in sestra, gospa ivana Ožbalt, roj. Obrstar v najlepši ženski dobi, po dolgi, mučni bolezni, prevideua s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 14. septembra, ob 13. uri izdihnila svojo blago dušo. Pogret) so bo vršil v petek, dne 16. septembra, ob 16. uri iz hi-e žalosti. l!odi ji ohranjen blag spomin! Hrib pri Koprivniku, dne 14. septembra 1921. Andrej Ožbalt, soprog. — Vladimir in Dušan, siuova. — Andrej Obr-star. oče. — Josip, brat. — Frančiška flartol in Marija Arko, sestri. Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem prijatejem in znancem, da jo n?" i iskreno ljubljena soproga, mamica, hči, sestra, 'gospa Valentina Rejic, roj. Tepina učiteljica v Žireh danes, dne 14. septembra 1921, ob 5. uri, po kratki mučni bolezni, pripravljena za večnost, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se vrši v četrtek, dne 15. septembra, ob 5. uri popoldne na pokopališče v Radovljici. RADOVLJICA, dne 14. septembra 1921. lnz. Henrik Hoji« s sinom Marjjanekuin. soprog: rodbina Tepina. Krojaški pomočnik! ' so sprejme takoj pri tvrdki Schwab Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg. 33/] l/nharina ~ poM-"a iu >,ridnJ> j l\lil Idi lyd se išče "za ua deželo. {Prednost, imajo nad 30 let stare. Plača 500 K. Naslov pri upravi lista pod St. 3870. Sprejme STAJŽKINJA ^ ^ ta se nje in za ribauje. - Naslov sprejmu se v trajno dolo J izvežbaui postrežnica pove upravui6tvo | sta pod štev. 3365. Trgovski POTNIK dobrimi izpričevali, išče službe potnika pri kakem večjem podjetju. Najraje za Slovenijo. — Cenj. ponudbo je poslati iia upravo lista pod Mlada mož«. Inserirefte v Slovencu! iT KUHARICA ki bi znala voditi celo gospodinjstvo, 1 ria!r dekle v-ako dekle krepko MW'"U delo in Mu,,lu k dvema otrokoma (eden eno, drugi dve iu pol leta), sc sprejmejo za takojšnji ali poznejši nastop proti dobri plači iu hrani. Samo zanesljive, dobrovoljne osebe, | i naj se zglase Dunajska cesta št. 36, leto., V nedeljo, dne 18. f. m. S: vsi v GORIČANE! ^ kjer se zopet odpre starozuaua gostilna pri »DOLENCU« zraven to- varne. Na razpolago dobra, pristna vina, mrzla in gorka jedila. Vabiva vse znance in prijatelje. Za obileu obisk se priporočala MOŽINA & SKUBIC. mizarski pomočniki, llraua in stanovanje v hiši ali izven hiše. ANDREJ KREGAR, otrojuo mizarstvo,