Prenovljena koncna postaja in nov vlak Sredi decembra je iz Kamnika v Ljubljano pripeljal nov Stadlerjev vlak, prvi od dvainpetdesetih, ki na slovenske železnice prihajajo do konca leta 2022. Kamnik so za prvo vožnjo na ministrstvu izbrali tudi zato, ker so jeseni peron na koncni postaji temeljito prenovili. Vlak na relaciji Kamnik–Ljubljana odslej vozi tudi ob sobotah. Jasna Paladin Kamnik – Ministrstvo za in-frastrukturo se je prenove postajališca Kamnik Gra­ben, kjer so bili peroni prej makadamski, lotilo oktobra lani in jo zakljucilo konec novembra. Obnovili so dva tira v dolžini 350 metrov in zgradili 5,5 metra širok pe­ron, ki je mnogo prijaznejši uporabnikom, predvsem starejšim in invalidom. Opremljen je tudi z nad­strešnico ter z zvocno in svetlobno signalizacijo ter signalizacijo za slepe, v za-cetku letošnjega leta pa bodo v signalizacijo vložili še približno šeststo tisoca­kov, tako da bo postaja Ka­mnik Graben daljinsko vo­dena s postaje Kamnik. Pre-nova perona je sicer stala dober milijon evrov. V sklo­pu druge faze prenove bodo namestili tudi urbano opre-mo in podrli odsluženo skladišce. A prenovljeni peron je nekaj casa sameval, saj je javni po­tniški promet zaradi epide­mije zastal, prvi dan, ko so ga znova delno sprostili – 15. decembra – pa je na prenov­ljeno koncno postajo Ka­mnik Graben pripeljal še nov Stadlerjev vlak pre­poznavno modre barve, na katerega so uporabniki žele­znic dolgo nestrpno cakali. Tega veselega in celo zgodo­vinskega trenutka so se ude­ležili tudi župan Matej Sla-par, minister za infrastruk­turo Jernej Vrtovec in gene-ralni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki so se z novim vlakom tudi po­peljali proti Ljubljani. Kot je najprej poudaril žu-pan, gre za zelo veliko prido­bitev, na katero so Kamnica- AKTUALNO Sezono bo treba razširiti na celo leto Družba Velika planina ima od konca septembra novo vodstvo. Nadzorniki so za vršilca dolžnosti direktorja imenovali Marka Anžurja, iz­kušenega poslovneža, katere­ga glavna naloga je pripraviti strategijo razvoja družbe. stran 5 Vlaki v letu 2021 v Kamniku vozijo po spremenjenem voznem redu. Obcina je namrec lani na Slovenske železnice veckrat podala pobudo, da bi vlak iz Kamnika v Ljubljano vozil tudi ob sobotah in v vecernih urah. Slovenske železnice so pobudi prisluhnile in tako z letom 2021 uvajajo nove ure prihodov in odhodov. Vlaki bodo po novem vozili tudi v soboto, ob delavnikih pa uvajajo dodatne linije v vecernem casu, in sicer ob 21.15 in 22.15 (Ljubljana–Kamnik) ter ob 22.18 in ob 23.07 (Kamnik–Ljubljana). ni cakali vrsto let. »Kamnik je železnico dobil leta 1891, ko jo je sem pripeljal podje­tnik Alojz Prašnikar. Sredi osemdesetih let smo dobili vlake, ki so bili prepeljani iz Sarajeva, to danes pa je nov mejnik, saj smo dobili nov vlak in prenovljeno železni- KULTURA Coprnije zaživele v ilustracijah Miha Hancic je z ilustracija-mi opremil monografijo Sve-ti Coprijan. Razstava ilustra­cij, ki so jo nedavno odprli v kamniški knjižnici, pa je še do konca januarja na ogled tudi na spletu. stran 7 ško postajo,« je dejal župan in se zahvalil ministrstvu ter Slovenskim železnicam za milijonsko naložbo v kam­niško progo. Vec sto milijonov pa je dr­žava vložila tudi v nakup novih vlakov, ki bodo vozili tudi na relaciji Kamnik– MLADI Naš Kamnik, prostor mnogih obrazov V avli Obcine Kamnik je na ogled razstava z naslovom Naš Kamnik, prostor obra­zov avtorja Urha Wiegeleta, 25-letnega magistra inženirja arhitekture. stran 9 Zgodovinski uspeh vaterpolistov Kamniški vaterpolisti kluba Calcit Waterpolo so prvic v zgodovini postali clanski pokalni prvaki Slovenije, saj so v velikem finalu suvereno premagali vecne tekmece AVK Triglav Kranj z rezultatom 10 : 5 (5 : 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksander Sokler Kamnik – Dvajseti decem­ber 2020 bo z zlatimi crka-mi zapisan v zgodovino kamniškega kluba. Prekalje­na ekipa kluba Calcit Wa­terpolo je z zmago v clanski konkurenci uresnicila dol­goletne sanje po osvojitvi clanskega naslova. Kamniški igralci so tekmo zaceli silovito. Po zacetnih 1 : 1 so naredili delni rezultat 4 : 0 in tako že po prvi cetr­tini vodili s 5 : 1. V nadaljeva­nju so tekmo nadzirali in mladim kranjskim vaterpo­listom niso dopustili, da bi se razigrali in tekmo obrnili v svojo korist. Na finalni tekmi je kot ved-no odlicno delo opravljal najboljši slovenski trener Aleš Komelj. V bazenu je ekipo še dodatno usmerjal prekaljeni 41-letni veteran Matej Nastran, ki je bil s šti­rimi goli tudi najboljši stre­lec ekipe. V vratih je vse presenetil Gašper Žurbi, ki je z odlicnimi obrambami nacel moralo nasprotnika. Gole so prispevali še Blaž Briški tri, kapetan Martin Stele dva in Sebastjan No­vak enega. Za Triglav je bil trikrat natancen Andraž Pušavec, po enkrat pa Mar-ko Gostic in Jan Justin. So-dila sta Boris Margeta in Matjaž Homovec. Tekmo je med drugimi prenašala tudi TV Tržic. 410. stran Ljubljana in obratno. »Do konca letošnjega leta bo po slovenskih tirih vozilo 25 vlakov, do konca leta 2022 pa jih bo skupno 52, od tega 21 na dizelski pogon, 21 na elektricni pogon in deset dvonadstropnih vlakov na elektricni pogon. Gre za najsodobnejše vlake za re-gionalne proge, kot jih poz­namo v tem delu Evrope, ki dosegajo hitrosti do 140 kilometrov na uro. Vlaki ponujajo vse potrebno udo­bje, so prilagojeni za invali­de in imajo dovolj prostora za kolesa,« je ob tem vese­lem dogodku povedal direk-tor Slovenskih železnic Du-šan Mes, minister za infra-strukturo Jernej Vrtovec pa ga je dopolnil, da bo država še nadaljevala investicije v železniško infrastrukturo. 45. stran ZADNJA Vsako leto znova navdušijo Vsaka vas, kraj pri nas ima kakšnega jaslicarja, ki prese­neti z razsežnostjo, na­tancnostjo, tematiko svojih jaslic. Jaslicarji so svojevrstni umetniki, ki jim idej in vese­lja ne zmanjka. Tudi na Kam­niškem ni nic drugace. stran 16 Foto: Gorazd Kavcic Testiranje tudi v Kamniku V Kamniku bo vsaj še danes mogoce hitro testiranje na okužbo z novim koronavirusom. V kamniškem zdravstvenem domu se pripravljajo tudi na zacetek množicnega cepljenja. Aleš Senožetnik Kamnik – Tako kot v števil­nih drugih krajih po državi je tudi v Kamniku možno brezplacno testiranje s hitri-mi antigenskimi testi na okužbo z novim koronaviru­som. Hitro testiranje poteka od torka dalje v Domu kul­ture Kamnik, test pa je mož-no opraviti še danes, v pe­tek, med 8. in 14. uro, v pri­meru interesa pa bodo doda­tni termini na voljo tudi še v prihodnjih dneh. Na odvzem brisa se ni treba predhodno narocati, predlo­žiti pa je treba osebni doku­ment in kartico zdravstvene­ga zavarovanja. O rezultatih bodo udeleženci testiranj obvešceni v dveh urah od odvzema brisa. Kot opozar­jajo v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik, ne­gativen izvid testa pomeni, da trenutno v brisu virus ni zaznaven, kar naj ne daje obcutka lažne varnosti, saj lahko do okužbe pride tudi že kmalu po testiranju. V primeru pozitivnega izvida pa sta potrebna takojšnja sa­moizolacija in obvestilo osebnemu zdravniku. 42. stran Obcinske novice Testiranje tudi v Kamniku 31. stran Med cakanjem na odvzem brisa velja tudi posebni pro-metni režim. »Z vozilom se pripeljete in se v cakajoci ko­loni pomikate do vstopne tocke za Domom kulture Kamnik, kjer vozilo parkira­te, nato izstopite in peš vsto­pite v Dom kulture Kamnik, kjer izvedete hitri test. Ob zakljucku testiranja izstopi­te iz Doma kulture Kamnik in se peš odpravite do svoje­ga parkiranega vozila ter se odpeljete. Za tiste, ki se na testiranje ne boste pripeljali z osebnim vozilom, bo zago­tovljena tako imenovana peš cona. Ves cas vzdržujte var-nostno razdaljo vsaj dva me-tra in obvezno nosite zašci­tno masko,« še sporocajo iz kamniškega zdravstvenega doma. Ob koncu lanskega leta se je zacelo tudi cepljenje. Prvi odmerki cepiva so bili na­menjeni stanovalcem v do-movih za starejše in tam-kajšnjim zaposlenim, ki covida-19 še niso preboleli. V Domu starejših obcanov Kamnik, kjer je nastanjenih 157 stanovalcev, je bilo tako cepljenih 58 stanovalcev, trije se za cepljenje niso od­locili, preostali pa so okuž­bo že preboleli. Za zdaj se je cepilo tudi 12 zaposlenih v domu. Z vsako tedensko pošiljko ce­piva pa je bližje tudi cepljenje preostalih skupin prebival­stva zunaj institucij. Kot nam je pojasnil direktor kamni­škega zdravstvenega doma Sašo Rebolj, podrobnejših informacij glede organizacije cepljenja s strani države do zacetka tega tedna sicer še niso dobili, so pa oblikovali spletni obrazec, dostopen na spletni strani zdravstvenega doma, preko katerega se za­interesirani za cepljenje lah­ko prijavijo. Prijavo je mogo-ce sicer ob dolocenih urah (podrobnosti na spletni stra­ni) mogoce oddati tudi na telefonski številki 01 8318 616, a priporocajo spletni obrazec, sploh za tiste, ki so vešci uporabe racunalnika. Interesente bodo nato o cep­ljenju obvešcali sproti, ko bo cepivo na voljo. Kot je znano, bodo prve odmerke cepiva prejeli zdravstveni delavci, starejši in osebe s kronicni-mi boleznimi. Interes za cepljenje so pre­verili tudi pri zaposlenih v kamniškem zdravstvenem domu. Po besedah direktor­ja bi se za cepljenje odlocila približno polovica, pricako­vati pa je, da scasoma še kdo. Glede na to, da je inte-res torej vecji kot v precej drugih zdravstvenih ustano­vah po državi, so z odzivom za zdaj zadovoljni. Donacija družb Terme Snovik in Zarja Kovis Aleš Senožetnik Kamnik – Družbi Terme Snovik – Kamnik in Zarja Kovis sta namesto sredstev za novoletne vošcilnice na­menili petsto evrov za do-brodelni namen. Pridružili sta se dobrodelni akciji kamniškega obmocnega združenja Rdecega križa Slovenije in prispevali sredstva za domacina Mitjo Zabavnika, ki bodo pora­bljena za rehabilitacijo po srcnem zastoju. Donacijo so dopolnili tudi s prosto­voljnimi prispevki v akciji Darila gozda vašemu domu, ki je pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije pote­kala v decembru in je usmerjena v pridobivanje okrasnih drevesc iz sloven-skih gozdov na nacin, ki je prijazen do narave. V okvi­ru akcije so podarili 17 dre­vesc, s prostovoljnimi pri­spevki pa zbrali 413 evrov. Celotno donacijo je družini predala Jožica Hribar, pred­stavnica obeh družb. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 22. januarja 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 14. januarja 2021. Štirinajsta seja Obcinskega sveta Obcine Kamnik Proracun po meri krajevnih skupnosti Obcinski svetniki so na decembrski seji med drugim sprejeli proracun za leto 2021, potrdili lokalni energetski koncept obcine in ustanovili proracunski sklad za dokapitalizacijo družbe Velika planina. Jasna Paladin Kamnik – Obcinski svetniki so se 23. decembra zbrali na že tretji seji, ki jo je obcin-ska uprava zaradi ukrepov proti širjenju novega koro­navirusa pripravila na plat-formi Zoom. Ne glede na to so ohranili tradicijo in tudi virtualno druženje zaceli z lucjo miru iz Betlehema, ki so jo v prostore obcinske stavbe tudi letos prinesli kamniški skavti. Volitve in imenovanja Svetniki so sprejeli odsto­pno izjavo Marjana Sempri­možnika z mesta clana Od­bora za prostor, komunalno ureditev in varstvo okolja in potrdili nadomestnega clana odbora Primoža Pirca ter potrdili kandidate za sodni­ke porotnike, ki jih bo izbra-lo Okrožno sodišce v Lju­bljani. Lokalni energetski koncept Lokalni energetski koncept je dokument, ki ga obcinam nalaga energetski zakon, pripraviti in sprejeti pa ga morajo vsakih deset let. Lo-kalna skupnost z lokalnim energetskim konceptom do­loci nacin prihodnje oskrbe z energijo, ukrepe za ucin­kovito rabo energije in zvi­ševanje energetske ucinko­vitosti ter uporabo obnovlji­vih virov energije. Da so prihodnji ukrepi lahko ucinkoviti, je treba poznati obstojece stanje. In temu so se pripravljavci dokumenta res posvetili, zato so za pri­pravo potrebovali kar dve leti. Kot je svetnikom predstavil Jure Eržen iz agencije LEAG, so naredili popis javnih in vecstanovanj­skih stavb in tudi vseh vecjih podjetij, iz katerega je deni-mo razvidno, da so od javnih stavb energetsko dalec naj­bolj potratni zdravstveni dom, OŠ Frana Albrehta in Vrtec Kamencek. Z ukrepi, ki sledijo zbranim ugotovit­vam, si bo obcina do leta 2030 med drugim prizade­vala emisije toplogrednih pli­nov zmanjšati za 15 odstot­kov, rabo energije v stavbah za 20 odstotkov, prav za toli­ko pa tudi emisije ogljikove­ga dioksida v prometu. Gradnja zbirnega centra podaljšana do aprila Svetniki so potrdili tudi no-velacijo investicijskega pro-grama Zbirni center za rav­nanje z odpadki. »V letu 2020 je bilo možno uporabiti sredstva v višini stroškov izvedenih del, za katera so bili do 5. novembra že placani racuni. Glede na to, da je pogodbeni izvajalec v skladu s sklenjeno gradbe-no pogodbo izvedbo gradbe­no-obrtniških del zacel 1. oktobra, je bilo v enem me-secu možno izvesti le toliko gradbenih del, da smo lahko uporabili odobrena nepo­vratna sredstva v višini 154.702,00 evra. Ostala dela, izvedena v novembru in decembru 2020, bodo placana iz proracuna za leto 2021. Posledicno bodo stro­ški izvedenih del, ki bodo placani iz proracuna za leto 2021, višji, kot so bili predvi­deni s prvo novelacijo inve­sticijskega programa avgu­sta 2020. Zato je treba spre­meniti tudi nacrt crpanja nepovratnih in povratnih sredstev,« so razloge za no-velacijo obrazložili na obcin-ski upravi. Štirimesecni pogodbeni rok za izvedbo gradbeno-obrtni­ških del se sicer iztece konec januarja, vendar bo zaradi zimskih razmer podaljšan do sredine aprila. Vsa druga dela bodo izvedena po prvotnem terminskem pla-nu, asfaltiranje pa bo zaradi zaprtja asfaltnih baz v zim­skem obdobju možno izves-ti šele v drugi polovici marca 2021. Podprli bodo turisticne podjetniške ideje V nadaljevanju so svetniki soglasno po skrajšanem po­stopku sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o obdelavi dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov pre­delave ali odstranjevanja ko­munalnih odpadkov z ob-mocja Obcine Kamnik in odlok o Obcinskem podrob­nem prostorskem nacrtu KA-112 v prvem branju. Podprli so tudi spremembe pravilnika o dodeljevanju proracunskih sredstev za pospeševanje razvoja male-ga gospodarstva v obcini Kamnik, in sicer so v pravil­nik vkljucili nov ukrep »ra­zvoj turisticnih podjetni­ških idej«, ki vsebinsko iz­haja iz sprejete Strategije razvoja in trženja turizma v obcini Kamnik za obdobje 2016–2025. Iz omenjene strategije je namrec razvi­dno, da obcina ne nudi do-volj profilirane ponudbe destinacijskih doživetij in da ponudniki še vedno veci­noma tržijo predvsem svoje zmogljivosti. V okviru tega ukrepa se bodo sredstva za podjetniške ideje dodeljeva-la na podlagi meril, ki bodo podrobneje opredeljena z javnim razpisom. Za to podporo bo obcina iz proracuna letos namenila 35 tisoc evrov. Knjižnico bodo posodobili Brez razprave so v drugem branju potrdili ustanovitev proracunskega sklada za do-kapitalizacijo družbe Velika planina, v katerem se bo zbi­ral denar za nakup nove se­dežnice (v sklad bo obcina letos namenila 250 tisoc evrov.) Vec razprave pa je bilo pri predstavitvi idejnega projek­ta za preureditev Knjižnice Franceta Balantica Kamnik, kar dokazuje, da si svetniki želijo sodelovati pri tovr­stnih projektih in odlo-citvah, ceprav je šlo tokrat zgolj za seznanitev z idej­nim projektom, ki še ni do­koncen. Objekt, kjer so prostori kamniške knjižnice, je bil zgrajen okoli leta 1965, ob-novljen in preurejen v knji­žnico pa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od tak-rat dalje so knjižnico preu­rejali le s posameznimi po­segi glede na razpoložljiva sredstva v obcinskem prora-cunu. Potrebe knjižnice in njenih uporabnikov so se v vseh teh letih spremenile in prostora je ponekod prema-lo, drugje pa ni izkorišcen, zato so v idejnem projektu predvideli nekaj posegov, ki bi knjižnico naredili dosto­pnejšo in prijaznejšo. Oddelek za odrasle bi prese­lili v zgornje nadstropje in ga razširili, citalnico bi pre­stavili v pritlicje, preuredili bi dvorano in osrednji del, kjer bi bila kavarna, pred­vsem pa bi uredili neustre­zno podstrešje. Prenova je predvidena v eni ali vec fa-zah, odvisno od razpoložlji­vih sredstev, je pa celotna investicija ocenjena na 1,6 milijona evrov. Obcina je imela oziroma na dolgi rok še vedno ima s knjižnico vecje nacrte, saj so pripravljeni projekti za ure­ditev knjižnice nad športno dvorano, za kar je obcina že dobila gradbeno dovoljenje, ker pa bo prej na vrsti grad-nja nove šole, ki bo obcino za vrsto let zadolžila, bo nova knjižnica na tej ali ka­teri drugi lokaciji morala po-cakati. Pet milijonov evrov kredita Nacrtovani prihodki obcin­skega proracuna v letu 2021 so ocenjeni na 31,8 milijona evrov (od tega je pet milijo­nov kredita, ki ga bo obcina najela za gradnjo OŠ Frana Albrehta), odhodki pa so ocenjeni na 32,6 milijona evrov. Iz naslova povprecni­ne bo obcina prejela dobrih 18 milijonov, glavnina stro­škov je zakonskih obvez (vec kot polovica denarja je na­menjena oddelku za družbe­ne dejavnosti), ceprav se na obcini veselijo tudi zakona o financni razbremenitvi ob­cin, s cimer bodo letos prih­ranili tristo tisocakov. Za investicije bo šlo dobrih sedem milijonov. Kot je že pri predstavitvi osnutka pro-racuna povedal župan Matej Slapar, so pri pripravi pro-jektov prisluhnili vsem 22 krajevnim skupnostim in njihovim potrebam, kar je razvidno tudi v proracunu. In kaj se bo torej letos gradi-lo oziroma obnavljalo? Nacr­tujejo energetsko sanacijo stavbe Policijske postaje Ka­mnik in Doma kulture Ka­mnik, nadaljevanje obnove ceste skozi Podgorje, rekon­strukcijo ceste Nevlje–Oše-vek–Briše–Soteska in ceste v Stolniku, plocniki v Hrušev­ki, Volcjem Potoku in Špita­licu, javna razsvetljava v KS Zgornji Tuhinj, nadaljeva­nje protipoplavnih ukrepov na Kamniški Bistrici in Ne-vljici ter obnovo Starega gra­du, zgradili bodo prvo od treh globokih vrtin pri zajet­ju Iverje, vodovod v Zduši, povezovalni vodovod med Potokom in Veliko Lašno in sekundarni vodovod za pot-rebe GRS Kamnik, uredili osrednji park v Šmarci, sa­nirali Stražni stolp na Ma-lem gradu, obnovili krajev­na domova v Kamniški Bi-strici in Godicu, prenovili športno igrišce na Vrhpo­ljah, sanirali enoto Vrtca Tinkara … Celoten proracun je objav­ljen na obcinski spletni strani. Letni program športa Poleg treh odlokov oz. pra­vilnikov, ki se nanašajo na delo svetnikov in svetniških skupin, so ob koncu seje svetniki potrdili še Letni program športa v obcini Ka­mnik za leto 2021, s katerim se obcina zavezuje, da bo uresnicevala javni interes v športu na lokalnem nivoju. Obcinske novice Tudi danes je mogoca enotnost Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti je namesto v domu krajanov v Šmarci zaradi epidemije potekala na spletu. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Matej Tonin. Aleš Senožetnik Kamnik – Vsakoletna slove­snost ob prazniku dneva sa­mostojnosti in enotnosti, ki jo ob podpori Obcine Ka­mnik organizirajo društvo Demos na Kamniškem, Društvo general Maister Ka­mnik in Društvo sv. Jakoba Kamnik, je ob pomoci Doma kulture Kamnik in Mladin­skega centra Kotlovnica tok- rat potekala na spletu. Na prireditvi, ki sta jo pove­ zovala Barbara Božic in Pa- vle Ravnohrib, sta gledalce pozdravila predsednik društva Demos na Kamni-kako soodvisna so naša živ­ljenja. Prav zato morata biti izjemni naša solidarnost in družbena odgovornost,« je povedal in dodal, da je po­dobno kot obdobje osamo­svojitve lahko tudi današnje obdobje cas velikih izzivov, ki jih lahko uspešno prema­gamo, ce znova pokažemo enotnost izpred tridesetih let. Zakljucil je, da je tudi danes mogoc dogovor o sku­ pnem boju proti virusu, ce bomo znali dati politicne ra- cunice na stran, se poslušati in podpirati drug drugega. Prireditev, ki jo je pripravila Marjeta Humar, so pope- Foto: posnetek zaslona škem Jože Berlec in kam­niški župan Matej Slapar. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Matej Tonin, ki je dan razglasitve rezultatov plebiscita pred tridesetimi leti, ki se ga spominjamo na praznik, oznacil za najpomembnejši dogodek v zgodovini slo­venskega naroda. »Potrdil je, da je slovenski narod enotno rekel da samostojni in neodvisni Sloveniji ter ne vsemu, kar je takrat predstavljala Jugoslavija,« je dejal Tonin in spomnil tudi na enotnost, ki je tak- rat povezala Slovence – 95 odstotkov vseh, ki so se ple­biscita udeležili, je namrec glasovalo za samostojnost. Ozrl se je tudi v preteklosti in omenil generala Rudolfa Maistra, ki je odlocilno vpli-val na to, da sta Maribor in spodnja Štajerska ostala v slovenski posesti. »Ko govo­rimo o Maistru, govorimo tudi o tem, kako pomembne so obrambne zmogljivosti naroda, ko pridejo kljucni trenutki v zgodovini. Brez ustrezno opremljenih in motiviranih Maistrovih bor­cev bi ostali brez pomemb­nega dela Slovenije; in prav to se je znova pokazalo pred tridesetimi leti, ko so se 17. decembra 1990 v Kocevski Reki postrojile enote Terito­rialne obrambe in je prvic zadišalo po Slovenski vojski,« je še dejal Tonin, ki je v nadaljevanju spomnil tudi na izzive današnjega casa, predvsem v obdobju epidemije covida-19. »Epi­demija je pokazala, kako ranljiva je naša družba in Spomin na padle Pred koncem leta so se dogodkov iz casa druge svetovne vojne spomnili na spominskih slovesnostih na Kostavski plani in Prevojah. Dušan Božicnik Kostavska planina, Prevoje – Kljub trenutni epidemio­loški situaciji v Sloveniji smo se v nedeljo, 20. de­cembra, spomnili na takra­tne dogodke s polaganjem venca k spomeniku padlim na Kostavski planini v Tu-hinjski dolini. Venec sta položila župan obcine Ka­mnik Matej Slapar in pred­sednik ZB NOB Kamnik Dušan Božicnik. Dne 26. decembra 1942 so na Slev-cu na Kostavski planini padli komandant Kam­niško-Kokrškega odreda narodni heroj Matija Blejc - Matevž, komandant Kam­niškega bataljona Franc Per - Vido, trije komandirji cet in 11 borcev. Ob tem smo z minuto mol­ka pocastili tudi spomin na tukaj padle partizane, naše­ga castnega clana Matevža Koširja in prvoborca Franca Hribarja - Lovra. strili s kulturnim progra-mom, v katerem so sodelo­vali clani Družinskega kvar­teta Rakar in nekdanji clani skupine Rudolfi, katerih program je pripravila Marja Kodra. Pesmi so interpreti­rali Nika Homar, Nana Ba­lantic, Manja Golob, Gregor Kukovic in Jan Vrhovnik, Božic je zapela Špela Jenko, na harmoniko pa je zaigral Anže Balantic. Na leto, ki se bo zagotovo na poseben na-cin zapisalo v zgodovino, pa so spomnili tudi z naslovi in povzetki clankov iz letošnjih izdaj Kamnican-ke. Ob prisotnosti castne straže Slovenske vojske, župana Mateja Slaparja, predstavni­ka veleposlaništva ZDA vo­jaškega atašeja podpolkov­nika Benjamina Shasha in predsednika ZB NOB Ka­mnik Dušana Božicnika smo položili venec tudi k spomeniku padlim na Pre­vojah. Ob teh neugodnih casih epi­demije covida-19 je po­membno, da se danes spomi­njamo zgodovinskih dogod­kov in pocastimo padle bor­ce, ki so pokopani v tem skupnem grobišcu: 192 zna­nih in neznanih partizanov, ki so padli na obmocju Meni­ne planine, med njimi je 48 padlih borcev in žrtev faši­sticnega nasilja ter padlih do-macinov med drugo svetov-no vojno v teh krajih. Med njimi sta tudi narodni heroj Martin Kotar, komandant Tomšiceve brigade, ki je pa-del v soteski Tesnice pri Vrhpolju pri Kamniku, ter vodja ameriške vojaške misi­je kapetan Charles Fischer. Njim moramo biti neizmer-no hvaležni, da lahko danes svobodno izražamo svoja mnenja v slovenski besedi in pojemo slovenske pesmi. Dolžni smo ohraniti vredno­te, za katere so se ti ljudje bo­rili v letih od 1941 do 1945. Defibrilator tudi na Krivcevem Defibrilator je od decembra namešcen tudi na stavbi podružnicne osnovne šole na Krivcevem. Simon Golob Krivcevo – Defibrilator je namešcen na steni ob vhodu v šolo in je tako dostopen prebivalcem okoliških nase­lij ter drugim, ki bi ga v pri­meru nesrece potrebovali. Defibrilator (AED) je avto­matiziran, kar pomeni, da ventivni pregled, ter šoli za prostor za namestitev. Oma­rico ter material, potreben za montažo in priklop, smo zagotovili gasilci PGD Gozd. Že leta 2018, ko smo se za-celi pogovarjati o namesti­tvah AED na obmocju doli­ne Crne, smo prišli do za­kljucka, da le eden ne bo po namestitvi elektrod in vklopu sam oceni, ali je ele­ktricni sunek potreben. Tako z njegovo uporabo ne moremo škoditi, lahko le pomagamo, seveda pa mora biti AED uporabljen cim prej, pred tem pa mora biti poškodovanemu oziroma nenadno obolelemu takoj nudena prva pomoc v obliki t. i. temeljnih postopkov oživljanja (trideset stiskov prsnega koša : dva vpiha). Uporaba AED je povsem enostavna in omogoca upo­rabo komurkoli. Edina ome­jitev modela, ki je namešcen na Krivcevem, je, da je jezik naprave angleški, a so vsee-no navodila jasna, v primeru nerazumevanja pa vas bodo lahko skozi postopek vodili tudi v klicnem centru števil­ke 112. Napravo je podaril clan in nekdanji predsednik PGD Gozd Emil Volkar, ki se mu zahvaljujemo, prav tako tudi Obcini Kamnik in Civilni zašciti Kamnik, ki sta nam omogocili, da je šel aparat, ki ni povsem nov, na pre­dovolj in da bi bilo najbolje, ce bi bili na voljo vsaj trije. Na Gozdu, na Krivcevem in v Crni. Prednostno jih na­mešcamo na obmocja, ki so od nujne medicinske pomo-ci bolj oddaljena. Prvega smo tako oktobra 2019 na­mestili na gasilski dom na Gozdu. Tam je dostopen krajanom Gozda ter, kar je najpomembnejše, na voljo gasilcem PGD Gozd, ki ga lahko po potrebi vzamemo na posredovanja. Z name-nom vecje varnosti krajanov ter hitrejše pomoci je ekipa gasilcev in gasilk PGD Gozd januarja letos vstopila tudi v sistem prvih posredovalcev in tako poleg posredovanj ob požarih ter naravnih in drugih nesrecah lahko pos­redujemo tudi pri nenadnih obolenjih, kot so srcni zastoj ali druga stanja, kjer je pot-rebna takojšnja pomoc. Zdaj pa nameravamo prido­biti sponzorje še za nakup in namestitev avtomatskega eksternega defibrilatorja v Crni, kar nacrtujemo še v letošnjem letu. Nadaljuje se gradnja zbirnega centra Aleš Senožetnik Suhadole – V Suhadolah se nadaljuje gradnja zbir­nega centra za ravnanje z odpadki. Pred koncem leta je izvaja­lec del SGP Graditelj nada­ljeval montažo jeklene kon­strukcije, saniral tla z nosil­nim materialom, vgradil ja­ške in PVC-cevi za odvajanje meteorne vode s strešnih in povoznih površin. Z izdela­vo temeljev in ograjnega zidu pa so zaceli izvajati tudi dela za postavitev druge nadstrešnice. Gre za investicijo, ki jo je Obcina Kamnik jeseni zace-la skupaj s sosednjo Obcino Komenda, znaša pa dobrih 1,1 milijona evrov. 79 odstot­kov investicije nosi obcina Kamnik, preostanek pa Ob­cina Komenda. Obcinske novice Prejeli smo Izvzeti iz dolocil K clanku Novosti pri zavaro­vanju veteranov, objavljenem v Kamnican-ki 18. decembra, dodajam nekaj svojih misli. Bil je vecer v casu osamosvo­jitvene vojne in moj sin Ma­rino Mrcela (znan Kamni-can, živec v Avstriji) se je kot slovenski državljan in z od­nosom do svojega kraja poja­vil z namenom, da se priklju-ci slovenski vojski. Peljal sem ga v mekinjsko telovadnico, kjer so ga bili veseli, vendar je moral pocakati cez noc, da so zjutraj njega in vse ostale razporedili na razlicne nalo­ge. K sreci se mu v tem pri­zadevanju ni zgodilo nic hu­dega, vendar je grenak obcu­tek ostal zaradi dejstva, da mu zaradi stalnega prebiva­lišca v Avstriji in nevkljuce­nosti v slovenski zdravstveni in socialni sistem ne pripada noben veteranski dodatek ali ugodnost. Saj ne, da bi kaj posebno potreboval, vendar se mi zdi krivicno, da se pri teh zadevah ravna tako biro­kratsko. V osamosvojitveni vojni je bil tudi moj zet, tudi sam sem imel kljub poznim letom željo kaj malega pri­spevati k vojskovanju (kot šolan v vojašnici/bolj zaporu v Bileci).  Ko so izdali obcin­sko knjigo sodelujocih v tej vojni, sem sicer opazil njego­va ime in priimek, vendar izmalicena – kot da jim tudi do tega ni mar ... V zgodovini so se taki primeri že dogajali, najbrž je podob­nih, ki so izvzeti iz dolocil, iz osamosvojitvene vojne, še ne­kaj. Dokaz vec, da jim je treba res dati možnost, da za svoj odnos do domovine dobijo po­trditev. Mirko Mrcela, Kamnik Varno, nevarno, neuporabno, smrtno nevarno Ob potresu v približno 150 ki­lometrov oddaljenem kraju na Hrvaškem sem se zamislil … Ja, res sem se zamislil ... Koliko krst bi imeli v Kamni­ku? Koliko naših upov bi za vedno zaprlo svojo knjigo živ­ljenja? Kolikim bi se popolno-ma spremenilo življenje? In še kopica vprašanj zraven se porodi! Da, kot oce osnovnošolca sem se zamislil, mogoce bi mati ot­roka pomislila še bolj s srcem ali pa stari starši za svoje vnu­ke in strici ter tete za svoje ne-cake. Res, potres je naraven pojav in nanj mi, navadni ze­mljani, nimamo vpliva – a imamo možnost po svojih mo­ceh pomagati, da moc tragedi­je ne bi bila prehuda. Toliko je govora o Osnovni šoli Frana Albrehta in ako se poz­na moc potresa na »hramu demokracije«, kako pa je tu ... Javno vprašanje odgovornim: Je Osnovna šola Frana Al-brehta varna ali pa je nevar­na? Zakaj to sprašujem? Preprosto glede varnosti in ako ni varna, je dolžnost odgovor­nih, da jo takoj zaprejo in s tem preprecijo tragedijo, ker si res ne znam predstavljati, da bi se kaj takega zgodilo. In tudi ce pride samo do evakua­cije in malo nervoze in se komu kaj zgodi in res bog ne daj, da bi pred šolo postavili bele krste kar v vrsto, naša srca pa bi bila strta do konca! Ja, spoštovani clani Obcinske­ga sveta Obcine Kamnik, ob­cinska uprava z vodstvom in tudi vodstvo Civilne zašcite, prosim in rotim vas, delajte v dobrobit ljudi in korist obca­nov, vaši osebni interesi pa naj ostanejo v drugem planu! Jože Romšak, Podjelše Z optimizmom v novo leto Tik pred koncem leta 2020 je bil na seji obcinskega sveta sprejet proracun Obcine Kamnik za le­tošnje leto. Z optimizmom so bili postavljeni realni cilji in novi izzivi. Naj omenim le nekaj projektov. V nacrtu je ureditev športnega igri-šca Vrhpolje, uredila se bo vecna­menska plošcad za potrebe Po­družnicne osnovne šole Vranja Pec in uredilo so bo igrišce za otroke pri športnem igrišcu v Zgornjem Tuhinju. Dokoncala se bo tudi ureditev varnih poti v oko­lici Podružnicne osnovne šole Nevlje. Sredstva so namenjena za projektno dokumentacijo za ploc­nik od gasilskega doma Špitalic proti Motniku. Sredstva so name-njena še za izgradnjo plocnika od uvoza za Hruševko do avtobusne postaje v smeri Kamnika. V proracunu za leto 2021 so se dvignila sredstva za redno delova­nje gasilske zveze in gasilskih društev, kar je bilo nujno potreb-no. Sredstva so namenjena še za ureditev manjkajoce dokumenta­cije za legalizacijo gasilskih do-mov, za katere dokumentacija še ni urejena. Ker Obcina Kamnik v preteklosti dolgo ni vlagala v obnovo gasil­skih domov, bo treba ugrizniti tudi v to kislo jabolko. V prihodnjih le­tih bo zagotovo treba namenjati tudi sredstva za te potrebe oz. gradnjo gasilskih domov. Za nami je, milo receno, posebno leto 2020 in zato si vsi želimo ter upamo, da bo leto 2021 boljše in prijaznejše. Naj bo srecno in zdravo! Cvetka Slapnik, obcinska svetnica NSi Kamnik Mnenje obcinskega svetnika Mnenje obcinskega svetnika Kamnik, mesto Cim prej pozabimo priložnosti leto 2020! Božo Pilej, svetnik LMŠ Živimo v casu, ki je drugacen. Temeljni problem je, da mno­ge dejavnosti ne morejo izva­jati svojega temeljnega pos­lanstva. Država sicer mnogim priskoci na pomoc, vendar tega ne bo mogoce poceti v ne­dogled in tudi proracunske primanjkljaje bo treba v pri­hodnje izravnati. Vsekakor bo nastopil cas, ko bodo lahko gospodarstvo in drugi družbe­ni podsistemi normalno poslo­vali. In kaj lahko v teh razme-rah prispevamo obcinski sve­tniki? Razvoj predvsem pa zado­voljstvo ljudi nista vedno po­vezana le s financnimi sred­stvi. Filozofija, da vec ko je denarja, bolje je, ni vedno edina pot razvoja in zado­voljstva. V vseh in tudi dana­šnjih casih veliko pomeni tudi to, da razumemo drug druge­ga, da ustvarjamo pogoje pra­vicne delitve. Bolje je tudi, ko se politicne stranke medseboj-no dogovarjamo v duhu splo­šne kulture, dobrih odnosov in spoštovanja. Svetnice in svetniki moramo biti celovite osebnosti, dorasli svojemu poslanstvu in vlogi. Obcinska uprava ima svojo vlogo in mora delovati v duhu pravne države. Spoštovati mora najožja pravila in pred­pise in biti pri njihovem izva­janju ucinkovita, poe­nostavljena in se izkazovati z drobnimi, konkretnimi rezul­tati. Prisluhniti mora ljudem in odgovoriti na vsa njihova vprašanja. Zacrtane programe in projekte je treba realno presoditi in re-alizirati. Izhodišce so viri in sredstva. Znanje je potrebno, vendar brez »odkrivanj tople vode«, delitev sredstev pa mora temeljiti na jasnih merilih. Obcino Kamnik moramo v slovenskem in širšem prostoru predstavljati kot blagovno znamko in skrbeti za njeno prepoznavnost. Kamniške »bi-sere« moramo biti sposobni ponuditi ožjemu in širšemu okolju. Prihaja novo leto, dovoljene so želje, štejejo pa predvsem deja-nja. Srecno. Anton Tone Smolnikar, svetnik LTS Ko sem v minulih dneh preje­mal številne cestitke ob vstopu v novo leto 2021, je bilo veliko tistih z željo, da lansko leto cim prej pozabimo. Strinjam se s tem, saj nam je prineslo nov nacin življenja, obnaša­nja in velike skrbi za zdravje. Sam sem v lanskem letu »pra­znoval« kar nekaj okroglih obletnic. Minilo je 25 let, od­kar sem v Kamniku postal žu-pan, 10. novembra pa deset let, odkar sem po 16 letih žu­panovanja predal župansko verigo. Še vedno pa me prega­nja misel, zakaj nisem »odde­lal« še enega mandata. Ce bi takrat vedel, kaj se bo nasled­njih osem let dogajalo s Ka­mnikom, bi zagotovo zbral novo energijo in ne bi poslušal cudnih besed svojega nasledni­ka, ki jih je veckrat tudi javno izrekel: da sem vseh 16 let de­lal vse narobe in slabo! Toda ce bi bil clovek vedež ... bi bila že vrsto let zgrajena nova OŠ Frana Albrehta in obnovljena OŠ Toma Brejca. Projekte smo zaceli že leta 2007, oktobra 2010 vložili do-kumentacijo za gradbeno do-voljenje, koncno jo bomo zace­li graditi letos, po tretjem grad-benem dovoljenju. Podžupan Bogdan Pogacar je v gradivu za predzadnjo sejo obcinskega sveta odgovoril novinarjem, ki sprašujejo, kje je 1,8 milijona evrov, temeljev za šolo pa še nikjer. Da, projektanti spremi- V spomin Franc Hribar njanje dokumentacije zaracu­najo! Na tej seji sem rekel, da - Lovro me Kamnicani klicejo, da bi z referendumom odlocili, ali bi (1921–2020) novo šolo poimenovali po meni ali po Marjanu Šarcu. Zapustil nas je zadnji kamniški prvoborec Franc Hribar Rekel sem, da se temu odpove- - Lovro, ki se je rodil 29. septembra 1921 v Kamniku. Bil dujem, saj je pesnik tako lepo je aktiven borec v NOB od 27. marca 1942 do 15. maja zapisal v eni od svojih pesmi: 1945, nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je bil »Od dalec sem te sanjal, moje zaposlen v tovarni Stol kot kadrovski referent, zaposlil se rodno mesto …« (Malo za je v lesni industriji v Šoštanju kot vodja oddelka proizvo­ šalo, malo zares!) Obcinski dnje. Ob koncu leta 1947 je bil imenovan v komisijo dr­ svetniki smo ob obravnavi pro- žavne kontrole LRS v Ljubljani, kjer je deloval tri leta kot racuna za letošnje leto sprejeli pomožni inšpektor. Nato je bil v podjetju Remont v Lju­ investicijski program v višini bljani pomocnik direktorja in šef mizarske delavnice, kjer 18,5 milijona evrov z DDV, je zacel s petimi mizarji, v treh letih pa z dvigom proizvo­ kamor so vkljucene nova šola s dnje omogocil zaposlitev 32 mizarjev. Leta 1953 se je pre­ 24 oddelki, rušenje stare in iz­ selil v Kamnik, kjer je v kmetijski zadrugi prevzel tri de­ gradnja športnih površin na lavce in ustanovil samostojno podjetje ter v 18 letih ustva­ tem mestu. V skladu za izgra­ ril uspešno podjetje s 150 delavci, ki deluje še sedaj pod dnjo imamo dobre štiri milijo­ imenom Menina. Že med delom v podjetjih je bil zelo ne, pet milijonov posojila, pri­ aktiven v družbenopoliticnih organizacijah, še najvec pa hodnje leto pa spet nova zadol- v okviru Obcine Kamnik. Bil je tudi dolgoletni predsednik žitev. Brez tega žal ne gre, ob vse vecjih izdatkih za socialo, obnovo cest, vodovoda, kanali­zacije, številnih drugih želja obcanov, ki jih je težko uresni-citi. Velika podpora županu in po­džupanu za pomembno odlo-citev, predvsem v korist ucen­cev, uciteljev, staršev in v po-nos vsemu Kamniku! Zave-dam se namrec, kako težko je razdeliti proracunski denar. Podprl sem ga tudi ob odloci­tvi, da za nekaj evrov za po­rabnike vode in kanalizacije povecamo dajatve, ceprav je bilo pred odlocanjem na OS na terenu slišati številne pri­pombe. A kot smo rekli vcasih: dinar na dinar … V prora-cunu bo tako kar 513 tisoc evrov vec za obnovo vodovod­nih sistemov. Po vladni uredbi bi morali to dajatev povecati že leta 2014; izracun vsote šes­tih let je enostaven. Saj vendar niso bile županske volitve vsa­ko leto! Na sreco je tudi vlada za en milijon evrov povecala glavarino, za tristo tisoc evrov zmanjšala nekatere obvezno­sti. Tako je bil proracun pri­merno »odebeljen«. Tega se zaveda tudi župan, saj je tudi tokrat pred pripravo proracuna obiskal vse krajev­ne skupnosti, poslušal njihove prioritete in želje. Tako je vsa­ka KS dobila vsaj nekaj s svo­jega spiska. Torej imamo v Kamniku brez formalnosti t. i. participativni proracun, o cemer smo nekateri kandidati za župana razmišljali pred volitvami leta 2018. In ko smo že pri županovih obiskih: v predpraznicnih dneh je doma obiskal vse svetnice in svetnike – z želja-mi po dobrem sodelovanju v korist celotne obcine. Torej: pozabimo leto 2020; z željami vsem, da bi bilo 2021 lepše in boljše! NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA Obcinskega odbora ZB Kamnik. V letih od 1978 do 1982 je bil delegat politicnega odbora in podpredsednik Skup-šcine Obcine Kamnik. Za svoje delo je dobil številna priznanja in odlikovanja: partizansko spomenico 1941, medaljo za hrabrost in zaslu­ge za narod II. in III. stopnje, državno priznanje dela z rdeco zastavo, ki mu je podelil kabinet tov. Tita, srebrno plaketo Kamnika iz gospodarstva ter še mnogo drugih pri­znanj, ki jih hrani družina Hribar. Ostal bo v našem spominu. Slava mu. Dušan Božicnik, predsednik ZB NOB Kamnik Program pomoci za podjetja Ljubljana – Javna agencija Spirit Slovenija je objavila pro­gram Early Warning Slovenia, ki omogoca brezplacno men-toriranje tistim podjetjem, ki zaznavajo težave in išcejo možnosti izboljšanja. Program prispeva k zmanjševanju števila stecajev in ohranitvi delovnih mest, namenjen pa je podjetjem, ki opažajo prve znake potencialnih težav ali se že srecujejo z njimi ter išcejo možnosti za izboljšave poslova­nja. Trajanje mentoriranja casovno ni opredeljeno. Podrob­nosti o programu in možnosti prijave so na voljo na podje­tniškem portalu Javne agencije Spirit Slovenija in pri Spot svetovalcih. A. Se. Aktualno Sezono bo treba razširiti na celo leto Družba Velika planina ima od konca septembra novo vodstvo. Nadzorniki so za vršilca dolžnosti direktorja za leto dni imenovali Marka Anžurja, izkušenega poslovneža, katerega glavna naloga je pripraviti strategijo razvoja družbe. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Družbo Velika planina, ki je v stood-stotni lasti Obcine Kamnik, je zadnjih pet let vodil Leon Keder. Vsaj na videz uspeš-no, saj mu je družbo koncno uspelo popeljati iz rdecih številk, a nadzorni svet druž-be, ki ga vodi Urban Ber-gant, je septembra sporocil, da je Keder njihovo zaupa­nje izgubil, zato so ga razre­šili, na njegovo mesto pa kot vršilca dolžnosti za leto dni postavili Marka Anžurja, Domžalcana, ki je širši jav­nosti znan tudi kot nekdanji direktor Adrie Airways. Zad­nja leta je preživel v Angliji, kjer je vodil letalsko družbo Air Stobart, pred dvema le­toma se je vrnil domov in v Domžalah kupil Hotel Am­bient. Izkušnje s turizmom in vodenjem podjetij torej ima, kako pa sam vidi Veli­ko planino, njene priložnos-ti in omejitve, nam je predstavil v pogovoru pred novim letom. Drži, da ste ob prevzemu funkcije imeli težave s pri­mopredajo direktorskih poslov? Da, res, prejšnjega direktor­ja ne poznam in ga še nisem videl, saj je isti dan, ko je bil razrešen, odšel na bolniški dopust in od takrat se v družbo ni vec vrnil, tako da primopredaje nisva naredi-la. S tem, ali je to prav ali ni, se sam ne ukvarjam, poza­nimal sem se pri sodelavcih, pridobil vse potrebne infor­macije, tako da so stvari zdaj urejene. Smo pa narocili tudi revizijo poslovanja za leto 2019. V kakšnem stanju ste torej prevzeli družbo? Družba je v solidnem sta­nju, sploh financno, tudi ekipa je solidna, s tem da na dolgi rok potrebuje nadgra­dnjo. Delo žicnicarjev in vzdrževalcev je na visokem nivoju, za same naprave vemo, kdaj in kako jih bomo morali zamenjati, najvec pa nam manjka na podrocju tr-ženja. Najvecja vrednost v turisticnem smislu je prav blagovna znamka Velika planina, ki je celo mocnejša kot sam Kamnik, in prav pri promoviranju te blagovne znamke imamo še veliko re-zerv, prav tako pri razvoju same ponudbe na planini. Vse to ste torej zajeli v stra­tegijo razvoja družbe, kar je bila tudi vaša prioritetna na­loga na tem mestu. Kako že pokazalo, da takšna smer prinaša visok davek v one-snaženosti okolja, predvsem vodnih virov. Kako torej po­slovanje narediti bolj trajno­stno naravnano? V strategiji poslovanja seve­da poudarek namenjamo tudi vzdržni rasti prihodkov, vezano na naravo in etnolo­gijo. Družba Velika planina »Vse prevec stvari je danes namrec žal prepušcenih stihiji in dejstvo je, da je infrastruktura na planini, tu mislim na vodo in kanalizacijo, slaba. Odplake se žal stekajo v dolino in to bo nujno treba urediti.« tem težko kar koli postav­ljam v ospredje, ko bo do-kument sprejet in potrjen, ga bomo seveda predstavili širši javnosti. Že zdaj pa je jasno, da potrebujemo tri stvari: upravljanje blagovne znamke in modernizacijo celostne podobe, zgodbo, s katero blagovno znamko najlažje promoviramo, in pa infrastrukturo. Vec obi-skovalcev – in s tem zasluž­ka – bomo privabili z doda­tnimi aktivnostmi na plani­ni, predvsem pa s širjenjem sezone z julija in avgusta, ko je obiska najvec, tudi na preostale mesece. Najvec rezerve imamo predvsem pri tujih gostih, ki so bili že pred koronakrizo v manjši­ni. V lanskem letu je bilo slovenskih gostov kar 85 odstotkov. Strategija se torej usmerja na povecanje števila obisko­valcev. V zadnjih letih se je namrec ne sme biti neka klasicna gospodarska druž­ba, ampak moramo nujno gledati širše. Pri tem ima dolocene pristojnosti sama obcina in nujno je, da se razlicne aktivnosti razlicnih deležnikov na planini neka­ko koordinirajo – od ce­lostne podobe do reda in cistoce, odpadnih voda, vi-deza objektov … Vse prevec teh stvari je danes namrec žal prepušcenih stihiji in dejstvo je, da je infrastruktu­ra na planini, tu mislim na vodo in kanalizacijo, slaba. Odplake se žal stekajo v do-lino in to bo nujno treba urediti – centralno vodeno, in ne tako kot sedaj, ko so tovrstne naložbe prepušce­ne entuziastom. Glede na to, da v strategiji predvidevamo razširitev se-zone, ne pricakujemo toliko vec obiskovalcev na dan, ampak bolj enakomerno razporeditev cez celo leto. dalec je priprava tega doku­menta in katere poudarke nam še lahko predstavite? Osnutek strategije razvoja družbe Velika planina do leta 2030 je bil pripravljen 15. decembra, zdaj ga mora­jo obravnavati nadzorni svet družbe in skupšcina, ko bo osnutek usklajen, pa še obcinski svetniki. Pred Foto: Jasna Paladin Prejšnje vodstvo družbe je nacrtovalo novogradnjo pri spodnji postaji nihalke, kjer bi bila gostilna in upravni prostori. Kako je zdaj s tem projektom? Dokumenti za to stavbo so res pripravljeni tako dalec, da potrebujemo le še gradbeno dovoljenje, a te nacrte je že pred casom ustavil nadzorni svet. Tudi sam sem mnenja, da bi se dalo to narediti bolj racionalno, prav tako v nacr­tih ni predvidena trgovina s spominki, kar je danes pri turisticnih znamenitostih skorajda nepredstavljivo. Te gradnje se za zdaj torej ne bomo lotili, enkrat v prihod­nje pa verjetno; uprava torej zdaj ostaja v zabojnikih, spo-minke bomo prodajali na tr-žnici odprtega tipa, ce mo-derniziramo obstojeco go-stinsko ponudbo, pa tudi go-stilne ta hip ne potrebujemo. Kaj pa nacrtujete z Zelenim robom? Gostišce Zeleni rob nujno potrebuje vecje kapacitete, zato nacrtujemo razširitev zunanjih površin. Ne sme-mo pa pozabiti na okrepce­valnico Skodla, ki ima zelo zanimivo lokacijo na zgornji postaji nihalke, ki zaradi razgleda, bližine prestolnice in možnih kulinaricnih do-živetij »pod zvezdami« tudi (še) ni dovolj izkorišcena. Koliko denarja ste v lan­skem letu pobrali s parkirni-no na Veliki planini? Zbrali smo 75 tisoc evrov, od tega bo trideset odstot­kov namenjenih urejanju infrastrukture. Prenovljena koncna postaja in nov vlak 31. stran »To je ogromna pridobitev za javni potniški promet, a investicij še ni konec. Tre­nutno potekajo dela na go-renjski progi, temu bo sledi-la primorska in vrsta regio­nalnih prog, med katerimi je prav kamniška med naj­pomembnejšimi. Da se bo še vec ljudi odlocilo za upo­rabo železnice, bodo pripo­mogli tudi novi vlaki, ki so res moderni, privlacni, ucin­koviti, sama vožnja pa bo zdaj hitrejša in ucinkovitej-Da pa imajo Kamnicani zdaj res obilo razlogov za vožnjo z vlakom, je obcina poskrbela že lani poleti, ko je v neposre­dni bližini uredila parkirišce P+R (parkiraj in presedi), kjer je omogoceno parkiranje za 45 osebnih vozil, od tega so štiri parkirna mesta name- njena invalidom. Na parkiri-šcu sta postavljeni tudi dve polnilni postaji, ki omogoca­ta istocasno polnjenje štirih elektricnih vozil. Pomembna pridobitev je avtomat za pro-dajo vozovnic, na katerem lahko kupimo vozovnice za Novi vlaki imajo izvlecno stopnico za lažji vstop, v notranjosti pa vticnice za polnjenje telefonov, samodejne klimatske naprave, prostor za prevoz koles, wi-fi signal za dostopanje do medmrežja, prostore za osebe z omejeno mobilnostjo ter posebne toaletne prostore zanje … ša – prav to pa potniki tudi pricakujejo. Zato je ta dan velik za Slovenske železni­ce, naše ministrstvo in pred­vsem ljudi,« je poudaril mi­nister in dodal, da bo država zgolj v prihodnjem letu v nakup novih vlakov in poso­dobitev železniške infra-strukture vložila kar pol mi-lijarde evrov. Slovenske že­leznice nameravajo z doda­tnimi razpisi kupiti še od 15 do 20 vlakov, da bi po kon-canem krogu posodobitve imeli vec kot sedemdeset novih vlakov, kar bo sicer predstavljalo dve tretjini ce­lotnega voznega parka. javni potniški promet. Poskr­bljeno je tudi za parkiranje koles. Brezplacno parkiranje na vozlišcu je možno vsak dan od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, in sicer iz­kljucno za uporabnike, ki svoje dnevno migracijsko po­tovanje po parkiranju oseb­nega vozila ali kolesa nada­ljujejo z uporabo javnega po­tniškega prometa. »Preprican sem, da se bo pritisk na ceste s tem vsaj nekoliko zmanjšal in da bomo Kamnicani dokazali, da smo trajnostno naravna­ni,« ob tej pridobitvi še pravi župan Matej Slapar. Kultura Prijazne podobe sanj ali »okroglice« V kamniški Galeriji Pogled je na ogled kiparska razstava Urše Toman z naslovom Emigracije sanj. Jasna Paladin Kamnik – V Galeriji Pogled je od sredine decembra na ogled nova razstava, tokrat znova posvecena kiparstvu, saj svoja dela predstavlja akademska kiparka Urša Toman. Tokratna razstava nosi na­slov Emigracije sanj, saj je avtorica upodobila znacilne sanjske figure. »Skozi stole-tja so imaginarna, neze­meljska bitja naseljevala mi-tologije in folkloro razlicnih civilizacij. Pogosto neze­meljskega videza, hibridi iz cloveškega in živalskega sve­ta, pošasti, demoni in duho-vi z nadnaravnimi mocmi, nekakšne metafore, ki ne pojenjajo v zavesti cloveške­ga uma, ki vselej išce poja­snila tudi za vse nepojasnje-no. To podrocje še danes obseda številne umetnike in njihov domišljijski svet, a danes ne gre za to, da bi nas vsa ta bitja strašila, ampak so metafore, ki predstavljajo sodobne ideje in dogodke. Kreiranje sanjskih figur za­bava tudi Uršo Toman. Kroglaste forme nam kažejo prijazno podobo sanj, sme­joce se, zabavne in domala iz pravljicnih svetov vzete oblike, sestavljene iz popol­ ne forme kroga, nas drami­jo, hudomušne in igrive kre­acije nam izvabijo nasmehe. 'Okroglice', nenavadna bit-ja, mešanica med biomorf­nimi, zoomorfnimi in an-tropomorfnimi formami, nagajivo prežijo na nas na galerijskih tleh, kjer medse­bojno povezani z vrvjo na­migujejo na sodobno civili­zacijo, ki ob vsem dandanes danem razkošju in udobju zanemarja želje in tako brez izsanjanih sanj postajamo zagrenjeni, vse bolj asocial-ni posamezniki,« avtorico in razstavo opisuje kustosinja Saša Bucan. Razstava bo na ogled še vse do 15. februarja. Zasneženi Kamnik Aleš Senožetnik razstavi, ki jo je postavila ekipa Zavoda za turizem, Kamnik – Na Glavnem trgu šport in kulturo Kamnik, si je na ogled razstava del obiskovalci lahko ogledajo kamniškega ustvarjalca in znane motive Kamnika, po­slikarja Dušana Sterleta. Na kritega s snežno odejo. Stota obletnica rojstva Emilijana Cevca Septembra lani je minilo sto let od rojstva velikega slovenskega umetnostnega zgodovinarja, doktorja zgodovine in teorije umetnosti ter castnega mešcana Kamnika Emilijana Cevca. Saša Bucan Kamnik – Emilijan Cevc se je rodil 5. septembra 1920 v trgovski družini v Kamniku prav v hiši, kjer je danes Ga-lerija Miha Maleš. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa ga je pot za­nesla v Novo mesto, kjer je koncal nižjo gimnazijo. Viš­jo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi leta 1940 se je vpisal na oddelek za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Lju­bljani, kjer je leta 1946 di­plomiral in prav tam leta 1952 tudi doktoriral. V letih 1962-1963 se je študijsko iz­popolnjeval kot štipendist ustanove A. von Humboldta v Münchnu. Od leta 1950 je delal na umetnostnozgodo­vinski sekciji Zgodovinske­ga inštituta SAZU (kasneje Umetnostnozgodovinski in-štitut Franceta Steleta (ZRC) SAZU v Ljubljani), od 1968 kot znanstveni svetnik in ga vodil dvajset let kot upravnik (od ustanovitve samostojne­ga inštituta 1972 do 1992), nato pa kot predsednik znanstvenega sveta do smrti. Leta 1981 je postal dopisni, 1985 pa redni clan SAZU. Nekaj let je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Teološki fakul­teti; s predavanji je gostoval tako doma kot v tujini. Cevc se je v mladosti uvelja­vil kot prodoren spremljeva­lec sodobnega likovnega do-gajanja, ki ga je predstavljal v ocenah in spremnih tekstih v razstavnih katalo­gih. V svojem raziskovanju se je posvecal srednjeveški umetnosti na Slovenskem, v prvi vrsti srednjeveškemu kiparstvu; raziskoval pa je tudi kiparstvo med gotiko in barokom. Vzporedno ga je pritegnilo slikarstvo 17. sto­letja in pomen Valvasorjeve­ga umetniškega kroga, poleg tega je spremljal sodobne umetnostne pojave in v sa­mostojni publikaciji z naslo­vom Slovenska umetnost objavil obširen pregled celot­ne slovenske umetnosti od zgodnjega srednjega veka do 20. stoletja. Sodeloval je pri pripravljanju razlicnih raz­stav v Ljubljani in drugod ter za kataloge pisal spremna besedila, posebej za slikar­stvo 19. stoletja. Bil je med avtorji razstave Umetnost na jugoslovanskih tleh od praz­godovine do danes v Parizu in Sarajevu (1971). Vec kot 350 razprav je objavil v šte­vilnih strokovnih revijah in zbornikih, najvec v Zborni­ku za umetnostno zgodovi-no, Loških razgledih in Kamniškem zborniku; pisal pa je tudi o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Delal je tudi v Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu, kjer je bil odgovo­ren za izdajanje umetno­stnozgodovinskih publikacij pri Slovenski matici v Lju­bljani. Svoje raziskovalno delo je vselej povezoval s prizadevanji za ohranitev spomeniške dedišcine. Med vidnimi uspehi te vrste je zbirka gotske plastike v lju­bljanski Narodni galeriji. Zadnja leta pa se je posvetil snovanju muzeja cerkvene umetnosti v Sticni. V kamniški muzej je redno zahajal, saj je prijateljeval s slikarjema Maksimom Gas- Mladi o zasvojenosti Najboljša dela mladinskega likovnega natecaja na temo zasvojenosti so objavljena na plakatnih mestih po Kamniku. Jasna Paladin opozarjajo na probleme za-vili tri, in sicer Nežo Kokalj svojenosti. Med avtorji de-z Osnovne šole Frana Al- Kamnik – Lokalna akcijska vetih del so posebej izposta-brehta, mladega ustvarjalca skupina (LAS) Obcine Ka­ mnik je z namenom vecje vkljucenosti mladih in veca­ nja vidnosti problematike zasvojenosti jeseni povabila mlade v obcini Kamnik k so- delovanju na likovnem nate- caju na temo zasvojenosti z naslovom Svoj? Nesvoj? Za­ svojen? Komisija, ki so jo sestavljali Rok Kosec iz Mladinskega centra Kotlovnica, ilustrator in stripovski avtor Ivan Mi- trevski in Katja Vegel z Ob­ cine Kamnik, je pregledala vse prispele izdelke in iz­ brala devet del, ki so jih ob- javili na plakatnih mestih družbe Amicus. Dela so tako vidna soobcanom in parijem in Miho Malešem, ki sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razsta­vljala v Kamniku. S Kamni­kom se je tesno povezal tudi na pomembnem simpoziju ob 750-letnici Kamnika (1979) in ob 500-letnici franciškanov. Sliki iz kam­niškega muzeja Jezusov po­govor s staršema je posvetil eno svojih zadnjih razprav, objavljeno v Kamniškem zborniku leta 2002. Umrl je 30. januarja 2006. Pokopan je na kamniških Žalah. Urbana Rodeta in Zalo Kon­cilija z Osnovne šole Marije Vere, ki so prejeli tudi knji­žne nagrade. Avtorji preo­stalih objavljenih del pa so Lea Dolenc, Lora Petek, Karmen Vrhovnik, Živa Ža­gar, Alicija Brinovec in Da­vid Mavric. Najboljša dela so razstavlje­na tudi na spletni strani in v avli Mladinskega centra Kotlovnica. Foto: Gorazd Kavcic Kultura Coprnije zaživele v ilustracijah Miha Hancic je z ilustracijami opremil monografijo Sveti Coprijan. Razstava ilustracij, ki so jo nedavno odprli v kamniški knjižnici, pa je še do konca januarja na ogled tudi na spletu. Aleš Senožetnik Kamnik – Znanstveno mo-nografijo Sveti Coprijan, v kateri je zbrano obsežno gradivo pravljic, povedk in drugega ljudskega gradiva, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja zbral Gašper Križ­nik iz Motnika, sta lani izda-la Inštitut za slovensko na­rodopisje pri ZRC SAZU in kamniška Knjižnica France- Baletniki na spletu V decembru je potekalo prvo spletno baletno ta Balantica. Bralca skozi knjigo spremljajo iskrive ilustracije kamniškega ilu­ stratorja, likovnega pedago­ ga in striparja Miha Hanci­ ca, od sredine decembra pa Foto: posnetek zaslona prvega tekmovanja TUTU. valo 21 plesalcev, je Tisa Tekmovanje, ki je potekalo Gašparic dosegla deveto po spletu, je imelo zaradi mesto in tretjo nagrado posebnih okolišcin tudi pri-(85,8 tocke), Lidija Prevc pa lagojene razpisne pogoje: 12. mesto (84,6 tocke). ucenci so morali tekmovati Iz Kamnika je kot samostoj- so pod naslovom Ilustrator­ tekmovanje TUTU 2020. Andreja Žibrat Gašparic Kamnik – V preteklih letih so mladi baletniki iz Kamni­ka že veckrat tekmovali na slovenskem in mednaro­dnem baletnem tekmovanju TUTU, ki ga od leta 2016 organizira Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS). Tokrat so kam­niške balerine prvic tekmo-vale pod okriljem nove Ba-letne šole Ana, ki je zaživela lani oktobra pod vodstvom uciteljice baleta Ane Troj­nar, ki je bila ob Tomažu Rodetu, predsedniku DBUS, in Darji Sebastian tudi po­budnica in soorganizatorka skih kategorijah, v katerih tekmujejo ucenci baleta, ki imajo pouk najvec trikrat te­densko, in so navkljub krat­kemu roku priprav dosegle izvrstne rezultate in pokaza­le veliko ustvarjalnosti ter baletnega znanja. V katego­riji III. Rumena (starost 14– 16 let), v kateri je tekmovalo šest plesalk, je Eli Kompara Petek dosegla odlicno tretje mesto in bronasto medaljo (83,6 tocke). V kategoriji I. Vijolicna (starost 8–10 let), kjer je tekmovalo dvajset plesalcev, je Gaja Tara Kru­šic dosegla peto mesto in tretjo nagrado (86,2 tocke). V kategoriji II. Bela (starost 11–13 let), v kateri je tekmo­ od doma, sami izbrati glas-ni tekmovalec brez pomoci Miha Hancic, Anamarija Stibilj Šajn in Breda Podbrežnik Vukmir ob odprtju razstave bo in kostum ter samostoj­ ske coprnije na ogled tudi v mentorja sodeloval tudi kamniški knjižnici. Ker pa zaradi epidemiološke situa- no izdelati koreografijo. Vse Grega Golob, ki obiskuje skne prizore vnesti pozitiv-pajoc moment, ki bi ga lah-mo velikoplaninskega plan- priprave z mentorji so lahko peti razred baleta na Kon­cije vstop v knjižnico ni mo-nost, ki je tudi sicer znacil-ko po svoje narisal. Zacel šarja in idilicno vasico, ki potekale le po spletu. Tek-servatoriju za glasbo in balet movalce je v živo ocenjevala v Ljubljani, pred tem pa se petclanska mednarodna ži-je kar nekaj let baleta ucil rija iz Italije, Japonske, pri Ani Trojnar. Grega je v Nemcije, ZDA in Slovenije. profesionalni kategoriji V. Prenos in ogled tekmovanja Roza (starost od 11 do 13 let), goc, si razstavo lahko ogle-nost njegovega ustvarjanja, sem ceckati, in ko mi je kaj spominja na avtorjev doma­ damo na njihovi spletni a je po besedah likovne kriti-uspelo, sem povecal, preri-ci Gozd s prepoznavno sil­ strani. carke Anamarije Stibilj Šajn sal z lepo, cisto linijo," pa je hueto kamniškega sedla v Hancic se je ob ilustriranju kos tudi takšnim vsebinam. o svojem ustvarjalnem pro-ozadju. Svetega Coprijana znašel "Ko sem našel nekaj primer-cesu povedal avtor sam. Razstava bo na ogled na pred izzivom, kako v pone-nih zgodb, sem se osredoto-Koncno verzijo risbe, pri ka-spletni strani kamniške v živo pa je bil organiziran kjer je tekmovalo pet plesal­kod temacne in celo grote-cil na kakšen zanimiv, izsto-teri si je pomagal z vodeni-knjižnice še do konca janu­preko aplikacije Youtube. cev, dosegel odlicno tretje mi flomastri, s katerimi je arja, ilustracije pa so izšle Štiri ucenke Baletne šole mesto in bronasto medaljo Foto: posnetek zaslona ustvaril sivine, pa je s po-tudi v rokovniku s kole- Ana so tekmovale v ljubitelj­ mocjo racunalniške obdela­ve pretvoril v toplejše, rjav­kaste odtenke, ki so, kot pra-vi, bolj prikladni za tako stare zgodbe, kot so Križni­kove. Po besedah Stibilj Šajnove je Hancic kljub mladosti že izoblikoval dolocen tip izra­žanja in arhetipske like, ki jih srecujemo tudi v teh ilu­stracijah. Navdih pa je crpal tudi v lokalnem okolju. Tako (88,8 tocke). darckom, ki ga ob zacetku leta vsakic izda Knjižnica Franceta Balantica. "Letoš­nji rokovnik je posvecen ilu­stracijam Mihe Hancica iz knjige Sveti Coprijan. Zdi se mi ustvarjalen in lep spoj nekdanjega casa in sodobne mladostne ustvarjalne sile," je ob tem povedala direktori-ca kamniške knjižnice in tudi sourednica monografi­je Sveti Coprijan Breda Delcek tega, kar ponuja razstava Ilustratorske coprnije med ilustracijami prepozna-Podbrežnik Vukmir. Fotografski presek leta V galeriji Doma kulture Kamnik se izteka razstava clanov Foto kluba Kamnik z naslovom »FKK OFF!«. Aleš Senožetnik galeriji ni bilo mogoce, so zaradi epidemije ni bilo pov-navadnemu letu smo se cla­ clani v zacetku decembra sem takšno, kot so nacrtova-ni redno srecevali, ceprav so Kamnik – FKK OFF! je vsa-odprtje pripravili na spletu. li, a jim je vseeno uspelo se sestanki v casu obeh va­koletna razstava kamniških Kot je ob tej priložnosti po-odpreti tudi dve razstavi, lov epidemije povsem prese­fotografov, na kateri razstav-vedala predsednica Ana Sta-sestanke pa so prilagodili lili na spletne platforme za Foto: Baletna šola Ana Lidija, Eli in Tisa s svojo mentorico Ano Trojnar v SNG ljajo delo minulega leta. novnik Percic, minulo leto razmeram. »Kljub zelo ne-videoklice. Spraševali smo Maribor po uspešnem nastopu na baletnem tekmovanju se, ali ima smisel pripravlja- Tudi tokrat je v naboru raz­ stavljenih del najti raznovr- ti razstavo, ki jo bo zaradi stno gradivo. Med drugim omejitvenih ukrepov videlo le malo ljudi, a smo nazad­ dokumentarne serije, ki te- V sredo odprtje razstave Ilone Mrgole nje vendarle sklenili, da raz­ matizirajo aktualne dogod­ ke in motive lokalnega oko­ stava ni zgolj enkraten do- Kamnik – V Domu kulture Kamnik bo od prihodnje srede godek, temvec plod dol­ lja in narave. Nekateri clani na ogled razstava Grounded Ilone Mrgole, predstavnice so se osredotocili na odnos gotrajnejšega procesa in mlajše generacije kamniških fotografov. Gre za prvo sa­ dela. Zato sem vesela in po- med clovekom in naravo, mostojno razstavo avtorice, ki se je po koncani Srednji nosna, da nam jo je danes med razstavljenimi deli pa medijski in graficni šoli v Ljubljani odlocila za študij na tudi uspelo odpreti, ceprav je tudi dvojni diptih, ki te- Akademiji Willem de Kooning v Rotterdamu. Zacetek leta matizira razmerje med foto­ na nekoliko drugacen nacin, 2020 je preživela na izmenjavi na Univerzi Emily Carr v in da sodeluje dvanajst zag- grafijo in risbo, ter serija, ki Vancouvru, kjer je serija Grounded, ki prikazuje fotografije nanih clanov,« je ob odprtju v polje fotografskega ustvar­ majhnih skulptur iz kamnov, tudi nastala. Odprtje razstave razstave, ki se je iztekla v janja vnaša poezijo. bo v sredo, 13. januarja, ob 19. uri in bo potekalo na spletu Ker zaradi omejitvenih tem tednu, dejala Stanovnik – v primeru, da bo galerija zaradi epidemioloških razmer ukrepov obicajno odprtje v Perciceva. zaprta. A. Se. Društva Pricakali vsaj Božicka Štacjon v minulem letu Epidemija covida-19 je precej vplivala tudi na delo društva Sožitje Kamnik. »Letošnje leto je pa res težko in cudno, naj ga bo kmalu konec in z njim Aleš Senožetnik Kamnik – Društvo Sožitje Kamnik skrbi za napredek oseb z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in skrbnike. Po besedah pred­sednice Vide Urbanc jim je v minulem letu, ko je dru­štvo praznovalo tudi dvajse­tletnico obstoja, precej nacr­tov odnesla epidemija. Tako so morali odpovedati vsako­letni piknik, obiske gledališc pa tudi seminar za starše. Decembra pa jim je vendar­le uspelo izvesti obisk Božic­ka, pa ceprav so darila pre­dali na pragu hiš. Društvo šteje okoli 150 cla­nov, oseb z motnjo v razvoju pa je štirideset in so stare od 15 do 60 let. Ker so zaradi omejitev odpadla druženja v Varstveno-delovnem centru Loke v Tuhinju, so se med nekaterimi pojavile tudi raz­licne stiske in depresije. »Odpadle so terapije in vse druge dejavnosti, tako da so bile osebe z motnjo v razvo­ju na precejšnji izgubi. Te-žavo pomanjkanja druženja smo poskušali reševati s te­lefonskimi pogovori, pri ne­kom, ki ni imel varstva, saj sta oba starša v službi, pa smo se odlocili za obiske,« je pojasnila Vida Urbanc, ki upa, da se bo stanje kmalu toliko popravilo, da bodo lahko izvedli vsaj del progra-ma, saj je bil cas koronaviru­sa vsaj za zdaj tudi cas naza­dovanja oseb z motnjo v duševnem razvoju. Društvo se financira s pri­spevki staršev, v veliko po-moc pa so jim tudi donacije, ki jim jih namenjajo razlicni dobrotniki. Tokrat se želijo posebej zahvaliti Komunal­nemu podjetju Kamnik in direktorici Anci Cvirn za do-nacijo v višini dva tisoc evrov ter Optiki Vallis in An-tonu Iskri za donacijo 150 evrov. Za materialno dona-cijo, s katero so lahko v gos-te povabili tudi Božicka, pa so hvaležni družini Svetlin in Mitji Koprivcu. vsega slabega.« Lidija Kos Kamnik – To so besede naše­ga uporabnika, z njim pa se strinjamo vsi, uporabniki in zaposleni v dnevnem centru. V marcu, ko smo zaradi raz­glasitve epidemije morali prvic zapreti vrata dnevnega centra, so naši uporabniki prvic ostali »ujeti« v svojih domovih. Z njimi smo za­posleni vzdrževali stik po te­lefonu, video klicih, individu­alno smo jim nudili spreho­de in obiske na domu. Neka­teri so bili odvisni od naše pomoci pri oskrbi s hrano in zdravili, prakticno smo bili njihova vez z zunanjim sve-tom. V maju smo se vsi vese­li vrnili v dnevni center, ven­dar naše druženje ni bilo vec enako, zaradi upoštevanja ukrepov smo prekinili neka­tere delavnice, predvsem nam je spremenila vsakdan ukinitev kuharske delavnice. Pa smo tudi to nekako uredi­li, samo da smo se lahko dnevno srecevali v Štacjonu, pa ceprav drugace. Poletje nam je bilo naklonjeno, v za-cetku septembra smo odšli na letovanje v Koper, uporab­niki so uporabili pocitniške vavcerje, prejeli pa smo tudi donacijo, s katero smo pokrili stroške prevoza. Uživali smo v lepem vremenu in vzdušju. Polni energije in dobre volje smo se že septembra lotili priprav na naš tradicionalni hišni sejem, vendar nam je virus kmalu prekrižal nacrte in nam priprl vrata dnevnega centra, o skupnem delu in ustvarjalnih delavnicah ni bilo vec govora. V takem vzdušju je minil tudi svetovni dan duševnega zdravja v ok­tobru, samo praznovanje znotraj dnevnega centra. Vendar se nismo vdali, v manjših skupinah smo izde­lovali posamezne izdelke, pripravljali material za vošcil-nice, s pomocjo prostovoljke kuhali marmelado, pred­vsem pa ohranjali dobro vzdušje. Drugi val nam je spet onemogocil druženje, vendar vzdržujemo stike z uporabniki individualno in po telefonu. Hišnega sejma ni bilo, smo pa zaposleni zakljucili izdelavo vošcilnic, naredili smo jih vec kot dves-to. Z njimi smo razveselili varovance, katerih skrbnik je CSD, prostovoljce, podporni­ke, svojce, nekaj vošcilnic smo zamenjali za prostovolj­ne prispevke, katere porabi-mo za nadstandard uporab­nikov, predvsem za enodnev­ne izlete. Veseli smo vsake donacije, na nas se spomnite številni posamezniki in pro-stovoljci, iskrena hvala vam za vaše dobrine. Tako je naše uporabnike pred božicnimi prazniki razveselila gospa Darja s sladkimi paketi, ki se ji za to prisrcno pozornost lepo zahvaljujemo. Vsak dan nam prinese nove dogodivšcine in preizkuš­nje, štacjonci se jih ne boji-mo in se veselimo vsakega dneva posebej, ki nam je dan. Tudi vam želimo, vsa­kemu posebej, da vsak dan izkoristite za dobre stvari, ste skupaj s tistimi, ki jih imate radi, zaupate in verja-mete v dobro. V letu 2021 pa vam želimo predvsem zdravja, tudi duševnega. Lokalna novica je kraljica Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji, ki izhaja že 74. leto. Raziskava branosti kaže, da vsako številko Gorenjskega glasa prebere kar 65.600 bralcev, branost pa še vedno narašca. Tudi v letu 2021 bo casopis v vaše domove vsak torek in petek prinašal gorenjske novice, ki jih ne morete najti nikjer drugje, veckrat mesecno bo obogaten še z zanimivimi tematskimi in lokalnimi prilogami. Vabimo vas, da tudi vi postanete del naše velike družine narocnikov! Narocniki Gorenjskega glasa so pri placilu letne narocnine deležni 25 odstotkov popusta, pri polletnem 20 odstotkov, pri rednem mesecnem placilu pa 10 odstotkov popusta. Vse informacije o narocnini so vam na voljo po telefonu št. 04/201 42 41 ali po elektronski pošti: narocnine@g-glas.si. Pomagali so s svojim znanjem Clani Študentskega kluba Kamnik so od sredine novembra izvajali dobrodelen projekt – ucno pomoc za osnovnošolce kamniških osnovnih šol ter dijake GSŠRM. Jasna Paladin Kamnik – Na Študentskem klubu Kamnik (ŠKK) so zakljucili še en dobrodelen projekt in še enkrat znova dokazali, kako so v stiskah pripravljeni pomagati. »Glede na situacijo smo ves cas spremljali novice, kako ucence pestijo težave s šola­njem od doma, zato smo se odlocili, da s svojim projek-tom priskocimo na pomoc in poskušamo malo olajšati šolanje na daljavo. Kontakti­rali smo vse osnovne šole in GSRŠM ter predstavili svojo akcijo, obenem pa smo poz­vali študente, ki bi bili prip­ravljeni izvajati ucno po­moc. Strošek inštrukcij je kril ŠKK, s tem pa smo hkrati pomagali osnovnošol­cem in dijakom ter obenem študentom, da so nekaj ma-lega zaslužili v teh kriznih casih,« 'online' projekt, ki ga je sicer koordinirala Ma-rija Komatar, predstavi Do­ris Jeretina. Šole so se na njihovo pomoc pozitivno odzvale in infor­macije posredovale staršem ucencev in ucenk. »Glavni cilji ucne pomoci so bili predvsem obnavljanje snovi in dodatne vaje pri predme­tih, ki potrebujejo dodatno pozornost za razumevanje. Na naš projekt se je odzvalo vecje število dijakov in ucen­cev, kot smo sprva predvide­vali, zato smo ekipo inštruk­torjev povecali. Zaznali smo vecje težave pri ucencih, ki imajo že od prej težave pri razlicnih predmetih in po­trebujejo dodatno razlago za razumevanje snovi, ter jim namenili dodatne ure po­moci. Akcija je bila s strani staršev, ucencev, dijakov in tudi šol zelo lepo sprejeta in deležna mnogih pozitivnih komentarjev. Veliko pohval so prejeli tudi naši inštruk­torji, ki to delo opravljajo s srcem in se ucencem in di­jakom resnicno posvetijo,« so veseli na ŠKK, ki so s svo­jo akcijo vsaj malo razbre­menili starše. Mladi Naš Kamnik, prostor mnogih obrazov V avli Obcine Kamnik je na ogled razstava z naslovom Naš Kamnik, prostor obrazov, ki jo je pripravil Urh Wiegele, 25-letni magister inženir arhitekture iz Domžal. Dijaki polepšali praznike starejšim Dijaki in zaposleni na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so svojo decembrsko vsakoletno dobrodelnost usmerili v Dom starejših obcanov Kamnik. Maša Likosar Razstava prikazuje avtorjev seminarski projekt, ki ga je osnoval leta 2019 z naslo­vom Kamnik, muzej obrti in industrije ter njegovo lan­skoletno magistrsko nalogo Arhitektura, katalizator skupnosti. Idejna zasnova prireditvenega prostora v Tuhinjski dolini. Bistvo raz-stave je v kontrastu med obema projektoma. »Tako z razlicnimi temami kot tudi s povsem razlicnima rezulta­toma projekta poudarjata razlicne obraze prostora, ki jih ob vsakodnevnem hite­nju po opravkih pogosto spregledamo,« je pojasnil Wiegele in nadaljeval: »Na svoj nacin oba projekta obravnavata isti prostor. To-rej prostor, ki ga slucajno zamejujejo meje obcine Ka­mnik. A kljub temu vsak iz-med projektov na ta prostor gleda s povsem drugacnega zornega kota in v ospredje postavlja druge vrednote. To se najbolje odraža pri vzpo­redni primerjavi rezultatov obeh projektov, ki bi si kljub fizicni bližini težko bila bolj razlicna.« Njegova magistrska naloga Arhitektura, katalizator skupnosti – Idejna zasnova prireditvenega prostora v Tuhinjski dolini se ukvarja z Jasna Paladin Kamnik – December je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) doslej vsako leto minil v znamenju dobrodel­nosti – in letos kljub epide­miji in vsem ukrepom ni bilo dosti drugace. »Tradicionalno v decembru naredimo dobrodelno prire­ditev s sejmom, na katerem obiskovalcem ponudimo razlicne dobrote in rocno narejene izdelke, izkupicek od prodaje pa navadno na­menimo izbranemu dijaku ali dijakom, ki pomoc naj­bolj potrebujejo. Tokrat smo se odlocili, da dobrodelnost nadaljujemo, in sicer od doma. Pomoc smo namenili varovancem Doma starejših obcanov (DSO) Kamnik, ki so že dolgo zaprti in preživ­ljajo nenavadni cas brez tis-tih, ki jih imajo najraje. Upamo, da smo jim s svoji-mi pozornostmi vsaj malo olepšali prazni cas in prižga­li upanje, da bo v letošnjem letu bolje,« nam je povedala Andreja Sabati Šuster iz GSŠRM, ponosna, da je del kolektiva, ki je v predpraz­nicnih dneh res s srcem pristopil k dobrodelni akciji. Dijaki so izdelali na deseti­ne vošcilnic – za vsakega va­rovanca po eno poimensko in še mnogo takšnih, ki so jih starejši lahko izpolnili in poslali sami. Izdelali so tudi novoletno dekoracijo, ki so jo Domu podarili skupaj z jelko. Najvec pa je bilo slastnega peciva – kar štiri­deset kilogramov, od tega 180 ježkov – za vsakega sta­novalca eden, manjkale pa niso niti knjige, ki bodo sta­rejšim tudi krajšale dneve; zbrali so jih za tri škatle. Z darili so tako napolnili šol-ski kombi in jih v torek, 22. decembra, tudi dostavili hvaležnim zaposlenim in stanovalcem Doma starejših obcanov Kamnik. Foto: Urh Wiegele vprašanjem, ali in kako lah­ko arhitektura gradi skup­nosti na podeželju. »Izbira tematike magistrske naloge je na Fakulteti za arhitektu­ro v Ljubljani prepušcena vsakemu študentu. Temo sem si izbral, ker verjamem, da ob vse izrazitejši indivi­dualizaciji pogosto pozablja-mo na bistvene vrednote življenja,« je povedal sogo­vornik. Delo je potekalo v obliki izrazito interdiscipli­narnega raziskovalnega pro-cesa, ki je prispeval k obrav­navi tematike na celovit in trajnosten nacin. »Projekt na grajen prostor gleda predvsem z vidika procesa, ki je predstavljen v ospredje arhitekturne zasnove pros-tora skupnosti,« je dejal in nam še zaupal, da je rezultat naloge idejna zasnova zaca­snega mobilnega prizorišca, ki ga na predhodno doloce­nih lokacijah lahko uporab­niki postavijo sami. »Mobil-no prizorišce tako ustvarja minljiv prostor, ki diha sku­paj s svojimi uporabniki. Z njimi se rodi, živi in umre,« je poudaril. Seminarski projekt Kamnik, muzej obrti in industrije na drugi strani obravnava vpra­šanje, kako predstaviti boga-to industrijsko dedišcino mesta Kamnik. »Delo pri seminarskih projektih pote­ka nekoliko bolj uokvirjeno, saj so študentom naloge v vecji meri dodeljene s strani mentorjev. Kljub temu pa je eden izmed glavnih prispev­kov projekta ravno razvoj dodeljene teme oziroma raziskovalnega vprašanja,« je povedal Wiegele. Naloga, ki je v zacetku predvidevala zasnovo muzeja kot objekta, v katerem so razstavljeni ar­tefakti, se je spremenila v celostno ureditev nekdanjih industrijskih obmocij, ki tvorijo velik del grajenega tkiva mesta Kamnik in so danes v vecji meri izrazito degradirana. »Predmet podrobnejše obdelave pro-jekta je obmocje nekdanje tovarne Svilanit. Na tem ob-mocju projekt predvideva vzpostavitev Inštituta za ra­zvoj in implementacijo kro­žnega gospodarstva, ki v Ka­mnik prinaša sveže znanje, izkušnje in energijo,« je po­jasnil. Preplet razlicnih vidikov Urh Wiegele poudarja, da je arhitektura disciplina, v ka­teri se prepletajo najrazlic­nejši vidiki, od socialnih, ekonomskih, teoretskih, umetniških pa do povsem tehnicnih. »Naloga arhitek­ta je, da vse te vidike združi v zakljuceno celoto. Ce je projekt uspešen, je odnos med vsemi vpletenimi vidiki harmonicen, nastali prostor pa je v uporabniku sposo­ben sprožiti neki globlji od­ziv. Ravno kompleksnost prepleta je to, kar me v arhi­tekturi najbolj pritegne,« nam je zaupal in dodal, da vsak projekt postavlja svoja, povsem specificna vpraša­nja. »Ta se porajajo kot pos­ledica interakcij z narocni­kom, prostorskega konteks­ta in drugih zunanjih dražljajev, ki se med seboj prepletajo in tako skupaj oblikujejo temeljni kamen, na katerem raste zgodba projekta.« V vsakem projek­tu ga vselej zanimajo odnos grajenega do okolice, trajno­stni vidik gradnje in zgodba, ki jo grajeni prostor nosi v sebi. »Vsak novo zgrajeni objekt predstavlja mocan in trajen pecat tako v prostoru kot tudi v življenju vseh lju­di, ki v njem živijo. Zato ver­jamem, da je težnja po iska­nju rešitev, ki so odgovorne do prostora in istocasno za­govarjajo vrednote kulture bivanja, kljucnega pomena za kvalitetno arhitekturo. Ob tem pa je vselej pomem­ben tudi vzajemen dialog med arhitektom in narocni­kom,« je sklenil Urh Wiege­le. Šport Naslov tudi v Kamnik Triatlonka leta 2020 v kategoriji mlajših clanic je Tjaša Vrtacic, clanica TK Trisport Kamnik. Nataša Planko Kamnik – Triatlonska zveza Slovenije je razglasila tudi zmagovalce pokalov, naj­boljše male triatlonke in tri­atlonce ter najuspešnejšega organizatorja tekmovanja na domacih tleh. Podelili so tudi naslova triatlonec in tri­atlonka leta. Triatlonka leta 2020 v kate­goriji mlajših clanic je Tjaša Vrtacic, clanica TK Trisport Kamnik. V minuli sezoni je nastopila na mednarodnem tekmovanju ETU Sprint Tri­athlon European Cup. Pos­tala je tudi državna prvaki­nja v standard triatlonu in akvatlonu. Med cici triatlonkami in tri­atlonci so bili nagrajeni tudi Trisportovcki Lana Strgar, Lara Simicak, Ažbe Urh in Anže Pungertar. Med clani Triatlonskega kluba Trisport so pokalni zmagovalci v triatlonu pos-tali: Jan Škrjanc, Tjaša Vrta-cic, Miro Kregar in Zlatko Kompan. V duatlonu pa je dovolj tock za zmago uspelo zbrati Jani Levec. Drugo ali tretje mesto v Triatlonskem pokalu so osvojili: Vita Pilih, Tanja Kompan, Tomaž Pilih, Zvezdan Martic in Jan Lipov- Zgodovinski uspeh vaterpolistov 31. stran Ob tem zgodovinskem us-pehu vaterpolistov ne sme-mo pozabiti na številne odlicne igralce, ki so tudi v preteklosti srcno branili barve kluba, in druge, ki so pomagali, da se je ta gara­ški šport obdržal v Kamni­ku. Fenomen kluba je tudi v tem, da je klub brez pokrite­ga bazena in se morajo igralci voziti v Kranj, Rado­vljico … Kot pravijo igralci, so oni naredili svoje in je zdaj resnicno cas, da se ba-zen pokrije zanje in za vse druge kamniške športnike, ki so vezani nanj. Fantje so to zmago pokloni­li tudi predsedniku Darku Homarju, ki je eden najza­služnejših za kamniški va­terpolo. Za Calcit Waterpolo so igra­ li: Aleksander Cerar, Blaž Benkovic, Blaž Briški (3), Gašper Žurbi (g), Kristijan Novak (1), Luka Sokler, Lukas Z. Gligorovski, Mar­tin Stele (2), Matej Nastran (4), Rok Bergant, Sebastijan Novak, Tilen Leskovec, Ur­ban Benkovic (g), Aleš Ko­melj (trener). »V finalu se seveda igra na zmago in zaceli smo samo­zavestno. Ko smo visoko po­vedli, pa sta tekmo odlocili velika želja in fanaticna bor­benost. Ko so igralci videli, da je zmaga dosegljiva, so res dali v vodi vse od sebe in lahko jim le cestitam za pri­kazano. Na naši strani pa so bile tudi izkušnje z Matejem Nastranom pa tudi nekateri-mi igralci, ki so uspešno ig­rali v Ljubljani,« je razložil trener Calcita Aleš Komelj. šek, v duatlonskem pokalu pa: Tanja Kompan, Manca Maradin, Jan Lipovšek in Miro Kregar. Klub je ponosen na tekmo­valce in trenerje, na starše vadecih in prijatelje. Z nji­hovo pomocjo je lani organi­ziral in izpeljal Duatlon Ko­menda in Triatlon Bled. Kljub oteženi izvedbi sta bili obe tekmi dobro obiskani in pozitivno sprejeti. Žal nam ni uspelo izpeljati prvega tri­atlona pod okriljem svetov-no znane organizacije Chal­lenge Family. Upamo, da bodo letos razmere ugodnej­še in da nam bo uspelo tudi to. Sezona, kot je še ni bilo Najboljši slovenski gorski kolesar zadnjih let Rok Naglic in mlada upa Matic Kranjec Žagar ter Blaž Žle takšne sezone niso pricakovali, a so iz nje potegnili marsikaj. Kristijan Erjavec Kamnik – Za gorskimi kole­sarji je zahtevna sezona, ki je bila prežeta s koronaviru­som. S težavnim obdobjem se je vsak soocil na svoj na-cin. Tako je bilo tudi pri treh clanih ekipe A kamniškega Calcit Bike Teama, ki so se skušali razmeram kar se da prilagoditi. Ob koncu sezo­ne leta 2020 so vsi trije pou­darili, da si takšne sezone niso predstavljali niti v sa­njah. Odpovedi, cakanje na nov zacetek, prilagajanje tre­ningov, podaljšanje sezone in marsikaj drugega je troji-co postavilo pred nove izzi­ve, s katerimi so se dobro soocili. Z bolj ali manj ure­snicenimi cilji so ob koncu leta zadovoljni, a se z veliko vec optimizma podajajo v novo sezono. "Lahko povem, da si niti v sanjah nisem predstavljal takšne sezone. Misli so bile že na dirki Kras Kros, ki so jo odpovedali. Nato pa je sledil dolg premor in nihce ni vedel, kdaj se bodo dirke nadaljevale. Lahko recem, da sem si vzel malo prosto, ker ni bilo smisla trenirati za nic. Pozno poleti je bila prva dirka v Franciji in nato je sledila dolga jesen, ki je trajala do konca oktobra in z zakljuckom na evrop­skem prvenstvu v Švici. Po-grešal sem druženje in sprostitev, saj je bilo zaradi korone vse napeto in nego­tovo. Vesel sem, da je sezo­ne konec, in vesel, da sem pridobil novo izkušnjo, kako vse in na kakšne naci­ne se da izpeljati dirke. Z glavo sem že v drugi sezo­ni, v kateri se obeta kar ne­kaj sprememb. Prestopil bom v U23, presedlal na znamko Scott in upam na najbolje," je bil komentar sezone Blaža Žleta. "V sezoni 2020 mislim, da nihce ni vedel, kdaj naj zac­ne zares trenirati, saj so dir­ke kar naprej odpovedovali in nismo vedeli, kdaj se bo sezona zacela. Moja prva dirka je bila državno prven­stvo v Crnem Vrhu, ki sem jo zakljucil na cetrtem mes-tu. Eden izmed ciljev sezone je bil uvrstitev na stopnicke na DP-ju, ki ga nisem ures­nicil. Naslednja pomemb­nejša dirka je bila v Švici v Gstaadu, kjer se nisem naj­bolje odrezal, a sem se veli­ko naucil. Cez dva dni je bila že dirka v Kocevju, ki je bila tudi moja najboljša dirka v sezoni. Osvojil sem osmo mesto v mednarodni konku­renci, kar se morda ne sliši najbolje, a casovno sem bil zelo blizu stopnick. Za ko­nec sezone mi je forma pad-la, bil sem bolan in za zad­nje zelo pomembne dirke nisem bil v top formi in po­sledicno tudi glava ni bila na mestu. Sezona je bila zelo zanimiva. Glede dosežkov ne prevec uspešna. Nekaj ci­ljev sem uresnicil, nekaj pa jih ostaja za prihodnje leto. Naucil sem se veliko in z mislimi sem že v novi sezo­ni in komaj že cakam dirke. Imam še veliko rezerv in preprican sem, da bom v se­zoni 2021 odpravil napake, ki so se mi pojavljale letos," je bil zgovoren Matic Kra­njec Žagar. Tudi sezono 2020 je na naj­višjem mestu med Slovenci koncal Rok Naglic, ki na le-stvici Mednarodne kolesar­ske zveze (UCI) zaseda 99. mesto. Korošec v vrstah kamniškega Calcit Bike Tea-ma je koronavirusno sezono že odmislil in je z mislimi že novi. »Sezona 2020, vsekakor se­zona, ki si je ne bi mogel zamisliti vnaprej. V sezoni sem zadovoljen z na­predkom, ki sem ga nare­dil. Z nekaj manj smole bi lahko tudi na svetovnem prvenstvu posegel še ka­kšnih deset mest višje. Am-pak sam ne gledam prevec nazaj in sem osredotocen na prihodnjo sezono in nove izzive. Velika želja je zmaga na C1 dirki in za to bom trdo garal,« je povedal Rok Naglic, ki bo trdo delal tudi za veliko željo sloven-skega gorskega kolesarstva – nastop Slovenije na olim­pijskih igrah. Sezona skozi oci trenerjev V teh novih in zahtevnih ca-sih so se morali spopasti s številnimi preprekami pred­vsem tisti, ki delajo z otroki in mladino. Trenerji so iska­li nove nacine za trening, jih prilagajali, bodrili tekmoval­ke in tekmovalce, se izobra­ževali, pripravljali razlicne aktivnosti, snemali in risali vaje za otroke in še bi lahko naštevali. "Najvecja škoda se dela na razvoju mladih. Izgubljajo dragocen cas, ki ga namesto za razvoj gibalnih sposob­nosti, zdravega nacina živ­ljenja in pristnih socialnih stikov porabljajo za sedenje pred racunalniki in kamera-mi," je ocenil Simon Erja­vec, ki dodaja, da jim je kljub vsem omejitvam in odpovedi priprav na Rabcu uspelo vsaj del treningov iz­peljati in doseci tudi nekaj odmevnih rezultatov: "Cal­citovci so bili v slovenskem pokalu SloXcup ponovno najboljši. Calcit bike team je ponovno pobral tudi kar ne­kaj medalj, prav vsi naši ko­lesarji in kolesarke pa so pokazali, kako radi imajo ta šport, in se trudili od zacet­ka do konca te sicer kratke sezone," je dodal. Podobno razmišlja tudi tre­nerka Mira Kranjec. Ceprav je epidemija tudi mladim kolesarjem prekrižala velik del nacrtov, so se znašli: "Nismo smeli hoditi v šole in službe, lahko pa smo ko­lesarili. Po svoji obcini, v cu­dovitem vremenu, v krogu svoje družine." Julija so vendarle izvedli dr­žavno prvenstvo v krosu na Crnem Vrhu nad Idrijo, av-gusta XC Kocevje in sep­tembra XC Ajdovšcina. Na vseh tekmah pa so lepe uspehe poželi tudi Calcitovi kolesarji. Da je bilo leto težko za vse, se strinja tudi Ciril Grkman - Cufi, a dodaja, da so se iz tega vsi skupaj tudi veliko naucili: "Naucili smo se vztrajati, iskati nove nacine, motivacijo in spoznali kaj novega o sebi. Smo športni­ki in za nas velja, da smo pozitivni, optimisticni in vztrajni." Foto: Matjaž Šerkezi Šport Odbojkarji nadaljujejo tekmovanja Obe prvi clanski ekipi Calcita Volleyja bosta v novo leto vstopili že prihodnjo soboto, ko bosta nadaljevali tekmovanje v Sportklub prvi odbojkarski ligi. Miha Štamcar Kamnik – Kamnicanke, ki branijo naslov državnih pr-vakinj, so na krajši božicno­-novoletni odmor odšle na prvem mestu, varovanci Gregorja Jeroncica pa na tretjem mestu. Tekmovanje bo prihodnjo soboto nada­ljevala tudi druga ženska ekipa, ki je v 1.B DOL na tretjem mestu, kdaj pa bodo treninge in tekme zaceli druga moška kamniška eki-pa in številne ekipe v mlaj­ših kategorijah, pa za zdaj še ni znano. S tekmo v Kopru proti An-karanu bodo jutri kamniške odbojkarice nadaljevale svoj pohod v letošnjem držav­nem prvenstvu. Leto 2020 je bilo zanje nadvse uspeš-no, saj so po štirih letih spet osvojile naslov državnih pr-vakinj, tudi z malce srece pa so decembra zaigrale na tur­nirju lige prvakinj v italijan­skem Trevisu. Svoje dobre nastope so potrdile tudi v novi sezoni domacega pr-venstva, v katerem so na od­mor odšle s prvega mesta z enakim številom tocko kot SIP Šempeter, vendar s tre-mi tekmami manj. »Za nami je resnicno uspešno leto. Tudi letošnjo sezono smo zaceli dobro, ob koncu leta se je sicer že nekoliko poznala utrujenost, zato so igralke pred novim letom imele nekaj prostih dni. Pred nami je novo, izredno pomembno obdobje, vrhu­nec pa bo drugi turnir v ligi prvakinj, ki bo od 26. do 28. januarja v Nantesu, kjer bomo skušali priti do svoje prve zmage v tem tekmova­nju,« je pred nadaljevanjem sezone dejal Aljoša Jemec, ki je v letošnji sezoni prevzel vodenje prve clanske ekipe Calcita Volleyja. Zdaj je vse odvisno od njih samih Izredno naporen zakljucek minulega leta je imela prva clanska kamniška ekipa, ki je v devetih dneh odigrala pet tekem, na zadnji je po hudem boju s 3 : 2 ugnala Merkur Maribor. Z zmago so Kamnicani tako ostali v boju za najmanj drugo mes-to po rednem delu državne­ga prvenstva. Na zaostali tekmi osmega kroga bodo v soboto v Kranju igrali z do­maco Hišo na kolesih Tri­glav, po tej tekmi pa bo zna-no, kakšen bo njihov zaosta­nek po dveh tretjinah redne­ga dela državnega prvenstva. Trenutno za vodilnim mo-štvom ACH Volley zaostaja­jo sedem tock, za drugouvr-šcenimi Mariborcani pa za šest. »Zadovoljen sem, kako so fantje odigrali zadnje tek-me. Še zlasti to velja za der-bi z Mariborcani, škoda je le, da smo spet izgubili eno tocko. Toda najbolj po­membno je, da smo zdaj v boju za visoko mesto po re-dnem delu državnega pr-venstva spet odvisni sami od sebe. Ce bomo igrali tako, kot smo ob koncu leta, se ni­mamo cesa bati. Igralci so se spocili, obnovili smo tudi prihodnjo soboto v Ljutome­ru. V zimskem prestopnem roku bodo mocnejše za ka­detsko reprezentantko Mijo Šiftar, ki je doslej igrala za UOK Vital. Doslej odigrali le eno tekmo V popolni negotovosti pa je že vse od sredine oktobra druga moška ekipa Calcita Volleyja, ki jo ob Teu Podob­niku v glavnem sestavljajo mladinci in kadeti. Kamni- Ker otroci že vse od sredine oktobra ne trenirajo, se pojavlja bojazen, da nekateri od njih ne bodo vec nadaljevali športnih aktivnosti. telesno pripravljenost, dej­stvo pa je, da bo sezona še dolga in da ni še prav nic odloceno,« pa je pred nada­ljevanjem sezone dejal Gre­gor Jeroncic, trener prve moške ekipe Calcita Vol-leyja. Tudi kamniške princeske trenutno tretje Na tretjem mestu so na bo­žicno-novoletni premor odšle tudi odbojkarice druge ženske ekipe Calcita Vol-leyja, ki ne odstopajo od svo­jega cilja. »Poraz s Formi­som nas je postavil na realna tla. Zdaj vemo, kaj moramo še izboljšati, in verjamem, da bo nadaljevanje sezone boljše. Ceprav smo tri tekme izgubile, je naš cilj še vedno najmanj drugo mesto, kar je zagotovo uresnicljivo,« je prepricana Anja Zorman, ki je predlani že igrala tudi za prvo kamniško ekipo. Kam­niške princeske bodo imele svojo prvo tekmo v letu 2021 cani so doslej v prvenstvu odigrali le tekmo proti drugi ekipi Crnuc in zmagali, nato pa je prišlo do prekinitve pr-venstva, ki še traja. Tako kot tudi za vse mlajše selekcije. »Z drugo ekipo delamo v omejenem obsegu, toliko, kot se pac da, se pravi, da se igralci v glavnem posvecajo telesni pripravi. Zanje to za­gotovo ni dobro, saj so v fazi razvoja, ko nujno potrebuje­jo dvorano. Prvic zato, ker je to igra z žogo, drugic pa zato, ker gre za ekipni šport. Bojim se, da se jim bo ta od­mor poznal, zato upam, da se bodo cim prej lahko vrnili v dvorano, v kakšni obliki se bo nadaljevala sezona, pa v tem trenutku še ne vem,« je v skrbeh glede razvoja mla­dih odbojkarjev in odbojka­ric Gašper Ribic, najtrofej­nejši kamniški trener, ki v letošnji sezoni spet skrbi za drugo clansko in mladinsko ekipo Calcita Volleyja. Ker otroci že vse od sredine oktobra ne trenirajo, se up-raviceno pojavlja bojazen, da nekateri od njih ne bodo vec nadaljevali športnih ak­tivnosti. Pa tu ne mislimo samo na odbojko. Zato se zastavlja vprašanje, kako jih motivirati. »Dejstvo je, da smo v tem trenutku omejeni, najbolj po­membno pa je, da otroci v teh casih najdejo šport, ki ga lahko izvajajo. Ni nujno, da je to v našem primeru odbojka, pomembno je, da otroci ne 'zaspijo', da se gibljejo, da nekaj naredijo zase in zadovoljijo svoje gi­balne potrebe. Otroci tako ali tako potrebujejo tudi športno širino, ne nazadnje je pomembno predvsem, da ostanejo v športu. Tu so jim v veliko pomoc lahko tudi starši, ki naj jih spod­bujajo pri aktivnostih,« sve­tuje Ribic, ki je tudi profe­sor športa na Osnovni šoli Stranje. »Z mlajšimi selekcijami, tu mislim na kadetinje in starej­še deklice, smo ves cas v stiku. Za vsak teden dobijo program treningov, ki se med sabo raz­likujejo. Velik poudarek je na telesni pripravi, vajah za pre­ventivo, skušamo pa delati tudi z žogo. Z njimi smo v stiku tudi z video srecanji na Zoomu, z nekaterim pa se vi-dimo tudi v dvorani, kajti naše deklice pomagajo pri organi­zaciji tekem clanskih ekip kot pobiralke žoge. Vse skupaj pa treninge že mocno pogrešajo in samo želimo si lahko, da bomo kmalu spet v dvorani. Šport je sinonim za zdravje,« pa si cim hitrejše vrnitve v dvorane želi tudi Katarina Vraber, ki je v kamniškem klubu ob drugi clanski ekipi zadolžena tudi za mladinsko in kadetsko ekipo ter za prvo ekipo starejših deklic. Naj atletinja Mišmaš Zrimšek Aleš Senožetnik Ljubljana – Na spletni prire­ditvi Atletske zveze Sloveni­je, ki je potekala konec de­cembra, je bila za najboljšo slovensko atletinjo razglaše­na Kamnicanka Maruša Mišmaš Zrimšek. Za clani-co Atletskega društva Mass Ljubljana je odlicna sezona. Že v skrajšanem dvoran­skem delu je z osebnima re-kordoma v tekih na 1500 in tri tisoc metrov ter z najbolj­šim dosežkom na svetu v teku na dva tisoc metrov z zaprekami dokazala, da je v odlicni formi, po spomla­danskem premoru zaradi pandemije pa je na junij­skem mitingu Atletske lige Telekom Slovenije v Sloven-ski Bistrici postavila še oseb­ni rekord v teku na 5000 metrov. Sledila je trojna zmaga na Atletskem pokalu Slovenije v Ljubljani, ko je bila najhitrejša v teku na osemsto in 1500 metrov ter v štafeti 4 x 400 metrov, nato pa še izjemen nastop v teku na dva tisoc metrov z zaprekami, ki ji je skupaj s pomocjo glasov navijacev prinesel naziv evropske atle­tinje meseca julija. Na dr­žavnem prvenstvu v Celju je nato postavila še državni re-kord v teku na tri tisoc me-trov, ki zdaj znaša osem mi-nut, 46 sekund in 44 sto­tink. S štirimi odlicnimi nastopi na mitingih je osvo­jila tudi skupno zmago v Atletski ligi Telekom Slove­nije. Sezono pa je sklenila z odlicnima nastopoma v Marseillu in Berlinu. V Mar-seillu je v teku na 1500 me-trov za manj kot sekundo zgrešila državni rekord So-nje Roman, v Berlinu pa je izboljšala lastni rekord v teku na 3000 metrov z za­prekami. Najboljši gorski tekaci Aleš Senožetnik Ljubljana – Združenje za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije je razglasilo naj­boljše gorske tekace v minu­lem letu. Naj gorska tekaca sta postala clana KGT Papež Timotej Becan in Mojca Ko­ligar, ki sta tudi na najpo­membnejši tekmi, Teku na Šmarno goro, potrdila sloves naših najboljših gorskih te­kacev. Oba sta kljub okrnje­ni sezoni zaradi epidemije koronavirusa dosegla nekaj uspehov tudi v tujini. Med mladimi gorskimi tekacica-mi pa je najvecji napredek v minuli sezoni uspel Nuši Mali iz Znojil pri Selah, cla­nici Atletskega kluba Olim­pija, ki je na najpomembnej­ši domaci tekmi, 41. teku na Šmarno goro, v absolutni ženski konkurenci osvojila drugo mesto, na mednaro­dnem tekmovanju reprezen­tanc Trofeo Nasego pa je pritekla najboljši rezultat slovenske štiriclanske ekipe. Na štafetnem tekmovanju Trofeo Vanoni v Morbengu je skupaj s Koligarjevo osvo­jila cetrto mesto. Najboljšim sta skladno z ukrepi cestitala predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar in predsednik Združenja za gorske teke Dušan Papež. Zanimivosti Radosti v knjigah Konec minulega leta je izšla knjiga Radostnice casnikarja, urednika in publicista Jožefa Pavlica. Aleš Senožetnik Pravite, da so Radostnice vaše življenjsko delo. Kaj je bil razlog, da ste se za pisa­nje takšne knjige, ki pred­stavlja nekakšen presek va­šega življenja in dela, odloci­li zdaj? Najprej želja, da bi to, kar sem sam doživel lepega, glo­bokega in plemenitega, po­delil še s kom drugim. Ceprav sem po naravi mi-ren, vase umaknjen, k pre­mišljevanju nagnjen clovek, vse bolj spoznavam, kako se je treba odpirati drugim lju­dem, jim pomagati, se z nji-mi veseliti, se smejati pa tudi izjokati svojo bol; zares prisluhniti bližnjemu. To mi je bilo dano po naravi, sem podedoval po mami, sestri rajnega škofa Jožefa Kvasa. Ko sem bil bogoslovec, sem imel najraje jutranje medita­cije. Imel sem veliko sreco, da sem, ceprav nisem postal duhovnik (v sebi cutim veli­ko duhovniškega), dobil službo na Družini, kjer sem bil kar 38 let casnikar in ure­dnik za Cerkev po svetu, pi-sal pa sem tudi druge stvari, objavljal fotografije, jih celo sam izdeloval. Z desetletji se je nabralo veliko objavljenih in neobjavljenih zapisov. Spravljal sem jih v mape, do-dajal novo. Nazadnje tudi štiri prispevke o covidu-19. Po upokojitvi sem vse še enkrat pregledal. Spoznal sem, da je marsikaj takega, kar je vredno, da »ugleda luc dneva«. In tudi je. Del tega. Najboljši del. Prihajate iz Komende, nekaj prizorov pa ste "postavili" tudi v Kamnik. Kaj vam po­ meni Kamnik in kakšni spo-mini vas vežejo na to mesto? Kamnik je bil zame kot po­deželskega otroka mesto presenecenja. Tudi zaradi tega, ker je bil moj rajni oce Jožef doma iz Podgorja, tik pod cerkvijo sv. Nikolaja, v hiši, v kateri je nekaj casa stanoval akademik umetno­stni zgodovinar dr. France Stele. Oce mi je tako slikovi-to prikazoval Kamnik, da sem se vsakic, ko sem se, ceprav je bilo s kolesom iz Nasovc za otroka zelo dalec, veselil, ko sem se peljal vanj. V mesto s prekrasno kuliso Kamniško-Savinjskih Alp, Malim in Starim gradom, odteklim jezerom, o kate-rem mi je pripovedoval oce, tremi lepimi cerkvami, skle­njenimi hišami … Vsakic, ko sem v Kamniku, se, ce le utegnem, sprehodim po njem. V Kamniku dobim vse: izjemno zgodovino, bo­gato arhitekturo, po­membne može. Imam tudi odlicno družbo v Društvu sv. Jakoba, kar mi zelo veli­ko pomeni, rad sodelujem pri njegovih prireditvah, po­magam voditeljici dr. Marje-ti Humar, porocam o njih. V knjigi opisujete tudi raz­licne dogodke, denimo voj-no za Slovenijo, srecanja s papeži, problematiko be-guncev in številne druge. Kateri vas je najbolj zazna­moval? Prav vsi. Vsi so del mene, jih nosim v sebi, se jih veselim, pa tudi žalostim z njimi. To bodo obcutili tudi bralci knjige. V vsakem stavku. Pi-sal sem jih ne le z umom, marvec predvsem s srcem. Odpiral sem se Vsemogoc­nemu, on pa mi je vodil pero. Želel sem se približati vsakemu cloveku, povedati, kako imam rad ljudi. Vsako-gar. Zato se bo vsakdo »na­šel« v knjigi. Ce ne, mi jo lahko vrne. Pod enim pogo-jem: ko jo bo vso prebral. Potem se bova pogovorila. Ko bova vstala od mize, se bo že svitalo nad Menino planino. V nama pa tudi. Zaželela si bova kave pri »Nebeškem ocetu«, a te go-stilne v Kamniku žal ni vec. Vabita pa Brezmadežna in sv. Jakob v njuna sveta do-mova. In moj zavetnik sv. Jožef v cerkev nad mestom. Pri njih najdem pravo tolaž­bo in notranjo izpolnitev. Ko me razsvetlijo, imam kaj po­vedati, napisati. Gasilcem kamere za snemanje voženj Zavarovalnica Triglav je skupaj z Zavodom Reševalni pas s kamerami za snemanje voženj opremila pet gasilskih intervencijskih vozil – tudi vozilo PGD Tunjice. Jasna Paladin Tunjice – Poudarek tokratne preventivne akcije Zavaro­valnice Triglav Za boljši jut-ri je na pomenu zagotavlja­nja reševalnega pasu na ce­stah, voznike pa na to, da pri reševanju šteje prav vsaka minuta, želijo opozoriti tudi s posnetki voženj, zato so petim prostovoljnim gasil-skim društvom iz osrednje Slovenije decembra lani po­darili kamere za snemanje intervencijskih voženj. S posledicami nespametne­ga ravnanja voznikov se prvi spopadajo prav gasilci, ki vseskozi opozarjajo na po-men ustrezne preventive. »Poslanstvo naše zavaroval-nice je ustvarjanje varnejše prihodnosti za vse generaci­je. Številni gasilci oziroma društva, ki smo jih podprli v preteklosti, že ucinkoviteje posredujejo z novo opremo. Mi pa se še naprej zavzema-mo za to, da bo cim vec ga­silcev varno in ucinkovito opravljalo svoje humanitar-no poslanstvo,« je povedal Aleš Klement, direktor Ob-mocne enote Ljubljana Za­varovalnice Triglav. Porocili so se POROKE V MESECU FEBRUARJU 2020 Reinhold Eduardo de Lima, Gaudencio, Brazilija in Nikolina Borse, Katar POROKE V MESECU MAJU 2020 Matej Jeras, Nožice, in Nika Spruk, Šmarca Hasan Mulalic, Avstrija, in Senada Škiljo, BIH Jure Bucik, Ljubljana, in Tjaša Pavlic, Ljubljana Borut Zvonar, Lucija, in Mateja Drnovšek, Zagorje ob Savi POROKE V MESECU JUNIJU 2020 Gašper Štih, Novo mesto, in Manja Hren, Nazarje Luka Šutar, Ljubljana, in Lucija Špenko, Vodice Aldin Muric, Brezovica, in Aiša Kozarevic, Kamnik Dejan Gostic, Volcji Potok, in Judita Nussdorfer, Brezovica Valmir Gashi, Kosovo ,in Mimoza Bajraktari, Nemcija Tadej Repar, Grosuplje, in Larisa Gorc, Grosuplje Matej Juteršek, Kamnik, in Andreja Plahuta, Kamnik David Urankar, Vrhpolje, in Manca Hribar, Vrhpolje Tomaž Šimenc, Dol pri Ljubljani, in Maruša Rotar, Ihan Tomaž Hajdinjak, Mekinje, in Tjana Štrajhar, Sela pri Kamniku Sašo Vavpetic, Rova, in Mojca Zamernik, Luce Blaž Meh, Velenje, in Klara Janežic, Šmarca Aleksandar Petkovic, Trbovlje, in Polona Repanšek, Kamnik POROKE V MESECU JULIJU 2020 Nik Hribar, Ihan, in Katarina Gorišek, Domžale Aleš Lebar, Lukovica, in Tanja Šraj, Domžale Domen Štebe, Gora pri Komendi, in Eva Julija Primožic, Kamnik Nejc Kern, Domžale, in Maja Hrovat, Dob Miha Levicnik, Ljubljana, in Urška Drolc, Ljubljana Rok Šarc, Godešic, in Mateja Jugovic, Godešic David Kosirnik, Tunjice, in Sonja Sušnik, Ravne pri Šmartnem Uroš Kranjc, Šmarca, in Tjaša Per, Mengeš Sašo Goltez, Domžale, in Lana Gabršeg, Horjul Asmir Hotic, Švica, in Alma Fazlic, Kamnik Matic Oražem, Lukovica, in Erika Pestotnik, Pšajnovica Blaž Drolc, Preserje pri Radomljah, in Kaja Primc, Straža POROKE V MESECU AVGUSTU 2020 Jonatan Ucakar, Spodnje Stranje, in Romana Uršic, Kamnik Haris Halilovic, Kamnik, in Zehra Avdic, Kamnik Grega Likozar, Breg ob Kokri, in Teja Gubanc, Mengeš Jure Potocnik, Zgornje Stranje, in Tina Šuštar, Srednja vas pri Kamniku Aleš Kokalj, Moravce, in Tamara Kramar, Kamnik Žiga Dremelj, Švica, in Gloria Andrea Valencia, ZDA Belmin Agic, Kamnik, in Muniba Salihovic, Kamnik Gašper Barlic, Moravce, in Nika Cater, Kranj Aaron Matthew Knapic in Blažka Bezovšek, Moravce Fredi Dimnik, Zgornje Jarše, in Nina Kogovšek, Ljubljana Rok Valencic, Žeje pri Komendi, in Milena Rems, Lahovce Alen Džogovic, Domžale, in Belma Beganovic, Domžale Aljaž Munda, Ljubljana, in Judita Urbanc, Ljubljana Tomaž Jeraj, Vrhnika, in Maja Jeraj, Vodice Simon Klemencic, Ljubljana, in Veronika Meš, Ljubljana Robert Žibert, Vrhnika, in Sabina Uštar, Vrhnika POROKE V MESECU SEPTEMBRU 2020 Matic Virant, Ljubljana, in Monika Drglin, Ljubljana Bojan Varga, Kamnik, in Katja Balantic, Mekinje Aljoša Rogel, Kamnik, in Dragana Randjelovic, Kamnik Aleksander Babnik, Radomlje, in Tina Dermitz, Radomlje Grega Vrecek, Šencur, in Maja Ropret, Dvorje Jan Milek, Domžale, in Roxana Spruk, Kamnik Uroš Resnik, Kamnik, in Alenka Humar, Vodice nad Kamnikom Muradif Hašic, Trzin, in Almedina Nahic, Ljubljana Žiga Kvas, Slovenj Gradec, in Tea Vizjak, Medvode Miha Hribar, Zgornji Tuhinj, in Irena Podbevšek, Loke v Tuhinju Matic Rakuš, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, in Ana Elvira Galjot, Lahovce POROKE V MESECU OKTOBRU 2020 Luka Debevec, Oševek, in Tanja Schellander, Avstrija Simon Osolnik, Podgorje, in Karmen Plevel, Kršic Luka Šarc, Kamnik, in Ana Pestotnik, Kamnik Uroš Vrbajnšcak, Vodice, in Maja Jovanovska, Ljubljana Miha Bobnar, Lahovce, in Sarah Šenk, Britof Rok Klemenc, Perovo, in Kaja Keržan, Perovo Alen Alibašic, Kamnik, in Selma Bajramovic, Crna gora Damjan Krašovec, Španija, in Monika Huber, Španija Jure Dimec, Domžale, in Urška Javoršek, Domžale Matej Kavka, Nožice, in Vanja Plestenjak, Hraše pri Preddvoru Zanimivosti Se nadaljuje. Vcasih pogreša domace hribe Teja Poljanšek študira džezovsko petje na znani umetniški univerzi Codarts (Codarts University of the Arts) v Rotterdamu. Prihaja iz Laniš, iz družine, v kateri se pravzaprav vsi družinski clani tako ali drugace ukvarjajo z glasbo. Vedno je rada pela in vedno je želela postati glasbenica. Alenka Brun Redno in priložnostno sode­ luje tudi pri drugih podob- Kamnik – Glasba Tejo nih projektih, le da doma obkroža že od mladih nog. manj, ker je vecino casa od- »Že od osnovne šole naprej sotna, se pa povabilom rada sem pri uciteljici Renati odzove. Smolnikar obiskovala ure Kakšno pa je življenje na Ni- solo petja, hkrati sem v glas­ zozemskem, kakšni so Ni- beni šoli vec let igrala har­ zozemci, nas je zanimalo. moniko in klavir, bila clani- Nasmehne se, da kakšni so ca raznih zborov. V srednji Nizozemci, težko oceni, saj šoli sem zacela sodelovati z je njena družba raznolika, Maticem Smolnikarjem, se zelo mednarodna. Po njenih pri njem dodatno izobraže­ izkušnjah bi lahko rekla, da vala o glasbeni teoriji, pela v precej delovno orientirani. muzikalih in vokalni skupi- »Zdi se mi, da so splošno ni, nastopala na raznih pri­ gledano individualisti in od­ reditvah. Po srednji šoli pa prti ljudje,« meni. Kot drža­ sem se odlocila za ure džez­ va pa da je Nizozemska od­ ovskega petja pri Anji prta, napredna, prebivalstvo Hrastovšek in se udeležila pa je sploh v vecjih mestih tecaja bluzovskega, soul in zelo raznoliko, še doda. džezovskega petja pri Kristi- Živi malo izven Rotterdama, ni Oberžan,« opiše glasbeno v najemniškem stanovanju, pot, ki je danes dvaindvajse­ vendar s Kamnikom tega ve­ tletno dekle pred dvema le­ lemesta ne more primerjati, toma vodila do sprejemnih razen morda talent in mož­ izpitov na univerzi Codarts, nosti za razvoj. To bi se dalo. Teja Poljanšek eni vidnejših šol za glasbo, »Ker kljub temu, da je Ka­ ples in cirkus v Evropi. mnik mnogo manjši, tudi tu že nastopov ni bilo. »Ceprav sicer ukrepi za zajezitev šir- Nasploh je Teja precej raz­ poznam veliko nadarjenih se obcasno pojavi kakšna jenja koronavirusa ohlapnej­ mišljala o študiju v tujini. in naprednih ljudi, ki trdo in priložnost za nastop ali sne­ ši, a so jih tudi pri njih zad- Ker džezovskega petja v Slo­ dobro delajo,« pove Teja. manje in potem takrat toliko nje tedne zaostrili. Tako da veniji ni mogoce študirati, je Z nizozemšcino vecjih težav bolj uživam,« veselo pripo­ je kar vesela, da je doma, ker bila njena odlocitev pricako­ nima, saj na univerzi vsi go- mni. »Precej ustvarjamo ima tu vec možnosti za spre­ vana. Džez kot stil glasbe jo vorijo angleško. Tako da ni­ tako, da vsak posname svoj hode v naravo. Prizna, da na navdušuje, daje pa ji tudi zozemsko ne govori, pozna del pesmi in v posebnem Nizozemskem pogreša prav veliko glasbene širine in le nekaj osnovnih fraz. programu potem to 'zlepi- to in domace hribe. znanja. S pridom ga lahko Novi koronavirus jo je zago- mo' v celoto.« Tako je prišlo V Kamnik se rada vraca. Za­ uporablja, ko poje pesmi del tudi Nizozemcem. Sicer do porasta snemanja in pro- njo sta toplina doma in dru­ drugacnih žanrov. se je za praznike Teja vrnila dukcije od doma. žine neprecenljiva, vsakic Lani je v sklopu šole zacela domov, je bila pa vesela, da V tem trenutku je življenje znova pa se še posebno ve­ tudi pripravljati projekt, kjer je bila pred tem v Rotterda­ na Nizozemskem precej po­ seli domacih enoloncnic in je avtorica pesmi, vodja glas- mu vsaj univerza odprta in dobno kot v Sloveniji, nada­ štrukljev iz mamine ter ba­ bene skupine in vokalistka. so lahko skupine vadile, ce ljuje. Do nedavnega so bili bicine kuhinje. v BELA IN CAROBNI GOZD (22.del) Znani rezultati natecaja Kamnik – Knjižnica Franceta Balantica Kamnik je objavila rezultate fotografskega natecaja z naslovom V škrlat oblaci veje, povsod bogastvo seje, s katerim so fotografe in fotogra­finje povabili, da se odpravijo v naravo in skušajo na najbolj izviren in prepricljiv nacin ujeti jesensko vzdušje. Fotograf-ski natecaj je trajal od 30. oktobra do 22. novembra lani. Odzvalo se je 52 avtorjev, ki so prispevali 136 fotografij. Žiri­ja, ki so jo sestavljali umetnostna zgodovinarka in likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn, likovni pedagog Lojze Ka­linšek in Ana Stanovnik Percic iz Foto kluba Kamnik, je mo-rala med prispelimi fotografskimi deli izbrati eno najboljše delo, dve nagrajeni in deset dodatnih del, ki bodo vkljucena v razstavo v letošnjem letu. Najbolje ocenjeno fotografijo je posnel Jurij Bizjak, ki je prejel tudi eno izmed obeh nagrad. Druga pa je šla v roke Marjanu Kocjanu, in sicer za dve foto­grafiji, ki sta prejeli enako število tock žirije. A. Se. Kamniški sudoku Zanimivosti, zahvale Policijska kronika Prometna nesreca z udeležbo peške Na Bakovniku se je zgodila prometna nesreca z udeležbo peške. Peška je dobila lahke telesne poškodbe. Povzrocitelji­ci je bil po Zakonu o pravilih cestnega prometa izdan placil­ni nalog zaradi izsiljevanja na prehodu za pešce. Zaseg prepovedane snovi Policisti so imeli v postopku osebo, ki so ji zasegli alu folijo z neznano prašnato snov bele barve. Po analizi je bil zoper kršitelja uveden postopek o prekršku. Najden denar na bankomatu Varnostnik v nakupovalnem centru Supernova je na banko­matu v omenjenem centru našel bankovec za 50 evrov ter dva bankovca za 20 evrov. Napisan je zapisnik o najdenih stvareh, in ce se ne najde lastnik denarja, sledi hramba de­narja. Zaseg vozila Policista sta imela na Tomšicevi ulici v postopku voznika osebnega vozila, ki je vozil vozilo brez veljavnega vozniške­ga dovoljenja, zaradi cesar mu je bilo omenjeno vozilo pro-ti potrdilu o zasegu predmetov zacasno zaseženo in odpe­ljano v hrambo. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišce. Tatvina dveh koles Neznani storilec je na Perkovi ulici izvedel tatvino dveh žen­skih mestnih koles. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovad­ba na pristojno državno tožilstvo. Povozila srno Policisti so bili s strani obcanke obvešceni, da je na Kozjaku trcila v divjad in poškodovala vozilo. Voznica je izpolnjevala vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Izdano ji je bilo obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesrece. Prav tako je bila o dogodku obvešcena Lovska družina Tuhinj. Tatvina plinskih jeklenk Neznani storilec je pred trgovino v Srednji vasi izvedel tatvi-no plinskih jeklenk. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovad­ba na pristojno državno tožilstvo. Intervencija v Crni pri Kamniku Policisti so v naselju Crna pri Kamniku intervenirali, ker sta se sprla zakonca. Kršitelju je bil na kraju izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Ponarejen denar Policisti so obravnavali primer ponarejenega denarja v De-lavski hranilnici. Bankovec je bil poslan na ekspertizo. Sle­di zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožil­stvo. Kaznivo dejanje groženj Policisti so obravnavali kaznivo dejanje groženj. Po vseh zbranih obvestilih bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Oborožen rop na Groharjevi ulici v Kamniku Policisti so v Kamniku obravnavali kaznivo dejanje ropa na Groharjevi ulici. Oškodovanec in storilci se med seboj dob-ro poznajo. Po vseh zbranih obvestilih je bila podana kazen-ska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Intervencija v Kamniku in pridržanje Policisti so morali posredovati v Kamniku, kjer se je pijan sin do svoje mame vedel na drzen, nasilen, nesramen in žaljiv nacin, ter s takšnim vedenjem pri njej povzrocil ob­cutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti in strahu. Ker kršitelj kljub opozorilom in ukazu policistov, naj preneha kršitev in se umiri, tega ni storil in ker je bilo pricakovati, da bo kršitev nadaljeval oz. jo je nadaljeval, so ga policisti pridržali. Prav tako je bil kršitelju izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Požar na stanovanjski hiši Policisti so bili napoteni na naslov Brezje nad Kamnikom, kjer je prišlo do požara na stanovanjski hiši. Na kraju poža­ra je bilo ugotovljeno, da je zagorelo v okolici dimnika, na katerega je vezan kamin. Ogenj se je razširil v okolico ostrešja. Nastalo je za okoli deset tisoc evrov škode. Tokrat nekoliko drugacna sezona Dom kulture Kamnik v letošnji abonmajski sezoni razpisuje Maistrov abonma, Abonma Kam'ncek in Abonma Kam'na'smeh. Nadaljujejo tudi projekt Glasba z okusom. Aleš Senožetnik da bo takratna epidemiolo­ ška situacija to dopušcala, Kamnik – »Abonmajski pro-pa tudi osebno na blagajni gram v gledališki sezoni doma kulture. 2021 bo izjemoma potekal Tudi letošnjo sezono v kam­od februarja oziroma marca niškem domu kulture sicer do junija 2021 in se bo prila-obljubljajo pestro izbiro gle­gajal vsakokratnim vladnim daliških del, tako institucio­ukrepom in priporocilom. nalne kot neinstitucionalne Vecino predstav nacrtujemo produkcije. Maistrov abon-v spomladanskem casu, ko ma bo ponudil izbrane pred­se bo – upamo tako –  trenu-stave slovenskih gledališc, tna situacija nekoliko spro-tokrat Slovenskega mladin­stila in bodo kulturne usta-skega gledališca, Mini tea-nove postopoma zacele po-tra, Mestnega gledališca novno odpirati svoja vrata,« Ptuj in Študenteatra. je povedal Franci Kramar, Abonma Kam'na'smeh je vršilec dolžnosti direktorja namenjen ljubiteljem stand Zavoda za turizem, šport in upa in komedije, ki se bodo kulturo Kamnik, pod okri-lahko nasmejali ob štirih ljem katerega deluje tudi predstavah slovenskih gle-Dom kulture Kamnik. Novo dališc in ustvarjalcev. Abon­sezono bodo v celoti prilago-ma Kam'ncek je tradicional­dili novim razmeram in jo no namenjen najmlajšim in organizirali v skladu z aktu-njihovim staršem, ponuja alnimi napotki in priporocili pa štiri izbrane otroške NIJZ. Tako bodo vpisali le predstave. omejeno število abonentov. Glasba z okusom vselej pri-Vpis abonmajev za doseda-naša raznolik nabor glasbe­nje abonente, ki bi radi ob-nih žanrov v izvedbi prizna­držali sedež, bo potekal od nih glasbenikov. Tokrat v 11. do 22. januarja, za nove Domu kulture Kamnik ob-abonente pa od 25. do 29. ljubljajo irski, ameriški in januarja. Abonmaje bo mo-bolgarski vecer. Vec infor­goce vpisati po telefonu in macij o dogodkih pa bo zna­elektronski pošti, v primeru, nih v prihodnje. Zahvale, osmrtnice Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice ali zahvale v razlicnih velikostih. Narocila sprejemamo po telefonu: 04/201 42 47 ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si Javni poziv za delodajalce Ljubljana – Na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je objavljen javni poziv, na katere­ga lahko svoje potrebe po kadrovskih štipendijah prijavijo delodajalci, ki bi želeli prvic podeliti štipendijo v šolskem/ študijskem letu 2021/2022. A. Se. JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 Komunalno podjetje Kamnikd.o.o . ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Zahvale Vsako leto znova navdušijo Vsak kraj v Sloveniji – pa naj bo še tako majhen – ima kakšnega jaslicarja, ki preseneti z razsežnostjo, natancnostjo ali tematiko svojih jaslic. Jaslicarji so svojevrstni umetniki, ki jim zamisli in veselja ne zmanjka. Tudi na Kamniškem ni nic drugace. Alenka Brun ozadju, in pa smucišce. velikost in natancnost izde- Osnovni koncept jaslic je lanih oziroma predstavlje-Kamnik – Zavod za turi­ povezal z moderno idejo, nih objektov, ki skupaj s sve­zem, šport in kulturo Ka­ razloži. So pokrite, saj jih le to družino tvorijo neko smi­mnik je sredi lanskega de­ tako lahko zašciti pred vre-selno celoto. cembra razveselil kam­ menskimi neprilikami, pri Za izdelavo in postavitev je niške otroke in družine s pokrivanju pa so mu poma-Anton uporabil razlicne, postavitvijo zunanjih jaslic gali prijatelji. Sicer pa je vse predvsem naravne materia­na Glavnem trgu pod men- razen nekaj lesenih objektov le. Ovce in krave so njegov torstvom Simona Zorma­ naredil sam. Na ogled bodo izdelek, ravno tako tudi hi-dnik kaolina ... Tam je ka­na, v TD Tuhinjska dolina do svecnice, torej do 2. fe-ške oziroma lesene koce, ki pela v Godicu, tole je naša pa so se odlocili, da tradici­ bruarja. so kopije tistih na Veliki stara hiša, jaslice …« In ker onalno prireditev ob koncu Glede na to, v kakšnem casu planini. Tudi cerkev Marije so bile v dolini žage, mlini leta izpeljejo na simbolicen smo se znašli, je letos obi-Snežne. Ta je zahtevala in apnenice, je tudi te nacin. Njihov clan Rajko skovalcev precej manj, še lepo število ur potrpežlji-umestil v jaslice. Ne manj­Žebaljec je izdelal lesene pove Denis in se nasmehne, vosti in natancnosti, še vec ka vodni element, elektricni jaslice, credici ovac pa so se da so navdušeni tako otroci pa Dom v Kamniški Bistri-motorcki svoje delo op-pridružili še drugi liki. Jas-kot starejši, ko vidijo, kaj ci, ki je izjemna maketa ori-ravljajo dobro: nihalka na lice so postavili ob pot, ki Zanimive pa so tudi jaslice in vse, kar postaviš nanj, mu je uspelo. ginala – kot vecina objektov Veliko planino deluje, obra­vodi v apartmajsko naselje Denisa Kregarja, ki ga veci-stoji oziroma je fiksno. Po-Podoben odziv obiskovalcev v Podjedovih jaslicah. Plan-tuje tudi sedežnica na pla-Term Snovik. Lani, in sicer na pozna kot humorista in udari, da so jaslice najlepše, doživlja ob svojih jaslicah, ki šarskih koc boste našteli 63, nini. Opazimo lovsko opa­ 26. decembra, so se popol-ljudskega godca iz vasi Kre-ko se stemni, saj vijolicna so ravno tako odprte za jav-z muzejsko vred. Tudi ne-zovalnico, cebelnjak, prepo­dne na varni razdalji in ob garjevo. Letos je jaslice pos-svetloba poskrbi za poseben nost, Anton Podjed iz Godi-katere lucke je Anton nare-znamo cerkev iz Stranj in upoštevanju priporocil ob tavil šestic, a zaradi pomanj-ucinek. ca. Letos so doživele že 13. dil sam. Konje, ki jih je do-tisto iz Mekinj … njih za nekaj minut zbrali kanja prostora okoli hiše Jaslice Denisa Kregarja so ponovitev, ravno tako z ne-dal letos, pa je kupil, pove. »V bistvu jaslice zaobjamejo clani razširjenega UO Turi-verjetno tudi zadnjic. postavljene na 16 kvadra-kaj dopolnitvami. Zacel je s Poleg konj je dodal še nekaj pokrajino od Mekinj do sticnega društva in ob pe-Vcasih je prevladoval mah, tnih metrih. Vsako leto je štirimi kvadratnimi metri, divjadi, krav, figur, razlaga Kamniške Bistrice, Velike smi Sveta noc podoživeli zadnja tri leta pa jih dela iz tudi dodal kakšen nov ele-vsako leto nekaj doda, tako Anton in opiše, kaj vidimo: planine,« sklene svojo opi­tradicionalno božicno stiropora in lesa. Pravi, da ment. Letos je naredil gore da so sedaj že precej, precej »Imamo Veliko planino, Sv. sno pripoved avtor jaslic v zgodbo z živimi jaslicami. je stiropor lažje oblikovati iz stiropora, ki jih vidimo v vecje. Navdušujeta njihova Primož, pod njim je bil ru-Godicu. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK, GLAVNI TRG 2, KAMNIK