(j)xj&2cJ0M
f-VicStlce-.*
NC: 215
I iifERišKA Domovi ima
rr^?!i£lz3EWL i a >3 jzm	i r» m,'   —
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, I>uluth, Joliet, San Franctaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
l umelnim oiokom ne bo za enkrat nič
Skupina ameriških podjetnikov je hotela v Južnem Pacifiku zgraditi na podmorski čeri umetni otok in ga kot neodvisno državo postaviti za središče svoje podjetnosti.
BRISBAN, Avstral. — Skupila ameriških in drugih podjetnikov pod vodstvom Thurlowa Weed se je pred časom odločila Ograditi na podmorski čeri v Južnem Pacifiku umetni otok s kakimi 100 akri površine za začetek. Na njem bi imeli središče za svoja podjetja in družbe, ki bi seveda ne plačevale nikomur
Javka, ker bi ta umetni otok ne P-ipadal nobeni državi, bil bi1 Samuel M. Lasinski, 969 E. lastnina neodvisne države. j U St. Zapustil je ženo Lottie
Thurlow Weed je s skupino |roP Palai1113* sestri Violet Wray 20 podjetnih tovarišev iz ZDA, An Anno Takooshaian, obe v
Avstralije in Nove Zelandije na-' Kaliforniii- Roien ie bil v Mi; je! 105 čevljev dolgo trgovsko cUganu, zaposlen pa je bil pri ladjo in zaplul do kraja, kjer tukajšnji firmi Thompson Ramo naj bi na podmorskih koralnih' WoHridge Valve Division do grebenih zrastli umetni otoki. svole upokojitve pred štirimi
Na teh grebenih, ki se skrivajo letL Po§reb b° v Cetrtek °b 8'45 cbičajno le nekaj čevljev pod iz Zakrajskovega pogrebnega
Gorsko gladino, so zasadili svo-	v ^ V SV* ^ ^
in ,	,	...	.,66 St. m Superior z maso ob
zastavo, kar nai m pomenilo, „	,	,	,.»v	„ ,
ri3	.	. j ,	9.30, nato na pokopališče Kal-
ua so jih vzeli v svojo last. | _	. .
Kralj Tonge, skupine otokov! v bližini, se je temu uprl in po-j'	°	,
slal svoje tri bojne čolne proti fimil fill omenjenemu kraju, da so odstranili tujo zastavo in namestili tam zastavo kraljestva Tonga.
Jhurlow Weed in tovariši trdijo, da je mednarodno pravo na Ujihovi strani, ponudili so kralju od Tonge dogovor, ki ga je Pa ta odklonil.
Novi grobovi	Hitrejša dobava orožja,
Ursula Zakrajšek	bilrgjŠi 1(0060 VOjOe!
V	Cleveland Metropolitan General bolnici je preteklo soboto v starosti 80 let umrla Ursula Zakrajšek, roj. Tomc, 1064 E. 61 St. Bila je vdova po pok. možu Josephu. Zapustila je hčerko Lindo Fero, pastorki Frances Stout iz Akrona in Marie Sands ter dva vnuka. Rojena je bila v vasi Slavna, fara Dole pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko leta 1921. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 A.D.Z. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida z mašo ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija.
Samuel M. Lasinski
V	Woman’s bolnici je preteklo nedeljo umrl v starosti 71
^ Mo Mali posnoš “borcem za s¥oM©?’I
ZDRUŽENI NARODil, N.Y.— klavna skupščina Združenih narodov je pretekli teden odobri-predlog azijsko-afriških dr-
Obrambni tajnik M. Laird je dejal, da bodo s hitrejšo dobavo orožja ZDA pospešile konec vojskovanja.
WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik Melvin Laird je mnenja, da bo pospešena dobava letal in drugega orožja Južnemu Vietnamu pospešila končanje vojskovanja, ker bo Južni Vietnam “zagotovila v sposobnosti skrbeti za lastno notranjo varnost”. Severni Vietnam v tem lahko spozna, da ZDA ne mislijo opustiti vietna-mizacije kot sredstva za varovanje neodvisnosti Južnega Vietnama.
M. Laird je razkril, da je bilo že leta 1989, ko so z vietnamb zacijo vojne v Južnem Vietnamu začeli, določeno, da bo Južni Vietnam dobil do leta 1973 tolikšne in takšne oborožene sile, da se bO' mogel uspešno braniti pred notranjim in zunanjim sovražnikom.
Ko se sedaj bliža končanje vojskovanja, so ZDA odločene pospešiti pošiljanje letal in o-stalega orožja v Vietnam v takem obsegu, da bodo približno dosegle postavljene cilje. Južni Vietnam bo dobil stotine novih letal in helikopterjev, njegovo letalstvo bo izgrajeno v silo, ki . bo sposobna varovati Južni Kmetij ska in industrijska yietnam# skupno bo imela okoli proizvodnja v letu vecia| 2,100 letal in helikopterjev, bo za 10 odstotkov.	I torej med prvimi v jugovzhodni
Najbolj obljudena dežela na Aziji, svetu ima visoko stopnjo rasti proizvodnje v industriji in kmetijstvu. To izhaja iz podatkov, ki jih je objavil “Svetovni eko-bomski pregled”.
proizvodnja v preteklem letu je
i’°vpre™0 ve£ia f/V
državah v razvoju za 5.4, v državah s planskim gospodarstvom za 6.4, v razvitejših drža-
Douglas-Home zadovoljen z obiskom na Kitajskem
Kmetijska in i n d u s trijska HONG KONG. Britanski proizvodnja v LR Kitajski je bi-1 zunanR minister Alec Douglas-la lani v primerjavi z letom po-, Home je bil pretekli teden štiri prej večja za 10%. Svetovna dni na uradnem obisku na Ki-
2a svobodo” v kolonialnih drža-Vah. Za predlog je glasovalo 99 Jržav, 23 se jih je glasovanja ,	„ .
V2držalo, 5 pa jih je glasovalo va Pa za • •	_
Šroti resoluciji. To so bile ZDA, i W Pr«.zv°fja »J* Velika Britanija, Francija, Juž- na Kitajskem povečala za 10%,
»a Airika in Portugalska.	CepMV S° iV V."™	-
-Resolucija predvideva “moral-Jo podporo” in stvarno pomoč.
Zastopnik ZDA je izjavil, da so proti kolonializmu, da pa ne Podpirajo nasilja kot sredstva 2a dosego ciljev, četudi so ti Pravični in dobri.
Predlagatelji resolucije so mi-slili v prvi vrsti na borce za Soodvisnost portugalskih kolo-Sij v Afriki, pa tudi za borce Proti belim vladam v Rodeziji ln v Južni Afriki.
Italijanski umetnostni institut zaprl vrata
KlM, It. — Osrednji institut 2a obnavljanje umetnin je mo-■l:al zapreti svoja vrata, ker ni-.rna denarja, da bi obnovil 600 6l; staro zgradbo, v kateri je nameščen. Vlada je “pozabila” o-dobriti $82,000 v ta namen.
Vremenski prerok pravi;
SHOWERS
Postopne pooblačitev, popol-ne in zvečer dež. Milo, najvi-temperatura čec dan okoli
za 2.5%. in znaša zdaj 246 milijonov ton. Povprečen pridelek žit na leto dosega na severu Kitajske 30 stotov, na jugu pa kar 60 stotov.
Železove rude so proizvedli za 26% odstotkov več, jekla za 23, surovega železa pa za 18%. S 15 milijoni ton surovega jekla se je med svetovnimi proizvajalci Kitajska uvrstila med Francijo in Italijo. Predvidevajo, da na Kitajskem v enem letu načrpajo približno 25 milijonov nafte.
tajskem. Dalj časa se je razgo-varjal tudi s predsednikom vlade Ču En-lajem. Po svojem povratku iz Kitajske je tu dejal, da je z razgovori zelo zadovoljen in da upa na boljše odnose med Kitajsko in Veliko Britanijo v bodoče.
Anglež se je razgovarjal v Pekingu tudi o končanju vietnamske vojne. Obe državi sta voljni sodelovati na mednarodni konferenci, ki naj po podpisu premirja uredi vprašanje bodočnosti Indokine in poskrbi za izvajanje sporazumov.
Vietnamski mir v “nekaj” tednih
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William P. Rogers je na TV sporedu “Meet the Press” v nedeljo sodil, da bo za dosego končanja vojne v Vietnamu treba še “nekaj tednov”.
Milijon dolarjev ponuja državi, ki ga sprepe
TEL AVIV, Izr. — Diplomat- j vico živeti v Izraelu. V ZDA se skiviri trdijo, da ponuja Meyer J ne mara vrniti, ker je obtožen Lansky, član ameriškega pod- izmikanju plačevanja davkov in
Azijci v Ugandi bodo morali v črnske vasi
KAMPALA, Ug. — Okoli 3,000 do 4,000 Azijcev, ki so sprejeli ugandsko državljanstvo, bo lahko ostalo v Ugandi, ko bodo morali z jutrajšnjim dnem vsi ostali iz dežele. Preostali bodo morali izročiti svoja podjetja in drugo črnim domačinom, nato pa se iz mest preseliti v vasi med domačine.
Azijci so pretežno obrtniki, trgovci in pripadniki drugih svobodnih poklicev. Idi Amin jih sedaj goni v vasi. kjer se bodo morali marsičemu odreči, če bodo hoteli tam ostati. Amin je seveda s tem pokazal, kako si predstavlja enakost državljanov.

Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Zvezno sodišče je včeraj dovolilo zvezni vladi, da prežene skupino Indijancev, ki je zasedla Urad za indijanske zadeve zvezne vlade, iz tega urada. Prizivno sodišče je nato izgon odložilo do jutri, da bo moglo v miru celoten spor proučiti. Indijanci trdijo, da so zapostavljam in zahtevajo razgovor o svojih pritožbah z notranjim tajnikom Rogersom Mortonom. Ta je njihove zastopnike sprejel, kar pa spora ni končalo. Indijanci zahtevajo posredovanje predsednika Nixona.
SAN CLEMENTE, Kalif Predsednik in Mrs R
¥ BRITANIJI ZAMRZNILI CENE IN PLACE ZA 90 DNI
Ko so delavska unije odklonile sprejem prostovoljne omejitve cen in plač, je včeraj vlada Edwarda Heatha objavila zamrznitev vseh cen in plač za 90 dni, da zavre inflacijo, ki je presegla vse znosne mere.
LONDON, Vel. Brit. — Vče- poslovnega sveta in delavskih raj je predsednik vlade Edward unij za uvedbo prostovoljnih Heath v parlamentu obrazložil' omejitev, ki bi utegnile biti gospodarski položaj dežele, nato'končno morda celo učinkovitej-pa objavil zamrznitev vseh cen,%e od obveznih. Britanska jav-tudi za najemnine, in plač za 90, nost, z delavskimi unijami vred dni, da bi zavrl inflacijo, ki je%e mora enkrat zavesti, da je spravila Veliko Britanijo v res-j zdravo gospodarstvo temelj bla-no nevarnost, ko se ta priprav- ginje v vsaki državi, tudi v Bri-Ija za vstop v Evropsko gospo-%aniji- Ta živi sedaj svojih do-darsko skupnost. P r e d s ednik j hodkov, kar na dolgo toko ni vlade je poudaril, da je hotel' mo§°de crPeti> če naj dižava prostovoljno omejitev porasta I °brarb ugled in kredit v svetu, cen in plač ter se je s tem ciJ Gospodarski strokovnjaki trdijo, Ijem pogajal več tednov z vod-|da ie vprašanje bolj politično niki industrije in drugega po-! kot gospodarsko, ker da so poslovnega sveta ter z vodniki de-j trebne v Prvi vrsti P°litlcne ,	,	.. T,	,.	.	. I odločitve, ce naj se Britanija iz-
lavskih unij. Ko ti razgovori ni-, .... J.	.
so privedli do nobenega cilja mu je ostala dolžnost izvesti! potrebne ukrepe v okviru odgovornosti vlade.
Edward Pleath je pozval vse, naj se drže novih predpisov neoziraje se na svoj položaj, bogastvo, moč in mesto v družbi.
vleče iz svoje sedanje gospodarske stiske.
-----o-----
Širajk v Čila končan
Cilj sedanjih ukrepov je omejiti inflacijo na 5% letno od sedanjih 8%. Isti cilj je imel predlog o prostovoljni omejitvi, |ki je hotel povišanje plač za eno leto določiti na $5 na teden, po-M-,Nix-, višanje 'cen pa na največ 5%> on bosta volila v tem kraju,' }e|no
pa nato odletela v Washing-1	„ j j m i	. •	,
,	, v , ,	...	Lredsedmk konservativne vla-
ton ter čakala izide volitev v! ,	, TJ- .	.,
i de Edward Heath je zagovornik
i gospodarske svobode in so mu
j zato vse omejitve in obveznosti
v. . v ,	i odvratne. Za nje se je odločil
srnoci končal s govorom pre-'
ko televizije vsej deželi voliv-ni boj, nato pa odpotoval V:	...
Mitchell v S. Dakoti, svoj do-	°°
mači kraj, kjer bo počakal	,
nih poskusih omejiti porast cen
in plač v okviru svobodnega gospodarstva, proglasil zamrznitev cen in plač lani v avgustu.
Beli hiši.
NEW YORK, N.Y. — Demokratski kandidat G. McGovern je
! šele, ko je poskusil vse drugo. V tem pogledu se mu je godilo kot predsedniku i Nixonu, ki je tudi po brezuspeš-
ponoči 40 do 45.
zemlja, njegov 70 let stari finančni genij, državi, ki bi mu bila pripravljena nuditi zavetje, milijon dolarjev v gotovini in še obljubo velikih finančnih vlog.
Republika Haiti naj bi bila tako ponudbo v preteklem mesecu že odklonila. Ni gotovo, če jo je Lansky stavil tudi kaki drugi državi. Lansky nujno potrebuje zatočišče v kaki drugi državi, ker mu je Izrael odklonil sprejem, četudi je j ud in bi ob rednih razmerah imel pra-
hi se kljub starosti lahko naglo znašel v ječi.
Odvetnik M. Lanskega je k vestem o ponudbi Haitiju dejal, da je to “nesmisel in neumnost prve vrste”. Priznal je med tem, da je v stikih z raznimi državami, da bi ga sprejele in mu dale pravico do stalnega bivanja v njih deželi.
M. Lansky, ki bi moral pretekli teden zapustiti Izrael, je odpotoval od tam včeraj v Švico v upanju, da bo le nekje našel pravico do stalnega bivanja.
volivni izid. McGovern bo ostal v Washingtonu kot senator, če ne bo danes izvoljen za predsednika ZDA.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so napadli letališče pri Pleikuju na Osrednjem višavju, sicer pa so bili precej mirni. Ameriško vojaško poveljstvo je objavilo izgubo dveh letal, F-lll in mornariškega jeta Corsair. Pogrešajo tri letalce.
BONN, Nem. — Vlada Zvezne republike Nemčije je odobrila danes sporazum, ki je bil sinoči dosežen med obema nemškima vladama. Sporazum ureja medsebojne odnose in predvideva sprejem obeh Nemčij v ZN. Odobren ne more biti pred izvolitvijo novega parlamenta v Zahodni Nempiji, ki je določena za 19. november.
BERLIN, Nem. — Štiri zasedbene sile so se sporazumele po vrsti razgovorov svojih poslanikov tu o ohranitvi pravic in odgovornosti za zedinjenje Nemčije, ki izhajajo iz zmage v drugi svetovni vojni.
MIAMI, Ela. — M. Lansky, ki je včeraj odletel iz Izraela v Švico, je moral od tam dalje na Holandsko in ko ga tam niso marali sprejeti, je letel v Južno Ameriko. Tudi tam mu nobena država ni pustila stopiti na tla in tam ostati. Tako je danes priletel v Miami, Fla., kjer so ga zvezne oblasti prijele. Mož je star 70 let in pravi, da bi rad nekje dobil mirno zatočišče, ker je “prestar in preutrujen”, da bi se bodel z oblastmi v ZDA, ki mu poleg drugega očitajo zlasti, da se je izmikal prijavi in plačilu zveznih davkov.
j štrajkujoči so pristali na predloge novega notranjega ministra gen. C. Pratsa, dosedanjega načelnika glavnega stana vojske, in se včeraj vrnili na delo. SANTIAGO, Čile. - Predsednik Allende je pretekli teden praznoval drugo obletnico svoje vlade sredi štrajka,, ki, je spravil njegovo vlado v najtežjo preskušnjo. Iz nje se je rešil le s podoro vojske, ko je pretekli teden po odstopu celotne vlade sprejel v novo tri visoke vojaške vodnike. Notranje ministrstvo je prevzel dotedanji načelnik glavnega stana armade gen. Carlos Prats.
Nevi notranji minister je obnovil razgovore z vodniki štraj-k<3, ki se je začel 11. oktobra s
,----------------------
j Iz Clevelanda
in okolice
Seja—
Klub upokojencev za Holmes Ave. ima redno sejo v sredo, 8. novembra ob enih popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bo prost prigrizek. Vsi člani vabljeni!
Danes so volitve—
Danes so zvezne, državne in okrajne volitve. Izpolnimo svojo državljansko dolžnost, pojdimo volit. Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer.
Seja in kazanje slik—
Dramatsko društvo Naša zvezda ima v četrtek, 9. novembra, ob sedmih zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Avenue svojo redno sejo. Po seji, okoli 8. bodo kazali slike, ki sta jih posnela 28. maja letos na 185. Cesti in okoli Slovenskega doma za ostarele na Neff Road J. Mi-halich in L. Fabec. Vsi, ki jih zanima, vabljeni!
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava.
Proglasitev zamrznitve je na-letala na močno kritiko tako v vrstah konservativne stranke kot v vrstah opozicije, ki trdi. da imajo določila o zamrznitvi preveč lukenj, da bi mogla biti res učinkovita. Zamrznitev je stopila takoj v veljavo, četudi parlament zakona o tem še ni odobril. Predsednik vlade je opozoril javnost, da bodo cene in plače lahko potianjene na včerajšnjo raven v okviru zakona, če bi se kdo ne hotel držati sedanje vladne odredbe. V zakonskem predlogu je pooblastilo vladi, da zamrznitev podaljša za 60 dni, če bi bilo to potrebno.
Kaj bo vlada storila, ko bo čas zamrznitve potekel, je še odprto vprašanja. Sodijo, da bo skisala zopet dobiti pristanek
Katoličani v Saigonu
nejevoljni na dogovor
Okoli 12,000 katoličanov je cbmenstriralo proti določilom dogovora med Wa-čhingtonom in Hanoiem.
SAIGON, J. Viet. - V nedeljo se je pripeljalo v glavno mesto kakih 12,000 katoličanov, največ tistih, ki so leta 1954 pribežali na jug iz Severnega Vietnama, ko je tam zavladal komunizem. V urejenem sprevodu so korakali skozi sredo mesto in demonstrirali proti sporazumu o končanju vojskovanja, ki sta
ga dosegla pretekli mesec Hanoi štrajkom voznikov tovornjakov,! Washington.
raztegnil na male j ^ geslih in napisih so zahte-bančne uradnike, j valb da se severnovietnamske
vojaške sile umaknejo iz Južnega Vietnama in da se opusti “narodni svet za spravo in soglasje”. Osebno so napadali dr. H. Kissinger j a, ki je sporazum s Hanoiem v imenu ZDA dosegel.
Časnikarjem in vsem, ki so sprevod gledali, so delili letake, v katerih so dogovor zavračali in napadali kot nemogoč in škodljiv svobodi Južnega Vietnama.
Ti ljudje so prišli iz Severne-
nanji minister Kambodže Long Boret je po svojem razgovoru z državnim tajnikom W. P. Rogersom preteklo sredo dejal, da je glede bodočnosti optimist. Zdi se, da je bil s tem, kar mu je Rogers povedal, kar zadovoljen, četudi ni hotel povedati nič natančnega.
Iz državnega tajništva je med tem znano, da je W. P. Rogers obrazložil Kamibodžancu ameriški napor za končanje vojskovanja v Kambodži in Laosu istočasno s končanjem vojne v Južnem Vietnamu. Obljubil bi mu naj bil, da bodo ZDA trdo vztra-
pa se nato trgovce,
zdravnike, zobozdravnike, učiteljstvo in še nekatere druge skupine in poklice. Predsednik Allende se je z vodniki štrajka pogajal, pa je razgovore prekinil, ko so ti od njega zahtevali, da ustavi uvajanje socializma o volitev v marcu.
Novi notranji minister je sprejel večino zahtev, ki se tičejo gospodarskih pogojev, obr ljubil popolno pomilostitev vseh tekom štrajka prijetih, vrnitev zaseženih tovornjakov in vse druge imovine, pa tudi varstvo!^3 Vietnama, kjer so po zmagi pred nasilnim nacionaliziranjem! ^:omun^zma v Severnem 1. 1954 od strani levičarske drhali. | uPa^ najti varno zatočišče. Se-S končanjem štrajka je bilo! daj jim znova grozi komunistič-preklicano obsedno stanje v 20!no nasdje in Je torej razumlji-pokrajinah in ukinjena policij- v0’ da Pr°testirajo in demonska ura.	strirajo. Demonstracije ,so po-
tekle v redu in miru, demonstranti so se mirno odpeljali, ko so opravili svojo nalogo.
------o-----
Ogenj v vlaku v predoru kriv preko 40 mrtvih
FUKUI, Jap. — V ekspresnem vlaku so potniki večinoma dremali, ko je vozil skozi 8 milj dolg predor. Vlak je nenadno u-stavil in sprevodniki so kričali, da je v jedilnem vozu nastal požar. Nastala je zmeda, ko so ljudje skušali naglo iz vlaka in !na varno .
Kambodžanci so boljše volje glede bodočnosti
WASHINGTON, D.C. — Zu- jale na določbi sporazuma, da
morajo vse tuje sile zapustiti Kambodžo in Laos.
Trdijo, da je v Kambodži do 40,000 severnovietnamskih vojakov, ki se morajo v smislu sporazuma od tam umakniti. Van Thieu v Saigonu zahteva, da se umaknejo domov v Severni Vietnam, med tem ko se ZDA o tem niso, izgleda, nič točnega dogovorile s Hanoiem.
Domačim rdečim — Rdeči Kmer je predsednik Lon Nol ponudil pomilostitev in sprejem v vladne oborožene sile, če hočejo ostati vojaki.
V vlaku je bilo preko 800 o-seb v 15 vozovih. Nad 40 potnikov je bilo mrtvih, 542 ranjenih, 179 pa so jih včeraj še pogrešali.
Ameriška Domovina
amougm m mwr fOMIM IN AAMVAM ONIT
7^ 7iTi 13 f 3 TJ; iL ip—n'
O/VIE
1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 441 OS
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 215 Tuesday, Nov. 7, 1972
Tito čisti svoje partijske vrste
I.
V	svobodnem svetu smo slišali od prijateljev SFR Jugoslavije veliko Titu in razmeram v Jugoslaviji naklonjenih besedi, izjav in pričevanj. Rojaki, ki so v zadnjih letih trumoma odhajali na obiske v Slovenijo, so bili polni hvale razmer doma, nekateri od njih so napovedovali še hitrejši razvoj k napredku.
Nekateri vidnejši rojaki v izseljeništvu so skušali s svojimi konstruktivnimi predlogi “pomagati” k razvoju “izvirno suverene” republike Slovenije, “dogovorne članice Jugoslovanske konfederacije”. Hiteli so videti možnost k političnemu pluralizmu z razvojem Socialistične zveze delovnega ljudstva v samostojno politično stranko, ki naj bi s Komunistično partijo tekmovala za “zaupanje” ljudstva.
V	Ljubljani so tako pomoč in take namige o bodočem razvoju odločno in naravnost surovo zavračali. Partijskim vodnikom kaj takega ni hodilo niti na misel. Do kakih resnih razgovorov z ljudmi drugih političnih nazorov jim nikdar ni bilo. Če so kdaj s takimi ljudmi le prišli v stik in razgovor, so to storili ali zaradi okoliščin, morda celo iz vljudnosti, ki sicer pri njih ni bila nikoli posebno spoštovana, najbolj verjetno pa s posebnim namenom. Nekateri so se spustili v take razgovore iz enostavne radovednosti.
Vedno znova smo poslušali izjave “sedaj je vse dru gače, pridite in prepričajte se na lastne oči”. Včasih smo slišali celo kako napol opravičilo, češ da so ljudje v voj ni in revoluciji podivjali in je bilo zato nujno “kaj narobe”. Zdaj tega seveda ni več in razmere so postale bolj normalne, odnosi so “humani”.
Vse je teklo vsaj na zunaj še kolikor toliko v redu in po napovedanjih. Po sovjetskem vdoru na Češkoslovaško poleti 1968 se je Tito znova obrnil proti zahodu in začel bolj skrbeti za varnost Jugoslavije proti vzhodu. Tedaj je pognal gen. Gošnjaka, ki je mislil samo na obrambo proti zahodu, prav nič pa na obrambo proti vzhodu. Jugoslovanski politični in vojaški vodniki so tedaj spoznali, da se jim od zahoda ni treba prav nikogar bati, da tam gledajo na Jugoslavijo s prijaznim očesom in so ji pripravljeni pomagati iz vsake stiske in zagate. Nevarnost preti Jugoslaviji samo z vzhoda, kjer je Brežnjev razglasil jeseni 1868 svojo znano doktrino o omejeni suverenosti socialističnih držav.
Lani v juliju so uvedli ustavna dopolnila, ki naj bi spremenila Jugoslavijo v 6 precej samostojnih republik, Skupna naj bi ostala zunanja politika, narodna obramba in skupna gospodarska politika z enotnim tržiščem. Razvitejše republike bi zato pomagale manj razvitim s posebnimi prispevki.
Ko je Hrvaška republika zahtevala pravičnejšo delitev deviz in hotela varovati svoje gospodarske koristi, je naletela na odpor v Beogradu. V Karadjordjevu so hrvaške vodnike obtožili nacionalizma in “gnilega liberalizma” in jih prisilili k odstopu. Nato je Tito začel obsežno čistko, ki je še zdaj v polnem teku. Na stotine ljudi na Hrvaškem je po zaporih, na tisoče jih je pa izgubilo svoje službe in položaje. Na Hrvaško se počasi “vrača red”, kot trdijo Tito in tovariši.
Pot, ki jo je Tito ubral, je naletela na odpor. Tovariši v drugih republikah, ki so se kot hrvaški postavili odločnejše za svoje “krajevne” koristi, so se novi smeri upirali in se pri tem sklicevali na “samoupravljanje”, ki je temeljno načelo titovske zvrsti komunizma. Ni jim dosti pomagalo. Tito je izsilil odstop vodnikov Zveze komunistov Srbije Marka Nikeziča in Latinke Perovič, ki sta preveč trdovratno branila srbske koristi in se upirala ponovnemu uvajanju “demokratičnega centralizma”. Njuni mesti sta zasedla komaj kaj znana srbska tovariša Tihomir Vlaska-lič, profesor ekonomije na univerzi v Beogradu, in Nikola Petronič, 36 let stari delavec-kovinar, partijski aktivist.
Ko je Tito odsekal glave Zvezi komunistov v Srbiji, se je obrnil proti Ljubljani, s katero že dalj časa ni bil zadovoljen. Tam je imel še vedno močan vpliv tovariš Stane Kavčič, četudi ne več tolikšnega kot pred štirimi leti, ko se je upal Titu postaviti na Brionih na seji partijskega vodstva očitno v bran in zagovarjati slovensko stališče v vprašanju mednarodnega posoiila za gradnjo hitre ceste.
Tedaj je imel Kavčič med partijskimi tovariši v Sloveniji kar dosti podpore in celo splošna javnost je gledala nanj z naklonjenostjo v prepričanju, da brani slovenske koristi in hoče varovati Slovenijo pred izrabljanjem in zlorabljanjem Beograda. Jugoslovanska centralistična smer med slovenskimi komunisti, katere glavni zagovornik je Edvard Kardelj, je imela komaj kaj pristašev. Z njim je do
partizanov. Vse ostalo je hotelo z novo “ekipo” Kavčiča v večjo svobodo in večjo neodvisnost republike Slovenije.
Ko je Tito udaril po Kavčiču na Brionih, pa se je ta obdržal, je večina tovarišev v Sloveniji ostala sicer z njim, pa je postala bolj tiha. Tudi Kavčič sam je postal umirje-nejši, ko je spoznal šibkost svojega položaja. Ob hrvaškem “uporu” lani so bili Kavčič in tovariši v Ljubljani tiho —, Slovenija je tedaj tudi na splošno razvoj spremljala s skrbjo, — pa je zanj kljub temu prišla usodna ura. V nedeljo, 29. oktobra, je odstopil kot predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, pa tudi kot član prezidija Zveze komunistov Jugoslavije. Čistka je odločno segla tudi v Slovenijo. Koga bo še pobrala, bomo kmalu videli.
Bistveno vprašanje je, čemu se je Tito podal na to pot in kaj hoče s tem doseči.
rvrTTTgTXXTgTTTTrfXTTfTTTTTYXTTYXXXxXXXXXXXXXXX^XrXXX;
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
mrarx'YTXTXTXXTTXXXXXxXXTXxxxxxxxxxxXlXXXXXxxXrjrgYXXX:
Duluth, Minn. — Sveti Luka ^ turizem v teh krajih nazadoval, je letos ob svojem godu poslal Zahtevajo boljše oskrbovanje naši Minnesoti “belo suknjico”, jezer, to je boljšega čiščenja, katero je kar lepo napolnil z be- boljša pota in ceste in večjo lo “vato”, da naše Minnesote ne skrb za kraje po državnih in bo tekom zime prehudo zeblo, drugih gozdnih krajih, ki so na-Sv. Luka je dober skrbnik, kar menjeni za lov v lovskih sezo-se belih suknjič tiče... Tod o- nah. Vse te zahteve bodo naokrog po našem severu vsako le- rale seveda počakati, kaj bo dr-to poskrbi, da belih suknjič ne žava in kaj bodo zvezne oblasti zmanjka, to je pri nas, v Da- glede tega pomagale pri tem fi-kotah in vse tja do Wyominga. nančno.
Gori preko meje po Kanadi pa Glede vseh takih pomoči od deli Kanadčanom še bolj debele zvezne vlade je veliko vpraša-in tople “suknjiče”.	nje, kje dobiti za vse to potreb-
Ko sem šel nekaj dni preje ne dolarčke? Vesti iz Washing-malo pogledat v Keewatin kaj, tona, kakor javlja naš duluthski Neža in sodraški Anton počne- “D-H”, omenjajo nič kaj prijet-ta. je še sonce sijalo. Ko sem se no vest o našem ameriškem do-pa vračal, je pa pihalo in bele larju. Vsled raznih mednarod-luskinice so bolj in bolj nale- nih trgovinskih in drugih novej-tavale. Naj hrže je sv. Luka ših pogodb in dogovorov se skončal prvo naročilo za “bele vrednost dolarja krči. V letoš-suknjice” in je po svoji krojač- njem letu je njegova kupovalna niči pometal odrezke vat in su- vrednost padla za 3.2%. Inflaci-kanca, pa je to frčalo doli na ja radi tega narašča, ker za u-naš bus.. . No, kaj hočemo, voz moramo več plačati radi sprejeti moramo če radi ali ne padanja vrednosti dolarja na radi, kar nam pride z višav doli mednarodnih trgih. Glede vsega na nas.	tega bo treba na vsa pričakova-
Anton in Neža še kar vozita nja pomoči od strani vlade po-naprej. Anton je nekaj stokal, čakati, kako bo zvezna admini-da ga včasih po nogah revmati- stracija glede tega po volitvah zem ščiplje. Drugače pa pravi, vozila, če bo našla srečnejša poda že gre. Ko smo govorili o vo- ta za naše gospodarstvo. Ako litvah, je dejal, da njemu zgle- ne, bo malo grošev za take na-da Nixon boljši kakor drugi po- mene.
litikarji. Rekel je:	i * ZA DOBRO MERO pa še
“Andrejček, veš, kdor samo par izrekov, morda bodo vam obljublja, pa nič ne da, na take-' ugajali, če ne, zamežite in sko-ga se jaz ne zanesem preveč. Ni-1 čite s pogledom preko njih, me-xon je nam starim le, četudi mi, ki jih objavljam, pa op ro-
malo s kislim obrazom, dal par dolarčkov več na mesec. Teh par dolarčkov bo nam kar dobro služilo, da bomo lahko malo več za v lonček kupili.”
Jaz in Neža sva mu pritrdila, da vsak priboljšek v pokoj-1 ninah je pomemben, ker je vse tako drago.
Glede volitev pa moramo počakati, da bomo videli, kaj bo nam dan 7. novembra povedal o tem.
* FARMARJI, ki obratujejo doli v južnih in zapadnih delih naše Minnesote, tožijo, da jim je letošnje slabo vreme zelo nagajalo in jim še nagaja pri po-
i
stite. Takile so:
— Videla je žaba konja kovati, pa je i ona dvignila nogo.
— Gladen želodec ne posluša pridige.
— Preveč medena potica zobe krha, presladek človek rad goljufa.
— Kako je z denarjem? Pregovor o tem pravi:	Hudič ga
je vzel, žid pa ga bo zopet dal.
— Kakor v rešetu ne more stati voda, tako ne v trhlem telesu življenje.
* ZA DODATEK PA ŠE PAR UGANK:
— Kaj z rilcem rije, z repom pa gradi? — To je šivanka, ko
spravljanju pridelkov. Pomladi j Šim.
je bilo dolgo časa hladno, kar' — Kaj je najtežje od sebe o-je zakasnilo setve, zdaj pa zad-1 tresti? — To je bolezen. nje mesece nalivi in poplave so — Kdo ljudi v cerkev kliče, pa zavleke zoritev. Marsikje sam pa zunaj ostane? — To je koruza še ni dobro dozorela, ta- zvon.
ko tudi fižol in krompir. Z zad-
Katera sveča daljše gori,
njimi pridelki se ukvarjajo bolj lojena ali voščena? — Nobena, doli proti meji Iowe, zapadno vsaka gori krajše. ob Južni Dakoti. Po nekaterih — Kje napuh ni greh? — V krajih, ko to pišem, še niso po- cerkvi pri orglah in v kovačnici spravili polovice p r i d e 1 k ov. Pri mehu.
Zdaj pa polja že krije sneg, kar bo še težje. Tako gre, čas in vreme vedno prinašata farmarjem in drugim neprijetnosti.
- V SEVERNIH KRAJIH okrog jezer, kjer je na stotine letovišč, se pa lastniki pritožujejo nad raznimi sitnostmi, ki jim vsestransko nagajajo in kvarijo trgovino pri obratih letovišč. Navajajo polucijo, ki o-nesnažujejo jezera in zrak. Pred kratkim so imeli glede tega
— Naj za danes zadostuje, pa še prihodnjič kaj o vsem, kar bodo in kar ne bodo nam prinesle te volitve, ki bodo te dni. Pozdravljeni vsi in pričakujmo najboljše!
Andrejček
ZA DOBRO VOLJO
DOBRA KUHINJA “Imamo dve vrsti goveje juhe,” razlaga natakar. “Pravo in
lastniki letoviških domov v St. umetno.”
Paulu posebno zborovanje, na “In v čem je razlika?” vpraša katerem so sprejeli več re-|gost.
solucij, s katerimi zahtevajo od; “Umetno juho pripravimo iz države in zvezne vlade več po-1 ene kocke mesnega nadomestka, neke mere držala le še stara partijska klika in nekaj starih j moči in sodelovanja, drugače bo pravo pa iz dveh.”
Zopet glas od larije Vnebovzete
CLEVELAND, O. — Za nami je večer 14. oktobra.
Lepo je bilo v šolski dvorani, kamor nas je povabilo DNU na svojo tretjo gulažovo večerjo.
Na to večerjo topot jaz nisem vabil iz strahu, da se spet ne pripeti, kot se je prej dvakrat
—	nekaj povabljenih je odšlo domov s povešenim nosom, ker premajhen je bil na presneti lonec. Meni samemu je bilo nič-kako hudo in nerodno. Dva polna tedna, če ne še več, sem v svoji prostorni glavi tuhtal, če morda ni bilo gulaža res premalo ali ljudi preveč.
Topot je glavni kuhar g. Ed Kocin odločno odredil. Iz 200 funtov mesa bo gulaž, iz 200 funtov koruznega zdroba bo polenta in več kakor 200 gostov ne moremo sprejeti. Kdor se količkaj na kuho spozna, mi bo verjel, če rečem, bilo je vsega več kakor zadosti.
Večerno mašo sem tisto soboto pustil in sem se rano v dvorani postavil prvi pred kuhinjsko okno. Sem si rekel: Janez, le pamet v roke — bolje je drži, nego lovi ga!
Po taki večerji se je tudi pilo. Je bila pijača servirana tako poceni, da bi greh imel vsak, ki si je ne bi privoščil.
Ko se je v kuhinji že pomila posoda in so se kozarčki pridno praznili, nas je veselo presenetilo šest lepo barvanih, zdravo-prsatih konjičkov. Za prvenstvo se je šlo, zato so se konjički na odru v diru pognali od leve proti desni. Jaz sem to igro videl prvič in rečem: všeč mi je.
Srebrnike jaz nič kaj rad ne jemljem iz žepa — vendar me je skušnjava lakomnosti premagala, da sem stavil na konjiča z oznako številka 4. Že blizu zmage je živalica obstala in milo z očmi iskala mene. Stopim gor bliže. Zasmilila se mi je živali' ca, ko mi reče: “Janez, ne morem! Boš moral že še delati v tovarni — na moj račun ne boš jedel kruha.
Č. g. župnik V. Tomc je ob priliki te večerje prišel goste pozdravit — pa je pobegnil, ko je slišal, da se za njega tudi pripravlja gulaževa večerja. Pa je gospod kranjske'krvi — pred kranjsko meneštro pa zbeži “Peče,” je tožil zadnjič enkrat.
Večkrat premišljujem, kako se jih nekaj prizadeva, da bi fara obstala — nemalo nas pa je takih, ki držimo roke v žepih in nam je obstoj cerkve deveta briga. Pa si mislimo, da smo verni in še celo dobri — precej dobri.
*
Teden pozneje, 21. oktobra, smo bili povabljeni na kartno zabavo.
Saj je bila udeležba — vendar premajhna v primeri z vsem delom, ki so ga žrtvovale članice našega Oltarnega društva. Tako sem slišal, da mislijo v bodoče to vsakoletno kartno zabavo o-pustiti in namesto tega enkrat skuhati dobro kosilo.
Tudi na to kartno zabavo sta prišla udeležence pozdravit oba čč. gospoda.
Jaz verujem, da Bog ne bo pozabil s plačilom vseh tistih, ki delajo za hišo božjo in v podobne dobre namene.
«•
In kaj pravi farni koledar za naprej ?
Pravi, da bo pri Mariji Vne-bovzeti zahvalni bazar v nedelje, 19. novembra.
Če na druge bazarje ne gremo
—	na ta bazar bi se pa že moral pokazati vsak faran.
Je lepo, če praviš, hvala Bogu
—	celo leto sem. bil zdrav in le-
po sem zaslužil — pa je žalostno, če k lepim besedam ne pokažeš lepega dejanja in se ob priliki Zahvalnega dne finančno ne spomniš svoje fare, ki bije boj za obstanek.	i
Če prav vem, bodo na ta bazar prišli tudi tisti “dirkalni” konjički, ki sem jih že prej o-menjal. Če druge igre več ne vlečejo, to bo pa nekaj, ki bo vsakega pritegnilo.
Možakarji pokupimo vse listke, ki nam jih je cerkvena pisarna dostavila — žene in dekleta ne pozabite darovati domačega peciva! Na koledarju zakrižajmo dan 19. novembra za naš dan, za naš farni zahvalni bazar.
Upam, da se na tem bazarju res polnoštevilno veselih obrazov srečamo. Bog daj!
J. P.
Kako je moglo priti do...
NEW YORK, N.Y. — Že dveh srenjskib poročil, ki sem ju napisal za objavo AD in AS, še nisem prebral. Pošta enega nekje mečka, drugi pa je bil morda objavljen v AD danes, na Hal-loween-a.
In v tistem sestavku sem pobiral drobtinice, kot da ni nobenega pravega življenjskega zalogaja ob trenutku v njujorški slovenski srenji. Pa je tako, da te včasih vprav drobtinice o-pomnijo na marsikaj. Marsikdo od vas ve, kako so nadležne posušene drobtinice, če je kdaj v svoji lagodnosti legel v posteljo in jedel kos kruha. Če vseh drobtinic ni takoj odstranil, so se posušile in čez nekaj časa so postale kar neprijetne in bodeče. Vstati je bilo treba in rjuho stresti, da drobtinice padejo z nje. Srenjčani v New Yorku smo v skupnostnem življenju kdajpakdaj precej lagodnega koraka in dela ter se marsikaj nabere v naši sredini, kar se osuši in postane ovirajoče in bodeče. Pa vsakemu, kdor pogleduje nekaj bolj skrbno v srenjo, pade kaj bodečega v oči. Če ga zaboli in bolečino naglas pove, mu drugi srenjčani ne bi smeli zameriti, Kvečjemu bi morali iti na delo za odstranitev bodečih stvaric.
Čisto naravno je, da je kak človek bolj občutljiv za bodice, hitreje jih odkrije in pobere. Tako se je zadnjič meni zgodilo, da sem naletel na nekaj posušenih bodečih drobtinic. Pobral sem jih, skrbno zavil in poslal uredniku AD, naj jih h kraju spravi tako, da bodo morda še enkrat koga kaj zbodle, da le-ta potem pomaga jih stepsti z “naše rjuhe komodnosti” in da bi naprej vsi skrbno gledali, da ne bi spet kaj po nepotrebnem nasmetili.
Čim sem na drobtinice pozabil, sem ugledal, da bo mesec november kar precej razgiban. Že poprej, v soboto, 29. oktobra, je imelo Društvo sv. Ana svojo tradicionalno zbiranje za “halovinsko” razpoloženje. Sicer ne na Osmi, ampak v poznani ridgewoodski restavraciji. To je že za nami.
Prihodnjo nedeljo, 5. novembra, bodo verjetno naši srenjčani pohiteli na Osmo v cerkvico sv. Cirila. Tokrat jo bodo napolnili. Saj bo dan češčenja Najsvetejšega. Pobožnost bo vodil p. Robert Mazovec iz Johnstow-na. Društvo Naj sv. Imena ima skupno mesečno obhajilo pri deseti maši. Odslej bo zmeraj tako. Prva maša ob osmih je malo prezgodnja za one oddaljene, kot je Ludvik Bugar ml. Vsako nedeljo pripelje k deseti maši svojo družino. On lahko pride, ker je blizu! Od doma do domače slovenske cerkve ima samo 65 milj. Vsem nam je zgled in opomin!
Za to nedeljo nas vabijo tudi bratje Srbi z željo, da bi po naših cerkvenih opravilih prišli nekateri še k njim. Ta dan bodo namreč v svoji katedrali sv. Save odkrili spominsko ploščo — ob drugi obletnici smrti — umrlemu kralju Jugoslavije Petru II. Povabili so tudi pevce
vONA iz Fairfielda-Bridge-porta, Conn. Seveda, ker imamo njujorški Slovenci versko sve-
čanost — in tako rekoč vers praznik v svoji cerkvi — bo ver jetno malokdo šel k bra orn Srbom. Nekateri se bomo po dili, ker nam je narodno bra -stvo in krščansko ekumenstyo pri srcu, da se bomo odzvali s bratskemu srbskemu povabi u-Tej nedelji bo sledila sobota, 11. novembra. Na večer te sobote se bomo zbrali v dvorani na Osmi, ker bomo imeli ^ d° al bledo “vinsko trgatev”, če P° mislim na tiste, ki sem jih sih doživljal na Slovenskem. a vendar bo to lepa prilika, da se zberemo v namanu prijetne za bave, in da poskusimo svojo pretkanost, zvijačnost in pre rJ sanost v dvojem: v lovu sreč po tolminu nesrečnega srečnega naključja, in pa v trganju Pre povedanega jesenskega sadu Po tej skupni zabavi bo samo 8 dni preminulo in spet bo Prl šla med nas tretja mesečna ne delja, nedelja 19. novembra. a to nedeljo bomo cerkev poS 1 pri deseti maši. Po njej pa ceJ^ kveno dvorano, saj bo spet nas redna MESEČNA SRENJSKO FARNA PROSVETNA URA! Komaj bomo prišli domov v
premišljevanju, kako je
bilo na
tej uri, že bo treba premisi]6 vati, kam se bomo skrili Pra parkelj skimi hudobci in ka ° bomo Miklavža pozdravili 10 nagovorili, da ne bo šel s svoji mi darili mimo nas.	.
Tudi danes sem nehote nabr nekaj drobtinic, iz naše sren]6 Pa ne suhih in bodečih, a®P nekaj mehkih in sladkih iz ijenja skupnosti njujorških vencev!
Eno drobtinico sem spet sko raj spregledal in skorajda j6 sem pobral. V času med nede J naše prosvetne ure in Mikla-^ ževo nedeljo pade nedelja, novembra!	.
In na to nedeljo bodo sose n srenjčani v Bridgeportu izV li svojo cerkveno selitev. Zapu stili bodo svojo staro materi1^ sko cerkvico sv. Križa na P1 Street v Bridgeportu, ki j6 ^ . nad pol stoletja slovenska po duši in srcu, in vselili se^ ^ do v novo cerkvico sv. Križa Fairfieldu. Na ta dan bo n°^ njihova cerkvica posvečena, pajmo, da bo živeča hčer zv^ sta v duši in srcu ostala ma rinski cerkvici. V tem uPaIHe bomo šli tudi tja pozdravit nas^ slovenske brate in slovenske stre. Tako so delali naši liud^ pred nami, tako v Bridge?01 ^ kot v New Yorku. Naša c°r^Vja ca sv. Cirila je torej Pre^vec0 prvotno bridgeportsko cer^Vij, sv. Križa. Vsi skupaj se trU mo, da nobena slovenska sk nost ne bo preživela ene iu ge, ampak da bosta obe še
prej živeli ne samo v versk6 ^ pogledu, ampak hkrati tu 1 narodnem.
Tu ne gre za ohranitev 116 ^ ga življenjskega simbola, pak za ohranitev življenja mega.
Tone Osovnik
ai*1'
sr
~ V ZDA je okoli 13,000 Pd kališč za prevozne domove.
Iz naših
-________
Fairfield, Conn. — Prav hvala za obvestilo, da mi P° ^ naročnina. Pošiljam Vam 66	;
naročnino, ostalo pa za tlS^°Iie-sklad. Časopis dobivam ze^°..^e, redno, včasih po tri ^eVlp0-potem pa cel teden nič. Se štarjem pač ne da nositi čas
sov.
Zima se nam kar z sil° va, čeprav je še za tukaj zgodaj, pa upamo, da bo še
U1'
k3r
ir
dijansko poletje. Prav lep0 ^ zdravljam vse pri uredništvl1 želim, da bi še v naprej vZ ^ j ali ter delali za ohranite'^^
ar
slovenskega časopisa, vsem! Pozdrav tudi vse® ročnikom lista, da bi nas vedno več!

Ivan Hor
vat
■oo
KANADSKA DOMOVINA
David Lewis v ključnem položaju kanadske politike
MONTREAL, Que. — Pred 40 leti je v Montrealu mlad gradu-ant McGill univerze David Lewis prosil za Rhodes štipendijo. V zvezi s prošnjo je bil sprejet pri E. Beattyju, predsedniku Canadian Pacific ž e 1 e z n iške družbe, enem od predstavnikov štipendijskega sklada.
“Kaj bi bil vaš korak, če bi bili predsednik vlade?” je vprašal E. Beatty mladega moža. “Nacionaliziral bi Canadian Pacific,” je ta odgovoril. Štipendijo je dobil. Ta mož David Lewis je sedaj na čelu Nove demokratske stranke, ki je s 30 poslanci v novem parlamentu v ključnem položaju. Brez njenega sodelovanja ni možna vlada nobene od dveh glavnih strank. Izjema bi bila le koalicijska vlada obeh skupaj. Na to vsaj pri sedanjem položaju ni misliti.
David Lewis se od onih časov ni bistveno spremenil, še vedno je pristaš nacionalizacije velikih podjetij, med njimi seveda tudi Canadian Pacifik. Njegovi socialistični nazori so se tekom dolge dobe komaj kaj omilili. David Lewis je po poklicu odvetnik v Torontu, rojen 1. 1909 v Swisloczu na Poljskem, Sedaj Svilochu v Beli Rusiji v .ZSSR. Njegov oče je bil delavec v usnjarski industriji in njegov dom često zbirališče in kraj sestankov za socialistične delavce. Ko je bil David star 12 let, se je njegova družina preselila v Montreal v Kanadi, kjer se je mladi dečko naglo naučil francoščine in angleščine. Obe govori tekoče,..kar je za kanadskega politika odločilne važnosti.
Po študijah v Montrealu in v Oxfordu na Angleškem se je David Lewis posvetil delavskemu pravu in se vključil v socialistično skupino, prednico sedanje Nove demokratske stranke. V politiko je vpeljal tudi vse svoje štiri otroke. Njegov sin Stephen je poslanec v ontarijskem parlamentu in vodnik Nove demokratske stranke v
To soboto na “Večer na vasi” z narodnimi plesi!
TORONTO, Ont. — Ze večkrat smo čitali in slišali o lepi in veseli prireditvi “Večer na vasi”, katero nam bo ito soboto z vso pestrostjo in privlačnostjo podala Slovenska folklorna sku-j pina BISER. Torej to prelepo' prireditev si bomo vsi lahko o-gledali to soboto, 11. novembra, ob 7.30 zvečer v cerkveni dvorani na 739 Brown’s Line v New Toronto.
Imel sem priliko, da sem si o-gledal eno izmed vaj in bil sem presenečen. S pestro panoramo narodnih, zabavnih in umetnih plesov so me številni mladi fantje in dekleta v mislih popeljali nazaj v mojo mladost, v kraj, kjer sem preživljal svoja naj-lepša leta. Ne bi vam rad razkrival in razlagal vseh lepih prizorov, ki so jih izvajali s tako dovršenostjo. A prav gotovo ta prelepi nastop vsem Slovencem v Torontu in od drugod zelo toplo priporočam. Ko bodo nastopali na odru in v barvitih kostumih in narodnih nošah, bo to gotovo še bolj učinkovito.
Ne zamudite te izredne prilike in se gotovo udeležite tega ‘Večera na vasi” v soboto ob T30 zvečer v cerkveni dvorani v New Torontu. Zagotavljam vam, da bomo vsi skupaj imeli prekrasen in nepozaben večer. Tudi jaz bom malo zaplesal, saj bodo za ples in zabavo igrali tudi Prekmurski T r u b a dur ji. Torej na svidenje v soboto!
Tone
Ontariu, četudi je star šele 34 let. David Lewis je bil izvoljen v parlament prvič leta 1962 potem, ko je bil preje štirikrat pri volitvah poražen. Na čelo Nove demokratske stranke je bil izvoljen šele pred enim letom.
V zadnji volivni borbi je Lewis opozarjal volivce, da sta vodnika obeh glavnih strank sinova premdžnih, starih družin, ki jim ni treba skrbeti, kako in s čim bosta plačala najemnino. Opozarjal je na brezposelnost in izjavljal, da njegova preteklost ne bi dovolila, da jo trpi, če bi bil on na čelu vlade. “Še vedno se spominjam svojega očeta, kako je hodil po cestah in iskal delo,” je govoril Lewis poslušalcem.
Nekateri očitajo D. Lewisu demagoštvo in ga sprašujejo, čemu ne predloži sam praktičnih načrtov za zmanjšanje brezposelnosti in za odpravo drugih težav. Samo razlaganje socialističnih načrtov ne pomeni dosti. Uradni življenjepis D. Lewisa, ki ga je izdala, njegova stranka, trdi, da je njegov cilj: Brezrazredna družba na temelju enakosti.
manj v celotni človeški družbi. Vsaka vera ima svoja načela, ki pa so često različna in različno uporabljana.
“Sinoda, dogodek v življenju vesoljne cerkve, bi mogla biti bogata priložnost za zbiranje in študij zbora podrobnosti življenja družin po vsem svetu, krščanskem in nekrščanskem,” pravi škofijsko pismo.
Tak študij bi ustvaril možnosti stvarne precene potreb v življenju družin po vsem svetu in tako olajšal krščansko dušno pastirstvo po vsem svetu.
Predlog za tako študijo je stavil škof William E. Power iz Antigonisha v Novi Škotski, predsednik konference kanadskih škofov v pismu poljskemu škofu Ladislavu Rubinu, glavnemu tajniku sinode v Rimu. Kanadski škof sporoča, da bodo kanadski škofje zbrali ves potreben material in vse podatke, ki bi bili potrebni za tako študijo za vse področje Kanade. Vse to bo na razpolago sinodi v Rimu.
KRIŽEM PO DEŽELI
Delavski minister v Ontariu je dejal, da utegne vlada odložiti uvedbo minimalne plače, ki naj bi stopila sicer v veljavo z
Pri zadnjih volitvah je Novajnovim letom 1973. Sedanja najnižja urna plača $1.65 naj bi
demokratska stranka porastla za 5 poslanskih mest na skupno 30. Konservativna in liberalna stranka, glavni v deželi, imata vsaka po 109 poslancev v novem parlamentu od skupno 264.
svetu. Vse odvišno olje in naravni plin najdeta obsežno tržišče južno od meje, kjer domača produkcija že davno ne krije več potreb.
«
Gospodarski stroko vnj aki o-pozarjajo na nevarnost, da bi kanadski žitni farmarji posejali veliko večje površine, kot so jih doslej, v zvezi z letošnjo prodajo pšenice\Sovjetski zvezi in Kitajski. Po nepotrebnem lahko pride tako do novih, obsežnih previškov žita, ki jih ne bo mogoče spraviti v razpoložljive shrambe.
*
Zadnji teden v oktobru je propadlo v Kanadi 82 podjetij, en teden preje pa le 47.
Oliver Quayle, ki je po naročilu liberalne stranke ugotavljal razpoloženje volivcev v Kanadi, trdi, da je bilo njegovo povpraševanje izvedeno čisto v redu in je tudi pokazalo razpoloženje volivcev, Je liberalna stranka teh ugotovitev ni “prav
brala in uporabila”. Njegove u-gotovitve niso nikdar kazale na kako večjo zmago liberalcev pri volitvah.
*
Policija v Winnipegu je prijela po kratkem streljanju roparsko tolpo, ki je hotela oropati kreditno zadrugo v sredi mesta. Policija je bila že nekaj dni preje opozorjena na možnost takega ropa in je bila v zasedi. Vsi štirje roparji so bili prijeti, kljub streljanju pa nihče ranjen.
Predsednik pokrajinske vlade New Brunswicka Richard Hatfield bo odpotoval prihodnji torek na obisk Francije in Velike Britanije. Spremljala ga bosta finančni in gospodarski minister. Iskal bo torej možnosti novih gospodarskih investicij v svoji pokrajini.
Kanadske zlate in devizne rezerve so znašale koncem oktobra 6.23 bilijonov dolarjev, okoli pol bilijona več kot zaloge Velike Britanije.
Axel Munthe;
MEDVED
Bila je nekoč žena, živela je v stari hiši na robu velikega gozda, visoko gori na severu. Ta
“Večer na vasi”
felkiorne sknpine ‘Biser’
TORONTO, Ont. — Redno vsak teden se zbirajo mladi fantje in dekleta v cerkveni dvorani na plesnih vajah, kjer vzdušj a, veselega razpoloženj a in prijateljskega razumevanja ne primanjkuje. Kdorkoli pride v dvorano po važnih opravkih, ne more zgrešiti prijetne glasbe, ki ga vodi v veliko dvorano, kjer folklorna skupina “Biser” temeljito in vztrajno vadi različne plese.
Da bi to prijetno vzdušje delili z vami, so pripravili svoj prvi samostojni nastop v “Večeru na vasi”, ki vam bo vzbujal polno lepih, veselih, resnih in tudi šaljivih domačih navad, izvajanih v narodnih in umetnih plesih.
i V drugem delu tega večera se I lahko tudi vi sprostite in po-| izkusite svojo plesno umetnost ob zvokih orkestra Premurskih Trubadurjev. Na razpolago bo tudi pijača in domača kuhinja, ! kjer vas bodo postregla mlada I dekleta.
Zadovoljite sebe in spodbudite slovensko mladino za njen trud :z vašim obiskom v soboto, 11. novembra, ob 7.30 zvečer v cerkveni dvorani na 739 Browns Line v New Torontu, saj se je skozi celo leto marljivo pripravljala za vas, da bi vam pokazala, kako ona pripomore delno k ohranjanju in gojenju slovenske kulture tu na tujih tleh.
N. Š.
bila povišana na
$i.oj naj o1, žena je imela krotkega medve-$1.80. Na dolo-'^ ki ga je ijubiia. Našli so ga čitev minimalne urne plače v v gozdu tako sestradanega, Ontariu, je dejal minister majhnega in nebogljenega, da Guindon, vplivajo življenjski sta ga žena in stara kuharica stroški, spremembe v splošni Vzredili s steklenico. To se je plačni lestvici in seveda mini- zgodilo pred leti in sedaj je bil main e plače v drugih pokraji-1 velik, dorastel medved, tako nah Kanade.	.	velik in močan, da bi lahko po-
*	j	bil kravo in jo v svojih šapah
Trudeaujev poraz pri volitvah odnesel, ko bi hotel. Toda ni
v zvezni parlament pretekli te-j hotel, bil je zelo spodoben med-den utegne spraviti na dnevni ! ved, ki še v sanjah ni mislil ko-red vprašanje vodstva stranke, mu kaj žalega storiti, ne člove-
Kanadski škofje za proučevanje družinskega življenja po vsem svetli
OTTAWA. — Katoliški škofje so predložili obširno in podrobno proučevanje družinskega življenja po vsem svetu. Hočejo poznati v podrobnostih življenje v krščanskih družinah, pa tudi življenje družin drugih ver in nazorov. Študija naj bi bila predložena v razpravo prihodnji svetovni sinodi katoliških škofov v Rimu v letu 1974.
Škofje poudarjajo, da ni e-notnega vzora za življenje družin niti v krščanskem svetu, še
ko se bo ta zbrala na novo konvencijo. Njegova vlada je nepričakovano naglo doživela konec, skoraj prav tako nenadno in nenavadno, kot je bil Trudeaujev dyig.
*
Vlada Alberte bo nemara prepovedala prodajo kronske zemlje tujcem. Skupno obsega kronska zemlja 160 milijonov akrov ali 55% celotne površine Alberte.
*
Kanada je ustavila izdajanje viz Azijcem v Ugandi, ker je zanimanje za selitev v Kanado za nje prešlo. Skupno je bilo izdanih za vselitev v Kanado 5,712 takih viz, 200 pa je bilo še obljubljenih, če bo preiskava prosilcev dognala, da so za vselitev dovolj zdravi.
*
Napovedujejo, da bo prihodnje leto črpanje olja v Kanadi doseglo 2 milijona sodov na dan,
ku ne živali. Navadno je sedel pred svojo kočo in z malimi zvitimi očmi prav prijazno škilil na živino, ki se je pasla v bližini. Trije sršavi gorski konjiči v hlevu so ga dobro poznali in se niso zmenili za to, če je včasih pricapal za svojo gospodinjo v hlev. Otroci so jezdili na njegovem hrbtu in več ko enkrat mu je kateri v bajti med tacami zaspal. Trije laponski psi so mu marsikatero napredili, vlekli so ga za uhlje ali repek in mu nagajali, kar so mogli, pa je vse voljno prenesel. Nikoli ni poskusil mesa. Dobival je enako hrano s psi in često iz iste sklede; kruh, ovseno kašo, krompir in peso. Imel je izvrsten tek in njegova prijateljica kuharica je skrbela, da je prišel na svoj račun. Medvedje so rastlinojedi, dokler jim je možno; najraje jedo sadje. Jeseni je sedel v sadovnjak in hrepeneče gledal zoreča ja-
na drevo in se ščem sadežev.
oskrbel s prgi-Medved je na
s čimer se bo Kanada uvrstila j TMka; včasih se ni mogel ustav-med glavne producente olja na^i3^ skušnjavi, da ne bi splezal
"Ziaii pesek" ¥ Alberti
Alberta je postala zaradi svojih bogatih ležišč olja ena izmed najbogatejših provinc Kanade. Lani so ga načrpali 58,240,000 ton, kar je prineslo oljnim družbam 1.2 bilijona dolarjev.
Naj zanimivejše in najbolj nenavadno podjetje za pridobivanje olja je pri Fort McMurray ob reki Athabasca, 250 milj severovzhodno od glavnega mesta Edmontona. To je edini kraj na svetu, kjer pridobivajo olje iz bituminoznega peska. Velik tehnični napredek je omogočil to izkoriščanje.
“Great Canadian Oil Sands Ltd.” je vložila v podjetje do 300 milijonov dolarjev. Naprave se poslužujejo metode izpiranja peska. V zemljo potisnejo vročo vodo, sopare in jedke kaustične sode, ki izloči olje iz peska. Ta-
ko nastane katranu podobna snov, ki se da črpati iz zemlje. Družba načrpa na dan po 7,000 ton, vso zalogo olja na tem mestu pa cenijo na 84 milijonov ton. Podjetje zaposluje 900 delavcev.
Ležišča oljnatega peska se nahajajo na področju 34,000 kvadratnih milj. Poleg navedene družbe se zanima za izkoriščanje teh ležišč tudi “Syncrude Canada Ltd.”, ki je že napovedala, da bo začela graditi naprave za črpanje. Vso zalogo olja v bituminoznem pesku Alberte cenijo na 42 milijard ton. Kanada dobavlja svoji južni sosedi Ameriki dnevno po 112,000 ton, kar pomeni pri njeni porabi 1.8 milijonov ton samo 6%. Možnost za izvoz je neomejena, zato se obeta Alberti zlata bodočnost.
videz okoren in neokreten. A le pusti ga, naj se poskusi na jablani, in videl boš, da se pri tem športu lahko meri z vsakim šolarjem.
Saj se je naučil, da je prepovedano, pa je imel male oči široko odprte in pazil, kdaj bo kakšno jabolko padlo na tla. Bile so tudi težave glede panjev; tedaj so ga s krvavečim nosom za dva dni priklenili in nikoli več ni tega storil. Navadno ni bil nikdar priklenjen razen ponoči, kar je tudi prav, ker medvedje kakor psi postanejo radi zlobni, če so trajno privezani, kar ni čuda. Tudi ob nedeljah so ga priklenili. Tedaj je šla gospodinja k svoji poročeni sestri, stanujoči v samotni hiši na drugi strani gorskega jezera, in je z njo prebila popoldan. Bilo je uro hoda po velikem gozdu. Ni se jim zdelo pametno, da bi ga jemali s seboj v gozd z vsemi njegovimi skušnjavami. Na vsak način je bilo tako varnejše. Tudi ni bil dober potnik na jezeru; nekoč ga je pri nenadnem sunku vetra popadel tak strah, da je prevrnil čoln in sta morala z gospodinjo plavati na breg. Sedaj je dobro vedel, kaj pomeni, če ga gospodinja v nedeljo priklene, ga prijazno potreplja po glavi in mu obljubi tudi jabolko, ko se vrne — če bo priden. Bil je sicer žalosten, toda vdan kakor pes, če mu je gospodinja rekla, da ne more z njo na sprehod.
Neke nedelje, ko ga je gospa kot navadno privezala in že prehodila pol pota po gozdu, se ji je zazdelo, da čuje na stezi za seboj pokanje suhih vej. O-zrla se je in prestrašena zagledala lomastiti za seboj medveda. Na videz se medved le počasi porniče dalje, v resnici pa je v svojem capljanju hitrejši od dirjajočega konja. V hipu jo je došel, sopeč in vohajoč kakor pes je zavzel svoje mesto za njenimi petami. Gospa je bila ogorčena. Saj bo itak zamudila južino. Ni bilo časa, da bi ga odvedla domov in s seboj ga ni marala. Razen tega je bil zelo nespodoben in neubogljiv, ker se je odtrgal od verige. Z najostrejšim glasom mu je velela, naj se takoj vrne in mu grozila z dežnikom. Malo je osupnil, jo pogledal s svojimi zvitimi očmi, pa ni bil voljan oditi in jo je naprej ovohaval. Ko je o-pazila, da je izgubil celo novo ovratnico, je bila mera polna in lopnila ga je z dežnikom po no-
su tako močno, da se je dežnik prelomil. Spet je osupnil, stresal glavo in večkrat odprl veliko žrelo, ko da hoče kaj povedati. Nato se je obrnil in se gugal nazaj, od koder je prišel. Tu in tam se je ustavil in se oziral za gospo, dokler ga ni izgubila iz vida.
Zvečer, ko se je vrnila, je sedel pred svojo kočo, očitno potrt zaradi svojega položaja. Gospa je bila še vedno zelo huda, stopila je k njemu in ga osorno karala, češ da ne dobi jabolka in tudi večerje ne, pa da bo dva dni priklenjen. Stara kuharica, ki ga je ljubila kakor sina, je ogorčena pridrvela iz kuhinje.
“Zakaj ga kregate, gospa,” je zaklicala, “saj je bil ves dan dober kakor kruh. Bog ga blagoslovi! Cisto mirno je sedel, krotek ko angelj in venomer gledal na vrata, skozi katera se vrnete.”
Srečala je bila drugega medveda.
"Možgani" z juga
Strokovnjaki iz latinskoameriških držav, največ iz Kolumbije in Argentine, se na veliko izseljuj ejo v ZDA.
SANTIAGO, Čile. — Agencija “Latin” poroča, da se možgani iz južnoameriških držav vse naglej e selijo v ZDA, čeprav so vlade nekaterih držav ukrepale, da bi izboljšale položaj domačih strokovnjakov s fakultetno izobrazbo in jih pritegnile k tehnološkemu in gospodarskemu razvoju.
Agencija poroča, da je lani odšlo iz Argentine in Kolumbije v ZDA največ zdravnikov, inženirjev, profesorjev, agronomov, fizikov, ekonomistov, arhitektov in drugih strokovnjakov S trebuhom za boljšim kruhom se je iz Argentine izselilo 1459 strokovnjakov iz Kolombije 1182 in iz Brazilije le 483, a v zadnjih petih letih je Brazilija, kot piše “Journal do Brasil” dala ZDA 2173 svojih strokovnjakov in se tako po “izvozu” možganov uvrstila med prve.
Na celini je Mehika po podatkih agencije “Latin” potolkla med deželami, ki “posojajo” največ svojih strokovnjakov a-meriškim inštitutom in družbam, vse rekorde.
Trdijo, da je v ZDA več kot 12.000 Mehikancev z diplomami ali doktorskimi naslovi, ki svoje intelektualne sposobnosti prodajajo poslovnim in znanstvenim organizacijam.
Latinskoameriški ministri za prosveto, znanost in kulturo so na zadnjih treh sestankih razpravljali o tem kočljivem vprašanju in se domenili, da bodo vladam predlagali nove raziskave in nove vrste tehnologije ter izboljšanje materialnega položaja znanstvenikov.
Skoraj vsa pomembnejša ameriška veleposlaništva v južnoameriških državah imajo posebne oddelke in atašeje za znanost, kulturo in tehnologijo.
Zanimivo bi bilo ugotoviti, v kolikšni meri se ti atašeji, od katerih imajo mnogi status “stalno potujočih”, ukvarjajo s snubljenjem domačih in s pošiljanjem svojih strokovnjakov.
Na enem od sestankov v Limi so latinskoameriški ministri za prosveto, znanost in izobraževanje izrazili nezadovoljstvo proti takemu “znanstvenostro-kovnemu neokolonializmu.” --------------o------
Praga bi rada izboljšala
odnose z Washingtonom
PRAGA, ČSR. — Zunanji minister Bohuslav Čnupek je v javnem pogovoru pozival k boljšim odnosom z Združenimi državami. Sedanje stanje teh odnosov zanj ni zadovoljivo in misli, da ga je mogoče izboljšati.
Posebno bi rad dosegel zunanji minister izboljšanje odnosov na finančnem in splošno gospodarskem področju.
CLEVELAND, O.
Male Help Wanted Help Wanted
Driver with or without late model van willing to work long hours. Must have some knowledge of city and speak English. Call 771-0808
-(215)
HELP WANTED Assemblers
Openings in plant for light assembly and sub-assembly work on radio speakers. We offer a good starting rate, paid hospitalization, paid vacation, 9 paid holidays and good working conditions. Applications can be made at:
CLEVELAND ELECTRONICS INC.
14500 Darley Ave.
Plant is located off E. 140 and Shoreway.
-(218)
Help Wanted — Female ČISTILKA
CLEANING WOMAN
Monday thru Friday 4 hours per day Evenings — downtown Call 631-3300
S. Kinter & Son, Inc.
MALI OGLASI ”
Naprodaj
Enodružinska hiša v Ribnici na Dolenjskem. Poizve se ako kličite 481-0232.
(216)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 4-4, moderna in na novo dekorirana. Kličite po 5. uri 731-9431
(216)
For Sale
30-inch, 4 burner, gold Tappen gas stove, with warming shelf, exhaust, oven, broiler and other features. One year old. Also refrigerator and dryer.
Call 884-1266
(218)
V	najem
5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda mirnim zakoncem brez otrok. Ogrevanje, na paro, klet, porč. Zelo čisto. Blizu cerkve sv. Vida, na Norwood.
Kličite 431-9783
—(216)
FOR RENT
5 rooms newly decorated, utilities optional, near Immaculate Conception parish on Superior. Call after 5 p.m. — 381-4535
(218)
Pozor!
Kadar prodajate ali kupujete Vaš dom kličite
COSIC REALTY 524-8400
Paul Cosic, Broker
(218)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico in garažo, in tudi ena spalnica na tretjem, v fari sv. Vida. Kličite 361-7328
(215)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj oddajo v okolici sv. Vida, Nobenih otrok. Kličite po 4. uri popoldne tel. 432-2976.
—(217)
For Sale
Large family home on Lake Shore Blvd., alum, siding, natural woodwork inside, modern kitchen with eating area, large dining room and large living room with fireplace, 3 bedrooms, Beach Club privileges. Only $21,500.
Handyman Special — 6-room home, full basement, 2-car garage, in Grovewood area. Only $14,900..
PERME REALTY UMLS	731-4300
(217)
Lastnik prodaja
dvo družinsko hiša, 5-4, z alu-minjem obložena, 2 garaži, na Norwood Road. Cena $9,500. Kličite 432-3088


Boleslav Pius:
STRAŽA
yr\
Obsega deset oralov zemlje, di, kakor da bi ostala v domači na vzhodu sega do reke Belice, bajti. Rekla je, da jo stric pre-na zahodu do ceste, ki seče s te- več tepe, daljni sorodniki so jo ga mesta dolino počez in vodi pa samo opominjali k pokoršči-v vas.
Ob oni poti leže poslopja Polževa. Tam je bajta, ki nje vrata j Polž je pa še vedno sam delal ena drže na cesto, druga na dvo- na polju in le redkokedaj najel rišče, hlev za konje in krave, ] delavcev. Kljub temu je imel
; ni, češ da bo za njo tem bolje, čim več palic stric polomi.
svinjak, vse pod eno streho, ske-
še toliko časa, da je hodil s ko-
denj in nazadnje lopa (šupa) za nji v graščino ali pa Židom, sta-
vozove. Vse je postavljeno ob straneh kvadratnega dvorišča.
Dolinski kmetje so se norčevali iz Polža, da stanuje v pregnanstvu kakor Sibirec. Res je, da ima v cerkev — so govorili— bližje nego mi; zato pa tudi ne nore z nikomur izpregovoriti besedice.
Vendar pa ta samota ni bila tako čisto brez ljudi. Jeseni, v toplih dneh, si lahko videl na višini belo poslavo kmeta, kako
nujočim v selu, vozil blago iz mesta. V graščini so ga pa vedno češče najemali, tako da Polžu niso več zadoščali dninarji, ampak je začel misliti na stalnega pomočnika.
Neke jeseni, ko ga je žena najbolj naganjala za radi hlapca, se je zgodilo, da se je vračal iz bolnice Matija Ovčar, kateremu je bil voz zlomil nogo. Pot ga je vodila mimo Polževe bajte; ker je bil pa zdelan in zmu-
je s parom konj oral zemljo; vi-' čen, se je vsedel na kamen pri del si ženo Polževo in deklo, obe J vratih in začel proseč gledati v v rdečih krilih, kako sta kopali vežo bajte. Notri je gospodinja
krompir.
Med hribčki
j ravno stokala krompir, kuhan je trinajstletni za živino, tako dober, da je za-Andrejček Polž navadno pasel dišalo noter na cesto. Ovčarja krave in pri tem svoje telo na čudne načine zvijal. Ko bi bolj natanko pogledal okoli, našel bi še osemletnega Stanka z lasmi, belimi kakor lan, ki se je potepal po soteskah, ali sedeč na hribu pod smreko zamiljšen gledal v dolino.
To zaselje, kaplja v oceanu človeških bivališč, je bilo vendar poseben svet, ki je doživel razne dobe in imel svojo zgodovino.
Bil je n. pr. čas, ko je Jožef Polž imel komaj sedem oralov zemlje in v bajti samo ženo. V kratkem sta se pa dogodili dve nepričakovani reči: žena je rodila sina Andrej čka in gospodarstvo se je, po ureditvi tlake, povečalo za tri orale zemlje.
Ta dva dogodka sta zelo izpre-menila življenje kmetovo: dokupil je namreč kravo in prašiča in začel najemati vaške kočarje za delo na svoji zemlji.
Nekaj let pozneje je prišel na svet drugi sin. Takrat si je najela Polževka staro dninarico Sobjesko na poskušnjo, za pol leta, da bi ji pomagala. Poskuš-nja se je raztegnila na tri četrt leta; potem pa je Sobjeska zahrepenela po krčmi in utekla ponoči na vas, na njeno mesto je pa prišla “neumna Zofka”, zopet za pol leta. Polževki se je zdelo, da bo po končanem najnujnejšem delu lahko izhajala brez posla.
“Neumna Zofka” je ostala pri njih okoli šest let, toda četudi je potem odšla v službo v graščino, vendar ni v bajti zmanjkalo dela. Tako je najela gospodinja petnajstletno siroto Lenko, ki je kljub temu, da je imela svojo kravo, nekaj njiv in pol bajte, vendar raje šla med Iju-
je že v dolini prevzelo od tega vonja, da se kar ni mogel vzdigniti s kamena.
“Vi ste, Ovčar?” se je oglasila Polževka, ki je komaj spoznala reveža v cunjah.
“Da, jaz sem,” je odgovoril ubožec.”
“V vasi so govorili, da vas je ubilo.”
“Huje se mi je naredilo,” je vzdihnil Matija, “kajti dali so me v bolnišnico. Zakaj nisem ostal na mestu pod vozom? Sedaj bi že imel zagotovljeno prenočišče in gladu ne bi trpel. ..”
Gospodinja se je zamislila.
Revež se je vzdignil s kamena, prišel k bajti in vlekel za seboj nogo.
“Kaj naj umrem?” je zaklical. “Zobe imam vendar zdrave in delam lahko za dva, če bi le imel kaj vgrizniti. Dajte mi baršča (Kisla poljska juha iz pese) s kruhom, in ko pojem, nacepim vam, če Bog da, voz drv. Vzemite me en teden na poskušnjo in izorjem vam vse te hribe. Služil vam bom za staro obleko in zakrpane čevlje, da se bom le imel pozimi kje pogreti...”
Tu je Ovčar umolknil, začuden, da je toliko govoril, ker je bil od narave redkobeseden. Polževka ga je ogledala od vseh strani, dala mu je jesti in ko je
LONDON BRIDGE—Spanning the time ’til Christmas is Inwood’s cotton knit all decked out in a red and white reindeer print. By Young-land, the dress is styled with white bib front, pointed collar and cuffs.	----
TEŽAVA ZA VAJE - Za koncert se je pripravljalo 16 pianistov na 8 pianih. Ko niso mogli nikjer najti potrebnega števila pianov, so se dogovorili s trgovino z glasbili in šli vadit tja.
videla, da je pojedel skledo bar-Jšča in še eno skledo krompirja,’ mu je ukazala, naj se v reki umije. Ko se je pa zvečer Polž vrnil domov, mu je predstavila Matijo kot hlapca, ki je že nacepil drva in nakrmil živino.
Polž je molče poslušal, kaj se je zgodilo. Ker je bil pa zelo usmiljenega srca, je rekel po kratkem premisleku:
“Pa ostani pri nas. Če se bo nam dobro godilo, godilo se bo tudi tebi dobro; če se bo pa nam slabo, se bo tudi tebi. Ako nam pa kedaj, česar Bog ne daj, zmanjka kruha v bajti, tedaj boš pa ravno na tem, na čemer bi bil sedaj. Izpočitega pa tudi vsak raje vzame v delo.”
Na ta način je prišel k hiši nov stanovavec. Tih kakor mravlja, zvest kakor pes, in četudi šepast, delaven za dva konja.
Od tega časa se ni, razen žol-tega psa Burka, več množilo Polževo gospodarstvo, ne pri otrocih, ne pri poslih, ne pri živini. življenje v hiši je prišlo do popolnega ravnotežja. Vse delo, nemiri in nadeje, vse človeške misli so se sukale le okoli cilja — ohraniti življenje. Radi tega cilja je nosila dekla drva na ognjišče ali je hitela, pevaje in poskakovaje, po krompir v klet. Radi tega cilja je gospodinja še pred dnem pogledala k svojima kravama, ali pa se je sukala okrog ognjišča, pristavljajo in odstavljajo velike lonce. Raditega se je, sključen nad plugom, potil Ovčar ali pa vlačil hromo nogo za brano. In
končno prav radi tega cilja — je Polž, šepetajo jutranjo molitev, hodil ob svitu na grajski skedenj, ali pa je vozil prodano žito Židom v mesto.
Iz istega vzroka so tožili, pozimi počivajo po delu, da leži malo snega na žitu, ali pa so skrbeli, kje se bo vzela klaja za živino. Iz istega vzroka so v maju prosili Boga dežja, koncem junija za dobro letino. Za-
f to so se razgovarjali po žetvi, I koliko četrtink da kopa in kakšne bodo cene. Kakor čebele 1 okoli panja so rojile njih misli | okoli važne zadeve vsakdanjega ! kruha. Težko jim je bilo kre-j niti v drugo smer, nemogoče, popolnoma jo zapustiti. Govorili so celo s ponosom, da, kakor je graščak zato, da se zabava in ukazuje, tako je kmet za to, da živi, druge in sebe.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue
431-0G28


SVOJEVRSTEN NAČIN “SLIKANJA” — Italijanski u-metnik Paolo Brambilla v Bologni ustvarja svojo umetnino s puško namesto s čopičem. To je razumljivo, ker je nek razpored lunkenj, ki jih napravijo krogle iz puške.
KAR TAKOJ DOMA! — Mrs. Julia Eisenhower je po poklicu učiteljca in je nekaj čašo učila v šoli v Floridi. Tekom obiska Denver ja si je nedavno ogledala tamkajšnjo Edgewater osnovno šolo in bila takoj v pravem stiku, s prvošolčki.
NOVICE- z vsega sveta
NOVICE- ki jih potreta jele NOVICE- ki jih dobite Še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Cleveland, Ohio 44103
Moj novi naslov:
■>[ MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje.
ČE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
mm
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TR60VMA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
J
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSBLi KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p« takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznani in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL
:
IME
NASLOV MESTO „ DR2AVA
CODE