št. 24 (2182) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 13. junija 1991 Cena: 25 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom iASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 ^dolenjski LIST ■l^IENJSKI LIST er dolenjski list Se je čas, da se streznimo! Tako je opozoril Milan Kučan na zborovanju izgnancev in aktivistov OF v Brestanici — Ustanovili Društvo izgnancev Slovenije — Pismo nemškemu kanclerju BRESTANICA — Na nedeljski proslavi 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in 50-letnice slovenskega izgnanstva so slovesno počastili 7. junij, dan izgnancev, in hkrati tudi praznik krške občine. Ob tej priložnosti so ustanovili Društvo izgnancev Slovenije, ki bo povezovalo vse, ki so bili v času 2. svetovne vojne pregnani s svojih domov v Nemčijo, Srbijo, Bosno in na Hrvaško, pa tudi njihove svojce in potomce. FTTri:tii:fHi.kl **; Ewnt,'ikwl S DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST O RAZVOJNIH možnostih PODJETNIŠTVA MESTO — Upravni odbor podjetn:lrDo' ob jo nBe*e krajine jutri, 14. junija, tropoi' Un v novomeškem hotelu Me-vojnju pnPravlja okroglo mizo o raz-tya n {Polnostih zasebnega podjetniš-na Dolenjskem in v Beli krajini. ^OVO MESTO NA SEDMEM MESTU kihfz’iBiJANA — Po Prvih P«dal- je Nov avne8a POP'53 prebivalstva med mesto po številu meščanov Prva 0venskimi mesti na 7. mestu. 268.681 st1n k° Prl- Lj,Ublj?r Z Marik^ prebivala, sledijo Celje (42.155), k. J (31109), Velenje (27.341), 24.606), Novo mesto Go£"* „J£??ice (: 18.948),_ Nova K0per VelenJe bil tatCudi pred desetimi leti je JesenirVrstn'.red slovenskih mest, le **so Wle pred Novim mestom. Do ustanovne skupščine so s pomočjo aktivistov iz vse Slovenije zbrali že • Na proslavi, ki je sledila ustanovni skupščini Društva izgnancev Slovenije, je bil slavnostni govornik predsednik Slovenije Milan Kučan. Potem ko je orisal usodo izgnancev, ki v tujini niso pozabili, da so Slovenci, je poudaril, da je tudi zdaj nujno povezati ustvaijalne moči vsega slovenskega občestva. Ne smemo razlikovati po tem, kaj je kdo v preteklosti bil, temveč po tem, ali hoče prispevati k skupnemu dobru slovenskega naroda. Zgodovina nam namreč zamude zaradi lastnih razprtij ne bo odpustila, zato je lahko resno ogrožen tudi slovenski plebiscit. »Treba je povedati, da slovenska osamosvojitev ni Demosovo dejanje in projekt, daje to odločitev Slovencev in vseh drugih državljanov Slovenije in da ta odločitev ne more biti-področje preizkušanja moči opozicije. Ni demokracija in ne zrelo politično dejanje, če se vse sile izčrpavajo v zavračanju ostankov ene ideologije,« je dejal Kučan in dodal, da zaupa v zrelost slovenske skupščine in v odgovornost političnih strank, ki imqjo še čas, da se streznijo. čez 800 pristopnih izjav. Iniciativni odbor je vodil Brežičan Vlado Deržič, medtem ko je bil med glavnimi pobud- VEČ KAKOR LANI TREBNJE — Čeprav trebanjski Rdeči križ še nima vseh podatkov o tem, kaj in koliko so mu prebivalci darovali v nedavni zbiralni akciji, ocenjuje, da je zbral več kot v podobni akciji lani. Doslej so v osrednje skladišče RK Trebnje že pripeljali okrog 2 toni materiala. niki za ustanovitev društva Franc Šetinc, ki je v govoru ob ustanovitvi med drugim dejal: »V preteklosti je dolgo štela le partizanska puška, izgnanci pa smo bili zapostavljeni kot nekakšna tretja kategorija.« S to ugotovitvijo seje strinjal tudi Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOV Slovenije, ko je poudaril, da precej krivde za tak položaj izgnancev nosijo ravno borci, ki so se obnašali sektaško in so pozabili, koliko so pretrpeli izgnanci. Društvo bo nadstrankarsko in bo povezovalo izgnance, raziskovalo zgodovino izgnanstva, zbiralo zgodovinsko gradivo idr. Izgnanci, zbrani med zidovi brestaniškega gradu, od koder sojih med vojno poslali v izgnanstvo, so za častnega člana društva imenovali zgodovinarja Toneta Ferenca. Z zborovanja so poslali tudi pismo kanclerju ZRN Helmutu Kohlu, v katerem so ga opozorili na svojo medvojno usodo, zaradi katere niso prejeli še nobene odškodnine. Pozvali so ga, naj se osebno zavzame za odpravo krivice tn naj v čim krajšem času sprejme njihovo delegacijo. B. DUŠIČ-GORNIK TU IN ZDAJ SE ODLOČA USODA — »Bili so boj za slovenstvo in demokracijo v tesnobah ječ in v ponižanju taborišč,«je dejal o usodi izgnancev na njihovem zborovanju na gradu Brestanica slavnostni govornik Milan Kučan. Pri tem je opozoril da Slovence tudi danes, ko so si zadali težko nalogo, ne smejo raz-družiti medsebojni spori in očitki (Foto: B. D.-G.) Bolje po dveh, treh letih? šešok, dr. Ocvirk in mag. Veselinovič z novomeškimi direktorji o osamosvajanju Slovenije velik pritisk je na primer za ceste, podobna je zadeva pri socialnih programih, ker je vse več brezposelnih in pri gospodarskih bolnikih, mi pa imamo le 630 milijonov za intervencije. Davek na plače, ki sem ga predlagal, da bi malo zapolnili to luknjo, pa bom zdaj moral umakniti.« Povedal je tudi, da popravljajo že pripravljen odlok o evidenčnih deviznih pravicah (odkar so, je borza v Ljubljani ustvarila z njimi za 300 milijonov mark prometa, kar ni malo), da bi zaradi dejanskega bankrota Narodne banke Jugoslavije reševali devizne vloge, spodbudili promet in nekaj naredili za to, da ne bo treba podjetjem po tri tedne čakati na nakazila v tujino. Poudaril je še, da bi morali osamosvojitev pravzaprav speljati čimprej, saj Jugoslaviji nihče ne zaupa - Hermes je celo ukinil zavarovanje zanjo — in ni računati na sovlaganja, ki pa so za vse panoge in načrte ob skrahiranih bankah edina realna opcija. Obljubil je tudi uravnoteženo makroekonomsko politiko slovenske države. Novomeški direktorji, sicer navajeni, daje pomoč od drugod bolj pičla, so republiške može opozorili na marsikaj. Slavko Guštin je prosil za ukrepe za edino rešilno poživitev slovenskega gospodarstva; Miloš Kovačič je opozoril, da mora oblast pri dogovarjanju v Jugoslaviji upoštevati, da lahko slovenska farmacevtska industrija svetu resno konkurira le povezana med seboj in s hrvaško; Marjana Anžurja (in druge) skrbi, kakšna bo slovenska makroekonomska politika do izvoznikov in zunanjetrgovinske menjave sploh; Milan Bratož je opozoril, da bo »slovenski tekstil škripnil«, če ga vlada ne bo resno vzela itd. Posebej so bile izpostavljene tudi vse, za novomeško gospodarstvo posebej boleče točke, Z.L.-D. NOVO MESTO — »Gospodarski del osamosvajanja je najtežji. Enoje postaviti carinika in lipov list na kapo ter izdati potne liste, povsem nekaj drugega pa narediti celovit gospodarski sistem v trenutku, ko so stvari na poti navzdol in bi bil velik uspeh že, če bi znali to pot navzdol zadržati, potem pa jo v nekem trenutku preokreniti.« Tako je v torek popoldne polnoštevilen kolegij novomeških direktorjev nagovoril republiški finančni minister Dušan Šešok. V že dlje časa načrtovanem pogovoru o ekonomskih projektih osamosvojitve Slovenije ter trgu denarja in kapitala v razmerah samostojne države Slovenije sta se mu pridružila tudi podpredsednik republiške vlade dr. Andrej Ocvirk in generalni direktor Jugoslovanske borze vrednostnih papirjev mag. Draško Veselinovič. Dušan Šešok je nadaljeval, da je paket za normativno osamosvojitev Slovenije zunaj, efektivno osamosvajanje pa bo teklo dlje, najdlje na področju vojske. Menjava valute je zelo zahteven posel še za gospodarsko močnejše in stabilnejše države, zato je predvideno, da bi v prehodnem obdobju ostali na dinarju in v tem času skušali doseči čimveč zunanjih priznanj. Na pripravljeno vzporedno valuto bi prešli jeseni, še nekoliko zatem pa na pravi slovenski denar. Če naj bo ta trden, kakršnega seveda hočemo, bi morali imeti uravnotežen proračun, za kar pa trenutno ni nobenih možnosti. Za trden denar bo moral biti tudi primeren kreditno-monetarni sistem, z manj denarja v obtoku. »V določenem času se bomo morali vsi marsičemu odpovedati,« je rekel Šešok, »standard bo moral pasti še za 20 do 30 odstotkov in čez dve, tri leta bi šele lahko šlo počasi navzgor. Imamo vrsto nujnih stvari. Padlo vodstvo brežiške občine Danes v Dolenjskem listu DgigTo0S J 2-strani: Bolnišnica na robu "a 3- strani: Ostanki "a 6- strani: * Kaj je "a 7. strani: Kaj prinaša • p.9' 'n '0. strani: pisma in odmevi n%a " strani: "Sem odgovoren "a »3. strani: Skozi 350 let Nove n%a ‘S. strani: Seli orjaki pred breznom J '6- strani: Nerazviti so pomagali BREŽICE — Pred tednom dni je brežiška vladna in skupščinska kriza dosegla vrhunec. Na že dolgo pričakovani seji ngj bi prali umazano občinsko perilo in pokazali, kolikšna je v resnici krivda posameznih občinskih veljakov pri nečistem poslovanju občinske uprave, oziroma tudi, kako nečisto je to poslovanje sploh bilo. Čeprav so nekateri napovedovali padec izvršnega sveta, je bil razplet seje vendarle presenetljiv. a tudi orov selno obravnavati odloke, če jih je pripravil izvršni svet, ki nima zaupanja. Že seja skupščine, kije bila sklicana za naslednji dan, zato ni bila sklepčna. Več v dnašanji Prilogi. B. D.-G. KRŠKE PLESALKE NA DRŽAVNO TEKMOVANJE KRŠKO, LITIJA — Članice mladinske plesne skupine »Divi«, ki deluje v okviru plesnega društva »Videm« iz Krškega je posebna komisija izbrala za državno prvenstvo v programu »Show dance«, ki bo to nedeljo v Litiji. Krška plesna skupina se bo takega tekmovanja udeležila prvič, zastopale pa jo bodo: Suzana Kos, Sabina Doberšek, Barbara Požun, Barbara Kurevija in Ema Sunčič. Izvršni svet občine Brežice s predsednikom Cirilom Kolešnikom na čelu je predlagal glasovanje o zaupnici, a ker je v poznejšem tajnem izrekanju delegatov ni dobil (izid glasovanja 28:26), je ponudil odstop. V občini bodo zato spet stekla medstrankarska dogovarjanja o oblikovanju nove vlade in o novem mandataiju, medtem pa bodo delo še naprej opravljali člani dosedanjega izvršnega sveta. Že skupščinska komisija zaradi različne strankarske pripadnosti članov ni mogla priti na konec govoricam o nepravilnostih pri poslovanju občinske KrQiPTUM JUBILEJ GODBE — Črnomaljska godba na pihala je preteklo soboto pripravila pod vodstvom Antona n„;Ja 11 Črnomliu slavnostni koncert oh 125. obletnici svoieea dela. Godba, ki ie nastala kot gasilska, je začela skromno. %{?a. .* Črnomlju slavnostni koncert ob 125. obletnici svojega dela. Godba, kije nastala kot gasilska, je začela skromno. Vo,vzpon pa je doživela med obema vojnama, v čitalniškem obdobju, ko se je krepila narodova zavest V začetku 2. zovojevalci naše domovine hoteli, da bi godbeniki sodelovali z njimi, a so ti raje poskrili glasbila. Znova so a,ižele v godbi Glavnega štaba. Danes igra v črnomaljski godbi 34 skoraj izključno mladih godbenikov, kisešolajo zq l opaljs ki glasbeni šoli. Pra v zato se jim je z delom amaterskega slikarja Janka Butale za prvo vrsten glasbeni praznik stil, s ,udi ravnatelj te šole, Silvester Mihelčič srednji Godbeniki so tudi prejeli 8 priponk mladi ustvarjalec, lObrona-Srebrnih in 2 zlati priznanji (Foto: M. B.-J.) uprave, na sami seji pa o njenem poročilu, in s tem tudi o ozadju brežiške krize, sploh niso razpravljali. Zato pa je svoj odstop ponudilo tudi celotno predsedstvo skupščine, z obrazložitvijo, da se čuti odgovorno za dogajanje v občini. Delegati so sprejeli odstop predsednika skupščine občine Ivana Tomšeta (43 glasov za, 10 proti), podpredsednikov Jožeta Baškoviča (34 za in 19 proti) in Marjana Gregoriča (30 za, 23 proti) ter predsednikov družbenopolitičnega zbora Milana Pinteriča in zbora krajevnih skupnosti Angelce Gregl, medtem ko odstopa predsednika zbora združenega dela niso sprejeli. Ker je celotno vodstvo brežiške občine dobilo nezaupnico, za katero so si nekateri v zadnjih mesecih močno prizadevali, bo redno delo gotovo precej zastalo. Vladni in skupščinski krizi ni videti konca še posebno zaradi velikih strankarskih nesoglasij, ki pa niso pogodu nestrankarskim delegatom. Ti so že začeli razmišljati, ali je sploh smi- OBČNI ZBOR PODJETNIKOV OTOČEC — V soboto, 15. junija, bo v Gami hotelu na Otočcu občni zbor zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, ki ga sklicuje upravni odbor njihovega združenja. Udeleženci zbora se bodo najprej lahko pogovarjali z donedavnim podpredsednikom republiške vlade dr. Jožetom Mencingerjem o razvojnih možnostih Slovenije in vlogi zasebnega podjetništva. Do konca tedna bo sončno in toplo vreme, v nedeljo pa se bo od zahoda poslabšalo. POZDRA V Pl A MENICI MIRU — V petek dopoldne so učenci osnovne šole Mirna Peč preživeli nekaj minut s plamenico miru, ki je na svoji poti skozi sedemdeset držav tega sveta na delčku od tistih stopetdeset tisoč kilometrov, kolikor jih bo skupaj prepotovala, prešla tudi skozi njihove roke. Za popotnico soji dodali še svoje želje za ljubezen in mir na svetu, dopoldne pa preživeli ob literarnih in likovnih aktivnostih, gledanju filmov in predavanjih. Sprejem plamenice miru je osnovna šola organizirala v sodelovanju s krajevno skupnostjo Mirna Peč. (Foto: T. Jakše) Popravnega izpita ni Za padec brežiške vlade in predsedstva skupščine ima največ zaslug občinski odbor Slovenske demokratske zveze in več kot očitno je, da so pri tem demokrati morali priti navzkriž s krščanskimi demokrati Demosova oblastna pozicija se tako ruši in vprašanje je, kakšno razmerje sil se bo oblikovalo poslej. Brežice so v tem oziru Slovenija v malem. Tudi v republiški vladni koaliciji se krešejo iskre, pa hkrati zavestno gasijo, ker se ena in druga stran zaveda najhujšega. Da namreč ni pravi čas za vladne razdore. V Brežicah niso uspeli pravočasno pomiriti strasti in ohraniti enotnosti pri uveljavljanju svoje občine in njenega razvoja v novi Sloveniji, zato se ne bi smeli čuditi, če bodo posledice kaj kmalu privrele na dan. V republiki se spori trenutno gladijo, a vendar obstaja stalna nevarnost, da tudi tam izbruhnejo velike Brežice z eno samo, toda pomembno razliko. Če bo brežiško gospodarstvo še naprej capljalo na mestu, se bo morda vendarle kdaj našla sposobna vlada, ki ga bo pognala naprej. A ko bo Republika Slovenija zdaj zamudila zgodovinski trenutek osamosvojitve, popravnega izpita ne bo. Vsaj ne tako kmalu, da bi ga mi lahko d0ŽiVelL B. DUŠIČ-GORNIK Slovenija v četrti dimenziji Medtem ko Slovenija v tujini pospešeno išče in tudi le najdeva glasne ali tihe somišljenike za odcepitveni korak, ki bo (kljub popolni izrabljenosti te besede) res zgodovinski, odmevajo doma afere in aferice — najbolj ljubka je tista z domnevno Kranjčevim denarjem — v Jugoslaviji, v kateri smo še z obema nogama, pa podrobno analizirajo predsedniški sestanek v Stojčevcu pri Sarajevu. Razplet jugoslovanske krize je blizu. To je temeljno sporočilo modrovanj, pritiskov in popuščanj v senci džamij. Koliko meri ta blizu v vedno relativnih časovnih metrih in kaj dejansko prinaša posameznim igralcem jugoslovanskega pokra, je vprašanje zase. Sarajevski donesek je tudi bolj ali manj prepričljiv sporazum jugoslovanskih prvakov, da je predlog Gligorova in Izetbegoviča, ki ponuja zvezo suverenih držav z nekaterimi skupnimi potezami in servisni službami, vendarle točka, na kateri lahko vsi malo predahnemo, da bi dobili moči za nove nedogovorjene posamične ali celo dogovorjene skupne korake. Največja vrednost Slojčevca pa je v tem, da so predsednikijugoslovanskih republik oziroma njihovih predsedstev svojim narodom, narodnostim in svetu obznanili, sami sebi pa priznali, da so osnovni vzrok jugoslovanske drame slabi mednacionalni odnosi Ta ugotovite v je tako splošno znana in priznana, da bi bila debilno banalna, če ne bi imela pomembnega dodatka. Ta se glasi še posebej v nekaterih republikah. Priznavanje tudi tega (sicer očitnega) dejstva je bilo osnova za sledečo potezo, kije po svoje zares spektakularna. Gre za bližnji, od drugih ločeni sestanek Alije Izetbegoviča, Slobodana Miloševiča in dr. Franja Tudmana, kjer naj bi se prvaki drža v, katerih interesi se tako usodno prepletajo, začeli dogovarjati o rešitvah, ki naj bi na ta nemimi košček zemlje prinesle mir. Vedno prodorni in potezo naprej videči Milan Kučan je to pospremil z izjavo, »kako da je očitno, da se je omenjena trojica o tem pogovarjala že prej«. To je ali pa tudi ni svojevrsten očitek slovenskega predsednika. Odvisno od tega, kaj nam (Slovencem) v tem trenutku ustreza. Kučan je šel še dlje in rekel, da so mogoče tudi spremembe meja v Jugoslaviji To so bud- ni komentatorji takoj povezali z izjavo hrvaškega predsednika Tudmana, ki je povedal, »da so obeti za trajno rešitev, ki bi zadovoljila vse zainteresirane narode«. Poanta je r lem, da je dr. Tudman v tem sklopu posebej omenil odnose Hrvatov in Srbov, Hrvatske in Srbije, v to vročo juho pa dodal Muslimane. Jugoslovanska kriza se torej lahko razreši ali znosno omili, če odštejemo zamrznjeno Kosovo, predvsem s konkretnimi stiki med Beogradom, Zagrebom in Srajevom. Ne ve se, ali lahko pogovori, še bolj pa nepogovori pripeljejo tudi do demontaže oziroma razpada Bosne in Hercegovine, kar bi ustrezalo tako Hrvatom kot Srbom, zelo pogojno (k obliki mini države, ki bi vključevala tudi zdaj srbski San-dak) pa tudi Muslimane. Omenjanje sprememb notranjih jugoslovanskih meja je nov element novega jugoslovanskega dogovora, ki seje na prejšnji stopnji (zmerjanje in grožnje preko teh meja) že popolnoma izčrpal. Ta nova razsežnost je že sama po sebi, ne da bi pomagali z motiko, ugodna tudi za Slovence. Našo republiko posredno postavlja v četrto dimenzijo, izven Jugoslavije. Na koncu koncev bomo vsi ugotovili, kar posamezniki že dolgo vedo. Da je za samostojno Slovenijo največ naredila Jugoslavija. MARJAN BAUER. Delo Bolnišnica na robu preživetja Novomeški bolnišnici manjka trenutno 35 odst. denarja — Velike dnevne težave z dobavami, ker so neredni plačniki — Vsi ukrepi premalo za rešitev NOVO MESTO — Pred manj kol štirimi meseci je direktor Splošne bolnišnice Novo mesto Janez Bajuk na osnovi republiških obljub izrazil upanje, da jih kot del slovenskega zdravstva čaka lažje finančno leto od lanskega, saj je v vladi prevladalo spoznanje, da slovensko zdravstvo pač potrebuje tistih 11 milijard. Upanje je bilo zaman, novomeška bolnišnica je podobno kot vsi slovenski zdravstveni zavodi na robu preživetja. »Smo v precepu med obveznostmi, ki jih kot bolnišnica moramo izpolnjevati, in sredstvi, kijih dobimo. Na Dolenjskem že tako in tako porabimo 10 odstotkov manj zdravstvenega denarja na prebivalca, kot je republiško povprečje, pa je denarja vseeno premalo. Trenutno nam primanjkuje okrog 35 odstotkov za poslovanje potrebnega denarja, ta delež pa se povečuje. Z devalvacijami je tu inflacija, vse cene se vbčutno povečujejo, na primer zdravil samo v maju za 50 odstotkov, nam pa sredstva iz proračuna zmanjšujejo. Za junij lahko računamo na petino manj denarja, kot smo ga dobili maja, pomoči pri nas pa ne išče nič manj bolnikov. Ker nismo sposobni redno poravnavati obveznosti, nam dobavitelji dnevno grozijo z ustavitvami dobav oz. nam jih že ustavljajo,« pravi direktor Janez Bajuk. Že nekaj mesecev sami intenzivno iščejo izhod iz tako težavnega položaja. Ukinili so plačilo nadur in povračilo stroškov za prevoz na delo, močno so zmanjšali vse materialne stroške, tudi stroške za hrano, zdravila itd. Modernizacija opreme je povsem ustavljena, zagotavljajo komaj servisiranje. Z reorganizacijo so že postavili na cesto 22 zaposlenih, pripravljajo pa spiske za nadaljnje odpuščanje predvsem nemedicinskega kadra. Plače zaenkrat skušajo redno izplačevati, tudi na račun zadolževanja, saj zaposleni živijo od njih, so pa zamrznjene. Že dlje je zamrznjeno tudi zaposlovanje, kar pomeni silno siromašenje stroke. V novomeški bolnišnici pripravljajo še zahtevnejše ukrepe: spremembe delovnega časa, spremembe v organizaciji, ki bo zahtevala zmanjševanje zaposlenosti, nižjo stopnjo pripravljenosti, ukinili bodo tudi vse dislocirane očesne ambulante. Novomeška bolnišnica je sploh edina v Sloveniji, ki jih ima. To sicer pomeni zmanjševanje bonitet odročnejšim, revnejšim krajem, toda bolnišnica teh stroškov — plačujejo celo najemnino za prostore — sama preprosto ne more več plačati. Ko pa začenjajo gledati, kaj bi po mnogih racionalizacijah v preteklih letih — na primer občutnem zmanjšanju hospitalizacije, števila postelj in celo ukinitvi oddelka * Najhuje pa je, da vsi ukrepi, kijih v bolnišnici sprejemajo, nastalega položaja ne bodo rešili in da se problemi le poglabljajo. Republiška vlada, kije pristojna za njihovo reševanje, noče biti konkretna v tem, katere pravice naj bi ljudem vzeli za zmanjšanje finančnih težav. Tudi obljubljenih republiških standardov in normativov za racionalizacijo v zdravstvu ni in ni, z ukrepanjem brez njih pa lahko v bolnišnici spet mimogrede oškodujejo prebivalstvo z območja, ki ga bolnica »pokriva«. — lahko ukinili v sami bolnišnici, se pokaže, da ni možno nič brez drastičnih posledic za prebivalstvo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Bela krajina svoja regija? Sprejeli pobudo, da se začne postopek METLIKA — Na zadnji seji vseh zborov metliške občinske skupščine — bila je prejšnjo sredo — so med drugim delegati sprejeli tudi pobudo za oblikovanje regije Bela krajina. Ta ponudba prihaja iz Črnomlja, preden pa je prišla na sejo skupščine, so jo obravnavali na seji predsedstev obeh belokranjskih občin. Na tej seji so se strinjali, da imata belokranjski občini toliko skupnih interesov in potreb in da ob sedanji nedoločeni vlogi dolenjske regije, kamor sodita tudi obe belokranjski občini, čutita še toliko večjo potrebo za skupno urejanje zadev, ki zadevajo celo Belo krajino. To pobudo, ki bo seveda morala še skozi marsikatero proceduro na republiški ravni, preden bo uresničena, utemeljujejo z naravno zaokroženostjo Bele krajine, zgodovinskimi, demografskimi in narodopisnimi značilnostmi, z narodnogospodarskimi vidiki, ki še dodatno povezujejo Belo krajino kot enotno pokrajino, poleg tega pa imata obe belokranjski občini že vseskozi več skupnih ustanov, na primer sodišče, geodetsko upravo in kataster, inšpekcije, veterinarsko službo in še kaj. A. B. BREŽIŠKO ZDRAVSTVO SNUJE RAZDRUŽITEV BREŽICE — V kratkem naj bi se sestali člani sveta Zdravstvenega centra Brežice, kjer naj bi se vse tri enote zedinile o bodoči razdružitvi. Težnje po njej obstajajo že dolgo, sedaj pa jih k temu spodbujajo še nove razmere pri poslovanju ter podobni ukrepi drugod po Sloveniji. O razdružitvi naj bi razpravljali na skupnem sestanku z občinskim izvršnim svetom in nato še v občinski skupščini. Ta se bo morala odločiti, če bo prevzela ustanoviteljstvo zdravstvenega doma in lekarne ter z njim tudi ustrezne finančne obveznosti. Poudariti velja še to, da je brežiška lekarna ena redkih v Sloveniji, ki še delujejo v okviru Zavodov za zdravstvo. POROČILO IZ NEK KRŠKO — Nuklearna elektrarna v Krškem je v mesecu maju dosegla 100-odst. razpoložljivost in 99,1 -odst. izkoriščenost. Proizvedla je 457.116 MWh in pri tem ni presegla dovoljenega segrevanja reke Save (3 stopinje Celzija). Koncentracija radioaktivnosti v izpustih odpadne vode v Savo je bila v mejah, ki veljajo za pitno vodo. Tudi koncentracija radioaktivnosti v plinskih emisijah je bila na razdalji 500 m v mejah za zrak in je v mesecu maju prispevala le 6 desettisočink odstotka k letnemu deležu dovoljene doze radioaktivnosti iz te elektrarne. ^vywwwv VWWWVWW\ Ljubljansko pismo Slovenci z vseh celin, združimo se! Priprave na kongres LJUBLJANA — Proti koncu junija se bodo Slovenci iz sveta, zamejstva in Slovenije prvič v zgodovini srečali kot narodno občestvo. S tem bo uresničena zamisel nekdanjih slovenskih oporečnikov o tesnejši povezavi in sodelovanju Slovencev, kjerkoli že prebivajo. Priprave na ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), ki bo od 27. do 29. junija v Ljubljani v Cankarjevem domu, 30. junija pa v Celju, so v polnem teku. Glavni programski cilji kongresa so: ohranjenje slovenstva, narodna sprava, vzajemna pomoč med Slovenci doma in po svetu, spodbujanje samostojnosti in suverenosti in drugih vezi, uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države, prizadevanje za njeno mednarodnopravno priznanje ter internacionalizacijo slovenskega vprašanja. Pričakujejo, da se bo kongresa udeležilo dvesto delegatov — sto iz tujine, sto iz Slovenije —, poleg njih pa še mnogo drugih naših rojakov. SSK bo organiziran po geografskem načelu. V njegovem okviru že deluje več samostojnih konferenc, tako v Sloveniji in zamejstvu kakor tudi v državah, kjer živijo Slovenci v večjem številu. Doslej la organizacija vključuje članstvo v 18 državah, ima pa ambicijo povezovati čimveč Slovencev ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike*. torej brez izključevanja kogarkoli. Na kongresu nameravajo predlagati tudi stališča o posebnem statusu Slovencev po svetu. Javnost je tudi že izvedela, da je republiški javni tožilec sedmim osebam, slovenskim emigrantom, ki so na spisku vojnih zločincev, poslal obvestilo, da v Sloveniji teče preiskovalni postopek proti njim in da so nezaželeni. Po napovedih organizatoijev kongres ne bo političen, čeprav ima vsako dejanje take vrste značilnosti političnega dejanja. Da pa kaj lahko zabrede v aktualne politične vode, je razvidno iz naslednje izjave Spomenke Hribar v Dobrni: »Če bi šlo v drugi vojni samo za okupacijo, je izdajstvo zanesljivo zavrženo dejanje. V našem primeru izdajstvo nima istega pomena. Izdajstva so bila in je bila NOV toliko težja. Slovenci zanesljivo nismo narod izdajalcev. Partija je delala med NOV tudi revolucijo; tudi to je v bistvu izdajstvo. Slovence po svetu ocena o izdajstvu strahotno boli. Državljanska vojna je bila pri nas mogoča, ker sta bila dva tabora. Tega ne more zanikati ne ena ne druga stran. Res pa je, da državljanske vojne ni bilo po vsej Sloveniji.« Da se to ideološko, strankarsko prerekanje — ne bi zgodilo, se velja pridružiti Vladu Habjanu, kije bil eden od pobudnikov ideje za Svetovni slovenski kongres in ki je v enem izmed svojih intervjujev opredelil svoje videnje namena svetovnega kongresa takole: »Nadstrankarska povezava vseh Slovencev po svetu v stalno ustanovo! Zavzeti se za vsakega, po izvoru našega človeka ali potomca in ga utrditi, da po poreklu spada v naše občestvo! Pri tem naj bi nikogar ne poskušali spreobračati v njegovem svetovnem nazoru. Na dobre rezultate te ustanove je mogoče računati le, če jo bodo vsepovsod vodili ljudje, ki bodo izrazito nadstrankarsko naravnani.« VINKO BLATNIK PRISPEVEK ZA NOVO PORODNIŠNICO — Gospod Aute Lampe iz Lan-genhagna, z Novim mestom pobratenega nemškega mesta, je ob nedavnem 70. rojstnem dnevu od tamkajšnje hranilnice dobil500 mark. Odločil sejih je podariti novomeški bolnišnici kot prispevek za del temeljnega kamna za novo novomeško porodnišnico oz. prenovljeno bolnišnico, saj mu je Novo mesto priraslo k srcu. Njegova želja in želja vodstva bolnišnice je, da bi bil ta prispevek spodbuda za podobne geste, saj se ve, kako velik zalogaj je že dolgo načrtovana dograditev novomeške bolnišnice. Na sliki: direktor bolnišnice Janez Bajuk se je gos-podu Lampeju s posebno zahvalo zahvalil za prvi tak prispevek za bolnišnico. (Foto: Z. L.-D.) fO ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Pooblastilo bankijsrihrani imetniku % tekočega računa cas in odvečne poti Ljubljanska banka — Dolenjska banka, d.d., Novo mesto omogoča imetnikom tekočih računov avtomatično'plačevanje rednih mesečnih obveznosti. Vse, kar mora imetnik tekočega računa pri tem storiti, je, da banki sporoči točne podatke o prejemniku plačila, kar se da praviloma razbrati s položnice, računa ali potrdila o plačilu, in podpisati pooblastilo. Banka potem vsak mesec, do preklica ali do dogovorjenega datuma, redno plačuje dogovorjene obveznosti. Postopek teče tako, da banka na dogovorjeni dan v mesecu poravna obveznost in hkrati za ustrezen znesek obremeni imetnikov tekoči račun. Obveznost imetnika pa je, da zagotovi na tekočem računu v času plačila potrebno kritje. Vsa opravljena plačila so vključena v redna obvestila o stanju na tekočem računu. Na ta način je mogoče plačevati najrazličnejše obveznosti podjetjem in drugim pravnim osebam (npr. televizijsko naročnino, časopis, telefon, stanarino, knjige, vrtec, zavarovalne premije, elektriko itd.). Imetniki tekočih računov lahko preko svojega računa poravnajo obveznosti najetih posojil v banki in pologe namenskega varčevanja. Poenostavimo naše sodelovanje! Meja naj bi bila odprta Ob številnih drugih, življenjsko še bolj pomembnih stvareh, kijih bo treba rešiti za samostojno Slovenijo in v njej, za kar kljub zelo kratkemu roku do slovenske osamosvojitve očitno manjka še marsikaj, bo potrebno urediti tudi problem meja bodoče slovenske države. Glede teh naj bi nam bilo treba še najmanj skrbeti, saj bodoče slovenske meje naj ne bi bile sporne. Po mednarodnem pravu odcepitev Slovenije ali razpad Jugoslavije ne smeta spreminjati mednarodno trdno in vsestransko določenih meja, medtem ko b° mejo s Hrvaško še treba mednarodno uveljaviti kot mejo dveh samostojnih držav. Njena določitev naj sicer ne bi povzročala problemov, potrebno paj° bo opraviti, z morebitnimi popravki na terenu, ki so v takih primerih nekaj običajnega, vred. Šele potem naj bi se konkretno pogovarjali, ali bo bolj ali manj odprta, z večjim ali manjšim številom prehodov in s takšno ali drugačno obmejno ureditvijo. Marsikdo si zdaj, ko smo pred tem, težko predstavlja carinike na Kolpi, Sotli in še višje, saj je življenje predvsem ljudi ob meji med zdajšnjima jugoslovanskim republikama Slovenijo in Hrvaško močno prepleteno. Ni majhno prepričanje, da bi to morala biti zelo odprta meja. meja, kakršna je zdaj med republikami, meja, ki to skoraj ni. Jasno pa je, d* bo stopnja odprtosti slovensko-hrvaške meje pač odvisna od dogovora obeh novih mednarodnopravnih subjektov (Slovenije in Hrvaške oz. Slovenije in tistega, s čimer bo mejila na svojih jugovzhodnih mejah), pa tudi od političnih razmerij in dogajanj na oni strani Kolpe. JANEZ UHAN, vodja družbene Prtj' hrane v metliškem Kometu: »Meje na Kolpi do sedaj ni bilo čutiti in upam, da bo tako tudi po novem. Med prebivalci na obeh straneh Kolpe do sedaj ni bilo nobenih sporov, ampak smo v tesnih in prijateljskih stikih. S hrvaške strani se vsak dan vozi v Metliko na delo veliko ljudi. Prav je, da se v«' kje je meja, vendar naj bo ta odprta. ^ ostalo bi tu imeli za nasilno. Prepričan set*1, da se bo dalo tudi s Hrvati pametno dogo-voriti glede meje in režima na njej.« MARJAN IVNIK, pismonoša iz Sevni-ce: »Po mojem ni nobene potrebe, da bi s Hrvati imeli kakšno posebno mejo ali carinarnice. Dovolj je bilo, da bi državljani ene in druge republike prehajali mejo z osebnimi izkaznicami. Tisti pa, ki zdaj prihajajo k nam z raznimi košarami in podobnim blagom, se s tem najbolje legitimirajo in po moje ne bi bilo potrebnih nobenih posebnih dokumentov, da bi ugotovili, kako moramo ukrepati.« TONE PERKO, učitelj v Mirni Peči-»Zavzemam se za odprte meje, torej scn> tudi za to, da ostane slovensko-hrvaška meja še naprej takšna, kot je: nezastražena, brez kontrol dokumentov in brez carinjenja. Vendar se za to ne zavzemam brezpogojno. Lahko se zgodi, da se bodo razmet tako poslabšale, da bodo določeni ukrep1 nujni. Če bo tako, bi se s poostrenimi kontrolami tudi strinjal, vendar le tako in toliko časa, kolikor bi to narekovale dejanske potrebe.« STANE HRIBAR, poslovodja v Železnini, Trebnje: »Meja naj bi bila odprta, kol je na primer z Avstrijo. Obstajati pa bi morala meja s Hrvaško, če govorimo o državi Sloveniji. S carino in cariniki ne bo smelo biti prevelikih stroškov. Zato naj bi bilo samo nekaj večjih meddržavnih prehodov. Manjših maloobmejnih prehodov pa bi moralo biti veliko. Kmetje imajo parcele na eni in drugi strani te meje in oni ne morejo čakati v vrsti na carini.« SLAVKO MALES.v,, vuuja :- . nje v črnomaljskem obratu Iskre: »MejaJJ1 morala ostati takšna, kot je sedaj, torej °d" prta, saj se veliko ljudi s Hrvaške vozi n® slovensko stran v službo, šolo, kmetje im*J° njive na obeh straneh. Zanesljivo lahko čem, da je Kolpa Belokranjce in Hrv*)* vedno združevala, ne pa razdruževala. In bi naredili mejo z vsemi carinami in ost#)1' mi potrebnimi objekti vred, je vprašanji kako bi vse to lahko plačali.« STANE GAŠPERIN, dipl. inženir strojništva iz Krškega: »Slovensko-hrvaška meja naj prostorsko ostane taka, kot je, poleg tega pa bi morala biti tudi brez kakršnihkoli carinskih preprek. Mislim, da ni smiselno postavljati carinarnic in podobnih stvari, saj bi to našo republiko preveč stalo. Če že bo meja, naj bo le simbolična. Res pa je, da bo kaj takega izvedljivo samo v primeru, če se bo Slovenija z jugom lahko pametno dogovorila.« . IVAN GOLOB, kmet iz Dolnje Piro*** pri Cerkljah ob Krki: »Ne morem si Pj“ stavljati, da bi imeli s Hrvaško pravo dri* no mejo. V času vojne smo tu živeli na tr meji med Italijo, Nemčijo in NDH, imamo z ostrimi mejami slabe Menim, da bi morala biti ta meja čin)&9 odprta, saj se prebivalci obmejnih kraje Sloveniji in na Hrvaškem dobro razumen^ Uspeh je seveda v rokah politikov, & izid slab, bomo pa lahko ,švercali’!“ MARIJA ZAKRAJŠEK, vodja kuhinje OŠ dr. Ivan Prijatelj v Sodražici: »Če se le da, naj bi bili med Slovenijo in Hrvaško tudi po načrtovani osamosvojitvi povsem brez meja. Seveda sem za to, da ne bi bilo meja niti med drugimi republikami oz. državami v Jugoslaviji, v Evropi in v vsem svetu. Politiki naj dajo ljudem mir in delo. Manj ko bo lačnih, manj bo raznih sporov. Prav pa je, da vsaka republika ali država samostojno odloča o dohodku, ki ga ustvaija.« MIRJAN PERTOT, zastopnik zava£ valnice Triglav v Kočevju: »Meja s Hr naj bo odprta, podobno, kot je zdaj- S ■*( v ti imamo podobna mnenja o dogajanj’ Jugoslaviji, pa tudi o bodočem razvoju » venije in Hrvaške. Z našim jugom p* ^ biti meja, ker se zelo razlikujemo v n>j E nju in razvitosti. Tako se ne bi pretaka hodek, manj pa bi bilo tudi pretoka lju°c bj blaga. Menim, da zaradi meje z jugom n j. bili na slabšem, saj že zdaj ne plačujejo ig no našega blaga, pa tudi plenijo premoženje.« , vodja proizvod; kWWVWWVVV Ostanki krškopoljskega prašiča [en Kaj lahko še pričakujemo od dolga leta »zatiranega« prašiča domače pasme? \ HRIBČEK NOVO MESTO — Na Dolenjskem, zlasti pa v Posavju, še danes najdemo tako imenovanega črnopasastega ali krškopoljskega prašiča. Ostanki te pasme, če jo danes še sploh lahko tako imenujemo, so skromni že zaradi tega, ker jo najdemo izključno v zelo ekstenzivnih rejah. Prav tako danes lahko le še ocenjujemo prašiča, ki naj bi bil prvotna avtohtona oblika na tem območju. InbvomeSke tržnice C^krat smo napisali, da no-venriu 3 Otlica postaja pretesna, nuja;„r nf n? račun branjevk, ki porivajo ze'eniavo z domačega vrta. Iz-cvetia i prodajalc' češenj, jagod, Wlm i Prekupčevalci razne robe la e kakovosti. Tako je potarna-t,oVe ‘prevajalka Ivanka iz Krista-proda: 1(je v Novem mestu, ki na trgu nedeliHfZe d?br>h trideset let. Ta po-jajcaJ n ni n‘l' enega domačega tako v/,anjevke so povedale, da je nesti l 0 *et0- Kokoši »prenehajo bilo 7aj°.?e Prične košnja. Sicer pa je nicah c1*1 tr^n' Ponedeljek na stroj-^oria-uLnekaj češenj hrustavk iz bila ka . • Cena za kilogram pa je iogram vS0ka ~ 100 dinarjev za ki-jagoHp' KJ°mPir drži ceno 25 din, Po So ,le P° 60 din, paradižnik ebllla * kumare no 40 Hin in mlada Perja je mare po 40 din in mlada P° 30 din. Možakar iz Šentru- lOOdm P°nuiai liter tropinovca po Precei kP,r!!v toliko pa je bil tudi liter Sa>o jLn^.sliTOvke. Tudi to pot ®Javein U' * Y kiosk Sadja in zele-ladinija primerjali cene s stojnico De-49,5qi/cA?ene v oklepaju): banane ne38n»\ x,etaCe 64.00 (50), limo-če 37 če6ula 25 (30), pomaran- nik JaE°lka 20 (30), paradiž- ^'je 28 (20)mladi ČCSen 119(150)’ C* • » V’ V" ^ejm/sca ^fclŠČE v Šentjerneju Prodai ton ,nem seJmu so imeli nalet) n Ptičev, starih 8 do 14 sodo sna- t*žkih >8 do 35 kg. Veljali jali s« tllj'nkil0Rram žive teže. Ponu-Mesecv . 9 Prašičev, starejših od 3 so po VV a Je težkih nad 50 kg. Bili NaDrna’ do 35 din za kilo žive teže. Za krškopoljskega prašiča lahko z največjo gotovostjo trdimo, daje avtohtona pasma v Sloveniji. Prvi slovenski zapisi o tako imenovanem prekastem prašiču segajo v začetek 19. stoletja. Kr-škopoljski prašič naj bi bil tako neposredni potomec evropskega divjega prašiča, ki je prednik vsem modernim mesnatim pasmam prašičev. Zunanje značilnosti krškopoljskega prašiča so v našem okolju lahko nastale spontano, z nič večjo gotovostjo se ne da trditi, da so se prinesle od drugod. Že v 19. stoletju so pasastega prašiča izboljševali z uvoženimi merjasci iz Anglije, intenzivnejše oplojevanje pa je značilno v času med obema vojnama ter po drugi svetovni Vznemirjeni pridelovalci pšenice Kdaj bomo dobili minis-tra za novi režim? V petek, 31. maja, je bilo v okviru informativne oddaje na I. programu radia ob 19. uri objavljeno sporočilo sekretariata za kmetijstvo o ugotavljanju cene pšenice v letu 1991. Poleg ostalega je bilo rečeno, da se bo odločilo o končni ceni pšenice potem, ko bodo strokovni ljudje, ki bodo o tem odločali, pogledali še čez mejo o tamkajšnji ceni. V zvezi s tem odločno protestiramo glede naslednjih dejstev: 1. Pri ceni »prek meje« so upoštevani pogoji glede stroškov pridelave, pri nas pa seveda ne, ker se pridelovalcem ne nudijo takšne olajšave, kot jih »preko meje« od pogonskega goriva za kmetijsko mehanizacijo naprej. 2. Zgledovanje po tistih, ki imajo bistveno drugačne pogoje za kmetijsko proizvodnjo, je bila praksa prejšnjega režima pri priznavanju cen. Glede dejstva, navedenega pod točko 2, ponovno sprašujemo, kdaj bomo dobili ministra za novi režim. To vprašanje naslavljamo na vlado Republike Slovenije. Predsednik Kmečke zveze — podružnice Krško BRANIMIR VODOPIVC Ce>kisn . ,.d'n kg. 6 krav in 3 pitan-in 8 btSOPS0 30 din kg. ter 29 konj debeta h' Konje so cenili do 34 in tika je n?° • d'n kg žive teže. Last-Pr^Šiči. enJa*0 54 mlajših in 4 starejši • s-prP° 2 kravi, konja in žrebeti. >in|Š[EVBREŽ,CAH-Na 23$ d0 , sejmu so imeli naprodaj Prašičev ,?!iSe.ce starih in 47 starejših biij no w!.Ši’ ki.s° J'h Prodali 86, Starejjj "v dm kilogram žive teže. ^stnika’ i e katerih jih je menjalo žive teže'*° P° 28 do 30 din kilo LOGATEC Kmetje in drugi lastniki gozdov, priložnost tudi za vas! Po ugodni ceni, s takojšnjim plačilom odkupujemo vse vrste lesa. Informacije KLI Logatec, TO, 61370 Logatec, Tovarniška 36, tel. (061)741-711 int. 276; telex 31-656 KLI YU, telefax (061) 741-279. Kmetijski nasveti o nevaren krompirjevec fVec(U-V zadnJa leta v svoji napadalnosti koloradski hrošč ali krompir-'“č najhi]>tlnolarsa decemlineata) nekoliko popustil, še vedno velja za da-Pirjevj r ,8a krompirjevega škodljivca. Zaradi solanina strupena krom-Jjkusii Divji mu 5e vedno enako dobro tekne, kot mu je tedaj, ko jo je 'kalnjL VlC’ Potem ko gaje na divji, krompirju sorodni rastlini na pobočju Se ie v jv.forovia v Ameriki leta 1823 odkril entomolog Say. Na krompirju °dkri|i V\/LU^em stoletju razširil po vsem svetu, od leta 1946, ko so ga Najbolj.,' Pr* Brežicah, tudi k nam. “ije jn s j !akomna je pravzaprav njegova ličinka, ki ima štiri razvojne sta-(*va do tr', rat levi. Preden odraste in se zabubi v zemljo, za kar potrebuje vega list.! v ne’ P0^ reci in piži2 000 kvadratnih milimetrov krompirjeve dQ j Kakšno razdejanje lahko v nasadu povzroči ena sama samica, ki K0 v ’ 00 jajčec, iz katerih se razvijejo ličinke, si lahko samo mislimo. , m0r j®delec opazi prvo večje leglo jajčec — to je običajno sredi junija Vat ie l u.epati, sicer je lahko ob ves pridelek. Zares učinkoviti so zaen-tici(i0v ®m,6ni pripravki. Ta čas je v Jugoslaviji registriranih kar 45 insek-rab|ja|i a žatiranje koloradskega hrošča. V preteklosti so kmetovalci upo-ekalUx Eredvsem strupene organsko fosforne estre, kot so volaton, zoolone, “aj ojj, r> zdaj pa so na voljo še druge snovi. Med sintetičnimi piretroidi “a najWm° faslac 10 sc-karate 2>5 EC in desic EC 2>5’ opozorimo pa še VtikLJ učinkovito skupino nereis toksinov, med katerimi priporočajo , Žele*-^ 50 WP in evisekt S. “odo p,, z ojimi vsi, ki jim je do varovanja našega življenjskega okolja, Otavili uporabo bioloških insekticidov, ki so se na novo pojavili TUDI PROTI KROMPIRJEVI PLESNI — Koloradskega na P esenie m°goče zatirati hkrati. Prvič škropimo, ko se v krompir-Pravlcj strnejo vrste. Pred cvetenjem imajo prednost organski pri-ž>akre °* **! d'*hane M 45, antracol, cineb, brestan in duter, po cvetenju j ’ kakre"' pr*Pravki, kot so: cupra-blau Z, kupropin, bakreno apno, tiozin “**: ridnJ?.liantracol *pd. V času bujne rasti pri poročajo sistemična fungici-‘n sandofan. lu'd*mf c ^akj.e novodor FC, ki vsebuje bakterije z beljakovinskimi insek-skega hr x?vm*- Ko te bakterije pridejo v prebavni trakt ličinke kolorad-SCa> Paralizirajo prebavila, tako da ličinke v nekaj dneh poginejo. Inž. M. L. vojni s pasmama bekšir in cornvvall — katerih značilnosti pogosto najdemo v krškopoljcu. Žal pa je bilo to delo nesistematično in pomanjkljivo zabeleženo; živali niso ustrezno genetsko ovrednotili. Ponovni poskus izboljšave krškopoljskega prašiča sega v obdobje 1957 — 1970 z uvozom angleške pasme wes-sex saddleback in nemškega sattelsch-weina. Kmetje kljub nekaterim izboljšavam omenjenih pasem niso sprejeli, hkrati pa v tem obdobju opazimo hitro prodiranje modernih mesnatih pasem prašičev tudi v široko rejo. To je bil tudi začetek hitrega izumiranja včasih tako priljubljenega pasastega prašiča. Danes najdemo krškopoljca v skrajno ekstenzivnih rejah. Najpogostejše zunanje značilnosti so črna oz. pepela-sto siva barva, praviloma bel pas čez pleča, ki je lahko različno širok. Na splošno lahko rečemo, da sta barvni vzorec kakor tudi barvni odtenek zelo spremenljiva; podobno velja tudi za obliko rilca, ki je lahko ravno zašiljen ali tudi zelo uleknjen. Velikost živali je zelo različna, prav tako pa tudi konstitucija, ki je pogosto oslabljena zaradi I S * S * C * c * * i * * I I * Pozabljena sevniška voščenka Primerna sorta za biotično pridelovanje Predvsem k dobičku stremeče sodobno sadjarstvo je ob novih možnostih sadjarske tehnologije v sorazmerno kratkem času zelo zožilo sadni izbor in izrinilo v pozabo stare domače sorte, ki imajo nekatere dragocene genetske lastnosti. Med njimi je sevniška voščenka, ki je zablestela sredi prejšnjega stoletja, se močno razširila z gradnjo odcepa južne železnice od Zidanega mostu proti Zagrebu, po drugi svetovni vojni pa postopoma skorajda utonila v pozabo. Nestrpna sadjarska moda, ki ni cenila njenih v času obiranja resda neokusnih zelenih plodov, jo je izločila v neusmiljenem boju z vabljivimi živobarvnimi novimi jabolčnimi sortami. Toda po krivici. Ko voščenka okrog božiča fiziološko dozori, pridejo do izraza njene enkratne lastnosti, izvrsten okus in vonj. Nekdaj so znali ceniti njeno vrednost. Sevniška (ali tudi dolenjska) voščenka, ki se nemško imenuje Lichtenwalder Wachsapfel, velja za prvo sorto jabolk, katere plodove so v sadni trgovini vsakega posebej zavijali v papir in v ličnih gajbicah ponujali kupcem. To je bilo že v prejšnjem stoletju na cesarskem Dunaju, kjer so tako ponujeni sadeži dosegali tudi petkratno vrednost jeseni obranih voščenk. Ker pa ima voščenka še eno zelo pomembno lastnost, namreč, da je odporna proti boleznim in škodljivcem, se kar sama ponuja misel, da bi se lotili tako imenovanega biotičnega pridelovanja, ki daje sadeže brez uporabe strupenih kemičnih snovi. Voščenka ni zahtevna sorta, uspeva povsod, kjer raste vinska trta, in lahko si samo zaželimo, da bi se spet našel kak Mešiček, nadučitelj v sevniški osnovni šoli v začetku tega stoletja, kije naredil res veliko za njen razvoj in uveljavitev. paijenja v sorodstvu ali zaradi nepravilnosti pri odbori (pobit križ, slaba iz-raženost šunk, število funkcionalnih seskov). Od proizvodnih značilnosti velja omeniti dobro plodnost (12 pujskov v gnezdu), nezahtevnost glede krme in reje ter marmoriranost in »trdnost« mesa, kar je v preteklosti dajalo sloves mesnatim izdelkom z Dolenjskega. Maja je minilo 20 let, kar smo lahko karkoli prebrali o krškopoljcu. Danes se ponovno odločamo da razšičemo, »kaj je od krškopoljca še ostalo«. Gotovo je, da si takšen, kot je, ne bo utrl poti v intenzivnejše reje (plemenjaki so še vedno nelicencirani), veljalo pa bi ga ohraniti kot eno od izvirnih skupin živali in jih podrobneje raziskati. Mogoče bomo v prihodnosti lahko ravno s pomočjo takih skupin živali uspešno nadaljevali zastavljeno selekcijo pri modernih mesnatih pasmah prašičev. Ne nazadnje daje zaradi svoje nezahtevnosti kruh številnim družinam na obrobju Goijancev. Inž. ZDENKA PRIBOŽIČ NOVA CENA JUNIJSKEGA MLEKA LJUBLJANA — Kot je sklenil odbor za mleko, bodo rejci molznic dobili za junija oddano mleko 6,10 din za liter, to pa je precej manj, kot so stroški pridobivanja, kijih s svojimi modelnimi kalkulacijami ugotavlja Kmetijski inštitut Slovenije. Po njegovem izračunu bi moral kmet dobiti za svoje mleko 7,24 din, da bi bilo primerno poplačano tudi njegovo delo. Kmetov položaj se je s tem seveda še poslabšal. V juniju se je spremenila tudi sestava odkupne cene mleka. Mlekarna plača zanj 4,90 din, kar je 11 odst. več kot v maju, republiška kompenzacija znaša 0,80 din, povprečni dodatek za kakovost pa 0,40 din. Slovensko kmetijsko ministrstvo želi spodbuditi rajonizaci-jo kmetijske proizvodnje, zato bo spremenila način kompenzacij. Po novem naj bi za hribovska območja znašala republiška kompenzacija 0,55 din na liter, za gorska 0,95 din, za kraška območja in območja z omejenimi dejavniki pa le 0,30 din na liter odkupljenega mleka. (K. g.) BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Na pomoč izčrpani vinski trti Že do sedaj je vinska trta morala prenesti dosti nevšečnosti in bolezni. Zaradi dežja in nizkih temperatur je precej izčrpana. Rast občutno zamuja, ovirajo jo tudi škodljivci (rdeča sadna pršica, tripsi in ponekod delno mogoče tudi akarinoza). endar nas bodo zaradi deževnega vremena in nizkih temperatur v letošnji pomladi najbolj pestile težave zaradi črne pegavosti. Ta bolezen se razvija že pri temperaturi nad 5°C, če je deževno vreme. Že sedaj so opazne poškodbe od te bolezni. Črna pegavost zahteva uporabo mikala (boljše bi bilo, če bi ga že do sedaj dvakrat uporabili) ali vsaj zelo natančno škropljenje z navadnimi preventivnimi pripravki proti pero-nospori. Dober uspeh pri škropljenju jamčijo le drobne šobe in temeljitost pri delu. Liste je treba poškropiti tudi na spodnji strani. Peronospora je imela vse možnosti za prvo okužbo iz zimskih trosov najpozneje 7. junija. Od takrat je možna naslednja okužba po preteku 4 do 14 dni. kar je odvisno od temperature. Če so temperature med 18°C zjutraj in 25 °C v sredi dneva, je potrebno samo 5 dni, da nastopi nova okužba. Tedaj moramo biti zelo pozorni, ker če ni vinograd vedno temeljito zaščiten, je neizogiben napad peronospore na kabrnkih in mladih jagodah oz. na listih. Sistemike razen mikala sedaj še ni priporočljivo uporabljati proti peronospori. Uporabimo antrakol (0,2%) ali dithane M 45 (0,25%) ali folpet (0,2%). Mikal moramo uporabljati večkrat zaporedoma, da dosežemo dober učinek. Rekel nekaj bogokletnega Iz razgovora dr. Raoula Jenčiča za Kmečki glas Danes smo proti družbenim farmam. Toda želim povedati nekaj bogokletnega. Če bi vse prašičje farme, ki ležijo ob Savi, spuščale gnojevko naravnost v reko, ki ima pretok vsaj 50.000 litrov na sekundo, bi do Krškega natočili vsako sekundo v Savo približno 7 litrov gnojevke, kar je 0,00014 odst. V primerjavi z industrijskimi so organske odplake sorazmerno neškodljive, saj ne vsebujejo niti klora niti težkih kovin. Z odpravo • Demosovi vladavini je prej kot v enem letu »uspelo« za več kot polovico znižati vrednost proračunskih sredstev za spodbude kmetijstvu in podeželju. (Kukovec) • Večina Slovencev ne ve, da se 26. junija osamosvajamo le normativno, ne pa tudi dejansko. (Šešok) • Razum zmaga šele po velikih neumnostih. • Dva milijona ljudi ne more financirati dveh držav. (Šešok) prašičjih farm ne bomo očistili niti Save niti talnice. Če pa hočemo jesti meso Jih bomo morali nadomestiti s 1.200 minifar-mami s po 300 gla vami, kar je pri nas tako hvaljen avstrijski model. Potrebovali bomo tudi 1.200 soglasij okoliških prebivalcev in drugih, kajti tudi hlev 5 300 glavami ni brez »arome«. Komaj mogoč je tudi nadzor, kako vsi ti ekološki »razsevki« odlagajo gnojevko. Nišem zagovornik velikih farm, vendar jih zdaj, pred »zimo«, ne kaže napadati in demobilizirati njihove zavzetosti Če že imamo kaj denarja, ga raje pametno namenimo za obdelavo (nevratlizacijo) gnojevke, zbrane koncentrirano na maloštevilnih farmah. To je mogoče izpeljati po znosni ceni. V toplih soparnih dnevih se obilno razvija oidij (plesen). Priporočamo žveplo v prahu (če že nismo žveplali) ali karatan v koncentraciji 0,07 do 0,1%. Vinograde, ki imajo slab nastavek iz različnih razlogov, je potrebno zaščititi pred grozdnimi sukači. Nalet metuljev je bil precej velik in sklepamo na možnost občutnejšega napada gosenic. Če na poganjkih ni znakov napada tripsov ali rdeče sadne pršice, škropimo z diptereksom SL 50 v konc. 0,15%. V primeru, da pogajki ne rastejo ustrezno in zato sumimo, da so napadeni od tripsov, škropimo s fastacem 10 EC v konc. 0,015% (1,5 del na 10001 vode, ne 1001, oz. 0,3 del na 2001 vode), ali basudinom (R) 40 v konc. 0,15%. Škropiti je potrebno takoj. V vinogradih je nujno obirati jalove mladike, vendar v vsakem primeru moramo pustiti na trsu vsaj 10 mladik, četudi nimajo grozdja. Pri mladih trsih v drugem letu, če nimajo več kot dva pogajka in ti rastejo preveč bujno, moramo močnejšega zalomiti nad petim listom, da nam ne bo drugi poganjek premočan ter bo tako bolj ustrezen za formiranje stebla. Vse zalistnike, kateri zrastejo iz zalomljene mladice, pustimo rasti. Na trsu v tretjem letu starosti pustimo rasti vse mladike od osnove, skupno jih naj bo 8 do 12, kar je seveda odvisno od bujnosti trsa. Odsvetujem vsako uporabo herbicidov v vinogradih! Za uničevanje plevelov uporabljamo plinski gorilnik, s katerim zažigamo plevel. Na ta način ne škodujemo okolju in si ne podražimo zatiranja plevelov. V primeru pomanjkanja dušika (če nismo gnojili s hlevskim gnojem niti dognojevali s kanom) je potrebno na revnih tleh dognojiti s približno 300 kg kana na hektar. Inž. JOŽE MAUEVIČ POPOLN POLOM NA DOLENJSKEM KRANJ — Če sodimo po tem, kar smo slišali na petkovem »dnevu semenskega krompirja« v Komendi potem v pridelovanju krompirja v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati bistvenega napredka. Stavek, da je domače semenarstvo na psu, zveni precej grobo, vendar je blizu resnici Slovenija je zdaj na najnižji stopnji pridelovanja semenskega krompirja v zadnjih dvajsetih letih. Tako malo površin, na katerih bi semenarili, kot jih je letos, že dolgo ni bilo. V nekdanji Gorenjski kmetijski zadrugi so še pred leti pridelovali semenski krompir na po vršini 50 do 60 hektarjev, letos pa so za semenarjenje prijavili le nekaj njiv. Popoln polom je tudi na Dolenjskem, pa v okoklici Ljubljane in še kje. (Glas, Kranj) ŠE SO DOBRI KOSCI—A ktiv kmečke mladine iz Metlikeje preteklo nedeljo pripravil občinsko tekmovanje koscev, med tistimi desetimi, ki so menili, da še vedno dobro obvladajo opravilo, ki ga vedno bolj izpodrivajo stroji, pa so se najbolje odrezali Jože Slane iz Berčič, Ivan Štefanič iz Kapljišč ter Jože Ma vre-tič iz Drašičev. Slane se bo v košnji pomeril tudi na slovenskih kmečkih igrah. Številni obiskovalci pa so najbolj spodbujali najstarejšega tekmovalca Franca Malešiča iz Rado vičev, kije z več kot šestimi križi ugnal kar pet precej mlajših tekmecev. (Foto: M. B.-J.) Konzerviranje z mrazom Zamrzovanje in tudi globoko zamrzovanje je danes eno od najpogostejših načinov konzerviranja za daljšo dobo. Živila shranjujemo v zamrzovalnih komorah, skrinjah ali omarah, kjer je temperatura od -20 °C do -40 °C. To je temperatura, pri kateri encimi prenehajo delovati in tudi mikroorganizmi ob-mirujejo. V živilu se popolnoma prekinejo vsi biokemični procesi. Večina zamrznjenih živil ohrani svoje lastnosti in tudi hranilna vrednost ostane skoraj nespremenjena. Za shranek uporabimo le sveža in kakovostna živila. Pred vlaganjem v zamrzovalnik jih embaliramo v primeren material, kot je polietilenska folija, aluminijasta folija ali plastične posode. Pri vsakem shranku pazimo, da mu čimbolj iztisnemo zrak in s tem preprečimo razne oksidacijske procese. Hkrati zaščitimo pred izparevanjem in oddajanjem ali sprejemanjem aromo. Pri hitrem zamrzovanju se v celicah tvorijo majhni kristali ledu, ki ne poškodujejo celičnih sten. Zato ostane po odtalitvi celični sok v živilu. Vse vrste sadja in zelenjave, ki vsebujejo veliko vode, z zamrzovanjem precej spremene svojo kakovost. Kako pravilno zamrzujemo sad- je? Določene vrste sadja zamrznemo brez. sladkoija, druge vrste s sladkornim prahom ali s sladkorno raztopino. Sadje, ki mu ne dodamo sladkoija, dobro operemo, osušimo, razprostremo po pladnju in zamrznemo. Nato ga pretresemo v primerno embalažo. Če smo se odločili za posip s sladkorjem, sadje izmenično s sladkorjem vlagamo v vrečko in takoj zamrznemo. Za 1 kg sadja potrebujemo 100 g sladkorja. Za zamrznitev sadja v sladkorni raztopini pa prevremo in ohladimo 1 liter vode in 550 g sladkorja, kar zadošča za 1 kg borovnic, češenj ali breskev. S pripravljeno raztopino zalijemo sadje in takoj zamrznemo. Kilogramski zavitek sadja brez sladkorja zamrzne v 6 — 8 urah, enak zavitek s sladkorjem pa v 10 urah. Njegova obstojnost je deset mesecev. Kako zamrznemo marelice? Izberemo vrste s trdim mesom, ki le malo porjavi. Sadeže operemo, jih zelo na hitro blanširamo, nato jih olupimo in razpolovimo. Koščice odstranimo. Marelice zamrznemo v sladkorni raztopini. Na liter vode vzamemo 550 g sladkorja. Trajnost je 8 — 10 mesecev. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana 2182) 13. junija 1991 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN rSS IZ NKŠIH OBČIN Za ponovni preizkus na tržišču Stečajni upravitelj še upa v ponovni vzpon Novih ambientov — Nova vizija možna le skupaj s celotnim Novolesom — Novoles ima novega direktorja STRAŽA — Delo stečajnega upravitelja je pri nas, zlasti pa na Dolenjskem, še nekaj novega. Ekonomist Janez Pezdirc, sicer pomočnik direktorja za finančne posle v žužemberški Iskri, se je v tej vlogi znašel pred ina dobrim mesecem, I je Novi ambienti. Poslati tako rekoč i zaposlenih ni lahko, vendar pa je po mnenju stečajnega upravitelja v Novih ambientih vendarle nekaj, kar zbuja kanček optimizma. biti pozitivna,« je previdno optimističen stečajni upravitelj Janez Pezdirc, »s tem da zaključni račun za to obdobje v celoti ne more biti pozitiven, ampak ocenjujemo, da bo za milijon ali nekaj manj izgube. Okoli te izgube pa moramo do- »Dogovorjeno je, da se Novi ambienti ne ukinejo, ampak da se proizvodnja ohrani, ker je Novolesu potrebna za njegov skupen nastop na trgu pri prodaji garnitur. Novi ambienti so po-membi zlasti pri jedilniški garnituri, spalniškem programu in pri opremi,« pravi Janez Pezdirc. »Treba je bilo ugotoviti, koliko naročil je pravzaprav v hiši, kako se dela lotiti in koliko delavcev bi potrebovali za dokončanje naročil. Ugotovitev je bila dokaj nespodbudna, saj je bilo naročil malo, tako da smo lahko v proizvodnji zaposlili samo 30 delavcev in v režiji 16. Zakonsko tolmačenje je za dokončanje začetih del, vendar smo potem v dogovoru z Novolesom zaposlili še sedem ali osem proizvodnih delavcev in sedaj zelo aktivno delamo na pridobivanju novih naročil.« Pri tem so zaenkrat uspešni, tako da bo junija proizvodnja že nekoliko večja, računajo, da bo ostala julija na enaki višini kljub dopustom, to pa naj bi bilo izhodišče za naprej, ko planirajo porast proizvodnje, vsak mesec za 15 odstotkov, tako da bi bila do konca leta glede na junijsko že podvojena. Število zaposlenih naj bi napredovalo nekoliko počasneje. »Pri tako majhnem številu zaposlenih in pri tako dragi in razpredeni infrastrukturi Novih ambientov, kakor tudi celega Straškega kompleksa, ta proizvodnja vsaj v tej prvi fazi ne more biti pozitivna, zato sem zahteval od vodstva Novolesa, da mi da pisno soglasje za sklepanje novih pogodb. Kajti imeti je treba opravičilo do upnikov, saj nova izguba zmanjšuje upniško maso in s tem tudi njihove možnosti za poplačilo iz stečajne mase. Glavni problem pa je ponovno pridobivanje zaupanja tujih partnerjev, katerega so si Novi ambienti v zadnjem času z nesolidnim poslovanjem zapravili. To terja ogromne napore, saj tudi stečaj prinaša nelagoden občutek in mnogi čakajo, kaj se bo zgodilo. Zato moramo sedaj dokazati, da smo obljube, ki smo jih dali, tudi sposobni dejansko uresničiti,« pravi Janez Pezdirc. V tovarno seje začasno kot organizator proizvodnje in tehnologije vrnil tudi nekdanji direktor Milan Čolnar. Vendar pa je še večji problem preskrbljenost z materiali, kajti zadnje mesece je Novoles za osebne dohodke zajedal celo v avanse, kar sedaj povzroča hude težave pri organiziranju proizvodnje. Pri iskanju možnih poti za zagotovilo materialov so prišli do skupnega izvoza. To pomeni, da dobavitelji z izvozno pogodbo zaščitijo plačilo dobavljenih materialov že takoj ob deviznem prilivu. Za maj in junij je bilo tako po planu za- Od kopalk do »fasenge« Beti plačujejo dolžniki celo z dežniki METLIKA — Časi so taki, da se spet bližamo naturalnemu gospodarstvu. Toje videti tudi v industrijski trgovini Beti v Metliki. Poleg izdelkov te največje belokranjske tovarne (tudi 2. kvalitete in ostankov od izvoza, pa celo kopalke iz lanske kolekcije in po lanskih cenah) je zadnje čase v tej trgovini moč kupiti tudi izdelke drugih tekstilnih tovarn, kot so odeje, postelj- -nina, prti, pa konfekcijo znane tovarne Kluz, od moških oblek do kostimov in bluz, in to v glavnem iz uvoženih materialov, p moške trenčkoje in druge stvari. In vse to po zelo ugodnih cenah, vsekakor precej nižjih, kot so v redni prodaji v drugih trgovinah. Gre namerč za razne kompenzacijske posle in Beti od svojih dolžnikov naravnost ali po raznih bolj ali manj zavitih poteh dobiva plačilo v taki obliki. Plačilo so tudi sladkor, moka, olje, pa čevlji Šimecki, nogavice, spine vreče in celo dežniki. A v Betini trgovini se pa neha naturalna menjava. Za krompir, jajca, mleko, zelje, vino in buče ne boste dobili nič. Tu so še v prejšnjih časih in zaupajo le denaiju. Škratka v Betini trgovini se člo- vek lahko obuje, obleče, založi s »fasengo« in se z marelo in spalno vrečo odpravi novim delovnim zmagam naproti. A. B. gotovljenih dovolj materialov, v teku pa so že priprave za julij in prvo polovico avgusta. »S tujimi in domačimi partnerji zelo krepimo vse vrste sodelovanja in si prizadevamo pridobiti naročila in sredstva za kreditiranje proizvodnje. Če bi bila ta proizvodnja v decembru takšna, kot jo načrtujemo, ocenjujemo, da bi morala • Prejšnji teden je na priporočilo sanacijskega odbora, ki mu predseduje Jože Knez, centralni delavski svet postavil za novega generalnega di-rektorja Novolesa Milana Bajžlja iz Kranja, ki se je edini javil na ponovljeni razpis za najvišje vodilno mesto v Novolesu. biti še soglasje Novolesa in vseh upnikov. Ta trenutek je še nemogoče napovedati, kaj se bo z Novimi ambienti zgodilo, kajti najprej je treba najti vizijo Novolesa kot celote.« T. JAKŠE POPRAVEK Janez Pezdirc V podpisu k fotografiji z obiska ljubljanskega nadškofa v Novem mestu smo pomotoma zapisali, daje obisk končal pri veterinarju Stanetu Lajbku. Pravilno bi moralo pisati: Jožetu Lajbku. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL Potrebno še eno doplačilo Jeseni bo v Mirni Peči zares zazvonilo — Še en finančni napor za naročnike MrRNA PEČ — Urejanje telefonije gre v Mirni Peči sedaj zares h kraju, saj je primarna kabelska mreža že končana, skoraj končana pa je tudi sekundarna napeljava, tako da preostaja le še dokončanje povezav hišnih omaric in hišne inštalacije. Po terminskem planu naj bi bilo to končano do konca tega meseca, vendar so se v zadnjem obdob- 160, in vsi novi, ki jih je 270. Novi na- • Mimopeška telefonija, ki bo po dolgotrajnih zapletih le končana, bo vsakega novega telefonskega naročnika stala okroglih pet tisoč mark. Kar precejšen zalogaj za prebivalce krajevne skupnosti, ki se s svojim širokim zaledjem nikakor ne more šteti med premožnejše. Da bi bile hišne telefonske razpeljave zares strokovno izvedene, je gradbeni odbor oblikoval posebne ekipe, ki bodo na terenu delo strokovno, hitro in poceni opravile. ročniki bodo v kratkem od gradbenega odbora dobili položnice za plačilo še nadaljnjih 1.500 din, kar naj bi pokrilo povečane stroške izgradnje. Potem jih čaka samo še plačilo 2.240 din, kolikor pošta zahteva za priklop na centralo, in telefon bo zapel. Posebej pa poudarjajo, da ne bodo dovolili priklopa nikomur, ki ne bo poravnal vseh stroškov telefonije, prav tako pa bodo vpisali na črno listo dolžnikov tiste krajane, ki so s svojimi muhami zviševali stroške investicije. To listo nameravajo uveljavljati takrat, ko bo tem krajanom potrebno kako soglasje ali kaj podobnega. T. J. Komunalne storitve spet dražje Le tako bo mogoče uresničiti program NOVO MESTO Zjunijem so se spet precej povečale cene komunalnih storitev v novomeški občini. Gre za podražitev, ki naj bi omogočila normalno uresničitev tudi s strani občinske vlade potrjenega komunalnega programa investicijskih vlaganj. Tovrstne potrebe so v občini zelo velike, cena komunalnih storitev pa ostaja praktično edini vir za njihovo pokrivanje. Voda se je za gospodinjstva podražila za 47,6, za negospodarstvo 50 in za gospodarstvo za 28 odstotkov. Za prve stane kubik zdaj 11, za druge 13,3 in za tretje 17,9 din. Kanalščina seje podražila za 100 odstotkov za vse in stane 11,6 din po kubiku. Čiščenje odpadnih voda in odvoz smeti pa se je podražilo za vse uporabnike za 38,3 odstotka. Smetarina znaša zdaj za gospodinj- stva 1,145 din po m2, za gospodar- stvo pa 2,157 din. Čiščenje odpadnih voda je za vse 2,92 din od kubika. Iz smetarine, ki jo plačajo gospodinjstva, gre 4,5 odstotka za programe krajevne skupnosti Brusnice, 51,5 odst. pa za kontejnerje. Podražitev čiščenja odpadnih voda pa deloma že upošteva izpad dohodka mestne čistilne naprave zaradi začetka obratovanja Krkine čistilne naprave. Izvršni svet občine Novo mesto je ob potrditvi novih cen sprejel tudi sklep o redni vsakomesečni uskladitvi cen komunalnih storitev z rastjo slovenskih drobnoprodajnih cen do konca leta. SUHOKRANJSKE Ldrobtinice-- REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV — Kaže, da bomo letos poleti v Žužemberku priča prvi veliki reviji narodnozabavnih ansamblov Dolenjske. O tem sedaj potekajo razgovori med organizatorjema KS Žužemberk in ansamblom Rubin. Revija naj bi bila v sklopu že tradicionalne kmečke veselice, in sicer 20. julija, torej na isti dan, ko so razpisane tudi krajevne volitve. Član ansambla Rubin Anton Ivančič, Vrti 6, Žužemberk, do 1. julija sprejema prijave ansamblov, ki bi tega dne radi nastopili in pred številno publiko preizkusili svojo priljubljenost. VOLITVE PO NOVEM — 24. junija poteče mandat vodstvu krajevne skupnosti Žužemberk. Kot pravi dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Janko Skube, bodo volitve za novo vodstvo po novem statutu krajevne skupnosti, ki predvideva neposredne volitve tako za člane skupščine kot predsednika sveta. Tako izvoljeni predsednik naj bi potem sam izbral člane sveta, ki bi jih potrdila skupščina. Volitve za novo vodstvo krajevne skupnosti Žužemberk bodo 20. julija. TELEFONIJA BO KONČANA JESENI — Za konec jeseni je dogovoijen rok za dokončanje vseh del na Ajdovski planoti, in sicer za vasi Podlipovec, Mali in Veliki Lipovec, Ajdovec, tako da bi bila potem v dveh mesecih možna priključitev vseh 90 tamkajšnjih naročnikov. MRLIŠKA VEŽICA NA DVORU — Projekt za mrliško vežico na Dvoru je že narejen — izdelal gaje arhitekt Ravnikar —pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, sedaj pa čakajo še na gradbeno dovoljenje. Pričetek del je predviden za letošnjo jesen. TELOVADNICA V GRADNJI — Hkrati z gradnjo šole je v gradnji tudi nova šolska telovadnica, ki pa je nekoliko večja, kot so sicer normativi za šolske telovadnice. Polovični znesek stroška, kije nad šol-, skimi normativi za telovadnice (skupno 3 milijone din), prispeva krajevna skupnost, drugi del pa gre iz občinskih sredstev. Denar naj bi KS pridobila s prodajo telovadnice TVD Partizan. TVD PARTIZAN KUPILA ZADRUGA — Kupec TVD Partizan je Kmetijska zadruga Suha krajina. S pridobljenimi prostori ima kar nekaj lepih zamisli, od katerih bi lahko vsak dal zaposlitev za ducat delovnih mest. O podrobnostih v zadrugi zaradi težkih gospodarskih razmer še nočejo podrobneje govoriti. STARI DEL ŠOLE BO ŠE ČAKAL — S prostori, ki bodo izpraznjeni, ko bo zgrajena nova šola, bo krajevna skupnost precej pridobila. Projekti za obnovo so že narejeni, vendar bo morala izvedba počakati na čas, ko se bo za to našel denar. V prostoru naj bi bila večnamenska dvorana s 160 sedeži, prostori za krajevno skupnost, knjižnico, radioklub, nekaj prostorov pa bi bilo moč tudi odprodati in s tem pridobiti nekaj denarja. V njih naj bi bila locirana mirna dejavnost, denimo zasebna zdravniška ali odvetniška praksa. PRIJAVA ZA JAVNA DELA — Tudi KS Žužembrk je ponudila zaposlitev z javnimi deli, in sicer za tri delavce. V poštev naj bi prišli predvsem pri urejanju javnih površin, pokopališč in odlagališč ter za zasip vodovodnega kanala Lipje — Lašče. ju pokazale nekatere težave, ki znajo vse skupaj nekoliko zavleči. Ponudba izvajalca sekundarne mreže je namreč višja, kot je bilo pričakovati, in se sedaj pogajajo, da bi prišli do kompromisa. Po vsej verjetnosti bo nekaj treba še zbrati pri naročnikih. Stavba, v kateri bo telefonska centrala, je zgrajena, spodnji prostori pa so tudi toliko dokončani, da se montaža nove telefonske centrale lahko prične. Predvideno je bilo, da se bo pričela 10. junija, kaže pa, da bo tudi tukaj malo zamude. Izvajalci zagotavljajo, da montažo kljub temu lahko dokončajo v štirinajstih dneh. Prenosni sistemi na relaciji do Novega mesta so zagotovljeni, zlasti veliko pa si obetajo od nove optične kabelske povezave med Ljubljano in Zagrebom, ki bo čez dve leti stekla skozi Mirno Peč in se bo takrat nanjo priključila tudi tukajšnja telefonija. Po mnenju predsednika gradbenega odbora bodo do jeseni na novo centralo priključeni vsi stari naročniki, teh je MODNA REVIJA ZA RODITELJSKI SESTANEK — Prejšnjo sredo je bil v Srednji šoli tekstilne usmeritve Metlika, ki jo obiskujejo dekleta iz Bele krajine, sosednje Hrvaške in Dolenjske, roditeljski sestanek. Po sestanku pa so učenke šole v Belini menzi pripravile modno revijo, na kateri so staršem prikazale izdelke, ki so jih zasnovale in izdelale pri praktičnem pouku. Prikazale so kakih 80 različnih modelov, od kopalk, športnih in oblačil za prosti čas do oblek za zaključni izpit. (Foto: A. Bartelj) ORIONI SPET V PRODAJI NOVO MESTO — Lanska možnost brezcarinske prodaje tudi v prodajalnah v notranjosti države in za vse ljudi je skoraj povsem odpravila konsignacijsko prodajo. Zdaj, ko so že nekaj mesecev brezcarinske prodajalne le na meji, se v notranjost vrača konsignacijska prodaja. S konsignacijsko prodajo audio in video naprav je ponovno pričela tudi Dolenjkina komisijska prodajalna v Novem mestu na Kidričevem trgu. Prodajajo televizoije, videorekordeije in druge aparate japonske firme Orion, ki imajo dokaj dostopne cene. Četrt stoletja Kometovega izvoza V tej metliški firmi z blizu 450 zaposlenimi dela za izvoz že več kot 80 odst. proizvodnih zmogljivosti — Zaradi negotovosti tuji partnerji bolj previdni METLIKA — Komet je tista metliška firma, ki že vrsto let posluje nekako najbolj enakomerno, umirjeno. V njenem poslovanju ni večjih nihanj, ne navzgor ne navzdol. V veliki meri to pripisujejo poudarjeni izvozni usmeritvi — gre v glavnem za dodelavne posle za tuje naročnike, tako imenovani »lohn posel« — kar je še ne dolgo tega veljalo za manj vredno, »črnsko« delo, danes, v teh negotovih časih, pa je še najbolj trdna osnova za redno delo in tudi plačilo, pa čeprav bolj skromno. JUBILEJ ŠENTJERNEJ — Gasilsko društvo Šentjernej praznuje letos 110-letnico delovanja. V počastitev tega spoštljivega jubileja je v šentjernejskem gasilskem domu že od ponedeljka na ogled razstava stare gasilske opreme. V nedeljo popoldne pa šentjernejski gasilci pripravljajo parado, v kateri bodo prav tako prikazali najrazličnejšo gasilsko opremo in orodje, praznovanje pa zaključili s pravo gasilsko veselico, na kateri bodo igrali Fantje z vseh vetrov. V Kometu sicer neradi poslušajo preveč hvale na svoj račun, češ da so najboljši in da stojijo najtrdneje v metliški občini. »Tako govorjenje je bolj zato, da bi odvrnili pogled od sebe, v resnici pa smo vsi v istem kotlu in na splošno Kometu ne gre prav nič bolje kot ostalim,« pravi novi direktor Anton Tomc, ki je to funkcijo prevzel pred kratkim, ko je šel dosedanji dolgoletni direktor Kometa, Franc Kočevar, v pokoj. Res pa ima Komet nekaj prednosti: tudi v časih prisilnega tozdiranja so zdržali in ves čas zadržali status enovite firme, število zaposlenih se že več let suče okoli 440 in že 25 let od 30, kolikor obstaja to podjetje, izvažajo. Izvoz so ves čas povečevali in lani je že okoli 80 odst. njihovih proizvodnih zmogljivosti delalo za izvoz, v letošnjih štirih mesecih pa so ta delež, še povečali za kak odstotek. »Sedaj pa izvoza skorajda ne moremo in tudi ne smemo več povečevati. Vsaj del domačega trga moramo obdržati, že tako smo zaradi znanih težav opustili srbsko, črnogorsko in makedonsko tržišče, kjer smo imeli svoj čas kar tri potnike,« pravi Tomc. »Zaradi popolne plačilne nediscipline in potem še blokade slovenskih izdelkov smo se bili prisiljeni umakniti. Vendar se zavedamo, da težko prideš nazaj na trg, ki si ga zapustil.« Pa tudi popolna vezava na izvoz ne bi bila dobra. Zaradi političnega stanja pri nas so tuji partnerji že sedaj veliko bolj nezaupljivi, težje se odločajo za sklenitev novih poslov, kajti tudi zanje je to velik riziko. »Za to je kriva izključno naša politična situacija,« trdijo v Kometu. Kljub temu da ževeč let Število zaposlenih ostaja nespremenjeno — sedaj je zaposlenih 446 ljudi, v glavnem žensk, od tega 55 v obratu v Starem trgu — pa z modernizacijo opreme in organizacijo dela povečujejo produktivnost. »Poslujemo sicer pozitivno, vendar nikakor ne moremo govoriti o kakšnih velikih rezultatih. Vendar, če se politična situacija ne bo poslabšala, bi moral Komet leto zaključiti pozitivno,« napoveduje novi direktor. Na koncu pa še o plačah: povprečna Kometova plača za april je znašala neto 7.100 dinarjev. a. B. STRANIŠČA — Pred dnevi je p# mamica svojo nadobudnico na tor®: slaščičarno gostišče na Glavnem trga se rado zgodi, seje punčki sredi slad*': začelo muditi lulat. V kleti, kjer in#1 stišča stranišča, ju je čakalo presen** obliki umazanega in zaudarjajočega’ nišča. Sicer odlična tortica potem enako teknila. Tujci vedo, da so straD^ ogledalo lokalov, nas pa te cvrops*1' vade pretirano še ne obremenjujejo *', da pa nas bo predvideno napcvedaJJJj novno ocenjevanje gostinskih lokaj0', približalo toliko željeni Evropi tud' * zadevi. stavko, če jim vlada ne bo ugodila vih zahtevah. Verjetno zato, ker p#) nik tega sindikata biva v Novem n# sindikat ni bil ustanovljen v presljjjp ampak daleč stran, v Metliki, sm° ^ brali, da stavko napovedujejo d# zdravniki. Očitno je Ljubljani P°v?£s|i) pojmljivo, da bi se kakšna slovel# mogla voditi od kod drugod, n£ ™ prestolnice. Novomeška kronilg ZOBOTREBEC Pred dnevi^ Novomeščan odločil kupiti nekaj ^ v Dolenjkinem Marketu na Cesti I# Prodajalec je očitno ravno prišel z iz ust mu je še gledal zobotrebec. M,, zanjem salame ga je umetelno ustih, nenadoma pa je zobotrebec p° j ustih, nenadoma pa je zobotrettec ra izginil v njih. Kupec seje že ustraši*' , potrebno reševati prodajalca, kiJ0^ zobotrebec, a ta se je nenadoma kazal in se, v kupčevo olajšanje namestil v kotičku ust. ..J STAVKA — Osrednji slovenski Delo je prejšnji teden posredoval e0'' grožnji sindikata slovenskih zdravaj^, Ena gospa ugotavlja, da meški lokali dobivajo Ijudsk* a na. Imamo bife Pri treh Pen"u.|* bife Pri Romih, nedavno vomeški inšpektorji Dolenjk11!.^ likatesi na Glavnem trgu nadc Pri podgani. Že vedo, zakaj' KULTURNI VEČEl* NA DVORU DVOR PRI ŽUŽEMBERK — Odbor za železarski m KUD Dvor in KS Žužemberk ij redijo v soboto, 15. junija, 0 uri v domu na Dvoru otvorite slave »Dvor v preteklosti«-bo o izdelkih dvorske voritvi bo o zame _ gerčar, predavala prof. Marjeta gercar, o znamenitostih narav . kulturne dediščine doline pa j inž. arh. Jovo Grobovšek. “ . vanji bosta spremljani z diapo-J ^ Za vse prebivalce gornje doim^ ke Krke bo to lepa priložnost svojo udeležbo na prireditvi « ^ podporo prizadevanjem, da b gocena zbirka železarskih Marjana Marinca ostala na V in da se za to pridobijo PrlIT1 sredstva in prostori. ^ Sprehod po Mctlfj? ut V LEPIH SOCIALISTIČNIH je bilo ukinjenih tudi nekaj osX[0^\ predvsem zato, ker so se vaščan« P ^ ljubili, pa je zalo primanjkov* Tako je bilo na Radoviči, J u80lV(>^ žakovem, v Drašičih in še kje- vpf stavbe so pričele služiti drugim n ali pa so, tako kot na Radovi# prazne. Ob prazne in razpadajo1-0 Ji/ zdaj spotikajo ljudje, ki zdravo jo, s pripombami, da bi se dalo u,f jo, s priponioaini, ua 01 «. »— šole zelo koristno uporabiti: za P° ^ silcev, za obrtnike, ki iščejo pr0S. (jj*1 Svežih zamisli je dovolj in upanj. |rf do pričele besede postajali m 1‘ praznega blebetanja je bilo z d°EDVARD ČRNIČ IZ r0A^ LINE V LJUBLJANI je posla* skemu in metliškemu izvršnem11 ^\f h bii.pjy SitiSni^ktsk« sliki in besedi predstavil lepo*e. ne. Prospekt naj bi zagledal bc * ^P. kladi tri tisoč kosov, veljal pa n Ltu nja, saj vsakdo, kije malce razg > da pride do ustanovitve komis C krat v primeru, ko je treba stv j 3ko'JE PRED KRATK^ii11’', OPOZORILA ali obvestila z#, m Metliki električnega toka, s° ■ prepričani, da seje pričelo "C-stvJJj Od elektrogospodarstva je kraJ 0t)A. vajeno natančnosti in popf^J^ ^ seveda le v primeru, če je ............... -ablF •: ii Y mkov izterjati denar za P0’ iarj> “ vr jo. Kdor misli, da so se elektn f kinilev, ki je nastala bojda ^ ycv obremenitve, "komu opravič' moti. C- s- &■ sr s ji (jrnomaljski drobir VOLUCIJA — V Črnomlju so odi l * °®ok o spremembi in dopolnitvi ■črtan8 ° p'aketa^ občine Črnomelj, v ka-(jc|.m 50 ^tali navedbo, da se plaketa po-drujhl 23 t*°*8°letno izredno uspešno u . noP°litično delo ter za razvoj in noč,1*6 v samouPravnih socialističnih od-v: Novinarko, ki v Dolenjskem listu nim r'Va<< ^rnomaljsko občino, pa za-druoih^ mord tudi menjajo telefonske natočr;i, j 30 * d°gaja, da ima telefonski Je?apisa druga<'no številko, in ne tisto, ki s telefo "a v telefonskem imeniku. Zato je bi biu niranjem več jeze in stroškov, kot rj'0 sicer poi • že ,>t_AzE NA NAPAKE— Dež ka- itrebno. ods0°;'Jlu naPake gradbincev. Tako je niso Dr;rne *e Prepričal, da za Kočevje nje de}(,merne ravne strehe (terase). Zad-njami a|Vje paje Pokazalo, da tudi z grad-Tako n * .Sevanjem cest ni vse v redu. najniži^SlJ,a Pravo jezero ob deževju na ulico in T de*U vezne ceste med Kidričevo nalj ne °.m^^evo cesto. Ponekod pa ka-ulici jn j vode (na primer v Šeškovi Peskom ker so do vrba napolnjeni s munal,.,, rav bilo, če bi se kakšen ko-Kočevju tUd' med dežjem sprehodil po čevPskiEt? uVANJE ZA STARŠE — Ko-"Za na.smUb Star5ev' ki deluje pod geslom trtek oro C^ane 0tr^e dni«, je minuli če-^•bani an,?'ra* Predavanje Marje Strojin nJe je Je star§ev za boljšo šolo«. Predava-30 staršev *n ^ Sa Jc °koli ^gjkTzobotrebci jo !aLL,.GRADU V NAJEM? - Poteka-zasebnim°n H?*? °Winsko skupščino in ribniške *Xx*-ie,jem Arts 0 najemu dela Pravi do unfadu med turistično sezono, se Po sedan ^Ptcmbra. Zasebnik naj bi mitske uT Predlogu nudil v gradu go-organj,: ,“£e ‘n najmanj enkrat na teden SOr>iT»*ulturnozabavn° prireditev. - R KAZANI NISO PRAZNOVALI uradno |cvna skupnost Sodražica ima ^stitev t r8')evn‘ prazn'k 25. maja. V po- Dp| iv®?5ne n' bilo nobene prireditve. "VlnaATESA 'N VIDEOCENTER Prli pr n eJ® Potoku so pred kratkim od-zen teBa ov Jeno trgovino Delikatesa, ra-bo tofj.. j3 *e ^ideocenter. Iger in kruha denar J ov°lj’ nekoliko vprašljiv bo le v LoSlfem — število otrok v vrtcu davne ra ,otoku počasi narašča. Do ne-en °dde|\lri,vc.prostorov Je imelvrtec le dveh |e, ’ zdaJpa 'ma dva. V prvem (do (stareia; **aros,i) je 14 otrok, v drugem Nitei)pa26- dežeiju | A_yiH GOSPODOV — Na pobojih navij® ne sPreniinjajo tako hitro Vpraiapi “"in prepričanj kot v mestu. Na *0v°tom . a*t0.-ie v Loškem Potoku z na-Odgovor;i, ,Var'5 in gospod, je domačin Pa je |uj Lako: »Velikoje tovarišev, nekaj gospodov, a še ti niso tisti pravi. r^Treh rcbanjske iveri konec m ^^E — V Mokronogu bo ležence ,efeca Kresna noč. Doslej je ude-no namUuf pr'reditve že nekajkrat pošte-dan tena c °’tako da se že zdi, kot da na Ce to,*. kresovanja mora liti kot iz škafa. ®it** bot ***** naEva dogodek ne more mi-0bdQbju°,^rozno vplivalo na Trebanjce. V reditey | kovanja imajo oni namreč pri-"avklinK z trebanjskega koša«. Vsemu Na m , 86 vendarle ne bi smeli bati ploh. krev0val r°no5kem gradu bodo namreč znali na 'tudi.darodeji in ti bodo menda ja ti čaral:, pit' zoper dež. Resje sicer, da so kot zj s.ud'na kresovanju, ko je deževalo Pon*^ vendar se govori, da so takrat bešed0 ma “Porabili napačno čarobno lov^IpN — o Agrostroju so nedavn Če bj v -p3 v tej tovarni delavci stavkaj' Varne ,,K.arnu’ bi morda zato, ker je iz totem firm- “^Peljala vojaška vozila in s cvenira 1 v:ie'a nekaj vsaj obljubljenega la. K^grostroj pa transporteijev ne de-spoin lkor se ve, se na tovrstno robo agrovJ*’ v sevniškem koncu. Mogoče ja, (tj ^ bcani ne soglašajo s posli direktor-menda preusmerja v gradbeništvo PSI U IZ NtkŠIH OBČIN Previsoke cene ČRNOMELJ — Za usposobitev obrtne cone v Črnomlju bi potrebovali 20 milijonov dinarjev, a tega denarja seveda nimajo. Zato so se na občini odločili, da bodo šli v postopen odkup in urejanje tega območja, prav sedaj pa se dogovarjajo za odkup sedmih večjih parcel, za katere potrebujejo 5 milijonov dinarjev. Upajo, da bodo s tem uspeli do jeseni. Sicer pa je v Črnomlju naprodaj veliko poslovnih prostorov, ki so v družbeni lasti, a ni prišlo še do nobene kupčije, saj so prodajne cene ali najemnine približno tako visoke kot za poslovne prostore v ljubljanskem Centru. Res pa je, daje cene postavil sodno zapriseženi cenilec. Zanimivo je, daje zanimanje za prostore veliko, seveda pa ni nihče pripravljen odšteti tako visoke vsote, kot jo zahtevajo prodajalci. Kot je bilo slišati na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, bodo morali člani tega organa očitno ponovno opraviti razgovor z direktorji podjetij, ki imajo odvečne prostore, ter se dogovoriti za takšen kompromis, da bodo prostori čimprej koristno uporabljeni. Ob tem bodo v podjetjih zagotovo morali nekoliko popustiti s prodajnimi cenami poslovnih prostorov, saj je najbrž zmotno misliti, da se bodo lahko s kupninami rešili finančnih težav. Na izvršnem svetu paje bilo slišati tudi kritiko na račun neprožnosti podjetij — prodajalcev, v katerih so pripravljeni iti v prodajo dela svojega premoženja, niso pa s tem pripravljeni reševati svojih delavcev. Delavce skrbi GG trdi, da neupravičeno • Slovenska duša je pred ocepitvijo vse kaj drugega kot pogumno, veliko srce vojščaka. (B. Jež) KOČEVJE — Več delavcev nekdanjega gozdarskega tozda Transport — Vzdrževanje gradnje nas je zaprosilo, naj bi jim pomagali razčistiti nekatere nejasnosti. Nekateri izmed tistih 60, ki jih je skupaj z objekti prevzela poslovna enota Zastava avta, so izrazili bojazen, da lahko ostanejo brez dela, »ker je bila te dni ena izmed treh hal predana v najem zasebniku Dušanu Smoli«, nekatere izmed tistih 30, ki so tehnološki presežek, pa je zanimalo, kako je z njihovim delom in sploh socialno varnostjo. Za odgovor smo zaprosili Petra Medveda, ki vodi pravne zadeve pri GG Kočevje. Povedal je: Res je, da smo dali tri hale v najem Zastava avtu za dobo 10 let pod pogojem, da zaposli 60 naših delavcev od skupno 90, ki so postali presežek, in da za nas še naprej opravljajo nekatere usluge. Ni res, da bi najstarejša izmed hal bila last kmetijstva, saj seje bivši Agro-servis pred okoli 14 leti z referendumom odločil, da se izloči iz Kmetijskega gosjx>darstva in se skupaj s premoženjem in ljudmi vključi v GG. Zastava avto paje pred kratkim ugotovil, da zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje in storitev ne potrebuje toliko prostorov. Zato je bila sklenjena dopolnilna pogodba, po kateri ostane v najemu Zastava avta tretjina nekdanje Agroservisove hale, ki meri okoli 1.400 kv. m. Preostali dve tretjini paje z najemno pogodbo z dne 20. maja prevzel zasebnik Dušan Smola, in sicer za opravljanje ključavničarskih del. Pogodbo s Smoletom so sklenili zato, ker je bil najugodnejši ponudnik. Tako je Smola prevzel 6 delavcev ob podpisu pogodbe, 4 delavci bodo dobili pri njem delo IO.junija,dvapašedokoncajuni-ja. Tudi preostale delavce, ki so postali presežek, rešujejo skladno s predpisi in kar najbolj humano. J. P. Srečko Matkovič »Družba nas ne sme pozabiti« Bogat program dela invalidskega društva ČRNOMELJ — Poteka deveto leto, odkar je bilo v Črnomlju ustanovljeno društvo invalidov, ki ima danes najbolj obširen program dela v občini, zato dobi tudi največ denarja iz proračuna, a znatno premalo za svoje delo. Na srečo društvom invalidov izdatno pomaga Loterija Slovenije, veliko dela pa sami opravijo prostovoljno. »V našem programu smo dali poudarek socialni dejavnosti, bodisi da gre za nabavo ozimnice, participacijo socialno šibkim pri plačilu stanarine ali zdravljenja v toplicah, obiskujemo invalide, pomagamo jim reševati probleme z zaposlitvijo. Vse to še nekako zmagujemo, največ težav pa imamo z arhitektonskimi ovirami, saj v Črnomlju invalid z vozičkom ne more priti skoraj v nobeno trgovino, na pošto, banko in celo s pločnika na cesto. Ena redkih izjem je pri tem nova poslovna zgradba, v kateri ima sedež SDK, in še nekatere druge ustanove,« pravi Srečko Matkovič, predsednik črnomaljskega invalidskega društva, ki šteje več kot 200 članov. V letošnjem letu si bodo črnomaljski invalidi uredili nov društveni prostor v »beli hiši«, temu primerno pa bodo preuredili tudi vhod in sanitarije za člane, ki so priklenjeni na voziček. Poleg rednih dejavnosti, med katerimi velja omeniti pravno pomoč in delo aktivov invalidov po podjetjih, kjer je veliko delovnih invalidov, imajo črnomaljski invalidi zelo razgibano telesnokulturno dejavnost, zlasti množična rekreacijska tekmovanja v šahu, streljanju, kegljanju. Ne gre pa prezreti nedavnega uspelega srečanja invalidov iz metliške, novomeške, trebanjske, kočevske, ribniške, grosupeljske in črnomaljske občine, ki so ga pripravili Črnomaljci in je bilo najštevilnejše doslej. M. B.-J. DAVEK ZA CESTO OSILNICA — Cesta od Mirtovičev do Osilnice in Zamosta je posodobljena že nekaj let, še vedno pa ni razrešeno lastništvo za zemljo, po kateri poteka razširjena cesta. Tako krajani še vedno plačujejo davek za zemljo, ki ni -več njihova. Zato se bo že to soboto sestal s prizadetimi krajani predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, da bi vse te zadeve razčistili. Zemljo so za potrebe ceste nekateri krajani darovali brezplačno, drugi zahtevajo v zameno zemljo drugje, tretji pa želijo, da bi jim bila zemlja plačana. Vse to bo zdaj pravično ocenjeno in urejeno. IZ NtkŠIH OBČIN li-iiin S Kakšna bo bodočnost turizma? Podjetje Gostinstvo, dolgoletni nosilec razvoja gostinstva in turizma, naj bi se preoblikovalo — Turistična zveza zares najprimernejša?_ ČRNOMELJ — Podjetje Gostinstvo je od ustanovitve poslovalo na meji rentabilnosti. Uspešnost poslovanja kljub številnim integracijam in kadrovskim zamenjavam ni bila nič boljša, že 20 let pa so po besedah direktoija Gostinstva Valentina Papeža gostinci ugotavljali, da se vlaganje v gostinstvo ne izplača, ker se nikoli ne povrne. V preteklih letih so v Gostinstvu tudi poskušali najti »delničaija«, torej nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti Gostinstvo in s tem skrb za razvoj turizma v deželi ob Kolpi. Toda niti pri Kompasu, Petrolu, Sapu, novomeški Krki in metliški kmetijski zadrugi tega niso bili pripravljeni storiti. Ker nepovratnega denarja za pokrivanje izgub ni več — v Gostinstvu pa ne lanski ne predlanski primanjkljaj nista pokrita — so bili v Gostinstvu primorani sami nekaj storiti. »Prvi ukrep je bil ustaviti ustvarjanje izgube. Obrati v metliški občini, ki so pridelali približno 40 odst. primanjkljaja, so se odcepili, dva največja črnomaljska izgubarja, semiški hotel Smuk in restavracijo Grad, pa smo dali v najem,« pravi Papež. »Seveda se zavedam, da bi se razvoj gostinstva in turizma pri nas moral premakniti iz desetletnega mrtvila, morali pa bi poiskati takšno organizacijsko obliko, ki bi bila čimbolj podobna pri- OSTREJŠE KAZNI ZA KRŠITELJE RIBNICA — V ribniški občini posvečajo vedno večjo pozornost varstvu okolja. Ugotavljajo namreč, da je onesnaženost okolja in celo pitnih voda vedno večja. V ukrepe za varstvo gotovo sodi tudi predlagani novi predpis —odlok o odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica, ki bo predvidoma sprejet v kratkem. Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravljajo sanitarna, vodnogospodarska, požarna, kmetijska in gozdarska inšpekcija ter miličniki. Ti dajejo tudi predloge za kaznovanje. Kazni znašajo za pravne osebe za hujše prekrške od 10 do 30.000 din. Za prekrške je predvidena tudi kazen za odgovorne osebe v znesku od 1.000 do 5.000 din. V SPOMIN DANILA ZELENA RIBNICA, SENOŽEČE — 13. maja letos je minilo 50 let, odkar je v boju z Italijani v Mali gori pri Ribnici padel Danilo Zelen, eden izmed članov vodstva organizacije TIGR, ki seje že pred vojno upirala fašizmu. Spominu na ta boj in na prvega padlega borca so se najprej poklonili domačini in primorski Slovenci v Ribnici in na Mali gori, 2. junija pa še v Senožečah, kjer je bil Danilo Zelen rojen. Na proslavi v Senožečah na kateri je govoril tudi član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, so odkrili spominsko ploščo padlemu junaku Zelenu. Svečanosti se je udeležila tudi delegacija občinske skupščine Ribnica, ki jo je vodil predsednik občinskega izvršnega sveta Janez. Henigman, v delegaciji pa sta bila še Stanka Rus in Benjamin Henigman. vatnemu lastništvu, vendar bi še vedno zadržala nekatere naloge, ki so skupne vsem in kijih pogojuje enoten prostor. Možne so tri oblike organiziranosti: državno-družbeno podjetje d.o.o., delniška družba ali turistična zveza d.o.o.,« predlaga Papež. Državno-družbeno podjetje je sedanja oblika organiziranosti, ki, kot vse ŠE NAPREJ POPOLDANSKI OBRTNIKI ČRNOMELJ — Tukajšnji obrtniki so, kot je bilo slišati na zadnji seji občinske skupščine, zagrozili, da bodo začeli stavkati, če v črnomaljski občini čim prej ne ukinejo popoldanske obrti, saj za vse ni dovolj dela in rednim obrtnikom ga je že začelo primanjkovati. Vendar odgovorni v občini pojasnjujejo, da ukinitev ni mogoča, kajti tudi po novih predpisih veljajo dovoljenja za popoldanske obrtnike, vendar najdlje tri leta, potem se morajo ali odločiti za redno obrt ali pa obrtniško delo opustiti. Očitno pa med črnomaljskimi obrtniki obstajata dve struji, in medtem ko se ena zavzema za odpravo »popoldan-cev«, je drugi, kot je povedal predstavnik obrtnikov v izvršnem svetu, prav, da so tudi popoldanski obrtniki, ki se v času, preden se odločijo za redno obrt, temeljito usposobijo. Ob vsem tem je res tudi, da so popoldanski obrtniki praviloma nekje zaposleni, njihova podjetja pa svojemu delavcu dovolijo ali ne, da sedi na dveh stolčkih hkrati. KONFERENCA SDP KOČEVJE — Kočevska Stranka demokratične prenove se pripravlja na volilno konferenco, ki bo konec junija, je povedal sekretar predsedstva OK SDP Kočevje Dušan Zamida. Dodal je, daje delo organizacije usmerjeno predvsem na delo v občinski skupščini in poslanskem klubu. Imajo okoli 200 članov, med njimi tudi več mladih in takih, ki prej niso bili nikoli člani ZK. Po krajevnih skupnostih bodo organizirali krajevne konference SDP, v mestu Kočevju, kjer je članov največ, pa bo mestni svet krajevnih konferenc. Sekretar Zamida je poudaril, da ne obsojajo bivših članov, ki so se včlanili v ZK le zato, da bi napredovali. Zamerijo pa vsem tistim, ki so bili včasih člani ZK, zdaj pa po organizaciji »zlivajo gnojnico«. Prenova šole se nadaljuje Doslej usposobljen učni del v prvem nadstropju — Na vrsti pritličje z zbornico in pisarnami ter vhodom SODRAŽICA — Pred dobrim letom so osnovno šolo v Sodražici začeli temeljito prenavljati. Do 10. septembra so usposobili del šole tako, da se je lahko začel pouk, razna dela pa so nato nadaljevali še do decembra. Na vprašanje, kako kaže z nadaljevanjem obnove, je ravnatelj šole Jože Košmrlj povedal: Otroci vedo za prisilne dopuste Zapoznelo sprejemanje socialne zakonodaje in praksa »na terenu« — Letos več vlog za dodelitev družbene pomoči otrokom — Mesečno za okrog 900 tisočakov TREBNJE — Ker je republiška skupščina z zamudo sprejela zakon o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic, tudi trebanjski Center za socialno delo ni mogel pravočasno določiti števila in višine nekaterih socialnih prejemkov, kijih dobivajo upravičenci v občini. Socialna ustanova računa, da bo to naredila v kratkem. Verjetno posebej težko čaka na omenjeno odločitev Centra nekaj čez 900 prosilcev, kije vložilo vloge za pomoč. Prejšnji teden so našteli v Centru za socialno delo 131 dopisov iz družin, ki so zaprosile za delno nadomestitev stanarin. S 780 vlogami pa se občani obračajo na socialno službo po družbeno pomoč za otroke, se pravi t. i. otroški dodatek. Zanj je samo po prvem maju 'zaprosilo okrog 200 staršev. Če gre soditi po številu prispelih vlog za omenjeni vrsti socialne pomoči, je življenje dosti težje kot lani, saj je prosilcev več, kot jih je bilo pred letom. Nedvomno se v tem odraža tudi število delavcev, ki so se znašli na prisilnem dopustu ali zavodu za zaposlovanje in iz družinskega proračuna vse teže plačuje- jo otrokov zdrav razvoj. Ob teh nihanjih pa so nekateri otroci prenehali dobivati »doklade«, ker so starši zaslužili »preveč«. Otroški dodatek je v občini doslej prejemalo 59 otrok v 36 upokojenskih družinah, in sicer je v denarju to pomenilo skupno okrog 45,7 tisoč din mesečno. Poleg tega je »doklado« prejemalo 83 otrok staršev, ki so bodisi zaposleni pri obrtnikih bodisi iskalci zaposlitve. Tem otrokom so izplačali na mesec skupno nekaj prek 63,6 tisoč din. Za 103 otroke in 42 kmečkih družin so mesečno izplačevali okrog 87,4 tisoč din. Med prejemniki je bilo veliko, 979, otrok, katerih starši so zaposleni v družbenih podjetjih. Na te naslove so v občini mesečno izplačali nekaj čez 637 tisoč din otroškega dodatka. Glede na socialno stanje je Center izbral 39 družin, kamor so za otroke dajali poleg dodatka v gotovini tudi drugo, npr. bone za prehrano in šolske potrebščine. Podobno velja tudi v primeru otrok, ki so v zavodih ali v rejništvu. Spričo pogostih domnev, da imajo romski otroci protekcijo pri dodatkih. Center za so- • Otrokom obrtnikov praviloma ne dajejo omenjenega dodatka. V občini so glede na merila naredili izjemo pri dveh obrtnikih. cialno delo pojasnjuje, da Romom dajo naročilnico za hrano namesto gotovine. Pomoči ne dobijo, če otrok nc pošiljajo v šolo, »doklade« pa jim tudi ne nakazujejo med počitnicami. Po podatkih za letošnji april so v obliki družbene pomoči otrokom mesečno izplačali skupno nekaj prek 924,6 tisoč din. M. LUZAR kaže, ni bila ravno najuspešnejša. Tudi za delniško družbo je po Papeževih besedah kaj malo možnosti, saj bi bilo težko dobiti delničaije. Nekateri so sicer zainteresirani, a bi prevzeli le del podjetja, največ zanimanja pa je za viniški kamp. Po Papeževem prepričanju ima še največ možnosti turistična zveza, vendar bi z njeno ustanovitvijo morali oddati v najem še vse preostale obrate • Na občinskem izvršnem svetu so menili, da bi morali v gostinstvu pripraviti več različnih možnih predlogov, seveda takšnih, da Gostinstvo ne bi delalo izgube. Sicer pa pri lastninjenju očitno manjka en člen, da bi bilo vse bolj jasno, vendar na republiški skupščini o tem še niso rekli zadnje besede. Slišati pa je bilo tudi, da pravno sicer drži, da turistična zveza pobira najemnino od lokalov, logično pa ni, kajti zveza nqj bi živela od plačila uslug, ki bi jih naredila za svoje članice. Gostinstva. Zveza bi imela 3 ali 4 zaposlene, ki bi svojo eksistenco delno pokrivali iz najemnine, ostali zaslužek pa bi si morali zagotoviti na trgu. Po oceni bi turistični zvezi od najemnine ostala celotna amortizacija, ki bi znašala okrog 500 tisočakov, ta denar pa bi zveza namenja za skupne turistične projekte v občini. M. BEZEK-JAKŠE »Zvedeli smo, da je zagotovljen denar za dokončanje pritličja šole, kjer bo poleg glavnega vhoda in šolske avle še zbornica in druge pisarne ter sanitarije, zadaj pa bo še izhod na šolska igrišča, uredili bodo tudi odtoke in fasado. Vse to bo stalo okoli 1,2 milijona dinaijev. V naslednjih dveh letih je predvidena še ureditev telovadnice, specialnih učilnic, sanitarij in kleti. Zdaj delamo v nemogočih prostorih, saj smo si pisarne uredili kar v bivših kabinetih, vhod v šolo sploh ni zaprt, ker ni dokončan, itd.« Šolo obiskuje zadnja leta okoli 265 do 268 učencev —večina je vozačev — ki pa so tudi letos, kljub težkim razmeram, saj je šolska stavba v temeljitem prenavljanju, dosegli na raznih tekmovanjih lepe uspehe. Tako sta učenki te šole Karmen Vesel in Polona Vesel občinski prvakinji v matematiki oz. nemščini, lep uspeh pa sta dosegli tudi na republiškem tekmovanju. Razen tega so bili učenci uspešni še na regijskih, občinskih in drugih tekmovanjih v kemiji, prometnem znanju, veseli šoli itd. Med učenci je veliko zanimanja za računalništvo, vendar v tem šolskem letu tega pouka niso imeli, ker zaradi preurejanja šole ni bilo primernega prostora. j. p. ŠE PROSTA MESTA TREBNJE — Občinski odbor RK Trebnje ima na voljo še okrog 20 prostih mest za letovanje otrok na Debelem rtiču. Za otroško kolonijo, ki bo od 20. do 27. julija, so starši doslej prijavili 30 otrok. Polna cena letovanja znaša zdaj okrog 3.000 din in je tako nekaj višja od prvotno predvidene. Znesek bodo starši lahko poravnali v dveh obrokih. Bistrica močnejša od ljudi Most čeznjo bo DRAGA PRI ŠENTRUPERTU — Skupina prebivalcev tu gradi most na rečici Bistrici in si tako dela bližnjico na poti med Drago, Homom, Ravnami in seveda tudi drugimi kraji in območji, če pogledamo širše. Z mostom, dolgim 12 in širokim 5 metrov, se bodo otresli nekaj kilometrov odvečne poti, toda še naprej jih bo skrbelo, koliko zemlje bo odnesla agresivna Bistrica. Njena voda namreč vztrajno gloda levo in desno in tako na nekaterih mestih neustavljivo odnaša z bregom tudi travnike. Bistrici bi bili v tem pogledu kos seveda strokovnjaki za hudourniško vodo, teh pa da ni naokoli, je slišati. Pač, prišli so pogledal, priznava Vinko Tomažin, eden od domačinov, ki grade most. »Tudi merili so že in to je bilo do zdaj vse. Sekali smo grmovje, da bi se dalo urediti strugo, vendar je grmovje do zdaj spet zraslo,« pove Tomažin in pristavi, da so lastniki parcel ob Bistrici malce razočarani in nejevoljni, ker ni nikogar blizu ob tej njihovi stalni nesreči. Kaj ob vsem tem menijo v novomeškem Vodnogospodarskem podjetju, ki je glede na dejavnost pravi naslov za omenjene klice v sili? Predvsem to, da imajo premalo denarja za vse tiste posege, ki bi jih morali opraviti tako rekoč nujno v preštevilnih strugah na svojem zelo širokem območju. Zato so prisiljeni Vinko Tomažin vedno znova tehtati, katere struge in katere odseke na njih naj s pičlim denarjem uredijo, da bodo kar največ ljudi obvarovali težav, nevarnosti in posledic, povezanih s preobilnimi vodami. V VGP torej pravijo, da bo Bistrica sicer še naprej na spisku nujnih nalog, vendar se ne ve, kdaj bo dovolj denarja za ureditev njenih odsekov, ki so najbolj izpostavljeni dežju. Da bi Bistrica lažje počakala tovrstnih boljših časov, lahko menda nekaj prispevajo tudi domačini. Slišati je namreč, da nekateri odvažajo prod iz rečne struge. Taki izkopi pa samo pomagajo deroči vodi, da odnese nove kubike nc le dna, ampak tudi travnikov na bregu. M. LUZAR m II IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Male živali bo odslej mnogo lažje zdraviti Prenovljena veterinarska postaja v Brežicah BREŽICE — Včeraj so v Brežicah odprli prenovljeni objekt veterinarske postaje. V njem so razširili in posodobili ambulanto za male živali, ki jim bo odslej omogočala tudi izvajanje zahtevnejših kirurških in zdravstvenih posegov. V prenovljeni stavbi bo začela delati tudi prva veterinarska rentgenska postaja v dolenjsko-posavski regiji, ki je sicer redkost tudi v slovenskem merilu. V Dolenjsko-posavskem veterinarskem zavodu se zavedajo, da je za napredek stroke poleg znanja potrebna tudi sodobna oprema, vendar je kljub vsemu še niso uspeli priskrbeti v celoti. Delujejo namreč na področju sedmih občin in naložbe bi bile potrebne prav v vsaki. Objekt, ki so ga slovesno predali namenu včeraj, je največ, kar so v tem trenutku zmogli sami. Za vse ostale načrte pričakujejo razumevanje in pomoč v brežiški občini in tudi širše. Njihovi cilji za posavsko regijo so veliki, saj želijo nuditi specialistične storitve za vse vrste malin živali. Prenovljeni objekt jim omogoča razvoj stacionarnega zdravljenja bolnih živali in prav tako nujne trgovine s pestro ponudbo zdravil, dodatkov, opreme in lepotilnih sredstev. K visokemu turizmu, ki se razvija v občini, bi gotovo sodil tudi objekt s hotelsko oskrbo za hišne ljubljence tujih in domačih turistov. B. D.-G NEKATERI STOJIJO OB STRANI SEVNICA — Na zboru krajanov Drožanjske ceste je predsednik gradbenega odbora za napeljavo javne razsvet- • Ijave Franc Novšak povedal, daje treba opraviti še 280 udarniških ur, zbrati pa bo treba še nekaj denarja. Krajani, zlasti upokojenci, so se jezili, ker ne sodelujejo pri akciji niti niso plačali prispevka nekateri sicer dobro situirani gospodje. Zahtevali so, da le-te opozorijo, sicer pa naj odbor javno objavi, kdo stalno minira akcije. Predsednik sveta KS Sevnica Oton Šket in tajnik te KS Stane Šeško sta krajane seznanila z osnutkom programa za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Z NEZAPOSLENIMI O MOŽNI ZAPOSLITVI SEVNICA — Republiški zavod za zaposlovanje — enota Sevnica vabi nezaposlene osebe na sestanke, ki bodo v Sevnici 18., v Krškem 20. in v Brežicah 21. junija (ure bodo navedene na osebnih vabilih). Na njih se bodo z zaiteresiranimi pogovorili o morebitnem dodatnem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev nove zaposlitve. Vabljeni! V soboto spet ansambli pred blagovnico Tokrat že sedmič BREŽICE — V soboto ob 10. uri se bo pričela tradicionalna prireditev z domačimi ansambli narodnozabavne glasbe pred blagovnico v Brežicah. Letošnje srečanje, ki je že sedmo po vrsti, so naslovili »Po domače«. Nastopili bodo ansambli Ivana Puglja, Franca Flere-ta, Vikija Ašiča, Draga Elikana, Tonija Savnika, Franca Vegla, gorenjski kvintet »As«, Kapelski muzikantje, Dobri prijatelji in pevec Jože Skubic. Program bo povezoval priljubljeni humorist Jaka Šrauf-ciger. Kot pravi Lojze Ogorevc, organizator glasbenega dela prireditve, je med ansambli veliko zanimanja za brežiško srečanje, vendar si mnogi izmed njih želijo dobiti povrnjene vsaj stroške nastopa. To pa žal ne gre, saj velja pravilo, da prav vsi nastopajo samo zaradi lastne reklame. »Prireditev se je začela, ko smo pred 7 leti v naši blagovnici organizirali prodajno razstavo glasbnih inštrumentov, ozvočenja itd. Razstavni oddelek je obratoval ves mesec in tako smo prišli na idejo, da bi Lojze Ogorevc ob sobotah prodajo popestrili še z domačimi narodnozabavnimi ansambli. Ideja majskih srečanj pred blagovnico seje ohranila, pridružila sc ji je še gostinska ponudba naše restavaracije in po nekaj letih tudi trgovska ponudba na stojnicah pred blagovnico,« je povedal Lojze Ogorevc. Prireditev z ansambli pred brežiško blagovnico je že uveljavljena v vsakoletnem programu občinskih turističnih prireditev. Je odprta za vse, brez. vstopnine in brez posebnih finančnih obveznosti, zato si tudi letos obetajo dober obisk. Čeprav so si doslej najbolj meli roke gostinci, se danes ob vse močnejši konkurenci splača potruditi tudi trgovini, saj bodo zadovoljni kupci tudi ob drugih dneh raje prišli kupovat v blagovnico. B. D.-G. Brežiško gospodarstvo na konju? Nekateri mu napovedujejo skorajšnji razcvet — Kaj pravijo številke? BREŽICE — Vodstvo brežiškega izvršnega sveta trdi, da so gospodarski rezultati v občini naravnost presenetljivi. Osebna poraba je realno padla, kar je nedvomno posledica prav tako realnega padca osebnih dohodkov. Toda če je verjeti podatkom, se število nezaposlenih vendarle ni tako zelo povečala, kot smo napovedovali lansko leto. Število prijavljenih brezposelnih nesrečnikov je namreč narastlo samo za 123, ob koncu leta pa se je naraščanje celo povsem umirilo. Po zadnjih podatkih je na čakanju okrog dvesto delavcev, ki se jim bodo kmalu pridružili še nekateri iz Gozdnega gospodarstva in obrata Adrie. Že v letu 1989 se je občina po proizvodu na prebivalca prebila na 49. mesto v republiki, to je kar za 10 mest navzgor. Tudi podatki za leto 1990 in tudi za prvo tretjino letošnjega leta kažejo, da je brežiško gospodarstvo boljše od slovenskega povprečja. Neto akumula-tivnost je bila večja od izgub, medtem ko je bila v republiškem povprečju kar 5-krat nižja. Fizični obseg proizvodnje je porastel za 10 odst., v slovenskem gospodarstvu pa je na splošno padel. V občini tudi ni omembe vrednega VELIK PRIHRANEK S PREDELAVO PAPIRJA KRŠKO — V skupščinskih klopeh je bila nedavno izrečena tudi pobuda o reciklaži starega papirja, saj že ena tona te odpadne surovine lahko prihrani 5,3 kubikov lesa, ob tem pa še 4.000 kWh električne energije in 28.000 litrov vode, ki bi jih porabili za predelavo lesa v papir. Zaradi varčevanja in ohranjanja narave bi bilo zato nujno potrebno bolj organizirano pristopiti k odkupu in zbiranju starega papirja. Danes se namreč prodaja ne splača več niti požrtovalnim osnovnošolcem, poleg tega pa nikjer ni niti posebnih kontejnerjev, v katere bi lahko občani odlagali papir. Celo pred tovarno Videm, kjer je nekoč že stal tak kontejner, ga danes ni več. podjetja, ki bi bilo v stečaju, zato pa je kar nekaj takih, ki zelo dobro poslujejo. Naj navedemo samo Vino Bizeljsko-Brežice, Terme Čatež in Agraria cvetje. Poleg tega raste še vrsta zasebnih podjetij, uspešnih obrtnikov in tudi kmetov, ki imajo trenutno pri službi za pospeševanje kmetijstvli vloženih kar 35 projektov za razvoj. Od 130 lani ustanovljenih zasebnih podjetij, med katerimi je največ trgovskih, jih okrog 100 tudi dejansko posluje. , Medtem ko seje lansko leto posredno ali neposredno v gospodarstvo vrnilo več kot 70 odst. občinskega proračuna, naj bi bil letos ta odstotek še višji. Tako naj bi okrog 20 milijonov proračunskih dinaijev usmerili neposredno nazaj v gospodarstvo. Tokrat ne v obli- MIMO JE PRAZNIK KS BRESTANICA BRESTANICA — Ob prazniku KS Brestanica 7. juniju so se v tem kraju ves teden vrstile prireditve. V sredo so v domači osnovni šoli priredili občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, v petek pa so obeležili dan osnovne šole. Praznični teden so zaokrožili s teniškim turniijem, s svečanostjo ob 100-letnici čitalnice v knjižnici ter s sobotno zaključno prireditvijo ob prazniku krajevne skupnosti. ki nepovratnih sredstev, temveč s krediti po zelo ugodni obrestni meri, saj so presodili, da je to veliko bolj gospodarno. Izvršni svet že pripravlja predlog odloka s kriteriji za dodelitev sredstev za gospodarski razvoj. Poleg tega v občini pospešeno pripravljajo tudi prostorske akte, ki so temelj novih projektov za razvoj gospodarstva. B. D.-G. NOVOMEŠKI SIMFONIKI GOSTUJEJO V BREŽICAH BREŽICE — Na povabilo tukajšnje glasbene šole bo v četrtek, 20. junija, v Brežicah gostoval Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja. Orkester se bo brežiškemu občinstvu predstavil s programom, ki ga je pripravil za svoj prvi celovečerni koncert 22. aprila letos v novomeški frančiškanski cerkvi. V času od 25. maja do 5. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Milka Šetinc iz Mihalovca — deklico, Jožefa Ulčnik iz Zagaja — Jožico, Jožefa Terezija Novšak iz Sevnice — dečka, Marta Reberšak iz Brežic — Uroša, Stanislava Molan iz Bu-koška — Marka, Vladka Molan iz Silovca — Valentino, Tonika Kodrič iz Šutne — Gregorja, Branka Kodrič iz Velike vasi — Roka, Marta Kodrič iz Črešnjic — Barbaro, Marica Rajterč iz Orešja — dečka, Barije Asani iz Brežic — Mlanoro, Renata Blatnik iz Leskovca — Marušo in Stanka Kukovičič z Malega Kamna — Nejca. Čestitamo! Kaj je izzvalo stečaj Opreme? Ne slabo poslovanje, prej želja, da se znebijo »odvečnih« delavcev KRŠKO — Sopovo podjetje Oprema je v stečajnem postopku, vendar pa so krški sindikalisti zaenkrat še kar zadovoljni z dosedanjim potekom dogodkov. Ni namreč veliko manjkalo, da bi po nepotrebno izzvanem stečaju registrirali povsem novo firmo, v kateri bi okrog dvajset izbrancev kapitaliziralo svoj delež preko Zavoda za zaposlovanje in ga vložilo v podjetje. S tem bi postali solastniki firme, ki bi bila že od začetka v pretežno zasebni lastnini, pozneje pa bi prišla v roke le nekaj ljudi. Tako vsaj sodi Marjan Urbanč iz krških svobodnih sindikatov. Meni, daje bila firma blokirana le zaradi tega, ker je poslovala preko posebnega podjetja, v katerem je tudi sama imela polovičen delež. Tudi po podatkih SDK stečaj ni bil potreben, saj so nekatera podjetja v občini že dalj časa v bistveno slabšem položaju, pa si še vedno prizadevajo za rešitev in nekako gospodarijo. »Osnovni namen stečaja je bil znebiti se odvečnih delavcev, predvsem delovnih invalidov in drugih, ki so sicer z zakonom zaščiteni. Menim pa, da zaradi tega ne bi bilo potrebno izpeljati stečaja, saj obstajajo zakoniti postopki. Stečaj je Boštanjčani o jutrišnjem dnevu V nedeljo v KS Boštanj referendum o 1,5-odst. samoprispevku 1991 — 1996 bil sicer uveden, a smo kljub vsemu do- • V sindikatu imajo ob stečajnem postopku še precej pripomb, zato bodo sklicali sestanek svojih članov, ki so zaposleni v Šopu. Zahtevali bodo, da se delavcem izplačajo osebni dohodki za maj, da jim preko obveznic poravnajo tudi potne stroške in regres za prehrano ter izplačajo regres za letni dopust. Prav tako bodo zahtevali izplačilo razlike pri osebnih dohodkih od 70 do 100 odst., ki so nastale zaradi čakanja na domu in razlike zaradi izplačevanja zajamčenih osebnih dohodkov v času blokade. Delavcem naj bi izborili tudi podelitev jubilejnih nagrad in izterjali vse obresti na nepravočasno plačane zneske. segli, da bo Oprema ostala družbeno podjetje. Število zaposlenih se bo seveda bistveno zmanjšalo. Pred stečajem je bilo v Krškem zaposlenih 280 delavcev, v ljubljanskem biroju pa še 110. Stečajni upravitelj je za zadnja dela poklical okrog 90 delavcev, ostali so doma. Pričakujemo, da bo prisilna poravnava v začetku septembra in da bo po njej proizvodnja spet stekla. V Krškem naj bi takrat zaposlili 150 do 200 delavcev, v Ljubljani pa še 60,« pravi Urbanč. B. D.-G. BOŠTANJ — Zdaj je že povsem jasno, da se bodo v boštanjski krajevni skupnosti krajani 16. junija na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka, s katerim naj bi v petih letih zbrali okrog 6 milijonov dinaijev, vrednost v natančnem programu opredeljenih del pa je za več kot trikrat večja. So pač stvari, ki si jih v življenju ni moč privoščiti z enkratnim prispevkom iz žepa. Tudi Boštanjčani že vrsto let upoštevajo to realnost in z denarjem, ki se nateka od samoprispevka, ravnajo bolj smotrno kot marsikakšno podjetje ali celo banka. Zatorej poskrbijo, da ljudem natočijo čistega vina. To so naredili tudi tokrat, ko so krajanom na zborih in z brošuro, ki jo je uredil Alfred Železnik, najprej izčrpno poročali o uresničitvi programa preteklega samoprispevka, pred 16. junijem pa bodo vsa gospodinjstva dobila v roke še drugo, brošurico s cilji novega samoprispevka. V tej je tudi izjava predsednika sev-niške vlade Marjana Kurnika, ki pravi, da so se krajani KS Boštanj vedno znali organizirati in izvesti prenekatero naložbo. »Razen zagotavljanja denatja ima akcija samoprispevka še druge ugodne učinke. Prav gotovo se s pripravo programa del, ki mora dobiti najširšo podporo na referendumu, doseže predvsem enakomeren in pravičen razvoj infrastrukture na območju celotne krajevne skupnosti,« pravi med drugim Kurnik in obljublja, da bodo na občini tudi v prihodnje podpirali programe samoprispevkov. Naj omenimo le nekatere pridobitve, za katere naj bi v 12 vaških odborih (VO) namenili največ denarja: VO Log (brv, pločnik, javna razsvetljava), VO Lukovec (brv, izgradnja večnamenskega prostora, gasilska orodjarna), VO Jablanica (asfaltiranje cest Jablanica — Zavine — Novi Grad — Brezovica — Jablanica — Škulj), VO Šmarčna (zaporni asfaltni sloj, ureditev gornjih prostorov gasilskega doma), VO Radna (brv, plin), VO Kompolje (cesti Mrto-vec in Lisičje jame, dokončanje doma ter ceste Kompolje — Dvorec — Šmarčna), VO Križ (dokončanje rekonstrukcije ceste Telče — Plavne, napeljava vodovoda Kovačev hrib, asfaltiranje ceste Telče — Križ), VO Jože Železnik, predsednik skupščine KS Boštanj Konjsko (brv, cesta Radna — Konjsko — Laze), VO Gabetje (vodovod Jelovec, asfalt Gaberje), VO Apnenik (vodovod, rekonstrukcija ceste Apnenik), VO Vrh (asfaltiranje ceste Okič, cesta Vrh) in VO Boštanj (brv, plin), »Referendum je izziv tudi za številna društva v naši krajevni skupnosti, saj smo za njihove dejavnosti namenili 200.000 dinarjev,« pravi predsednik sveta KS Jure Šlogar. Predsednik GD Boštanj Jože Udovč pa se zahvaljuje krajanom za dosedanje razumevanje in pomoč, saj so s prejšnjim samoprispevkom omogočili nakup avtocisternc, brez katere si ne morejo več predstavljati učinkovitega posredovanja ob raznih nesrečah in oskrbe s pitno vodo v sušnih obdobjih. »Prepričan sem, da bodo krajani tudi na nedeljskem referendumu glasovali za samoprispevek, s tem pa tudi omogočili uresničitev programa našega gasilskega društva, da bomo čimprej prišli do prepotrebnega novega kombija.« P. PERC RECITAL OB 400. OBLETNICI GALLUSOVE SMRTI SEVNICA — V Lutrovi kleti pri sevniškem gradu bo v petek, 14. junija, ob 20. uri recital v počastitev 400. obletnice Gallusove smrti in 120. obletnice smrti pesnika Antona Umka-Okiškega. Nastopili bodo gledališki igralec Ivo Ban, ženski oktet Brestanica in oktet Boštanjski fantje. PESTRO OB KRŠKEM KRAJEVNEM PRAZNIKU KRŠKO — V tem tednu praznuje svoj krajevni praznik KS Krško. V njegovo počastitev bo že jutri ob 17. uri koncert učencev glasbene šole Krško, le dve uri pozneje pa še svečana seja skupščine s podelitvijo plaket krajevne skupnosti. Zlato plaketo bo prejel Slavko Šribar, srebrno bodo podelili Štefanu Šunti, Rudiju Dimcu, OŠ Mihajla Rostoharja in Labodu »Libna«. Bronasti plaketi KS Krško bosta namenjeni Nataliji Repec in Plesnemu društvu Videm. S tem pa prireditev ob krajevnem prazniku še ne bo konec, saj se bo že v soboto ob 10. uri dopoldne začel veslaški spust od Sevnice do Krškega s ciljem ob 11.30 pri Jermanovi skali. Ob 19. uri bo koncertni večer v krškem kulturnem domu, kjer bosta gostovala Branka Brezavšček in Brine Jež-Brezavšček (violina in klavir). V torek zjutraj bodo na OŠ Jurija Dalmatina organizirali likovno kolonijo in ob 12. odprli še razstavo. Jutri teden ob 18. uri bo pihalni orkester »Videm« priredil promenadni koncert po starem delu mesta, dan pozneje ob isti uri pa bodo planinci društva »Videm« organizirali »Kresno noč« na Libni. Istočasno se bo na igrišču krške srednje šole začelo družabno srečanje krajanov, medtem ko bo uro pozneje v športni dvorani v Leskovcu Šhow program plesnega studia »Videm«. ZA ČETRTINO MANJ DENARJA ZA STRANKE SEVNICA — Pri Koaliciji Demosa in Liberalno-demokratske stranke v Sevnici so izračunali, da je bivša OK SZDL dobila v letu preveč denarja, zato so od občinske vlade zahtevali, naj popravi napako. Izvršni svet je sklenil, da bodo za izenačitev končnega dotiranja strank v letu 1990 iz sredstev občinskih upravnih organov izdvojili 56.715 din in revalorizirali z novim tečajem marke, kar znese 105.328 din. Revalorizirana sredstva bodo nakazali koaliciji v višini 58.368 din, SDP pa 46.960 din. Dvanajstine, namenjene v proračunu za financiranje strank v letu 1991, bodo od 1. junija za četrtino manjše. Teh 25 odstotkov od dotacije strank bodo namenili razvoju podjetništva in obrti v občini, kar je že tudi pred časom predlagala koalicija na seji občinske skupščine, a tedaj ni dobila zadostne podpore. KOLESARSKI TABOR IN RAFTING SEVNICA — Mladinski odsek Planinskega društva Lisca, Sevnica — Krško vabi kolesarske navdušence na kolesarski tabor, ki bo od 17. do 24. avgusta. Udeleženci tabora bodo prekolesarili Koroško, Rezijo in dolino Soče, kjer bo organiziran tudi rafting na reki Soči. Ker bo pot dolga približno 450 km, bo potrebno poleg obilo dobre volje udeležencev tabora tudi, da bodo opremljeni s primernimi kolesi s prestavami, manjkati pa seveda ne bi smelo niti fizične kondicije. Prijave zbirata Aleš Gunstek in Stojan Anzelc do 30. junija. V POČASTITEV SLOVENSKE DRŽAVNOSTI SEVNICA — Sevniška liberalnodemokratska stranka načrtuje skupaj s taborniškim odredom Treh smrek iz Sevnice 28. junija prireditev v počastitev slovenske državnosti. Prireditev — o njej bomo še podrobneje pisali — bo na prostem, in sicer pred taborniškim domom v Sevnici, sodelovalo pa bo več zabavnih ansamblov. Novo v Brežicah^) USTREZNO — Ko so delegati brežiš-ce občinske skupščine tajno glasovali 0 ne)zaupnici predsednikom svojih trsi1 t borov, so se morali ločiti v tri proštom jedilnico, TV sobo in v trim kabinet. 0 pripadnosti posameznih prostorov ni bilo nobenih dvomov. Združeno delo, ki Jc vedno bolj revno in kmalu ne bo moglo niti prehraniti svojih delavcev, seje name-stilo v jedilnico. Zal je bil tudi ta korak obupa zastonj, saj kuharice niso delale. Z* zbor KS, ki se je zbral v TV sobi, so b«1 tenis udarci naše Monike Seleš gotovo bolj zanimivi, ali pa vsaj bolj jasni, kot p* tako zasedanje njihove lastne skupščine.v trim kabinetu dijaškega doma je osla1 družbenopolitični zbor. Prostor je bil 4°" volj velik in ustrezen tudi za podtikanja velike politične manevre in še kakšno p°" dobno telovadbo. NAJSTAREJŠI — Predsedujoči župan Ivan Tomše je delegatom predlagam da bi v bodoče seje skupščine vodil najstarejši občan. Pri tem se mu je seveda za«j klo, saj je mislil delegata. A še hitrejši oj1 njega je bil najstarejši delegat Ivan Živio-Zupanovi pomoti in misli na dolgo živjf nje seje veselo muzal ter pribil: »Mogc-f kdaj!« Zakaj pa ne, delegati se v dolg'11 urah sejanja tako utrdijo (nekateri utrudi" jo, drugi spočijejo), da bo kateri izm80 njih z lahkoto dosegel visoko starost. ZAUPNICA — Občinski izvršni svd je postavil pred delegate vprašanje zaup; niče. Kaj je s tem želel doseči? Neka«0 menijo, da je občinska vlada na ta nacij! hotela preprečiti, da bi delegati razreši11 samo nekatere člane, šli so torej na takU( ko: Vsi ali nobeden. Delegati so se odlov11 za vse. Prej kot zaupnico bi občinskemu izvršnemu svetu raje prisolili zaušnico! • Kmalu se zaradi denarja ne bo vd splačalo hoditi v službo. (J. K*-menčič) • Smehljaj je najkrajša razdalja ljudmi (Borge) • Dva lahko hkrati pojeta, ne pa govorita S Krške novice _______________ VOJNA — Kdo se še sploh spomni, kakšne vojne so se igrali naši starši? Gotovo je samo, da so se igrali. Tako kot smo* mi pretepali v igri »Nemci in partizani*-Danes so te igre postale staromodne. " nekaj časa preživete, otroška domišljija p* je ostala. Še naprej se gredo vojne, a take. ki so našim današnjim dogajanjem velik0 bliže. Ne boste verjeli — zadnjič je tretje-šolec našemu časopisu izdal skrivnost. N* njihovi šoli se gredo »Hrvate in Srbe-^P8 * tudi »Slovence in Srbe«. Pri tem se seveda ne delijo strogo po nacionalnosti, saj le Srbov premalo, zalo mora vedno Uiko tudi kakšen Slovenec zaigrati Srba. KakoJ0 v otroški vojni odnese, nismo poizvedovali. PREGANJAVICA — Nič hudega sluteč sem (B. G.-D.) prejšnji teden fotografirala delo pri novi bencinski črpalki v Mj škem. Vendar je tudi ta, na prvi pogled čisto nedolžen posel, postal neprijeten-Kar nenadoma seje namreč ob fotoaparatu pojavil delavec in resno zagrozil: »c* bom kje na sliki, te bom sodno pregaja1" Domnevam, da ne zato, ker seje sramov*1 delavske obleke in svojega dela. MITING — Nekaterim Krčanom )e očitno dovolj vsega: groženj s tanki, ne spretne politike, črnih, belih, rdečih 1 kosmatih. Sklenili so organizirati mitm* in so zato obesili čez most pri Vidmu veh transparent. Nič kaj sramežljivo ne vabil na miting, ki bo v nedeljo, 23. junija, n* letališču v Žadovinku. Kljub prizade vn°J sti prirediteljev pa je že vnaprej jasno- 0 radio, televizija in velike časopisne hiše mitingu ne bodo poročale. Ni namreč p°" litični, temveč samo modelarski. Sevniški paberkT} AVTOMOBILI — Tistim poptov,i*J cem, ki se jim zdi, da so bili prikrajšan1 ocenjevanju škode oz. dodeljevanju d bene pomoči po lanskoletnih katastri’ ";u prvonovembrskih poplavah, g*"", ej v nos novi avtomobili bodisi o5 . nih precej precej v nos novi aviomomn duu». -dovancev ali tistih, ki so imeli kaj opra ,j z ocenjevanjem posledic oz. škode za poplav. Pravijo sicer, da je tam, kjfi dim, tudi ogenj, a tudi, da tja razje že zavist pa pogubi človeka! aj KONKURENCA — Najodgovojrg pri sevniškem Merkatorju so zatrd111-^, nimajo prav nič zoper konkurent# sploh, niti tisto, ki prihaja iz zasebnih P dajaln Lucije. Pravijo, da so bili « velikodušni, da so obrtniku oz. podj*10 dali na razpolago svoje prodajalce m P ^ store. Hkrati zasebna konkurenca om° delavcev terja boljše delo, da se bolj P j,, gajajo kupcem tudi z odpiralnim čajj^ trgovin. Seveda bi bila resnica Prece! yjj gačna, če bi zapisali kakšno baze« Merkatoija ali pa tistih, ki P02 nekatere podrobnosti te »zdrave« k°u renče. Mednje spada tudi tista, da *Tv ki so obrnili hrbet Merkatorju, P0* #• kakšni njihovi prodajalni težko priGcj lo do kruha. GASILCI — Z ostalino bivšega sj*^. požarno varnost, ki se zdaj imenuje, bliška uprava za požarno varnost. . posavski in seveda tudi sevniški gas’’ ve. slabe izkušnje. Gasilci na regijskem P tu znova niso imeli možnosti in . .{cd zdraviti direktorja te uprave, ki sej ,^e\ opravičil, a menda ne zato, ^jhod' preveč opravkov s pripravami na o° penzijo. Njegov opus _ živi dalje pred 25 leti je v Novem mestu umrl Mar-jan Kozina Vsredo, 19.junijusebodopolni- J Pctind vaj set let, karje s prizorišča človeškega življenja za vedno odšel skadatelj Marjan Kozina. Življenj-sko izčrpan in bolan je svojo zemeljsko pot končal po dopolnjenem 69. ,u starosti v Novem mestu, kjer se Je ,U(k rodil. Rojstno mesto se mu je "'od drugim oddolžilo tako, da je po nkm imenovalo glasbeno šolo in eno od ulic. Ob Rozinovi smrti so zapisali, da Pomeni njegovo zemeljsko slovo nudo izgubo za slovensko glasbo in slovensko kulturo. Zavedali so se, lahko še bolj obogatil našo skladateljsko zakladnico, kot jo je, soj je imel za to zavidanja vreden oar. Vseeno je veliko ustvaril najpomembnejše pa je to, da je njegov opus danes še prav tako živ in pomemben, kot je bil za skladateljevega življenja Kozina je kompozicijo doštudiral aa Dunaju, iz dirigiranja pa diplomiral i> Pragi Pred vojno je bil korepetitor v ljubljanski Operi, diri-g*nl m direktor Glasbene matice c Mariboru ter docent na glasbeni akademiji v Beogradu, od koder je rut 1943 odšel v partizane. Po vojni Je bil direktor Slovenske filharmo-n,Je in od leta 1950 do 1960profe-sor na A kademiji za glasbo v Ljub-Jani Ze leta 1953 je postal redni jan Slovenske akademije znanosti ,n umetnosti Se prej, leta 1948, so m“ 11 Ljubljani podelili Prešernovo "ogrado. Kozina se je kot skladatelj pokušal približati narodni melodiki ‘l kar je občutno prispevalo Priljubljenosti njegovih del Nje- Marjan Kozina (4. 6.1907 —- 19.6. 1966) gova programsko zamišljena orkestralna dela sodijo med vrhunce slovenske glasbe (Simfonija, Ilova gora. Padlim. Proti morju. Davnina). To velja tudi za njegovo opero Ekvinokcij, ki jo je napisal po Vojnovičevi drami V vokalni glasbi se je posebno odlikoval z Baladami Petriče Kerempuha na Krleževe verze, zelo znana paje tudi njegova Tlaka, s katero je poveličal slovenske kmečke upore. Več Rozinovih zborovskih pesmi se nanaša na partizansko obdobje, rad je skladal na besedila najrazličnejših pesnikov. Kozina pa je tudi znal sukati pero in je marsikaj napisal v besedi Za pomembno strokovno, a poljudno pisano delo šteje knjiga o svetu opere. Njegova humorna natura pa se kaže v zbirki potopisov Veseli potopisi ki ji je pomagata na svetlo prejšnja Dolenjska založba. I.Z Jutri odpirajo 2. belokranjski likovni bienale Sodelovalo bo 22 likov-nikov z okoli 70 deli ČRNOMELJ — Skupina belokranjskih likovnih ustvarjalcev je pripravila 2. belokranjski likovni bienale, ki ga bo jutri, v petek, 14. junija, ob 20. uri v galeriji Miniart odprl predsednik črnomaljske občinske skupščine Martin Janžekovič. Na razstavi bienala bo sodelovalo 22 avtorjev z okoli 70 deli, vsak razstavljavec pa je moral predložiti vsaj eno delo, ustvarjeno na temo belokranjske kulturne dediščine. K sodelovanju so povabili vse v Beli krajini delujoče likovnike in ustvarjalce, ki so po rodu Belokranjci, živijo pa drugje. O Belokranjskem likovnem bienalu kot prireditvi, ki naj bi postala tradicionalna, in o razstavljenih delih ter njihovih avtorjih bo govorila umetnostna zgodovinarka Andreja Brancelj iz Metlike. Razstava 2. belokranjskega likovnega bienala bo v Črnomlju na ogled do 28. junija. Že naslednji dan jo bodo prepeljali v Ljubljano, in sicer v Jožefovo galerijo, katere lastnik je akademski kipar Jože VrMgj iz Črnomlja, eden glavnih pobudnikov za bienale in sploh za poživitev likovnega življenja v Črnomlju. V Ljubljani bo razstava odprta do 20. julija. GLASBENI ZAKLJUČEK LE V ŠENTJERNEJU NOVO MESTO — Glasbena šola Matjana Kozine letos ne bo pripravila običajne letne produkcije v Novem mestu, ampak seje odločila, da bodo javen nastop učencev pripravili le na njenem oddelku v Šentjerneju, in sicer bo to v torek, 18. junija. Bienale pod občinskim okriljem nnfn><0 Suhy predsednik II. bienala slovenske grafike, Marjan Dvornik predsed-* upravnega, Boris Dular pa predsednik organizacijskega odbora — Organiza-—SBS °dPor že obravnaval vsebinski okvir prireditve, Ki bo prihodnje leto vidik ^ MESTO — Če je bil I. beinaie slovenske grafike Otočec iz pravnega v * j*zakonski oziroma nikogaršnji otrok, kar je pri njegovi izpeljavi po-za^.. 0 zaplete in težave, pa to za II. bienale, ki bi moral biti letos, a so ga bit ' ,e**vne8* gmotnega položaja sponzorjev in drugih nerazrešenih pro-v prestavili na prihodnje leto, ne bo več vejjalo. Organizatorji želijo, da bi bil II. bienale slovenske grafike mednarodno obarvan oz. da bi dobil mednarodno veljavo. V ta namen se je pojavila misel, da bi kot goste bienala povabili umetnike iz tujine, in sicer iz šestih evropskih mest po dva. Vsak bi sodeloval s tremi grafičnimi listi in razstava teh (36) grafik bi nedvomno zelo obogatila bienalni program. Računajo, da bi bilo na II. bienalu skupaj s temi predstavljenih okoli 300 grafik. Razmišljajo tudi o možnosti, da bi sadove tega bienala predstavili območju Alpe — Jadran, kazalo pa bi jih vsaj v slovenskem zamejstvu. Po mnenju Marjana Dvornika bo del bienala vsekakor prenesen med Slovence po svetu, in to v mesta, kjer je koncentracija Slovencev največja — v ZDA, Kanadi, Avstraliji. Glavna publikacija Bienala bi bil obsežen katalog — knjiga z reprodukcijami del na glavni razstavi sodelujočih avtorjev, udeležencev natečaja, ki bo kmalu razpisan, s predstavitvijo starejših slovenskih grafikov in seveda s številnimi strokovnimi besedili izpod pe- Obrazi in rože KRŠKO — Galerija Krško je letošnjo razstavno sezono začela dokaj pozno, šele minuli petek, 7. junija, ko so v njej odprli prodajno razstavo portretov in tihožitij akademske slikarke Maje Kocmut iz Maribora. Otvoritveno slovesnost je z glasbo popestril novomeški kitarist Dušan Pavlenič. Dr. Mirko Juteršek je zapisal, da raz-tavljena dela sama dokazujejo slikarki-no željo prenesti bistvo likovnega sporočila v portret. »V kolikšni meri se to pokriva z vsemi tistimi sanjarjenji, ki so Majo Kocmut pripeljala v svet umetnosti, bi seveda sama vedela najbolje razložiti. Toda če zaslutimo ob srečanju z vsemi temi obrazi bolj kot karkoli drugega nekakšno sanjarjenje, ne moremo biti daleč od njihove dejanske vsebine. Portreti te slikarke so namreč omejeni na najnujnejše, zgolj na obraze,« pravi dr. Juteršek in meni, da ostaja portret v klasičnem smislu zavestno omejen na obraz zato, ker zanj vse drugo ni nujno. Svojevrstno poetično razpoloženje pa ustvarjajo tudi tihožitja — cvetlični šopki —ki lepo dopolnjujejo portretni del razstave. Razstavo, ki bo odprta do 21. junija, je pripravila Valvasorjeva knjižnica v sodelovanju z Marijo Medved ter ob sponzorski pomoči krške občinske skupščine in firme IPEO inženiring procesne in ekološke opreme iz Krškega. Dr,r^, POmembno slovensko likovno vzela letos pod svoje okrilje usta*"3 ob^'ne Novo mesto, uradno , nov‘l» njene organe in s tem Bienale tem JS>Stav‘.*a na tr(*ne pravne temelje, teikte lU<*' PrePreč'la najrazličnejše ŠDet ?Clozne govorice, podtikanja in ulacije neredkih posameznikov, ki jo k™ VnPst' Prikazovali to manifestaci-san,. n®kaj. kar sluši peščici puhlih po-irtien m*ov- Skupščina je sredi maja fika u V3*a akademskega slikarja in gra-bein^ka Suhyja za predsednika II. uDra 3 slovenske grafike, 19-članski 0Vo "'odbor bienala in Marjana 13-čLT 73 njegovega predsednika ter la l , i organizacijski odbor Biena-’y terega predsednik je Boris Dular, vič J*.16]*1’ junija’ popoldne seje pr-vodstv*3 organizacijski odbor in pod v*ehi ,°n ®°risa Dulaija obravnaval radonu °*tv'r D. beinala, ki gaje ob-razdei'1- j k° Suhy, nato pa so si člani Od m.1-1 dolžnosti. Bienale, ki bo odprt držjj •3 do septembra 1992, bo še ob-rSist'rri(: Otočca, vendar pa osrednja nebov/Z natečajem pridobljenih del m^več na Otočcu, marveč v Novem PredvlH konc v Dolenjski galeriji. Po razsta aevanJu Branka Suhyja naj bi O* obsegala okoli 150 grafičnih cev hi, l avtorje?. Pet nagrajen-na j jr. k°l prvič izbrala mednarod- Pet av.Ja' Ob glavni razstavi bi bilo še Vom-jv ^kih, in sicer bi v različnih no-kažetv • razstaviSčih imeli večje pri-zaz °Je8a dela umetniki, ki so vidno glavnj 0Vab Podobo slovenske grafike; fan q ^rajenec prvega Bienala, Šte-Otočpp ’ b‘ * nPr- predstavil na Sikarka v SDK Novomeški SDK raz-Mirna Pavlovec MESTO — V razstavišču razstavov ponedeljek, 10. junija, Pavu sllk akademske slikarke Mirne vnuku 17 ŠM)e Loke- Slikarka je ta p. J3 akademskega slikarja France-skih k °yca>. enega najboljših slovenja liri 3Jmaijev, pripadnikov subtilne-nied oh^3, struie> ki je prevladovala trUlu^a vojnama, in v določenem rta druTJ?°V0 del° nadaljuje, samo da °biskn i n način. Njeno slikarstvo je zgod Valcem Predstavil umetnostni Otv Inar 'n kritik dr. Ivan Sedej. sl0Don?n,Ven' sP°red je s krajšim na-Pevsk' , P°pestril mešani mladinski zine U,bor Glasbene šole Marjana Ko- P°d vodstvom Jožice Bradač. Medobčinski pevski večer Na jutrišnji medobčinski pevski reviji v Novem mestu bo nastopilo dvanajst zborov iz štirih občin bo sodelovalo dvanajst zborov iz črnomaljske, novomeške, trebanjske in grosupeljske občine. Belo krajino bo torej zastopal moški zbor Belt iz Črnomlja, iz novomeške občine bodo nastopili Dolenjski oktet, zbor upokojencev iz Novega mesta, mešana zbora IMV in Krka ter frančiški oktet, iz grosupeljske občine pa ženski nonet iz Vidma — Dobrepolja, moški oktet Mladika in moški zbor Rafka Fabianija iz Gropljega ter moški zbor Rašica iz Šentivda pri Stični. Vsak zbor bo zapel dve pesmi. Dodajmo, da bo revijo spremljal priznani slovenski strokovnjak za zborovsko prepevanje mag. Mirko Slosar. I.Z NOVO MESTO — To pomlad je prišlo v vodstvu Pevsake zveze Dolenjske in Bele krajine do običajne menjave, tako da je zdaj enoletni predsednik te medobčinske organizacije iz novomeške občine, in sicer je to glasbenik Slavko Rauch, s tem pa seje tudi njen sedež avtomatično prenesel v Novo mesto. Tu so poslej tudi vse medobčinske pevske prireditve —medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov je bila 28. maja, medobčinska revija odraslih zborov pa bo jutri, v petek, 14. junija, ob 19.30 v Domu kulture. Na tej reviji, ki ima stalen naslov Naša zemlja po pesmi Matjana Kozine, res domačih in tujih poznavalcev grafične umetnosti. Nasploh naj bi bil novi katalog podoben prvemu, se pravi, da bi bila besedila prevedena v več tujih jezikov. Tudi II. bienale naj bi spremljale najrazličnejše kulturne prireditve, podobno, kot so prvega, in glede na to, ker se v Novem mestu čez poletje do zdaj ni tako rekoč nič dogajalo, so možnosti, da se bienalni čas opremi s takimi prireditvami, res neizčrpne. Do besede naj pridejo glasbeni, pevski, literarni, plesni, baletni in še kakšni večeri, pogovori, ob tem pa še fotografi, arhitekti, oblikovalci in številni drugi ustvarjalci, ki naj bi predstavili del svoje dejavnosti. Kaj vse lahko bo, česa bo več in česa manj, česa pa kljub najboljši volji in želji ne bo moglo biti, bo znano potem, ko se bo videlo, ali je za vse tudi denarno pokritje. Seveda bodo člani organizacijskega odbora najprej pripravili program vseh dogajanj, se pravi, konkretizirali vsebinski okvir II. bienala slovenske grafike, o katerem je, kot rečeno, beseda tekla na prvi seji omenjenega odbora. Za zdaj lahko zatrdimo le to, da bienale bo in da so se priprave nanj začele. I. ZORAN A/a vsakogar preži trenutek Ob 20-letnici slikarstva Jožeta Kotarja — Razstava v upravni stavbi NOVO MESTO — Na vsakogar, ki se je spustil na področje umetnosti kot ustvarjalec, preži trenutek, ko se mora ustaviti in kritiško premotriti svojo dotedanjo pot, jo premisliti od samega začetka, če se pokaže, da je to potrebno. Se več, resnica, ki domuje v njegovih stvaritvah in je nad vsem drugim, zahteva, da se »zvaga« v luči svojih in tu-jihdosežkov. Sele popolnoma soočen sam s sabo in s svojim delom bo lahko ugotovil ali so njegova iskanja bila usmerjena v odkrivanje novega, še ne preizkušenega in tveganega, ali je bolj ali manj delal po znanih tujih vzorcih, se zgledoval po drugih in jih celo posnemaL Na koncu koncev mu bo pošteno priznano le tisto, kar je sam v potu svojega obraza pridelal »na lastnem zeljniku«. Za novomeškega slikarja Jožeta Kotarja je prvi tak trenutek prišel prav zdaj, ko se je nenadoma zavedel da že dve desetletji služi muzam oblik in barv. Kdor že toliko let dela, nima samo pra vice, da to obhaja kot osebni jubilej, temveč da to tudi s čim obeleži Razumljivo, da seje Jože Kotar odločil prosla viti dvajset let slikarskega dela z razstavo. Razstavo njegovih del so odprli v ponedeljek v razstavni avli Krkine upravne stavbe v Ločni Razsta vljena dela omogočajo pregled Kolarjevega slikarstva skozi daljše obdobje, saj se slikar samo tako lahko celostno potrdi Kotar ne prikriva, da takšno potrditev nujno potrebuje. Sproti je to sicer dosegel ko se je tekmovalno (na ekstempo-rih) vključeval v svet umetnosti in za to prejel številna priznanja in nagrade, kar pa gaje le kratek čas zadovoljevalo. Vedno je hotel več, doseči kaj izjemnega, s čimer bi pomembno zaznamoval slovensko kulturo. Pa mu nekako ni šlo, čeprav bi to z nekaj več tveganja in tudi izvirnosti zmogel saj ima talent za slikanje in ta talent je z dosedanjim delom nedvomno izpričaL Tudi zdajšnja razstava to potrjuje. Ali pa bo znal omenjeni trenutek za temeljit premislek tudi izrabiti, se odlepiti od nekakšnega ponavljajočega se mrtvega teka in se drzneje lotiti dela, pa je seveda odvisno samo od njega samega. Zaželimo mu, da bi to zmogel I. ZORAN V ZDRAVILIŠČU ŠMARJEŠKE TOPLICE — V tukajšnjem zdravilišču sta v četrtek, 6. junija, zvečer nastopila harmonikarski orkester novomeške glasbene šole pod vodstvom Branke Geček in mlajši mladinski pevski zbor te šole pod vodstvom Cvetke Hribar. Koncert je zbudil veliko zanimanja poslušalcev. V LUTROVI KLETI V SPOMIN GALLUSU IN OKIŠKEMU SEVNICA — Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij pripravlja ob 400-letnici smrti slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa Petelina in ob 120-letnici smrti slovenskega pesnika Antona Umeka-Okiškega, rojaka z Okiča pri Boštanju, spominski glasbeno-literarni večer. Prireditev bo jutri, v petek, 14. junija, ob 20. uri v Lutrovi kleti na sevniš-kem gradu. Nastopili bodo: ženski oktet iz Brestanice, oktet Boštanjski fantje in igralec Ivo Ban. Mednarodna klavirska Sola Namenjena nadarjenim učencem — Prijave do sobo-te — Poučeval bo S. E. Gadžljev iz Moskve KOČEVJE — Glasbena šola Kočev- je bo od 22. julija do 3. avgusta organizirala mednarodno poletno klavirsko šolo. Prijave bodo sprejemali še do sobote, 15. junija. Sprejetih bo le 15 učencev iz Slovenije, Jugoslavije in sosednjih držav. Kot opazovalci se lahko prijavijo tudi glasbeni pedagogi. Šola je namenjena predvsem učencem, ki žele biti poklicni pianisti. Strokovno bo šolo vodil znani pedagog in docent »Specialne glasbene šole pri konservatoriju Čajkovski« v Moskvi, prof. Sijavuš E. Gadžijev. Vabilo za udeležbo v poletni šoli so iz Kočevja poslali tudi pobratenima občinama Dolina pri Trstu in Rab, Svetov- PO TRIJE IZ VSAKE POKRAJINE KRANJ — V galeriji Mestne hiše v Kranju so odprli v torek, 11 junija, 2. me-dregionalno likovno razstavo. Šest slovenskih pokrajin zastopa osemnajst ustvarjalcev, iz vsake trije. Dolenjsko zastopajo s svojimi deli akademski slikarji Mitja Berce iz Mokronoga, Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic in Jože Marinč iz Kostanjevice. V SOBOTO POSAVSKA PLESNA REVIJA SEVNICA — V kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma bo v soboto, 15. junija, ob 18. uri revija plesnih skupih iz Posavja. Na prireditvi z naslovom Sence se bodo predstavile plesne skupine Tania iz OŠ Sava Kladnika v Sevnici, Vugago, Šniranci in Alja iz Brestanice ter Mi molji iz Kostanjevice. Vstopnice (po 30 din za otroke in 50 din za odrasle) bodo prodajali uro pred predstavo. KONCERTNI VEČER KRŠKO — V soboto, 15. junija, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma Krško koncertni večer, na katerem bodo pianistka Brina Jež-Bre-zavšček in violinist Branko Brezavšček izvajala dela G. F. Handla, J. Ježa, C. Debussyja, I. Štuhca, S. Prokofjeva in B. J. Brezavšček. Glasbeni večer bo v počastitev praznika KS Krško. nem združenju Kočevaijev, ki ga vodi dr. Herbert Krauland, ter Avstrijskemu združenju Kočevaijev, ki ga vodi dr. Viktor Mihitsch. Strokovnega vodjo šole prof. Sijavu-ša E. Gadžijeva našim bralcem ni treba podrobneje predstaviti, saj smo o njem že pisali, nazadnje aprila letos, ko je organiziral v Kočevju (in še nekaterih drugih krajih v Sloveniji in tujini) koncert najbolj nadarjenih mladih pianistov iz Moskve. Že takrat je profesor Gadžijev, kije kot strokovnjak znan po vsem svetu, napovedal poletno šolo za nadaijene pianiste v Kočevju in poudaril, da jo organizira predvsem zato, ker želi pomagati mladim, nadarjenim za glasbo, in da bo podobne šole organizirali tudi v naslednjih letih, če bo za tako izobraževanje dovolj zanimanja. Prof. Gadžijev je tudi učitelj Erika Suleija iz Kočevja, ki obiskuje moskovski konservatorij in zdaj končuje 8. razred te šole. J. PRIMC KNJIGA O PETRU KLEPCU KOČEVJE, ČABAR, DELNICE — Usklajevalec uresničevanja dogovora o razvoju zgornje kolpske doline, Stanko Nikolič, poroča, da so priprave za izdajo knjižice o Petru Klepcu in njegovi deželi v zakjlučni fazi. Potrebnoje le še poskrbeti za prevod v hrvaški jezik in v narečje »dežele Petra Klepca«, skrajšani prevod pa še v italijanščino, nemščino, angleščino in tudi francoščino, saj prav v Franciji dela največ ljudi s tega območja. RAZSTAVA O PRVEM NOVOMEŠKEM TISKARJU NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca bodo jutri, v petek, 14. junija, ob 19. uri odprli razstavo o prvem novomeškem tiskaiju Tandler-ju in uredniku prvega časnika na Dolenjskem, Sloveniens Blatt, Francu Polaku. Knjižnica je razstavo pripravila v sodelovanju z avtorjem raziskave o časnikarski preteklosti v Novem mestu, Milošem Jakopcem, nekdanjim novi-naijem Dolenjskega lista. Kaj prinaša zbirka Gorjanski škrat Pesniška zbirka Vesne Pečavar Zlati grad in knjiga pravljic Ivana Sivca Dober dan, palčki —- Prvi knjigi za otroke v novi knjižni zbirki Dolenjske založbe Dolenjska založba se je odločila izdajati literaturo tudi za otroke in je v ta namen osnovala knjižno zbirko Gorjanski škrat To je že tretja leposlovna knjižna zbirka omenjene založbe, ureja pa jo Jasna Šinkovec. Zbirka se je pred kratkim predstavila s prvo knjižno žetvijo. Izšla sta dva zvezka, številko ena ima pesniška zbirka novomeške avtorice Vesne Pečavar Zlati grad, številko dva pa zbirka slovenskih pravljic že uveljavljenega pisca Ivana Sivca Dober dan, palčki Obe knjigi sta bogato ilustrirani z izvirnimi barvnimi ilustracijami za Zlati grad jih je prispeval Jure Kastelic, za Dober dan, palčki pa Dunja Kofler. Dodajmo še, da so pesmi izšle v 3.000 in pravljice v 2.000 izvodih. Za tako visoki nakladi se je založba odločila bržkone zato, ker računa, da se bosta knjigi mladim bralcem priljubili in postali popularni Pesnica Vesna Pečavar— novinka med pesniškimi imeni na Dolenjskem, Zlati grad pa je tudi njen knjižni prvenec — je v tej knjigi zbrane pesmi namenila otrokom, ki že dolgo niso več nebogljeni začetniki v spoznava- nju sveta in znajo razlikovati med pravljico in vsakdanjim življenjem. Pesnica je svoje verze položila v usta dečku, ki marsikaj že ve in tudi zna brati iz knjig. V pesmici Odločitev takole pomodruje: »Zadnjič me je očka vprašal / če si sestrico želim, /zraven mami je mežikal / čakal da odgovorim. / Jaz sem sicer hotel kužka, / ampak to mogoče ni / ker so kužki strašno dragi / sestra se pa kar rodi« Citirani verzi so obenem morebiti najlepši primer (iz cele zbirke) res dobre pesmi za otroke, ta pa naj bo, kol povedo izkušnje, neposredna, vedra, z več ali manj primesni humorja in predvsem zapomljiva. Če si ob lem prikličemo v spomin nekatere v knjižni obliki izšle verzifikacije, ki so jih njihovi avtorji dali v branje otrokom kot njim primerne, potem lahko za Zlati grad zapišemo še bolj prepričani da pesmi v njem niso le reklamirane kot otroške, ampak to tudi v resnici Knjiga Ivana Sivca Dober dan, palčki prinaša štirinajst pričevanj o palčkih pri nas. Seveda ne gre za ka- terekoli in kakršnekoli palčke, ki bi v našo deželo zašli iz drugih znanih pravljic ali se k nam pritihotapili celo iz drugih dežel ampak so to pravi naši slovenski palčki Pisatelj je odkril, da jih je naša dežela prav tako polna, kot je polna naravnih lepoi po katerih slovi doma in v svetu Že na začetku knjige beremo, da se slovenski palčki od drugih razlikujejo po velikosti po bradah in po tehnični opremljenosti — nekateri se vozijo z raketami letečimi sanmi s podmornicami itd, nekateri pa še kar, po starem, pešačijo. So, kakor ljudje, eni gredo s časom naprej, drugi živijo v slogu svojih prednikov. V mestih jih je malo. ker ne marajo smrdljivega zraka, jih je pa toliko več v gozdovih, na bregovih zelenih rek, v parkih. Kje na Slo venskem jih je najti, kaže priloženi zemljevid—palčjevid najti pa jih je v vseh regijah, tudi v okolici Novega mesta in v Beli krajini Njihovo življenjeje na las podobno člo veškemu, vse, karkoli počnemo Slovenci počnejo tudi naši palčki Tudi slovenske poklice so prevzeli So imenitni obrtniki čebelarji polharji planinci zeliščarjl ■ il ;H~ kdo bi vse našteval' Pisatelj zatrjuje, da se je v kočevskih gozdovih pogovarjal s skrbnim palčkom logarjem, da je na Dolenjskem doma imeniten palček gobar, da ob Kolpi rad poseda izvrstni mlinar itd Kdor hoče zvedeti kaj več o teh naših palčkih, mora seveda vzeti v roke Sivčevo knjigo in jo prebrati Mogoče bo potem tudi njega zamikalo, da bo šel za palčki oprezal saj pisatelj pravi da jih je še mnogo in da sam vseh ne pozna Kakšni ti palčki so, pokažejo barvne slike, s katerimi je knjiga ilustrirana Z obema knjigama s pesmimi Vesne Pečavar in pravljicami Ivana Sivca se je nova knjižna zbirka res lepo predstavila in upamo lahko, da bo Gorjanski škrat v tem smislu še plodonosnejšl I. ZORAN pisma in odmevi ISKRA POMOTOMA IZPADLA V članku »Dolenjci največji izvozniki« objavljenem v DL 6. junija 1991, ni med dolenjskimi izvozniki navedena Iskra Kondenzatorji Semič. V Gospodarskem vestniku, iz katerega je avtor uporabil podatke, je Iskra Semič navedena na 68. mestu z 11.795.372 dolarji izvoza in je deveti dolenjski konvertibilni izvoznik. V kolikor pa upoštevamo ustvarjeni pozitiven konvertibilni saldo 4.856.562 dolarja, pa zavzema v dolenjskem prostoru celo peto mesto. Menim, da so navedeni podatki dovolj zgovorni in zaslužijo objavo. Prosim, da v smislu popolnega in pravičnega informiranja svojih bralcev napako na primeren način popravite. V. d. direktorja družbe Iskra Industrija kondenzatorjev in opreme Semič d.o.o. JANEZ ŠTEFANIC, dipl. ing. PRIPIS UREDNIŠTVA — V objavljenemu seznamu je Iskra izpadla pomotoma, za kar se prizadetim in bralcem opravičujemo. NIHČE NI PREROK V SVOJI DOMOVINI Poročevalka v Krških novicah je minuli teden skušala priti do dna domnevni napaki »občasnega poročevalca Dela, samostojnega novinarja A. Ž.« o tem, kdaj naj bi se zares nehalo kaditi iz krškega Vidma, oziroma kdaj so tam zaustavili proizvodnjo celuloze. Resnici na ljubo bodi povedano, da so takrat na zaustavitev opozarjali iz Vidmove službe za obveščanje celo v posebnem spremnem dopisu. Ni bilo razloga, da tej službi ne bi verjeli, sploh še pri vsem sodelovanju s samo svetovalno službo Francija Zavrla. Ker tam, sodeč po zadnji številki tovarniškega Obveščevalca z dne 7. junija, še vedno razglabljajo, kdo je napačno ocenil pičle zaloge lesovine, ker pa že celo trgajo plačo nekemu »upokojenskemu pripravniku«, bo menda bolje. A. Ž. se seveda še nadalje priporoča v branje. Sodeč po komentarju v Obveščevalcu, pa niti to ne bo lahko. Kaže, da smo vsemu navkljub le opozorili na širši problem (ne)zalo-ženosti tega papirniškega velikana z lesno surovino. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj RESNICA SE IZGUBI NA STRANSKIH POTEH V člankih v Dolenjskem listu dne 6. 9. 1990 in 21. 3. 1991 pod naslovom »Kako dolga je še pot do resnice« sem postavil nekaj bistvenih zakonskih vprašanj Stipanoviču, Simoniču in še komu, ki je nezakonito obravnaval moj primer. Zato bi postavil še nekaj vprašanj Stipanoviču in pa nevednemu Simoniču: Kaj so se dogovarjali za zaprtimi vrati? Je bilo to kemično čiščenje postaj? Ali sem se mogoče pregrešil zato, ker sem glasno razmišljal, kam je šel denar od naših bonov za družbeno prehrano od nadurnega dela? Ali zato, ker mi je Stipanovič vrnil po dveh letih posojila eno mesečno plačo, nakar mi je sam rekel, da poslej nisva več kolega? Na začetku leta 1981 sem vložil tožbo na sodišče združenega dela in obtožil nepravilno ravnanje Stipanoviča (opisano v predhodnih člankih), ali nikjer in nikdar se ni pojavil, čeprav je bil vabljen. Želel bi, da bi se po dolgem času le moral pojaviti v moji navzočnosti in pri pristojnih in nepristranskih ljudeh odgovoriti na vsa predhodno zastavljena vprašanja. ALOJZ LJUBI Ždinja vas 7, Otočec Sodraška mreža PROSTOR ZA CENTRALO — Prav te dni poteka prenova prostorov nekdanjega krajevnega urada Sodražica. Preuredili jih bodo tako, da bodo primerni za novo telefonsko centralo. Že poleti naj bi namreč dobila Sodražica telefonsko centralo za 800 priključkov. ZA BOLJŠO OSKRBO Z VODO — Hydrovod Kočevje—Ribnica pripravlja priključitev petih globinskih vrtin pitne vode na že zgrajeni vodni hranilnik. Tako se bo izboljšala oskrba Ribniške doline z boljšo pitno vodo. ODMEVI IZ NAŠE DOLINE — V tem šolskem letu so učenci Osnovne šole dr. Ivana Prijatelja iz Sodražice izdali svoje šolsko glasilo »Odmevi iz naše doline«, v katerem učenci objavljajo pisne in likovne prispevke o svojem delu, razmišljanjih, načrtih za poklic, dogajanjih v šoli in doma, izletih, običajih in drugem. VSI OTROCI V VRTCU — Vrtec v Sodražici so primemo uredili, da ustreza vsem predpisom. Zdaj je v njem v treh oddelkih okoli 60 otrok od starosti enega leta dalje. Trenutno čakajo za sprejem v vrtec le trije otroci in še ti bodo sprejeti s 1. julijem. Protestni shod Tekstilci in usnjarji ju-tri pred skupščino Izvršni svet ROS tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije je s predstavniki območnih odborov dejavnosti sklenil, da bo jutri ob 11. uri pred Skupščino Republike Slovenije protestni shod. Sindikat dejavnosti je ocenil, da so vsi dosedanji napori in zahteve naleteli na nerazumevanje in da so bili zadnji pogovori med vlado in sindikati neuspešni. Sindikat zahteva zagotovitev finančnih sredstev na podlagi zakona o intervencijah v gospodarstvu za kapitalizacijo tistih programov v podjetjih tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, ki se lahko uveljavijo na svetovnih trgih, pa jim je zaradi podkapitali-zacije to onemogočeno. Potrebnoje izdelati celovito razvojno študijo za obe panogi. Sindikat zahteva sredstva za' izplačilo zajamčenih OD iz slovenskega proračuna, če tega denarja ni v podjetju ali občini. Obe dejavnosti je potrebno razbremeniti, predvsem pa zakonsko oprostiti vseh carinskih dajatev pri uvozu. Pri programiranju odcepitve Slovenije je potrebno zagotoviti izvoz v zahodnoevropske države. Sindikat • Pred skupščino tudi Dolenjci — Jutri, 14. junija, bo v Ljubljani pred republiško skupščino protestni shod sindikalnih poveijeni-kov podjetij kovinske, elektro, tekstilne, usnjarske in gradbene industrije. Razlog shoda je vse slabši položaj delavstva v teh dejavnostih in dejstvo, da ni bilo zadovoljivih odgovorov na zahteve, ki so bile postavljene za izboljšanje položaja celotnih panog in zaposlenih v njih. Shoda se bodo udeležili tudi dolenjski tekstilci, usnjarji in gradbeniki, kovinarji pa so v torek o udeležbi še razpravljali. zahteva tudi odpravo zakona o OD, ki omejuje izvajanje kolektivnih pogodb. Ž zakonom o privatizaciji je potrebno zagotoviti najmanj 30 odst. za breplačen prenos delnic na zaposlene. Sindikat poziva delavce, naj prihajajo na shod organizirano in dostojanstveno in da naj imajo oznake tovarn, kjer delajo. Protestni shod organizirajo skupaj s ko-vinarji. A. O. Skušate nas očrniti in nagnati Odbor razlaščencev in oškodovancev odgovarja republiškima sekretarjema za kmetijstvo in pravosodje glede samovoljnega oranja mihovške gmajne Dne 17. 5. 1991 seje sestal odbor oškodovancev in razlaščencev z namenom, da seznani oškodovance in razlaščence z vsebino pisma, ki nam je bilo poslano iz obeh republiških sekretariatov. Zahvaljujemo se za vaš cenjeni odgovor in stališča, vendar se z vašimi predlogi, predvsem z odgovorom, ne moremo strinjati. Z razgovorom na omenjenih sestankih tako na ravni občine kot nazadnje v Šentjerneju se skušate izmikati nerodnosti glede nejasnosti zakona o denacionalizaciji do take mere, da je bojazen oškodovancev še bolj upravičena, kot je bila predtem. Nikakor pa ne morete stvari, ki so se zgodile na zemljišču v Šentjerneju, vzeti kot realnost in jih kot take tudi reševati v korist kmetov. Še več, kljub odločenosti oškodovanih ŠE: ŠTRAJKA NI BILO RIBNICA, KOT — Zaradi naše vesti »Štrajka ni bilo«, objavljene pred kratkim, seje oglasil Janez Gorše iz Kota in k vesti dodal: »Vaščani Kota niso bili za štrajk, ampak so zahtevali le omejitev prometa iz peskokopa skozi vas, kar so tudi dosegli. Štrajk so pripravljali drugi, predvsem nekateri iz vasi Jurjeviča, ki pa so to svojo namero oznanili s plakati tako nerodno, da je bilo videti, kot da štrajk pripravljajo vaščani Kota.« kmetov vztrajate pri svojih stališčih. Skušate nas očrniti in nas dobesedno nagnali z zemljišč in niste pripravljeni več sodelovati. Vse vaše dosedanje sodelovanje je bilo zelo mlačno, polno izgovorov. Vzroke za nastalo zadevo skušate naprtiti samo oškodovancem. Sprašujemo vas, ali ne bi nekaterih Danes ko to pišemo, so sporna zemljišča že posejana, poškropljena in pognojena od prizadetih kmetov. Naj zapišemo še to, da je na naš naslov prišlo tudi kar nekaj podpore za omenjeno akcijo. Nekateri so nas v nekaj medijih nesramno primerjali z »ulico«, »Pakracem« »sodobnimi mon gotskimi džingiskani«, »izraelskimi okupatoiji« itd. Take in podobne primerjave za nas v nobenem primeru niso sprejemljive, zato nqj še enkrat povemo vsej javnosti, da smo se mi, kmetje, borili s traktorji in plugi na povsem miren in kulturnen način, brez nasilja. Vsako podobno primerjanje z deli države južno od Kolpe, kakor tudi s strani oseb, katerim se še ni zgodila krivica, je dokaz, da vseh stvari nimajo »pod streho«. Šentjer-nejski kmetje pa bomo vse krutosti iz preteklosti in sedanjosti prestali in dosegli našo lastnino tudi na način, za katerega smo se odločili. JANEZ KAVŠEK r denacionalizacija ali A NE SEKIRAJTE SE, ČEZ 45 LCT SC PA LAHKO ZOPET zamenjamo/, Al JAN A VRNITEV ODPISANIH// J Vznemirja večja delinkvenca Romov Iz dela komisije za notranjo politiko pri skupščini Republike Slovenije Pri skupščini Republike Slovenije dela tudi komisija za notranjo politiko, ki obravnava vse zakonske osnutke s področja odnosov med posamezniki, institucijami in raznimi združenji in skupnostmi. V okviru razprav o osnutku novega ustavnega teksta smo obravnavali informacijo izvršnega sveta o romski problematiki, kije podal v enajstih točkah predloge za učinkovito reševanje. S tem poizkuša parlamentarna komisija pospešiti procese, ki jih opredeljuje kot pozitivne: • Ob razreševanju vprašanj narodnostnih manjšin bode v oči, da za tovrstno problematiko ni bilo ustrezne zakonske podlage, rešitve pa so bile parcialne in neusklajene. Politične razmere pa so sedaj takšne, da je potrebno pripravljenost za vzpostavitev solidne rešitve izkoristiti. • S strani Romov je vse več iniciativ, čeprav so to v glavnem posamezniki, ki izražajo potrebo po sistemski ureditvi. • Prizadevanja strokovnih sltižb v posameznih občinah so pokazala premike, ki jih je potrebno nadaljevati. V zapisniku pa je posebej navedeno delo z Romi v novomeški občini: »Občina Novo mesto je v novem man- BREZIZHODEN POLOŽAJ KMETA Slovenska kmečka zveza — ljudska stranka, izvršni odbor podružnice Metlika, ugotavlja, da je problematika v kmetijstvu tako pereča, da zahteva hitro in učinkovito reševanje kmetijske politike. Nujno je treba uskladiti cenovna razmerja za kmetijske pridelke ali povečati subvencioniranje kmetijske proizvodnje. Nastajajoče razmere postavljajo kmete v brezizhoden položaj. Opozarjamo na nujnost sistemskega reševanja kmetijske problematike, ker bomo v nasprotnem primeru ostali brez poceni hrane. Zahtevamo od odgovornih v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in slovenske vlade takojšen sprejem zakona o zadrugah, denacionalizaciji, privatizaciji in ostalih predpisov, ki bodo urejali to področje. Izvršni odbor podružnice Metlika datu v okviru izvršnega sveta že oblikovala projektno skupino in izdelala program reševanja problematike Romov ter ga verificirala v občinski skupščini. Ugotovitve torej kažejo, da vlagajo posamezne občine oz. njihove strokovne službe veliko naporov za premagovanje težav in izboljšanje situacije romskega prebivalstva v teh občinah, vendar nemalokrat naletijo pri Romih na neodzivnost in zavračanje sodelovanja za hitrejše in učinkoviteje premagovanje obstoječega stanja romskega prebivalstva.« Mnogi so opozarjali na dva izstopajoča pojava pri Romih: proces socializacije in delinkvenco. Socializacija v nobenem primeru ne sme postati asimilacija, zato je potrebno pri vzgojnih posegih uporabiti vse pozitivne vrednote romske kulture in narodne identitete. Predvsem jezik je tisti element, ki mora omogočiti kvaliteto tega dela. Socializacijski procesi poleg dejavnosti vrtcev in šol obsegajo še usposabljanje za izboljšanje kvalitete vsakodnevnega življenja (prehrana, higiena) in usposabljanje za poklice. V tehnično vse zahtevnejših delovnih procesih je zaostajanje v obvladovanju znanja isto kot večanje razkoraka med Romi in ostalim prebivalstvom. V tekmi s časom se zde vsi napori brezuspešni. Pomemben del socializacijskih procesov pa so dejavnosti, ki pri romski skupnosti razvijajo pozitivne vrednote. Ključni problem odnosov ZAPLENJENA SLOVENŠČINA RIBNICA — V novem odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov je med drugim zapisano, da sodijo med nevarne odpadke tudi živalski konfiskatl Odlok naj bi bil jasen, da bi tudi preprosti ljudje vedeli, kaj od njih zahteva. Beseda konfiskat je večini nerazumljiva, gotovo pa mlajšim, ki se ne spominjajo povojnih sodb, ko je bilo mnogo obsojenih poleg na kazen zapora itd še ■ »na konfiskacijo (zaplembo) vsega premoženja«. Beseda konfiskat ni niti v novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pač pa sta v njem besedi konfiscirati in konfiskacija. Pač pa je beseda konfiskat v Vrbinčevem Slovarju tujk, in sicer naj bi ta beseda pomenila »zaplenjeni izvod, zlasti časnika«. med Romi in ostalim prebivalstvom je njihova delinkvenca, ki ni vedno izraz eksistenčne ogroženosti. V posameznih okoljih je ta do 25-krat večja, kot je povprečje, kar vsekakor povzroča hude konfliktne situacije. Na končuje bil podprt predlog medijem, naj pripomorejo k prodoru romske skupnosti v javnost s svojo redno uredniško politiko. MARJAN DVORNIK Po tekmovanju Lepi uspehi gasilcev Devetega junija je bilo zelo uspešno zaključeno občinsko gasilsko predkongresno tekmovanje za člane in veterane občinske gasilske zveze Trebnje. Že v začetku maja pa je bilo tudi pionirsko tekmovanje. Društva so s tekmovalnimi desetinami pokazala pripadnost humani organizaciji in pripravljenost, da se naučijo za sodelovanje. S svojim delom in požrtvovalnostjo, delom mentorjev pa tudi delom sodnikov, tako domačih kot regijskih iz OGZ Novo mesto, so tekmovalci dosegli lepe uspehe. Na prva tri mesta so se uvrstila pri pionirjih GD Štatemberk, Veliki Gaber, Trebelno, pri mladincih Ponikve, Dobrnič ter Veliki Gaber in Štatemberk, pri članih Trebnje, Štabemberk in Gorenje Vrhe ter med veterani Trebnje, Šentrupert in GD Dobrnič. Zahvala za podeljene pokale velja sponzoijem, od katerih so nekateri prevzeli pokroviteljstvo tudi nad dvema mestoma. Naj jih imenujemo: Ula, d.o.o. — Suzuky, Avtoservis suzuky Vlado Ule, Sobosli-karstvo in fasaderstvo Jaka Agnič in Marjan Šalehar, Sitotisk Janez Krevs, Strojno ključavničarstvo Pavle Zupančič, Podjetji Barlog in PGP, Gostilni Meglič in Pavlin, Izvršni svet SO Trebnje in Industrijsko podjetje Pohoije Mirna. Sponzorjem hvala z željo, da bi tudi v bodoče hoteli prisluhniti našim problemom. Gasilcem pa želimo, da se tradicija tekmovanja ohrani in krepi v razvijanju medsebojnih odnosov, predvsem pa širjenju znanja in sposobnosti pri našem delu. Predsedstvo in štab operative občinske gasilske zveze Trebnje vzrokov lahko našli tudi v vaših sekretariatih kakor tudi v naši zadrugi. Žal na take in podobne stvari nočete niti pomisliti, kaj šele o njih razmišljati. Resnično so nekatera določila o vračanju bivših agrarnih skupnosti v zakonu o denacionalizaciji, vendar je meja vračanja leto 1958 in odvzemi po tem letu po besedah dr. Rajka Pirnata ne pridejo v poštev zavračanje. Glede zakona p arondacijah pa je zelo žalostno, da po enoletnih pripravah še danes ne veste, kam ga boste uvrstili, ali v zakon o denacionalizaciji, kar bi bilo najbolj pravilno, ali v zakon o kmetijskih zemljiščih ali kar v poseben zakon, ki bi urejal to problematiko, po vsej verjetnosti pa najrajši nikamor. Prosimo vas, da skušate ob našem sodelovanju pomagati vrniti te nepremičnine pravim lastnikom, čim-prej je mogoče, tudi kot poskusno vračilo. S tem bi si pridobili samo še prepotrebno znanje in izkušnje za vse nadaljnje delo. Če pa niste pripravljeni prevzeti teh nalog, vam svetujemo, da stvari prepustite drugim, ki bodo nastalo situacijo znali opraviti, vi pa se umaknite s teh položajev. S spoštovanjem Odbor razlaščencev in oškodovancev: zanj JOŽE RANGUS Znova o šrangi Odgovor »vaščanov« Življenje v vasi se je res spremenilo, in to že pred tridesetimi leti, ko se je v vas primožila Fana Zorman. Vseskozi vtika nos tja, kjer si nihče od vaščanov ne želi. Tudi sosedovim domačim, katerih hčerka se je poročila prva, ni prav, da na njihov račun čisti svojo sramoto in laž. »Zakona« o šrangi pa Zormanovi ne poznajo prav dobro: mešetar nikoli ni iz iste vasi, poročenec pa fantovskih pravic nc izgubi še eno leto po vstopu v zakonski stan. Šranga za nas ni neljub dogodek, ponosni smo mi in tudi naši starši, da smo sposobni organizirati in ohraniti stare običaje. O tem smo prepričani vsi, le Zormanovi ne. Preudarni vaščani se sprašujemo: »S kom je nekaj narobe? Ali z vsemi vaščani ali le z Zormanovimi?« Pri vsaki stvari, ki se v vasi dogaja, se neukrotljivi jezik zraven nahaja. Pa še to: ali je nujno, da vedno ve mati, s kom se druži njena hči? Naj povemo le to: res je lepo njeno telo in fantje vemo, koliko je vredno. Zato, Zormanovi, držite jezik! Resnica res boli, a je prvi zamijavkal Zormanov maček. Z ljudmi, ki bi radi »komandirali« celo vas, se mi ne bomo več prepirali. Vaščani Lukovka . ŠRANGA V LUKOVKU Razočaran sem bil, ko sem bral v Dolenjskem listu, koliko je moral ženin odšteti ali plačati za nevesto iz vasi Lu-kovek pri Trebnjem. Ne poznam ne ženina in neveste pa tudi fantov iz Lukovka ne, vem samo, kar sem bral v Dolenjskem listu. Ali se lukovški fantje sploh zavedajo, koliko časa je moral ženin delati — seveda, če je delavec ali uslužbenec, ne vem — za 13.000 oz. 12.500 din? Ali jih ni sram tako grdo izkoristiti ženina, ki ima takrat že tako stroškov čez glavo? Pravijo, da so kupili poročno darilo za svoj denar. Če so od ženina izsilili 13.000 din, so lahko kupili darilo. B B. Se: Pomoč poslovodje in inflacije Pismo, ki naj da misliti. Prispevki, ki jih bralci Dolenjski? lista pošiljamo na uredništvo DoW skega lista, so običajno namenjenirU' briki »Pisma in odmevi«. Tokrat PJ predlagam, da moje pismo objavite o tisti strani, kjer pišete o kriminalu a* * Dolenjskem, zato ker menim, da tja1 di sodi. Zakaj? Zato, ker bi rad op°zorj na nadaljevanje postopka proti m*® Matiji Žalcu, danes že upokojene® poslovodji trgovine Mavrica iz Crn<®l lja. (Opomba uredništva: kljub objavljamo iz redakcijskih razlogov t di to pismo na za to namenjenih stran* — kar pa njegove vsebine prav nic spremeni). ■ Gre za zadevo, ki jo bralci pole® skega lista dobro poznajo. Prvič je o nJJ pisal novinar B. Budja v 13. št. DL ®! 28.3.1991, koje v članku »Pomoč Pj\ slovodje in inflacije« na podlagi ova* novomeške UNZ zapisal vrsto nef ničnih in žaljivih obdolžitev na moj® čun, češ da sem storil kaznivo deja® zlorabe položaja in pravic °dg0.v° j?, osebe, s tem ko naj bi z različnimi nji pomagal zasebniku graditi posl® objekt. V naslednji številki Dolenjske* lista z dne 4.4. 1991 pa je bil °bjav*J moj »cenzurirani« odgovor, v kater sem opisal dejansko stanje in za® vse obtožbe. Danes bi rad opozoril na to, 0*5 javni tožilec že pretekli mesec odsMJ od pregona. To je storil zato, ker zb® dokazi kažejo, da ne obstoji utemelJ sum storitve kaznivega dejanja. Ne,R za pomanjkanje dokazov, kot bi L zmotno mislil. Odločitev javnega m j stva preprosto temelji na dokazih, k' 0 potrjujejo, da v mojem ravnanju n'p . ničesar nezakonitega. Mislim, prav, če se v časopisu, ki je oblatil ime, objavi tudi nadaljevanje posmP j Lepo in fair bi tudi bilo, če bi to st Dolenjski list sam oziroma njegov ^ vinar Budja. Ker pa takšnega dejanj* pričakujem, pošiljam na urednis svoje pismo. V želji, da bi ga tokrat . javili v avtentični obliki, sem ga skf*J na minimum. k»' Na koncu bi rad poudaril še tisto, sem trdil tudi v svojem prvem pr,sP*-, ku: koliko škode lahko človeku P“ vzroči pisanje o kriminalu (še po**®, če je napisano tako, kot je storil , Budja) samo na podlagi vložene ov be, dokler se kazenski postopek spl°" .j ni začel. Ali res ni bilo mogoče poč** do pravnomočne sodbe ali njene raz* $ sitve ali vsaj do vložitve obtožn1 * strani javnega tožilca. Resje obd(> nec nedolžen, dokler mu krivda m ^ kazana s pravnomočno sodbo, toda ^ me ni tov. Budja na nek način J1®1 |(j nehote pred kolegi, someščani, b Dolenjskega lista obsodil že s svoj člankom? Večkrat se mi ob tem P0'^ vprašanje, ali morda res ne drži sta ki ga je tov. Budja ne tako dolg0. ., zapisal v naslovu svojega članka: »3 r resom uničeno življenje?« jjfč ________________VnnAaT12Afrno®j DOMAČE TRNJE » • Naše napake se pona vljaj0’ so vse bolj kvalitetne. ,-.a t vtihtir Hli Sarajevu prekipel bosanski • Če ne bi sejali sovraštva. bt‘n Interes naše družbe se n mnogih žepih. • Bo na srečanju predsei Upokojenci zahtevajo svoj! S srečanja slovenskih upokojencev v Ljublja^U Zveza društev upokojencev Slovenije je letos v dogovoru z občinskimi zvezami organizirala 6. junija srečanje slovenskih upokojencev v športni dvorani Tivoli v Ljubljani, ki se ga je udeležilo okrog 8.000 upokojencev. To leto je bilo srečanje posvečeno 45. obletnici ustanovitve upokojenske organizacije, ki seje od začetka delovanja vsebinsko razvijala tudi na kulturno, športno, rekreacijsko in druga področja. Njena skrb pa Je tudi spremljati in vplivati na zakonodajno področje pri nastajanju in spreminjanju predpisov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, stanovanjskega gospodarstva, davčne zakonodaje itd. Prav na teh področjih, ki so vezana na socialnovarstvene pravice upokojencev, ki izvirajo iz minulega dela, se v zadnjem času pod novo oblastjo močno zmanjšujejo pridobljene pravice in s tem hitro slabša gmotni položaj upokojencev, je poudaril v svojem govoru Stane Hvale, predsednik ZDUS. Povedal je, da je 231.000 včlanjenih slovenskih upokojencev, ki delujejo v 290 društvih in 42 klubih, trdna in dobro povezana nadstrankarska organizacija, ki se bo nenehno zavzemala za ohranjevanje pridobljenih pravic upokojencev. Predstavnik stranke upokojencev »Sivih panterjev« in predstavnik upokojenske demokratične stranke sta podprla Hvaletovo poročilo in se zavzela za skupno prizadevanje in sodelovanje pri vseh nastopih, ki zadevajo pravice upokojencev. Poudarila sta, da se upokojenci pri bodočih volitvah ne bodo več dali spraviti na led. Dr. Matjaž član predsedstva Republike Slo ^ je v pozdravnem govoru omenil' ~ upokojencem ni treba sramoval ^ dovine, ki sojo z delom ustvari.*11’ ^ lepa in častna, zato pri snovanj* stojne suverene Republike Slove* ^1 čunajo tudi na upokojence. yVjuf Ribičič, predsednik stranke dem ^ tične prenove, je povedal, das° jja®' govo stranko upokojenci genera V $ veznikov, ki se v opoziciji zav#Ljjfl0 socialne pravice in za socialno Pra jjV-državo. Deležen je bil posebnega za. Le Marjan Podobnik iz koa 11 fo® kmečke stranke je s svojim nag® >ia zbudil pri upokojenceh negodov doživel celo žvižganje. . . v9, Na koncu je bila sprejeta gS. med drugim zahteva od skupC'^ 0c izvršnega sveta in drugih oblas organov, naj upoštevajo upokojencih ganizacijo kot ustanovo civi*ne mt pri vseh odločitvah, ki zadevajo< jence. Pri tem želijo biti Preds^id»' upokojencev strpen, korekten. spfr odločen partner, ki bo vztrajal membi predpisov, ki so krivii*1?^;p-v pravice upokojencev. UpokOl htevajo čimprejšnjo spremembo p na o pokojninskem in invalid 'e|j8v' varovanju, s katero bo ponovno per Ijeno redno mesečno usklaje J je® kojnin (navzgor ali navzdoij*-* ; nin osebnih dohodkov vseh naši republiki. S tako spremembi*1 upokojenci delili svojo socialn z usodo zaposlenih dejij^^gVA^ 8 DOLENJSKI LIST Št. 24 (2182) 13. junjj£ Izjava o javnem obveščanju ki se presenetU'v°. daje v deželah, . Postopoma osvobajajo totali-urerii m avtor'tarnih političnih {j.;1 ,ev\ vPrašanje javnega obveš-Ja< televizije, radia in časopisov) si nr n° Pere^c 'n občutljivo. Mno-P avijo — in ne čisto brez razloga kaK .a,‘ma Hblast tisti, ki ima v ro-i, aeVlziJ°’radio 'n ‘isk- Zato so ite „ki' pr' nas * nosilci monopol-toval' *! P056.!1110 skrbno nadzo-Kj srcdstva javnega obveščanja, kr,,:,.?' je prizadeval za demo-svn//0'.s‘ Jc prizadeval tudi za jen' / mišljenja in svobodno šir-jv fr Pt?tok informacij in idej. rem,, r?c'ia in politični plurali-kral|,la bistveno vezana na demo-K"()s' tn pluralnost javnih glasil, prih,-^,e Pr' nas & pred volitvami zjcjda o do določene demokrati-iavnV ,0 °dsevalo v sredstvih vs,h ?a obveščanja, čeprav ne v sledn 'n tud' ne vedno do-tistim° i • oramo Pa dati priznanje motnji' 50 se pod starim režiran » • ;!?vali.« svobodo informi-čilnn 'n 5lrjenJa idej. S tem so odlo-so :y Pnspevali k spremembam, ki dni Prinesle volitve pred letom še v»ruarje treba na tem področju kateri'0 |l?rit> Žal teh zahtev ne-Označu" • eJ° Prav razumeti in jih »e„f„UJeJ° k°t zahtevo po novem hteveHmj?"š Tako spet pačijo zase toin, ,dnedemokratizacije,kot PretekHh J31 dogaja' Popravljanje zeip č h kllvic imenujejo revanši-ali ,a e ^ Cerkev pojavi v javnosti kristi*^ nekdo, ki bi utegnil biti že n,., kakšno vidnejše mesto, pa zem p IJ0- da se oživlja klerikali-javj . o^bno zaskrbljujoči so ti po-in niispi116 kre samo za nepoučenost zavestn no famcgljenost, temveč za lahk,, ll°,iIZjr'vljanje dejstev. Tedaj čene ,,u ,d°mnevamo, da si določa^,,, UP*j1e ali posamezniki pridobiti J° °"raniti ali pa si zopet pri- je opravi; zaskrblJuJoče dejstvo pa ■ikan,„ JanJe> obrekovanje in pod-Nekai V nekaterih javnih glasilih, ojačijo v tem ** Posebno pred-omoi.o, tvazenski zakonik sicer tožbo 3 V tak'b primerih civilno °Pozr,r !Cn^ar je treba v tej zvezi Ueno . *Lda tudi 7 morebitno dob-pravit;°Zbo ni n'kol> mogoče po-°seba P°ral.ne škode, ki jo utrpi °breknv!|S0 w Javn0 opravljali in vania a *■ Mnoge žrtve obreko- Ijenja h’/' ,mmaJ° ne Potrp-’ a bi iskale pravico po sodiš- V čih. Zato je na tem področju treba predvsem uveljaviti etična pravila, utemeljena na človekovi pravici do časti in dobrega imena. Kdor pa enači demokracijo s svobodo javnega obrekovanja, ima o demokraciji sprevrženo podobo. Demokracija ne zahteva samo svobode, temveč tudi pravičnost. Brez pravičnosti se demokracija in svoboda sprevračata v boj vseh zoper vse, ker zmagujejo najbolj predrzni in brezvestni. Zaradi vsega tega želita komisija Pravičnost in mir in Komisija za javno obveščanje poudariti naslednje: 1. IPravica do svobodnega izražanja misli, širjenja novic in mnenj je nesporna človekova pravica, ki sodi med temelje demokracije. 2. Vendar pravic nimajo samo tisti, ki novice in mnenja širijo ali izražajo, temveč imajo pravice prav tako oni, ki so jim novice in mnenja namenjena. Vsak človek ima pravico do objektivne in vsestranske obveščenosti, do časti ter dobrega imena. 3. Pravica do obveščenosti je bistveno povezana z dejstvom, da so v demokratični družbi vsi državljani poklicani k soodločanju o skupnih zadevah. Ne morejo pa odgovorno soodločati, če o dejanskem stanju stvari niso objektivno in vsestransko obveščeni. 4. Javna glasila, posebno tista, ki so nacionalnega pomena, niso v prvi vrsti prostor za izražanje osebnih mnenj in stališč časnikarjev, temveč so v službi celovitega, vse-transkega in nepristranskega obveščanja državljanov. 5. Oblast nosi odgovornost za spoštovanje človekovih pravic. Zato mora skrbeti tudi, da bodo državljani celovito in vsestransko obveščeni. Za to pa je pluralnost sredstev obveščanja nujen in tudi preizkušen pogoj. 6. Prav tako je oblast odgovorna, da z. zakonodajnimi in sodnimi ukrepi skrbi za spoštovanje pravic državljanov do zasebnosti, časti in dobrega imena. Posebno moralno dolžnost spoštovati človekovo pravico do dobrega imena in časti imajo uredniki in časnikarji. Njihova združenja pa morajo to zavest, ki sodi med njihove poklicne dolžnosti, krepiti. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Prof. dr. ANTON STRES, predsednik Najslabše za nas bi bilo — čakati Republika Slovenija naprej, enak poziv pa naj velja tudi za Dolenjsko z Belo krajino_ Pred nami so trije pomembni dogodki, ki bodo v mnogočem vplivali na naše delovanje in življenje. Najbližji izmed njih je 26. junij 1991, ko naj bi se Slovenija formalno osamosvojila. To naj bi bil izredno pomemben dogodek v naši dolgoletni zgodovini in uresničitev želja in hrepenenj mnogih rodov naših prednikov. Ker pa se zlasti na gospodarskem področju pojavlja v zvezi z osamosvajanjem še precej nejasnosti, bomo skušali v tem prispevku nekatere dodatno osvetliti. Drugi pomembni dogodek, ki se nam hitro približuje, je 1. januar 1993, ko bomo priče rojstva nove svetovne velesile — Evropske skupnosti. Verjetno se res premalo zavedamo, kako velike spremembe bo rojstvo te nove države povzročilo v gospodarskem dogajanju sveta in kako globoko bo to vplivalo tudi na življenje naše nove države. Z nekaj mislimi se bomo ustavili tudi na tej prelomnici. Seveda pri tem hitrem preoblikovanju naše bližnje in daljne okolice nikakor ne smemo pozabiti na preskok v 21. stoletje. Že v začetku novega tisočetja se bo kot svetovna gospodarska velesila pojavila tudi Kitajska. Tako bo potrebno v svetovna gospodarska gibanja še veliko bolj vključevati tudi celotno Azijo. Vsi ti dogodki, procesi in gibanja nam morajo biti velik izziv za dejavna vključevanja v ta dogajanja. Najslabše za nas bi bilo, če bi vse to neprizadeto opazovali in čakali, kaj nam bo čas prinesel. Pri tem ne smemo nasedati večnim pesimistom in nergačem, ki vedno poudarjajo, da Slovenija s svojo majhnostjo v svetu nič ne pomeni in da se zato ni vredno boriti za svoje lastno mesto v njem. Takim brezvoljnežem in čr-nogledom naj povemo, daje ekonomija velikih serij in ekonomija količin odstopila prvenstvo ekonomiji kakovosti. Večina pritožb neupravičenih Občani se pritožujejo tudi na republiko KOČEVJE — Nekateri občani se pritožujejo na občinske in republiške organe. Tudi republiška komisija za prošnje in pritožbe pa odstopa dobljene pritožbe podobni občinski komisiji, da bi ta zadevo raziskala in dala svoje mnenje. Tokrat navajamo dva primera, ki ju je obravnavala v zadnjem obdobju občinska komisija za prošnje in pritožbe. Anton Pleše iz Kočevja seje pritožil, daje sosed na črno zgradil na svoji zemlji drvarnico oz. garažo, s čimer mu je utesnil nepremičnino itd. Občinska komisija pa je na osnovi dokumentacije o gradnji spornega prizidka in ustnega poročila urbanističnega inšpektoija ugotovila, da ne gre za črno gradnjo, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano na osnovi vseh potrebnih dokumentov in tudi uradnega soglasja-potrdila, ki sta ga lastnoročno podpisala zakonca Pleše, glasi se pa tako: »Podpisana Pleše Anton in Milka, stanujoča Uskoška 23/Kočevje, dovoljujeva, da tov. Turk Anton in Boža lahko gradita prizidek k stanovanjski hiši št. 21, in sicer do naše meje. Kočevje 3/8-1983«. Hilda Bambič iz Opekarske 8 v Kočevju pa seje pritožila zaradi zamenjave zemlje. Občinska skupščina naj bi ji namreč odvzela zemljo pri pokopališču (potrebno za širjenje pokopališča) ozi- ^jtosu. 'n Pr' Srbih je zavladal VSeP0DUkn' Vase zaverovan in nad-?redvsen, nac‘unalizcm. Sejejo ga ** ter neL 0vinarji, pisatelji in pesni-• SlQ a,en Pomiki- (V. Mušič) '° W ‘nJe ne popraviti — ***** napako. (Konfucij) Zame še ni svobode tiska To, kar se dogaja s kulturo, je prava sramota Voluhar v vodo, polž -JLavpivo ""—5*Hsen »recept« X,voluhlm( posebno vrtičkarjem, ker ^ rjl ln Polži velika nadloga. Precej Dr, I?16' wm z voluhaijem prel.i . ov> ^m Icupoval tu-neučinL,, meJc najrazličnejša, žal brladj So sredstva. Zgodaj spo-n Vrtal neka / '®cm P04* vrhom izje barast ^ ijkenj. da v dežju voda karPi tak Zak°Pal sem jih tik ob naP z t*® je vrh posode zrav-Past je l;i J°> nalil 10 cm vode in JUlko s|n a Pripravljena. Že drugo bVa voh,u 6 v lem “bazenu« čakala 'alto skn„a?a' ^ lanskem letu seje Pa le trii. d° ^ voluharjev, letos na Pridelk ezu*ta,-ie pozitiven, saj Zemiji . Ku ni opaziti, da bi bili v 7“ zajedalci. Kljub temu ^a$ti{n/ode še vedno v zemlji. Če im.£0sode1drze 3 do 5 litrov. Pridejo e na vrtu polže, kaj radi L0/le"iavolKO’ja®Ode 'n P°d0l> , ,Vr?ite k„° Ko Pojeste jogurt, ne r,bite ,LZarca' ker ga lahko upo-žak°Pljite 'rab^e Polžev! Kozarec P8 nalij, V ZemU°, namesto vode .več l b^lo piva. Vkopljete lah-Vrij Percev, odvisno od veliko-U*°vili'mJ b?sle Poleg polžev lahko . ‘Udl drug škodljiv mrčes. VIKTOR OBLAK Grič, Cesta IV/6 Ribnica Prav nobena tragedija ne bo, če se bodo v našo gnilo trgovino konkurenčno vmešali evropski, ameriški ali denimo japonski trgovci. Pravo olajšanje utegne biti, češe bodo vsaj dela naše industrije polastili tuji industrialci Ni me posebno strah za ruzš turizem, četudi bo najemnik verige hotelov na naši obali kak italijanski mafiozo. Ena sama, pa zelo resna nevarnost je, ki nam ta hip grozi. Eno samo vprašanje je, na katerega moramo poznati odločen odgovor že sedaj: Kako bo vzdržal vse tuje ekonomske pritiske, ki nam bodo »pomagali« reševati ekonomsko krizo ob nastopu neodvisnosti. slovenski jezik, iz slovenske kulture porojena umetnost, naš slovenski kozolec...? Izvirna kultura in naša lastna identiteta sta poleg lepega in relativno zdravega naravnega okolja naše najdragocenejše bogastvo. Ker če ne bomo za vsako ceno ohranili svoje lastne kulturne izvirnosti, v prihodnosti ne bomo potrebovali več nikakršne neodvisnosti niti svobode. Kot Slovenci ne bomo več obstajali ^oDV'Av> Pred kratkim jegospod Peterle zamenjal ministra za informacije, ker prejšnji po njegovi presoji ni bil kos pričakovanim povečanim obremenitvam ob osamosvojitvi Kako je na osamosvojitev pripravljen sekretariat Za slovensko kulturo ga očitno ne skrbi pra v posebno. Ali je ta sekretariat morda bolj ustvarjalno voden in organizacijsko bolj učinkovit, kot je bil Sekretariat za informiranje? Ni! Zato, ker ni, pa je slovenska kultura v večji nevarnosti kot se zdi na prvipogled Če se dva milijona angleško govorečih kulturnikov in tisoč njihovih umetnikov preneha ukvarjati z angleško govorečo kulturo, se bo to angleški kulturi komajda kaj poznalo. Slovensko govorečo kulturo pa izguba vsakega kulturnika neprimerno bolj ogroža. Sramotno za slovensko kulturo je dejstvo, da se slo venska vlada pri pripra vi tistega dela davčne zakonodaje, ki zadeva tudi kul- roma jo na silo zamenjala za zemljo pri stanovanjskem bloku, kjer stanuje in na kateri ima vrt. Komisija pa je ugotovila, da Bambičevi ni niti občina niti kdo drug vzel zemlje pri pokopališču in je torej še vedno njena. Občina je sicer predlagala zamenjavo zemljišpča pri pokopališču z zemljo pri stanovanjskem bloku, vendar se Bambičeva ni strinjala z oceno cenilca, zato do zamenjave ni prišlo. Podobno kot drugim stanovalcem omenjenega bloka je bilo tudi Bambičevi ponujeno, da zemljišče-vrt pri bloku odkupi, a ni pristala na to, vrt pri bloku pa le obdeluje. Občina je pripravljena še vedno zemljišči menjati, a v menjavo ne sili. Bambičeva lahko najame tudi svojega cenilca zemljišč, a na svoje stroške. Lahko pa tudi kupi zemljišče pri bloku, seveda pod istimi pogoji, kot veljajo za ostale kupce. J. P. turo, zgleduje po najmanj kulturnih davčnih zakonodajah velikih narodov, katerih kultura v nobenem pogledu ni ogrožena. Sramotno za nas novinarje, kulturnike in umetnike je dejstvo, da se ob slovenski kulturi greje, razmnožuje in bogati na tisoče podjetnežev, ustvarjalci in oblikovalci te kulture pa so v veliki večini prisiljeni živeti na ravni klošarjev. Če si hočemo kupiti k valitetna orodja in reprodukcijske materiale, moramo moledovati za brezcarinski uvoz, naši prihodki so enako obdavčeni kot podjetniški. Cena za socialno zavarovanje kulturnikov je oderuška, pravice pa klavrne. Sindikat statusno neodvisnih ustvarjalcev Slovenije se že skorajda leto dni bori za pravico, da bi imeli neodvisni ustvarjalci svoj neodvisni prostor v družbenih sredstvih informiranja Zaman, kajti uslužbenci, ki so si prilastili medije, se lahko neovirano in nekaznovano, brez mere in meje norčujejo iz nas. Za nas še ni svobode tiska Naj višji kulturni predstavniki tarnajo, da je težko razlikovati umetnike od kulturnikov, vseh, ki bi to znali urediti, pa se panično bojijo, saj so le-ti sposobnejši od njih. Ali je to dobro jamstvo za obstoj in razvoj slovenske kulture po osamosvojitvi, ko bo tuji kapital (upajmo) potrkal na naša vrata in (upajmo) tudi na našo vest? Ni! Minister za slovensko kulturo bi moral, rdeč, ne od prepričanja, pač pa od sramu, nemudoma odstopiti Seveda nimam nič proti temu, da je minister za kulturo krščanski demokrat, prej nasprotno. Z velikim pričakovanjem sem vodil Demosove predstavnike in jim pomagal do častne naloge, da demokratizirajo razmere v Sloveniji tako, da bi tudi slovenski kulturi končno smela zrasti strankarsko neodvisna krila. Če krščanski demokrati nimajo v svojih vrstah človeka, ki bi si mogel poiskati organizacijsko učinkovite in strankarsko neobremenjene svetovalce in skupaj z njimi znal postaviti zdrave in stimulativne zakonske temelje slo venski kulturi, potem naj mandat za ministrstvo kulture za božjo voljo prepustijo kaki drugi stranki ali pa komu iz vrst slovenskih statusno neodvisnih ustvaj-ralcev. Škoda, ki sedaj nastaja, je preveč pogubna, da bi jo bilo mogoče meriti v dinarjih, ekujih ali lipah. RUDI KLARIČ Evropska kultura IVAN KLOBČAR — MOJSTER ZA ZGLED »PIONIR« AVTOHIŠA, d.d. servisno prodajni center v Ločni 48, ima na oddelku servisa za vozila Renault mojstra, ki je resnično mnogim lahko za zgled. Vljudnost, prijaznost, ustrežljivost, predvsem pa velika strokovnost so vrline, kakršne ima delovodja tega oddelka, mojster Ivan Klobčar. Stankam, ki pripeljejo svoja vozila na servis oziroma v popravilo, je kljub obilici dela vedno pripravljen prisluhniti ter svetovati, kaj bo potrebno ukreniti, da ho vozilo zopet delovalo tako, kot mora. S svojim izrednim strokovnim občutkom zelo hitro ugotovi napako. Kot se za mojstra spodobi, zatem svojim podrejenim naroči, kaj in kako se morajo lotiti dela. Nemalokrat pa tudi sam poseže v vozilo, da se napaka odpravi. Po opravljenem delu se vedno s testno preizkusno vožnjo prepriča o pravilnem delovanju vozila. Stranki nato preda vozilo in se kot dober poslovnež priporoča, da se zopet oglasimo v njihovem servisu. Saj so vedno pripravljeni, karkoli je potrebno urediti. Ker je v zadnjem času precej privatne konkurence, je pristop, kot ga ima mojster Ivan Klobčar, več kot zadovoljiv in uspešen. Tako pohvalno poslovanje je vedno odvisno od človeka, ki je za to sposoben, razumen in vsestransko razgledan, kar imenovani nedvomno tudi je. V praksi je, žal, takih mojstrov zelo malo.»Pionir« Avtohiša je lahko upravičeno ponosna na svojega mojstra. O resničnosti njegovih vsestranskih vrlin so se že mnogi, ki so imeli opravka z njim, prepričali. Hvaležni koristnik servisnih uslug ki gradi svojo uspešnost na vse kaj drugem kot na velikosti. Tisto, kar danes v razvitem svetu nekaj pomeni in bo veljalo vedno več, je sodobno znanje, nenehna ustvarjalnost in motiviranost. Bogastvo naroda ali moč države se ne meri več po številu prebivalstva, kv. kilometrih ozemlja ali tonah proizvodov, temveč po kakovosti njenih proizvodov in storitev ter vsestranski kulturi in znanju njenih ljudi. Prav tu pa lahko Slovenija najde svoje ugledno mesto v pisani množici narodov sveta. Marsikateri naš proizvod in storitev je že sedaj na dokaj visoki ravni in tudi naši kulturni dosežki predstavljajo pomembno obogatitev svetovne kulturne dediščine. S tem v zvezi so zanimivi nekateri zaključki s 3. posvetovanja društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine s temo »Slovenija naprej« na Otočcu dne 16. in 17. maja 1991: • Slovenija ima vse pogoje, da se sama gospodarsko preživi. Na svetu je tretjina držav manjših od Slovenije. • Pri tem osamosajanju naše nove države pa bo potrebno biti odprt do vseh dogajanj v naši bližini in daljni okolici. Se posebej bomo morali biti v dobrih gospodarskih odnosih z narodi, s katerimi smo živeli v prejšnji državi. • Specializirati se bomo morali na nekaterih področjih, kjer imamo primerjalne prednosti. Imamo namreč dokaj izobražene in inovativne ljudi ter lepo in raznovrstno pokrajino. Vse to lahko s pametno in dolgoročno politiko dobro vnovčimo na sicer čedalje bolj ostrih svetovnih tržiščih. • Naši Korošci in Primorci so lahko pri tem zraščanju z Evropo koristen KAM S ČLANKI? RIBNICA — .V imenu stranke krščanskih demokratov je dosedanji podpredsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihič priskrbel serijo člankov o Janezu Evangelistu Kreku in Jakobu Gallusu-Petelinu, velikanih gospodarskega oz. kulturnega življenja. Napisala sta jih znana strokovnjaka dr. Janez Juhant in prof. Škulj. Z njimi so nameravali krščanski demokrati obnoviti znanje o svojih velikih možeh, ki ju je spoštovala vsa takratna Evropa. Vprašanje je zdaj, kje članke objaviti, saj je občinsko glasilo Rešeto praktično ukinjeno. Potočani se bodo spomnili prvih žrtev vojne V nedeljo, 28. julija LOŠKI POTOK — Potočani vsako leto 31. julija slavijo svoj krajevni praznik, in sicer v spomin na žalostne dogodke med vojno. Na ta dan leta 1942 so namreč italijanski vojaki požgali vas Travnik ter postrelili 18 talcev in še 4 učitelje. Vse to se je zgodilo med tako imenovano Roško ofenzivo, ko so odkrili tudi partizansko bolnišnico Ogenj-ca pri Loškem Potoku in jo uničili. Na nedavni letni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV Loški Potok so sklenili, da bodo letos praznovali krajevni praznik v nedeljo, 28. julija, in sicer pri spomeniku v zaselku Bela Voda. Letos se bodo spomnili tudi 50. obletnice prvih žrtev, ki so padle na tem območju. Prva žrtev je bil domačin Edvard Kordiš, oče treh mladoletnih otrok. Italijanski fašisti so ga ustrelili 26. oktobra 1941, ko se je s skupino žensk vračal od maše v Travniku. Spomnili se bodo tudi prvega padlega partizana na njihovem območju. To je bil študent medicine Bojan Rogelj iz Ljubljane, borec polbalaljona, ki ga je vodil Ljubo Šercer. Borci so na konferenci potrdili še stari odbor in vodje, in sicer za predsednika Jožeta Levstika, za tajnika Janeza Lavriča in za blagajnika Zlato Rus. J. P. most, ki lahko povezovalne procese močno pospeši. • Močan poudarek moramo dati nenehnemu vzgajanju in izobraževanju naših ljudi. Brez novih znanj, ki se pospešeno pojavljajo dobesedno vsak dan, bomo lahko samo deklarativno del Evrope. • Slovenija mora razvijati podjetništvo, kjer lahko motiviramo širok krog naših inovativnih ljudi. Podjetja morajo biti fleksibilna in odprta ne samo na evropska tržišča. • Misliti, delati in živeti moramo v smislu splošno sprejetega vzorca »vsestranske kvalitete življenja«. Naš cilj nan ne smejo biti samo količinski pokazatelji, temveč vsestranska kvaliteta proizvodov in storitev. • Slovenija se mora razvijati policentrično. Regije so bogastvo naše države. Centralizacija se izvaja samo na najnujnejših državnih funkcijah, sicer pa naj prevlada avtonomna decentralizacija, ki najbolj motivira ljudi. • Dolenjska in Bela krajina sta regija, ki lahko s svojimi grički, vinogradi, lepoto pokrajine in kulturnozgodovinskimi spomeniki ponudi evropskemu tržišču zanimivo in svežo ponudbo. Tudi svojo industrijo je deloma že prilagodila evropskim standardom, kar mora pospešeno še nadaljevati. V naslovu tega prispevka smo postavili klicaj. Tega nismo naredili samo zaradi omenjenih zaključkov, temveč tudi zaradi tega, ker poti nazaj enostavno ni. V to nas nepreklicno zavezuje tudi sprejeti plebiscit. Ne bo lahko; kaj pa je lahko, kar je veliko in pomembno? Mag. JANEZ GABRIJELČIČ Ameriško pismo UMRLSUHOKRANJSKI ROJAK V Clevelandu smo pokopali Bogomila Glavana-Mirka, kije po rodu iz Gornjega Kota pri Dvoru. Glavani so bili znani mlinarji in žagarji na Jami pri Dvoru. Mirko Glavan je bil rojen leta 1918. Bilje v kadetski šoli in nato radiotelegrafist na podmornici pri vojni mornarici stare Jugoslavije. Bil je eden najbolj sposobnih radiotelegrafistov. V začetku vojne je delal veliko za četnike, zadnje dni vojne pa je imel radiooddajno in sprejemno postajo v nebotičniku v Ljubljani. Prve dni maja 1945 je prestregel depešo oz. pogovor med maršalom Alexandrom in Angleži na Koroškem. Prav on je dešifriral pogovor, v katerem je bilo rečeno, naj s Koroške vrnejo v Jugoslavijo vse ujetnike jugoslovanskega porekla. Domobranski štab je bil takrat praktično v razsulu, zato je to sporočil polkovniku četnikov Mirku Bitencu in generalu četnikov Ivanu Prezlju-Andreju. Prezelj je zato zbral četnike Notranjskega in Soškega odreda in jih odpeljal v Italijo in ne na Koroško. Tako je »suho-kranjska grča« Bogomil Glavan rešil smrti 400 četnikov, saj so se izgonih roški tragediji. Mirko še ima na Jami brata. ČETNIKI V CANKARJEVEM DOMU — Zaradi položaja v Sloveniji krožijo v Ameriki razne alarmantne vesti, kot tista »zanesljiva«, da so četniki vdrli na neki sestanek v Cankarjevem domu, prisilili vse, da so polegli po tleh, jih poniževali in jim več ur peli četniš-ke pesmi. Po telefonu sem poklical znanca v Ljubljano, ki mi je povedal, da o četnikih v Cankarjevem domu nihče nič ne ve. UMRL STOLETNIK — Umrl je 100 let stari Frank Ferkul, vdovec po Mariji Pugelj, 18-krat stari oče. Pogreb je bil 28. maja. (To je zanimivo zato, ker so Ferkuli in Puglji tudi v Strugah in je bil morda pokojnik struški rojak. V osmrtnicah «Novi grobovi« v časopisu Ameriška domovina žal ne pišejo, iz katerega kraja v Sloveniji je izhajal pokojnik ali njegov rod.). Cleveland 31. maj 1991 EMIL MILAN ČERNE Oblast se skriva za take ukrepe ___Prepoved nenamenske uporabe kurilnega olja kot lov na čarovnice Slovenska milica zopet pričenja lov na čarovnice. Zakaj ta lov? Treba je poloviti vse, ki uporabljajo kurilno olje za avtomobile, obrtne stroje in naprave, za pogon kmetijskih strojev ipd. Potrebno je pripraviti omejitve lastnega prevoza kurilnega olja za morebitno ogrevanje stanovanj. Ekološko je to razumljivo, ekonomsko pa je to kriminalno dejanje, kar utemeljujem z dejstvom, da je slovenska energetska dejavnost nepopolna, nestabilna in nezanesljiva. Najlažje je prepovedovati in sankcionirati. Vse ostalo, čemur se pravi koristna rast gospodarstva, pa je za to oblast pretrd oreh. Kaj se je zgodilo z bencinskim dinarjem? Kdo je odgovarjal za to namensko krajo? Kaj se dogaja s slovenskimi cestami? Zakaj se ukinjajo avtobusi in vlaki, kje je tu najprej varna in potem ugodna vožnja? Kaj se dogaja s sredstvi za nujno reprodukcijo? Bo mar tudi Petrol stopil v kakšen novi holding s kakim angleškim ali ameriškim naftnim koncernom? Petrol s sedanjim načinom gospodarjenja ni zmožen redno dobavljati nobenih naftnih derivatov. Pametnih argumentov zoper sedanjo republiško izvršno oblast je veliko. Občanu, ki je delal, varčeval, si kupil avto z manjšo porabo goriva, s katalizatorjem in še drugimi tehničnimi novostmi, so odredili dajatev, da gaje tisti moment minila volja po samostojni Sloveniji. Če je tudi to volja slovenskega naroda, naj se ta lov začne takoj in brez upoštevanja sistema VIP — veze in poznanstva. Čimprej bomo odvrgli breme težke prihodnosti, toliko prej bomo spoznali, da enotnosti med slovenskim prebivalstvom ni več, ker bo tudi lov dokazal, da je na slovenskih tleh poštenje že v manjšini. Oblast ima policijo in vojsko zato, da utrdi svoj prav in svoj položaj. Dokler pa slovenski izvršni svet ne bo imel programa, ki bo uvidel beli svet, bo tudi za Slovenijo veljalo to, kar velja sedaj za vso Jugoslavijo, da ne potrebuje nobenij) odgovornih politikov in gospodarstvenikov, kajti slovenski narod se bo že kako znašel in bo že kako šlo dalje. Vsaj danes je tako. Taki zakoni, kot jih je doslej in jih bo po zagotovilu tudi vnaprej pripravljala sedanja oblast za zaprtimi vrati v Poljčah, so samo velika ovira, prepoved, omejevanje, zavajanje in še kaj. Recimo krepitev še ene, tokrat črne diktature in objastništva. MARJAN PEČAN Dragomer 13. junija 1991 DOLENJSKI UST Kar sem napisal, je čista resnica Pojasnijo in dopolnilo k članku »Ali je to mogoče?«, objavljenemu v upokojenskem glasilu Vzajemnost V uokvirjenem komentarju z naslovom »Ali je to mogoče?« se Vzajemnost, glasilo slovenskih upokojencev, sprašuje o vsebini mojega pisma, objavljenega 21. marca v Dolenjskem listu pod naslovom »Pozabljeni in zavrženi od sveta«. Čeprav sem tedaj zapisal, da se v javnosti ne bom več oglašal, odgovarjam glasilu Vzajemnost in vsem upokojencem po Sloveniji, da je vse, kar sem napisal, čista resnica. Če ni lepa, tega nismo krivi mi, zavrženi upokojenci bivšega kočevskega rudnika. Odločil sem se, da nadaljujem in opišem še, kaj smo delali in doprinašali v povojnem času. Kolektiv kočevskega rudnika je bil v vojnem času strašno prizadet. Od 300-članskega kolektiva je ostalo živih samo 179 rudarjev, 121 imen pa je na spomeniku, kr se nahaja pred bivšo upravo. Postreljeni kot talci, pomrli od lakote po koncentracijskih taboriščih, padli v borbi z okupatorji. Rudnik je bil 9 dec. 1943 popolnoma uničen ob napadu partizanskih brigad na Kočevje. Kmalu zatem ga je do vrha zalila voda. Po vojni je bil položaj obupen. Treba JEZIKOVNE POČITNICE Otroci lahko preživijo letošnje poletne počitnice drugače kot dosedanje. Trebanjska Turistična agencija Krištof bo v sodelovanju s TIK Sevnica organizirala poletne jezikovne počitnice, ki bodo od 12. do 19. avgusta v Kranjski Gori v penzionu Alp. Osnovnošolci, ki jim je poletna šola tujih jezikov namenjena, se bodo učili nemščine in angleščine. Tečaji pod vodstvom Jerneje Živkovič bodo potekali v skupinah, in sicer bo program prilagojen znanju tečajnikov. Izvajalci tečaja bodo uporabljali sodobne metode pouka, ki bo za marsikoga neobičajen že po tem, da bo potekal v prijetnem okolju, ki ne bo videti nič »šolsko«. Učenje jezikov v Kranjski Gori, ki ga bodo tečajniki popestrili s športnimi in razvedrilnimi dejavnostmi, stane 4.000 din. V to je všteto 30 ur tečaja ter 7 polnih penzionov, znesek pa je plačljiv v treh delih. Prijave sprejema, in to do 24. junija, Turistična agencija Krištof v Trebnjem na Baragovem trgu 1. DREVO MANJ — Kostanjevo drevo, ki ga drži v rokah Simon Bobnar, maturant iz Straže, Se lepo rdeče cveti, raslo pa ne bo več, kajti pred dnevi gaje izrula roka neznanega vandala. Kostanj sodi v skupino, ki so jih v akciji »Posadimo 88 dreves« pred desetletjem prispevali stra-Ski gozdarji, jih skupaj s krajani posadili in tako precej polepšali podobo kraja. Očitno to ni všeč vsem. Simon Bobnar pa bo zagotovo poskrbel še za mnogo dreves, saj se je po končani maturi namenil na študij gozdarstva. (Foto: T. J.) je bilo iz cele jame izčrpati vodo in po službi čistiti ruševine večkrat bombardiranega Kočevja. Cel kolektiv so držali pokonci štirje odkopi premoga, ki so se nahajali na višjih legah dnevnega kopa, ki je bil tudi zalit z vodo. Delalo se je noč in dan, vse nedelje in praznike, rn končno je bil rudnik leta 1946 usposobljen za normalno obratovanje. Leta 1948 smo začeli graditi Zadružni dom v Šalki vasi. Zgrajen je bil v celoti z udarniškim delom. Tukaj smo imeli kolektivne sestanke in vsako leto tudi silvestrovali. Dom smo pozneje preuredili v kinodvorano. V letu 1951 smo ustanovili rudarsko godbo in vse inštrumente nabavili sami. Za godbo smo vsi rudarji vsak mesec odvajali denar od svoje plače. Godba pa je igrala za vsakim rudarjem na dan njegovega pogreba brezplačno. Ker so stali obratni prostori na bogatih plasteh premoga, smo jih v letih 1955 — 1962 prestavili drugam. Zgrajena je bila nova separacija, strojnica, vpadnik, dolg več sto metrov, in približno en kilometer železniške proge. Leta 1958 smo zgradili rudarsko naselje, ki je obsegalo 8 stanovanjskih blokov, nekaj pozneje pa še dva štirinadstropna stanovanjska bloka, enega v Cankaijevi, drugega pa v Šeškovi ulici. Leta 1959 smo zgradili rudarski dom. V njem so bili sestanki delavskega sveta, rudarska godba pa je imela tam svoje vaje. Nekaj let pozneje — točnega datuma se ne spominjam — smo kupili še počitniški dom v Crikvenici. To so bili lepi časi, žal so kmalu minili. Začeli so zapirati rudnike, pojavila se je parola »Bodočnost so tekoča goriva«. Leta 1968 so hoteli ukiniti železniški prevoz na progi Grosuplje-Kočevje, zato smo sprožili štrajk in dosegli sporazum, da bo železnica vozila v Kočevje, dokler bo rudnik obratoval. Omenil bi, da je rudnik prenehal obratovati februarja 1978, železniški prevoz v Kočevje pa še danes obstaja. Videlo seje, kaj se pripravlja, in pojavila seje skrb, kam z več kot 300 delavci. Imeli pa smo na dnevnem kopu glino, po katero so hodili ljudje iz Ribniške doline, ki sojo uporabljali za izdelavo lončene robe. Najeli smo vrtalno ekipo iz Lendave, ki je vrtala globoke vrtine in raziskovala več mesecev. Ugotovljeno je bilo, da imamo bogate plasti prvovrstne gline in za 300 ljudi za 300 let dela. Vsa ta glina leži še danes pod rubniškim jezerom, kije nastalo po zaprtju rudnika, neizkoriščena in za vselej pod 56 metrov globokim jezerom izgubljena. To se pravi: izgubljene milijarde dolarjev. Iz te gline bi lahko delali zidno, strešno opeko in keramične ploščice. To se je potem začelo resno načrtovati. Zal pa je v našo nesrečo prišlo drugače. Kolektiv Itas — tam izdelujejo prikolice za tovornjake — je bil finan- čno na tleh, občinska blagajna pa kot ponavadi prazna. Rudnik Kočevje je imel v banki denar za zgraditev nove opekarne. In zgodilo seje tisto, kar seje pri nas redno dogajalo: vzeti je treba denar tam, kjer je, in dati tja, kjer ga primanjkuje. Temu se reče plansko gospodarstvo. Konec je bil ta, da seje rudnik Kočevje proti volji celega kolektiva moral združiti z Itasom. Denar, s katerim bi si morali zgraditi svojo tovarno, je šel za kritje Itasovih izgub in za zgraditev Ita-sove nove proizvodne hale. Itas je dobil poleg denarja vso rudniško opremo, okoli 240 stanovanj in bivši Zadružni dom v Salki vasi; prodal gaje Trikonu, ki gaje do lani uporabljal za skladišče, sedaj pa ga imajo v najemu zasebniki, ki ga uporabljajo za trgovino z avtomobili. Podedoval je zgradbo, kjer so bili upravni prostori in jo prodal KGP-ju. Poslopje, kjer so razrezovali hlodovino za jamske potrebe (imenovali smo ga žaga), pisarniške prostore zunanjega obrata in rudniško menzo je Itas prodal Opremi. Podedoval je tudi počitniški dom v Crikvenici. Alije Itas še danes njegov lastnik, ne vem. Inštrumenti — en sam stane več tisoč nemških mark — rudarske godbe so bili oddani delavski godbi v Kočevju brezplačno. Vodilni kočevskega rudnika so pozabili, da so rudarji te inštrumente plačali in ves čas svoje zaposlitve mesečno prispevali iz svojega zaslužka, da jim bodo z njimi na dan njihovega pogreba zaigrali na grobu zadnjo žalo-stinko. Za rudarje, tako aktivne kot že upokojene, so se začeli žalostni časi, ki traja- »AVTOPARK« NA IGRIŠČU Krajane Dvora boli srce, ko gledajo nedokončano igrišče. Nekaj časa se je močno trudilo športno društvo Dvor, da bi na lokaciji, rezervirani za športno igrišče ali za družbene potrebe, nastal primeren prostor za igranje. Toda »igrišče« postaja parkirišče za šoferje, odlagališče kosovnih odpadkov pa tudi njiva za sajenje koruze. J. K. PUŠKA IN LOK Na delovnem srečanju rezervnih vojaških starešin KS Žužemberk, Straža in Dolenjske Toplice so se starešine pomerili tudi v streljanju z malokalibrsko puško. Zmagal je Andrej Banko iz KS Žužemberk. Med drugim so se starešine seznanili tudi z uporabo loka in z orientacijo v naravi. S. M. Karitas in počitnice Bliža se čas dopustov in počitnic. Pričakovati je, da zaradi neugodnih družbenih razmer letos ne bo množičnih turističnih preseljevanj. Mnogi bodo zato ostali doma, med njimi tudi številni otroci, ki tako ali drugače ne bodo mogli na počitnice. Zato želi Škofijska Karitas v povezavi s Karitas iz Novega mesta povezati vse tiste, ki bi šli radi na počitnice, pa tega ne zmorejo, s tistimi, ki sojih pripravljeni sprejeti. Gre predvsem za invalidne in prizadete otroke iz družin v stiski pa tudi za otroke mater samohranilk, kjer gospodari v družini alkohol, osamljenost, bolezen itd. Vse, ki ste pripravljeni sodelovati, prosimo, da svojo ponudbo, da morete koga sprejeti, ali željo, da pošljete otroka na počitnice, sporočite osebno, pisno ali po telefonu na sledeče naslove: — Škofijska Karitas Ljubljana, Ciril Metodov trg 9/1, Ljubljana, telefon: 061/311-577 — Župnijske Karitas: Novo mesto — Kapitelj, Trubatjeva 3, tel: 21-130 Novo mesto — Sv. Lenart — FRANČIŠKANI, Siedlova 1, tel: 21-629 Novo mesto — Šmihel, Kristanova 58, tel: 25-200 Pomagajmo otrokom v stiski, da bodo v poletnem času lahko spremenili okolje in za nekaj časa pozabili na težave, v katerih živijo! FRANCI KONCILIJA J I Ekološki kotičekl Kataster virov onesnaževanja Republiški podatki kažejo, da trenutno dihamo v Novem mestu čist zrak Kataster virov onesnaževanja ali kataster emisij je lista onesnaževalcev po količinah, kijih emitirajo v ozračje posamezni viri onesnaževanja v danem časovnem obdobju. Tehnik za izdelavo katastra je več, vse pa so podvržene določenim napakam. Naš predpis predvideva pridobivanje podatkov na osnovi popisa in ankete ter na osnovi meritev emisij, pri čemer ne loči tipov virov onesnaževanja. Po njem se viri onesnaževanja in njih emisije delijo v tri skupine: • Š pomočjo obrazca A popišejo dimnikarske organizacije emisijo iz tako imenovanih drobnih kurišč (kotlovnice z močjo 1MW, individualna kurišča). • Obrazec B zajema podatke o izračunu emisij iz skupinskih in industrijskih kotlovnic, termoelektrarn in toplarn z močjo 1MW. • Obrazec C zajema podatke o emisiji iz tehnoloških enot, pri čemer se zahtevajo podatki o vrsti in količini vhodnih surovin in proizvodov. Kataster emisij je potrebno obnavljati letno, to je za obdobje, ko lahko pride do sprememb tako pri industriji kot pri usmeritvah družbe pri oskrbi s kurivi. Poseben pristop zahteva izdelavo katastra emisij prometa, katerega sicer naši predpisi ne omenjajo, pa čeprav ta, predvsem za mestno območje, predstavlja znaten prispevek k onesnaženosti ozračja (svinec, CO, ogljikovodiki, S02, NO„, prah). Celotno območje Slovenije je glede na onesnaženost zraka razdeljeno na štiri območja, in sicer tako, da v prvo območje spadajo kraji z najčistejšim zrakom, na drugi strani pa v četrto območje sodijo kraji z najslabšim zrakom. Po tej razvrstitvi so kraji Brežice, Črnomelj, Kostanjevica na Krki, Metlika, Straža pri Novem mestu, Žužemberk onesnaženi pod dovoljeno mejo (II. območje). Za Novo mesto in Krško, ki spadata v območje, kjer je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo (III. območje), pa velja, da sta zakonsko dolžna stanje sanirati. Podlaga tej razvrstitvi krajev je repu- bliška osnovna mreža za merjenje onesnaženosti zraka. Nosilec te mreže je Hidrometeorološki zavod oziroma republiška služba za varstvo zraka. Tako tečejo meritve 24-umih koncentracij S02 in dima v 42 krajih Slovenije. Vsako leto ta služba pripravi poročilo o onesnaženosti zraka v krajih po Sloveniji. Po najnovejših podatkih, ki še niso uradno izdani, je razvrstitev krajev po stopnji onesnaženosti glede na imisi-jo S02 sledeča: Trbovlje, Hrastnik, Ljubljana, Maribor, Kamnik, Šentjur pri Celju; Novo mesto je po seznamu na 18. mestu. Po meritvah imisij prašnih delcev pa je razvrstitev krajev naslednja: najbolj umazan zrak je v Zagorju, sledi Trbovlje, Ljubljana, Slovenj Gradec; Novo mesto je tu uvrščeno v drugo polovico lestvice. Če povzamemo te podatke o onesnaženosti zraka, lahko zapišemo, da trenutno dihamo v Novem mestu čist zrak. DARKO OKLEŠČEN, dipl. inž. SVOUP, SOB NOVO MESTO jo še danes. Za aktivne — rudarski in kovinarski poklic ne gresta skupaj —je bilo delo v Itasu nepoznano, zato niso bili preveč priljubljeni. Sčasoma so se le privadili, večina pa se je zaposlila drugod. Danes ni v Itasu nobenega rudarja več, ker so vsi na cesti. Upokojeni rudarji pa smo ljudje, ki za Itas ne obstajajo. Nihče ne spregovori na pogrebu rudarjev kako besedo v slovo, godba pa igra z našimi inštrumenti na grobu samo tistim, ki plačajo. Plačilo pa znese eno povprečno pokojnino, s katero v večini živrta dva, mož in žena. Tako resnično pokopavajo upokojene rudarje kot poginule živali. Borim se že dve leti — sem eden od najstarejših rudarjev kočevskega rudnika, ki še tlačimo zemljo — da se ne bi vse to dogajalo, žal zastonj. Vsi mi dajo prav, bivši in sedanji kočevski župan, šef godbe občine Kočevje, tudi godbeniki niso proti, protivi pa se tako imenovani »kulturni animator« Rančigaj. In vsi se čudimo, kako da ima ta človek več besede kot šef godbe, kočevski župan in skupščina občine Kočevje, ki bi v takem slučaju morala posredovati. Še en dogodek — nadvse žalosten — mi je ostal v spominu. Zbolel je rudar, kije dolga leta delal v jami kočevskega rudnika. Bolezen je trajala več let in nazadnje so mu morali v bolnici odrezati obe nogi. Ta človek je živel štiri leta kot zapornik v četrtem nadstropju rudarskega bloka v Šeškovi ulici, ki je brez dvigala. Skušal sem mu pomagati, toda kaj vse sem doživel! Iskal sem stanovanje v pritličju in enakovredno zamenjavo, da bi ta invalid po štirih letih prišel z invalidskim vozičkom med ljudi. Bil sem neštetokrat v Itasu, ki je dobil od rudnika podaijenih okoli 240 stanovanj: vse zastonj, same prazne obljube! Ravno tako v stanovanjski skupnosti in društvu invalidov. Tako sem hodil leto dni od vrat do vrat. Spoznal sem, da siti ne razume lačnega in zdravi tudi ne bolnega človeka, da je človek vreden samo tisti čas, ko je pri delu, ko postane invalid ali je upokojen, pa ne spada več med ljudi, ampak na odpad. V skrajni sili sem se obrnil na takratnega predsednika občine ing. Savo Vovka in z njegovo pomočjo dosegel, da je po štirih letih ta invalid prišel med ljudi. Spominjam se Kanade, kjer sem bil pred leti pri bratrancu na obisku. Tam so vsa pritlična stanovanja rezervirana za invalide, vse trgovine so urejene tako, da imajo invalidi z vozički dostop vanje. Ko sva se z bratrancem vozila po avtocesti iz Toronta v Montreal, sem videl na bencinskih črpalkah restavracije, kjer je urejeno tako, da invalidi lahko pridejo z vozičkom v lokal, kjer se dobijo jestvine in brezalkoholne pijače. Z žalostjo v srcu sem pomislil, kako je pri nas v Kočevju — pa ne samo pri nas — kjer invalid na vozičku ne more niti v zdravstveni dom! Upam, da sem s tem člankom odgovoril vsem tistim upokojencem, ki so mi pisali, čudeč se, kaj vse se dogaja, in me spraševali, če je to mogoče, kar sta pisala Dolenjski list in glasilo Vzajemnost v aprilski številki. Opisal sem stvari, ki so se dogajale in se še dogajajo, tako, da bo vsem razumljivo. IVAN HEGLER Kočevje IZ KS OSILNICA VESLAČI NA KOLPI — Kljub občutnim padavinam in narasli Kolpi je te dni tu veliko turistov in izletnikov, ki se spuščajo po Kolpi s kajaki, kanuji in tudi v velikih gumijastih čolnih. PRISTANIŠČE NA OTOKU — Na otočku sredi Kolpe pri Bosljivi Loki in Mirtovičih pripravljajo pristanišče in počivališče za tiste, ki se spuščajo po Kolpi z raznimi plovili. Tu bo tudi prostor in priprave za pečenje in kuhanje; »kozolček«, na katerem bodo obvestila za turiste, itd. Študijo za ureditev pripravlja »Lesing« Vinko 7nif»r POPRAVITI POKOPALIŠČE — Vaška skupnost Osilnica-Sela se je dogovorila za popravilo pokopališča, kije eno najbolj zapuščenih na vsem območju te KS. S prostovoljnim delom bodo popravili ograjo in mrliško vežico in tudi očistili ga bodo. DOKONČAN VODOVOD — Po daljšem času je dokončan vodni zbiralnik pri Ribjeku, urejena pa je tudi njegova okolica. Iz tega zbiralnika bodo dobivale vodo vasi Ribjek, Ložec, Grintovec, Mir-toviči in Bosljiva Loka, pa tudi Kajakaški center. NI ŠE KRŠČENA ŽUŽEMBERK — Tukajšnje gasilsko društvo je zadnji dve leti zelo aktivno, gasilci pa so še posebej veseli nove pridobitve, 7000-litrske cisterne na podvozju TAM 192, ki že en mesec krasi njihov obnovljeni gasilski dom. Čeprav poznavalci pravijo, daje bila tistega dne, ko je prispela v Žužemberk, s strani novih lastnikov kar dobro proslavljena in zalita, pa nova cisterna pravega ognjenega krsta le še ni doživela. K sreči ni bilo požarov, da bi jo preizkusili, sedanje deževno vreme, ki Suhokranjcem zaradi polnih vodnjakov sicer dobro de, pa gasilcem le ni čisto po godu. Radi bi se malo pokazali po vaseh, in če bi bilo moč, z novo cisterno tudi malo iztržili. 0 samopodobi učenca in učitelja Strokovna konferenca Tudi zadnja letošnja strokovna konferenca učiteljskega zbora grmske osnovne šole je potekala v aktivnem vzdušju. Iztočnici dr. Maije Strojin je sledila pedagoška delavnica. Razvilo seje delo v skupinah — razprava o samopodobi učenca in samopodobi učitelja. Dr. Maija Strojin seje pridružila temeljnim ugotovitvam učiteljskega zbora, da je prvi oblikovalec otrokove samopodobe družina, tej se priključi kot pomemben oblikovalec šola, seveda pa so prisotni tudi zunanji vplivi. Šola torej, kije tako samoumevno vtkana v otrokovo življenje, ima pomembne naloge pri razvoju otrokovega samozaupanja in samozavesti. Učencem mora šola postavljati stvarne zahteve, veliko pozornosti mora posvečati občutljivemu mehanizmu ocenjevanja, upoštevati mora spoznanje, da je zunanja motivacija rušiteljica notranje motivacije. Sola mora paziti, (Ja učenje ne dobi notranje negativnega predznaka, da učenci cenijo svoj trud, daje pouk organiziran tako, da učenci nimajo strahu pred neuspehom. Potrebno je vključevati starše v šolo — tudi preko domačih nalog, ki niso vezane na znanje staršev — ter se truditi za človeški odnos tudi med učitelji in starši. Vse te na videz drobne stvari so še kako pomembne za zdrav razvoj otrokove duše. Vsi skupaj se moramo zavedati, da motena samopodoba učenca poruši njegovo duševno zdrave. Rodi apatijo, nezainteresiranost, agresivnost, zaprtost vase, bolestno preobčutljivost ipd. Torej moramo graditi zdravo samopodobo učenca, t.j. realno mnenje o lastnih pozitivnih in negativnih lastnostih. Naše vodilo je — in naj po Mar-jinih besedah tudi ostane — delajmo dobro in »Za svojim stojmo!« MARJANA ŠTERN SIMM Ja tJftOcUuAlboo'. ZBIRALI SMO PAPIR Pred nedavnim smo učenci naše Sjj zbirali odpadni papir. Nagajala sta veter in dež, ki sta šolsko dvorišče sp menila v pravo papirnato smetišče. PnjP roke nas vseh pa so pospravile vsak paP' ček posebej. Pri zbiranju papitja mor® pohvaliti bolj razredno kot predine>“J stopnjo. Največje zbral 5. d, sledili P4* oddelki razredne stopnje. Črne P'ke ? podeljujemo oddelkom 7. c, 5. c, 7. d,8-in 8. c. Kar sram meje povedati, kako bo so se izkazali. Na srečo smo biliM li« tako pridni, daje akcija kot celotna lo uspela, saj smo skupaj zbrali 8.1®% papitja. Komaj čakamo, da bomo zv*® koliko smo prislužili s pridnostjo in W odnosom do skupnosti na naši šoli- w, KATJA STAROVpn. NINA ŠTOJS. K novin. kr® OŠ Sava Kladnika, Se^ ZAKAJ IN VPRAŠA^ V Lutkovnem gledališču v Lju^J! smo si ogledali lutkovno predstavo ^ navadnim, nekoliko smešnim nas*? j, VABILO SEMIŠKE ŠOLE Tudi v Osnovni šoli Belokranjskega odreda Semič bomo predstavili dejavnosti šolskega leta, kije že skoraj za nami. V soboto, 15. junija, se bodoob 8. uri odprla vrata učilnic. Pokazali vam bomo, kako se učimo, telovadimo ob slabem vremenu, kako ustvarjamo. Pripravljamo tudi razstavo naših izdelkov. V večnamenskem prostoru šole se vam bodo predstavili naši pevci, recitatorji in igralci. Za okroglo mizo z naslovom ZA BOLJŠO SOLO pa se želimo srečati z vsemi, tistimi, ki imajo dobre ideje za naše prihodnje delo. Pridite! Zakaj in Vprašaj. Vlogo mi Urška Hlebec, vlogo Vprašaja pa Vovk. Lutkovna predstava je bila va, čeprav sem na začetku mislila, d* j zame. Zanimiva je bila predvsem 24 plesa, pesmi in akrobatskih točk. ,, JANJA BRCAR t OŠdr.PavU^ PIKNIK S KRKO Učenci od I. do 8. razreda smo se Ijali v Šmarješke Toplice na nami je šel tudi oddelek delovnega "■rj. sabljanja. Piknik je priredila Krka,1®.^ na zdravil, ki je tudi naša pokrovi!*1) Ker je bil to moj zadnji piknik, se ^V, ljujem tovarni zdravil Krka, ki gaje°v j. gočila. Piknik mi bo ostal za vedno vem spominu. , «, o i. MELITA BOŽIC. K OŠ Dragotina KfS Novo m«51 KONČNI IZLET Učenci 8.a iz OŠ Milke Šobar smo se odpravili na super končm 1 Tako super je bil zato, ker je bil dvo^j, ven in smo na njem doživeli in viden ^ ko lepega, kar se splača zapomni!'-^ spremstvo smo morali vzeti tudi Petl’|0|i starše. Bili so zelo disciplinirani !n Jjpjf nismo vedeli, da potujejo z narT11 smo se spomnili šele takrat, ko je p1 ^ ba poseči v žep za kakšno vstopnm ^ Ijali smo se skozi mnogo prečudovtU ^ jev, a smo se vrnili v najlepši kraj v ^ Sloveniji: v Novo mesto. Najlepše se hvaljujemo TZ Krka ter združenjus®, jev in avtomehanikov, ki so nanl °\e|i' čili, da ni bilo potrebno pregloboko ** 0.»*^ V • rrTi ipilf ^ nv REPUBLIŠKI PR VAKIZA POKAL »MARS«—Za ekipo OŠ Katja so igralu prva vrsta (od leve proti desni): Vlado Mihajlovič, Miran Uroš Jazbec; druga vrsta (od leve proti desni): Matjaž Kuzma, Mihtj J ^ Matej Urbas, Peter Svent, Matej Oštir; stojijo: trener Jože Oberstar, 4 šek, Goran Mihailovič, Marko Munih, Goran Brakočevič, Dejan Stip'*• Borut Strumbelj. (Foto: Borut Pelko, foto krožek OŠ Katja Rupend) ROJSTVO PTICE MIRU— Umetnik Rudi Stopar iz Sevniceseje °£}!iseW lu mirnopeških osnovnošolcev in skupaj so iz lesa izdelali Ptico mirall J^ dan obesili pod strop v enem od šolskih prostorov. Spominjala jih bo n kov obisk in na tek miru, kije šel skozi njihov kraj. Istega dne so u-oVed?l manjem prisluhnili znanemu čebelarju Lojzetu Kastelcu, ki jim je o ^ o davni zgodovini njihovega kraja, o nekdanjih prebivalcih Lato. larstvu. (Foto: T. Jakše) DOLENJSKI LIST Št. 24(2182) 13. junjiS i »Sem odgovoren to odstopam!« V , Brežicah je bilo pred volitvami živo. k <,atJoma se)epojavila cela vrsta strank, Ijud-Sev je opredeljevali in se včlanjevali, čeprav je novih jVeč‘na obdržala kritično razdaljo do deži i/vj!^e so kazali tudi na čisto določene člane liber i Z* svetu. Prvi so se na govorice odzvali “aib Pl. ^em°krati', saj je prst obtoževanja nikakx^Zt,lna njihovega člana, podpredsed-ski r finskega IS in sekretarja za gospodarjenj Bojana Petana. krei brvern plazu govoric je Bojan Petan, se- za gospodarstvo, in z njim tudi IS sklical posi/no konferenco, na kateri so predstavili Pred< Vanže občinske uprave. Sklicevali so se RovrJem na Poročilo Službe družbenega knji-Pak !Va- k' ^ poslovanju ni našla večjih napotiJnsko upravo pa je celo pohvalila, da zolinah bunka. Uradnih podatkov, ki bi ka-1'tev d kukzžnokoli zlorabo položajev in na de-osehU^U11 ,er aa odobravanje kreditov po n0 ni ‘b‘nteresih in sumljivih kriterijih, še ved- Le teden dni pozneje je tudi naš časopis pisal o štirih ovadbah zoper brežiške funkcionarje, ki jih je ob preiskavah poslovanja občinske uprave vložila krška UNZ. Tri ovadbe so govorile o kaznivem dejanju zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe, ena pa o kaznivem dejanju zlorabe pooblastil Kaj več takrat ni bilo mogoče zapisati, a na žalost še tudi danes ni rezultatov uradne preiskave. Skoraj istočasno s poročilom UNZ se je v javnosti oglasila tudi brežiška SDZ, ki je po svoje razkrivala afero v Brežicah. Obtožbe je namenila Bojanu Petanu in mu zaradi zlorabe položaja zagrozita s prijavo. »Bojan Petan, solastnik stanovanjske zadruge Novi dom, je kot sekretar in podpisnik odobril in nakazal Obrtni zadrugi Grič tri posojila y višini 1.150.000 din. Eno izmed teh posojil je Grič na dan prejema po nalogu tedanjega direktorja Antona Zorka nakazal Novemu domu. Preprosto, g. Petan je preko Griča nakazal denarce podjetju g. Petana, gospe Adi de Costa - Petan and company. Gospod Zorko, lansko pomlad menda najbolj plačani direktor zadruge Grič, ki je zlezla na boben, je sedaj zaposlen v sekreatriatu za gospodarski razvoj, kar je značilno.« Tako pravi y imenu odbora slovenskih demokratov prof. Miroslav Kugler. Marčevska seja občinske skupščine je prinesla novo, za nekatere pa že kar pričakovano presenečenje. Nadaljevanje ene prejšnjih nedokončanih sej se je namreč začelo kar z dveumo zamudo, saj so se občinski veljaki za zaprtimi vrati prerekali, kdo naj odstopi zaradi domnevne občinskefinančne afere. Sprva je bilo slišati, da Bojan Petan in njegov namestnik v sekretariatu za gospodarski razvoj Anton Zorko ne nameravata odstopiti, saj ne čutita nobene krivde. Potem je odstop ponudil Ciril Koleš-nik in z njim seveda ves izvršni svet Morda je že takrat želel zaščititi svoje sodelavce, a kakorkoli že, še pred začetkom seje se je premislil Na dnevnem redu je ostal odstop Antona Zorka in razrešitev Bojana Petana, a s to razliko, da so to temo uvrstili v 18. točko. S tem so prestavili pranje občinskega umazanega perila vsaj za štirinajst dni Pozneje se je izkazalo, da še za \ mnogo več. Po Brežicah so še naprej krožila anonimna pisma z obtožbami na račun občinskih mož, medtem pa je prof. Mirosla v Kugler na že omenjeni skupščinski seji razdelil obtožujoče pismo s podpisom in s podatki, ki so pricurljali neposredno iz SDK. Zdaj se je torej pokazalo, katera stranka je brskala za podatki, jih tudi na neki način dobila in razširila. Liberalni demokrati so še naprej zagovarjali svojega člana Bojana Petana in dokazovali, da ni izkoriščal svojega položaja. Trdili so, da ni lastnik nobenega zasebnega podjetja, ampak le soustanovitelj stanovanjske zadruge Novi dom. Tudi njegova žena A da de Costa -Petan menda še ni imela nobenega prometa v svojih podjetjih. Ker so smatrali, da je edini ciljjavnih obtoževanj spraviti s položajev predstavnike LDS, so izstopili iz vladne koalicije. Obenem so zahtevali tudi odstop svojih članov v vladi, medtem ko naj predsedstvo skupščine postavi vprašanje zaupnice občinskemu izvršnemu svetu. Le nekaj časa za tem so Zeleni izstopili iz koalicije z liberalnimi demokrati Vjavnosti seje oglasil tudi Bojan Petan, kije zavrnil očitke na svoj račun. Skliceval se je na to, da mora Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu, kateremu je UNZ Krško predala zadevo, še pravnomočno dokazati, da so štirje občinski možje res kršili predpise. Klub poslancev in predsedstvo SDPsta zaplete naprtila na grbo izvršnega sveta in njegovega predsednika Cirila Kolešnika, ki ni izdelal programa dela, kar je »omogočilo samovoljno in nekontrolirano porabo sredstev proračuna«. Obtožili so tudi predsednika in predsedstvo skupščine, da ni omogočilo kontrole nad izvršilnimi organi, in predlagali, da se spregovori tudi o njihovi zaupnici Tudi večurna razprava na seji občinske skupščine v začetku aprila ni odgovorila na vprašanje, kaj sta zakrivila Bojan Petan in Anton Zorko. Delegati so zavrnili pobudo predsednika IS Cirila Kolešnika, o razrešitvi obeh, nakar je izvršnik napovedal, da ju bo razrešil sam. Njuna odstopa je zahteval predvsem zaradi moralnih razlogov, podrobnosti pa ni navedel Menda zaradi interesov preiskave in Bojana Petana samega. Na tej seji so delegati imenovali tudi komisijo predstavnikov vseh strank, ki naj bi raziskala ozadje brežiške afere. Komisija se je lotila težkega dela in nalog, ki niti niso bile natančno opredeljene. V resnici so opravljali delo nekega preiskovalnega organa, zalo ni čudno, če mu niso bili kos. Podrobno so se lotili likvidnostnih kreditov, ki jih je dajala občina (še posebej so obdelali kredit Tovarni pohištva), dodeljevanja sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja, adaptacije občinskih stavb, dodeljevanja stanovanj, oddaje poslovnih prostorov, razdelitve rezervnih sredstev in denacionalizacije. Vseh tistih področij torej, o katerih so se v preteklih mesecih razplamtele govorice in obtoževanja. Komisija je ugotovila, da ni vzroka za odstop Antona Zorka, poleg tega pa zaradi nesoglasij med posameznimi člani ni bila sposobna predlagati nobene rešitve, sklepa ali predloga. Izvršni svetje dopolnil poročilo komisije s svojimi stališči in na ponovni tiskovni konferenci javnosti znova poskušal pokazati dobre rezultate svojega dela. Čeprav so slovenski demokrati zahtevali odstop predsednika izvršnega sveta in župana, pa sta oba funkcionarja še nekaj dni pred skupščino zatrjevala, da ne mislita odstopiti, ker so obtožbe brez argumentov in imajo političen značaj. NAZADNJE ODSTOPILI VSI Že takoj na začetku zasedanja občinske skupščine y preteklem tednu pa se je obrnilo povsem drugače, kar samo kaže. da so v igr) tudi zapleti, o katerih javnost ne ve kaj dosti Župan s celotnim predsedstvom skupščine je ponudil svoj odstop, po izkazani nezaupnici izvršnemu svetu je odstopil tudi Ciril Kolešnik. Kajje občinsko vodstvo vodilo k taki odločitvi? Vsekakor je mogoče sklepati, da so si na ta način želeli rešiti kožo, zmesti delegate in tiste sile y skupščini, ki so jih hotele zrušiti, ter se tako obdržati na oblasti Morda so si ravno zato tako krčevito prizadevali da bi glasovanja o zaupnici in o odstopih uvrstili na sam začetek dnevnega reda, medtem ko so razpravo o poročilu komisije in s tem pranje umazanega perila zelo spretno pomaknili proti koncu dnevnega reda. Navsezadnje je bilo to tudi v interesu nasprotne strani, saj ni razpolagala z verodostojnimi dokazi, kaj šele s poročilom o poteku sodne preiskave. Brežiška občina je tako ostala v popolnem brezvladju, če lahko tako rečemo stanju, ko sta predsedstvo skupščine in izvršni svet y odstopu, novih ljudi pa še ni na vidiku, čeprav stranke že ponujajo nekatera imena Do tako zelo pričakovanega obračunavanja in dokončnega razpleta brežiške afere ni prišlo, saj o tem na seji sploh ni bilo go vora Tako mnogi občani niti ne vedo, zakaj so ostali brez vodstva prav tako pa marsikaj ni jasno niti delegatom Strankarsko jino razveseljuje bogove in ljudi N h._ . m a tn° Vjn . a tisoče izletniko v in turisto v iz do-^ifsko ki ,UJ‘ne vsako leto obišče metliško krumj k. Obisk te kleti imajo v svojem pro-krQjjnHsf a8encije, ki pripravljajo izlete v Belo vide.j ', n tu obiskovalci imajo res kaj slišati, bliin'0 2 aui Pa pokusiti Obisk kleti traja pri-vidg0 *'no uro, v tem času si ogledajo klet, na lo v nft!sne,ku P° jim prikažejo vinograde, de-‘Jkatev, prevzem grozdja f kleti, preče. Na‘pat^e vse’ °d vinograda do stekleni-belokr Koncu seveda sledi pokušnja šestih vrst Vča*LS. Po metl i/6 metliška Vinska klet znana le 15 ra,/)*'/zaiti’ sedaj pa tu predelujejo kar "Pa velik‘,b Vm ‘n prav me‘liška Vinska klet bel0kr*e Išiase za to, da so danes številna sl°Vens!rl. Vlna v samem kakovostnem vrhu boljši lj "it-^kar pa pomeni, da so tudi med z začelo se je 1929 1^29 V^i metHške Vinske kleti sodijo y leto ki n J , ° So belokranjski vinogradniki v Metli-^edQhiLZ,niški postaji zgradili zadružno klet in sic/j *«'Pa so gradili v letih 1954 — 1958, temij.r/ komendskem hribu, kot pravijo temu komen/r’ *‘Je očitno včasih pripadalo metliški klet /o / 'e pravi križniškemu redu. Metliška n>etr0i,Pravzaprav podzemski tunel, dolg 107 fiQm,r načrto vanju pa so se zgledovali po lilkekl,-noru- Strokovni projektant met-Prof tj/1 Je bil naš znani vinarski strokovnjak klen o!r.an Veselič. Do leta 1965je v metliški leta pa/Pazilo podjetje Slovenijavino, tega ga, j*‘Prevzela metliška kmetijska zadru- Hz°zdje , zatem so postavili sprejemnico za Polnita ■,6r Pzedelovalnico vin, kmalu pa še od b'F°- Ob trgatvi leta 1968 so za klet prvič °kranjskih vinogradnikov odkupili grozdje, ga v lastni predelovalnici predelali, vino kleti do nego vali in kot prvo belokranjsko vino v steklenici dali na trg. To je bila — seveda še danes najbolj znano belokranjsko vino — metliška črnina. Na trg so jo dali v dvelitrskih steklenicah in to je tudi najstarejše vino. ki ga hranijo v posebni arhivski kleti Vinske kleti Pred tem se je klet ukvarjala samo z vinsko trgovino: od belokranjskih vinogradnikov so odkupovali vino, ga v kleti malo donegovali in nato v sodih prodali naprej. Odločitev za lastno predelavo in stekleničenje ter »izum« metliške črnine kot tipičnega vina za to do takrat precej anonimno in zapostavljeno vinogradniško območje je bila tako za klet kot za celotno belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo prelomnega in odločilnega pomena. Od letnika 1968, ki je rojstni letnik stekleničenih belokranjskih vin, je metliška Vinska klet dala na trg še metliško črnino v litrskih steklenicah, vino, ki ga po količini že vsa ta leta prodajo naj več — med 300 in 500 tisoč litri na leto — in ima po vsej Sloveniji stalen krog ljubiteljev. Letnik 1979 velja za rojstni letnik vrhunske metliške črnine v buteljčnih steklenicah. Ker se mošt za vrhunska vina v nobenem primeru ne sme dosladkati, vrhunske metliške črnine ne morejo pridelati vsako leto, ampak le ob v boljših vinskih letinah. Znani belokranjec je kakovostno vino, tako imenovana zvrst vina, ker je sestavljen iz kraljevine, laškega rizlinga in manjšega dela starih belih sort grozdja Iz metliške kleti je leta 1981 (spet dober letnik, tako kot že prej zlasti 1979 in kasneje 1983 in še nekaj kasnejših, še posebej pa 1990) prišel prvi rose v Sloveniji Gre za vino iz rdečih sort grozdja — frankinje in žametne črnine, ki sta tudi osnova za kakovostno metliško črnino — vendar predelanih po postopku za belo vino. To sveže in okusno vino sije takoj pridobilo številne ljubitelje, saj ga imajo radi tako tisti pivci, ki sicer dajejo prednost belim vinom, kot oni, ki imajo rajši rdeča. Zaradi posebne svežine se primerno ohlajen še posebej prileže v poletni vročini. Zato ni čudno, da so metliški rose hitro za zgled vzeli tudi v drugi slovenski proizvajalci vin in je danes na trgu kar lepa izbira teh vin. Z letnikom 1983 se začne obdobje metliškega laškega rizlinga. Tega leta je metliška klet kot prvi proizvajalec v posavskem vinorodnem rajonu proizvedla pozno trgatev, in to laškega rizlinga. Do takrat je Bela krajina veljala kot domovina metliške črnine in belokranjca, potem pa je mlada, zagnana in strokovna ekipa metliške Vinske kleti, opogumljena s prejšnjimi uspehi, dokazala, da se Bela krajina lahko povsem enakovredno kosa pri proizvodnji laškega rizlinga z najbolj znanimi in cenjenimi vinskimi pokrajinami v Sloveniji Že ta prva pozna trgatev laškega rizlinga se je na strokovnem ocenjevanju uvrstila v zlato sredino med najboljšimi poznimi trgatvami te sorte p Sloveniji To je bila za zagnane mlade metliške strokovnjake še novo spodbuda in v kleti so se odločili, da bodo skušali iz belokranjskega laškega rizlinga, če bo le možno, »izvleči« še kaj več. Tega leta so v metliški kleti predelali še eno novo vino. Tojecviček. Kakor se morda čudno sliši, pa je vendar res — v metliški kleti so belokranjski vinarji proizvedli pravi dolenjski cviček. Pravi pa je bil ta in tudi kasnejši letniki zato, ker je grozdje prišlo iz edine prave domovine cvička, z druge strani Gorjancev. Metliška klet je namreč prevzela nekdanjo klet Hmelj-nik in tudi tako pomagala ohranjati sloviti dolenjski cviček, ki mu zaradi raznih peripetij in tudi zakonske neurejenosti še vedno grozi, da bo kot vino tako rekoč izumrl. Zaradi slabega odkupa grozdja zadnji dve leti v metliški kleti tega nekdaj tako slovečega in priljubljenega dolenjskega vina niso proizvedli Čeprav letnik 1984 ni bil najboljši je dal laški rizling redne trgatve vrhunsko kakovost in na ljubljanskem mednarodnem ocenjevanju vin so zanj dobili veliko zlato medaljo. Letnik 1985 pa je bil v vseh pogledih izvrsten: poleg redne in pozne trgatve laškega rizlinga so y kleti proizvedli šejagodni izbor, se pravi predikat-no vino, s kakršnim se lahko pohvali le malo proizvajalcev. Ta jagodni izbor laškega rizlinga je bil eno izmed najbolje ocenjenih slovenskih vin tega letnika sploh. Metliška »ekspanzija« seje nadaljevala tudi naslednje leto, ko so v metliški kleti proizvedli vrhunski laški rizling, pozno trgatev tega vina in kot prvi v Jugoslaviji tudi ledeno vino, se pravi vino z naj višjim pridevkom, kar je tudi v svetu posebna redkost Ledeno vino je na ocenjevanju, imenovanem »prerez letnika«, dobilo naj višjo oceno — 19,6 točke od 20 možnih. Leto 1986je bilo v vseh pogledih za metliško klet izjemno, saj oznako tega letnika nosijo kar štiri novosti iz metliške kletk poleg izbora in ledenega vina še ozaljsko belo in — spet slovenska in jugoslovanska novost — metliška črnina mlado vino. Pri mla- dem vinu gre za novo tehnologijo, znano pri pridelavi znamenitega francoskega vina beau-jolais primeur, ko del grozdja vre v posebni komori brez kisika in celoten postopek daje vinu specifično svežino in okus po grozdju. Tudi to metliško no vost so kaj hitro začeli posnemati drugi proizvajalci Novim vinom se v Vinski kleti očitno niso in se ne nameravajo odpovedati Poskusi, ki so jih opravljali v zadnjih letih, so pokazali da je Bela krajina kot vinorodna dežela primerna tudi za druge visoko kvalitne sorte trte, kot so rumeni muškat, beli pinot, chardonnay, renski rizling in še katere. Te sorte bodo uporabili tako za izboljšavo belokranjca, vina iz teh sort pa bodo tudi posebej stekleničili, se pravi, da bodo iz metliške kleti prihajala tudi nova sortna vina. Pravzaprav sta prvi dve novi metliški sortni vini že nared. Gre za renski rizling in chardonnajv izvrstnega lanskega letnika in obe vini sta dobili laskavi oceni Ob ocenjevanju belokranjskih vin za letošnjo razstavo teh vin v okviru tradicionalne Vinske vigredi v Metliki je tudi predsednica strokovne komisije prof. Slavica Šiko-vec izjavila, da je moč v Beli krajini pridelati najboljša vina iz najkvalitetnejših tri Torej je res enkrat za zmeraj konec podcenjevalnega odnosa, kakršnega so v preteklosti do Bele krajine imeli tudi nekateri slovenski strokovnjaki, češ da je to dežela za metliško črnino in belokranjca pa konec. Da nikakor ni tako, da se lahko prepriča že vsak obiskovalec Vinske kleti pri pokušnji šestih vrst vin. V ARHIVSKI KLETI Še bolj pa je trud in umnost belokranjskih vinogradnikov ter znanje in predanost vinarjev iz te kleti moč občudovati y njihovi arhivski kleti. Pravzaprav sta znotraj Vinske kleti dve arhivski kleti V prvi, ki je tudi na ogled obiskovalcem, je v vinotekarjih kakih 3000 buteljk, drugi, »pravi« de! arhivske kleti pa je urejen y posebnem, od glavne kleti ločenem prostoru. V tej »skriti« arhivski kleti hranijo steklenice v boksih, y katerih je od 160 do 450 buteljk, sku- Ivan Tomše: »Nepreklicno odstopam in ne želim izkoristiti pravice, da sem župan do izvolitve novega.« (Foto: B.D.-G.) neopredeljeni delegati ki so bili odrezani od občinskih spletk, so se pritoževali, da sedijo v skupščini kot tepčki, medtem ko se nekdo poigrava z njihovo voljo. Še posebej zmedeni so bili po podatkih in obtoževanjih iz zadnjih pisem A ntona Zorka, Bojana Petana, Jožeta Verstovška ter stališč komisije in izvršnega sveta. Vsi ti papirji so polni medsebojnega obrekovanja in obtožb ter kažejo na bližnji vrhunec afere in na velike težave, y katerih so se znašli posamezniki Čepra v ni manjkalo zahte v, da se obra vna va poročilo komisije in da se ozadje odstopov pojasni, pa do lega ni prišlo. Iz vrst delegatov SDZ je bilo celo slišati, da po odstopih poročilo sploh ni več pomembno. Po takem razpoloženju je postalo več kot jasno, da so nekateri dosegli svoj cilj: padla je vlada, padel je župan in za njim po čudni logiki še predsedstvo skupščine. Po nekajmesečnem napornem dokazovanju o krivdi nenadoma sploh ni bilo več pomembno, kaj so grešni kozli sploh zagrešili Delegatom je bilo tako vsaj prihranjeno mučno in nizkotno prerekanje, ki mu sami itak ne bi mogli priti na konec. Za take zadeve so namreč pooblaščeni pristojni organi, ki bodo slej ko prej morali reči svoje. BREDA DUŠIČ-GORNIK Na trdnih vhodnih vratih obiskovalce pozdravita grški in rimski bog vina in veselja, Dioniz in Bakh. Prvo vino iz metliške Vinske kletije bila metliška črnina letnik 1968. paj pa je f teh boksih prostora za 15.000 steklenic. Skupaj z »vidnim« je torej v arhivski kleti prostora za okoli 18.000 steklenic. Kar lepo število, a malo v primerjavi s celotno zmogljivostjo Vinske kleti, kije 3,8 milijona litrov. V arhivski kleti se vina v steklenicah starajo in od tu grejo ob pravem času najboljša belokranjska vina y prodajo. Seveda niso za staranje primerna vsa vina, ampak samo najboljša vina visoko kvalitetnih sort dobrih letnikov. Kol rečeno, hranijo »> tej kleti kot dragocenost tudi nekaj dvolitrskih steklenic metliške črnine letnika 1968, to je prvega stekleničenega vina iz le kleti Poleg tega vina so v arhivski kleti še laški rizlingi najboljših letnikov in različnih trgatev, od izvrstnih rednih do poznih trgatev, izbora, jagodnega izbora in dveh letnikov ledenega vina. kar je sploh najvišji pridevek, ki ga vino lahko doseže. Marsikatero od teh izvrstnih vin, ki s staranjem v primernih razmerah še pridobivajo kakovost (pa tudi ceno), si je že pridobilo tudi nazi v »arhi vsko«, ker je že poteklo določeno število let od trgatve. Zakaj vina pravzaprav starajo? Kot rečeno, vsako vino sploh ni primemo za staranje, nekatera pa so sploh najboljša sveža, mlada. Med taka poleg slovitega beaujolaisa sodi tudi metliška črnina mlado vino — velja nekakšno pra vilo. naj bi ti in njim podobna vina popili do konca tistega leta, v katerem je bila trgatev. Med vina, ki so najboljša sveža, sodi tudi cviček. Vina najkvalitetnejših sort najboljših letnikov pa so primerna za staranje, saj z leti v steklenici še zorijo in pridobivajo kakovost. V takih vinih prihaja s staranjem do sprememb y sestavi, ki se kažejo v lepši barvi, zrelejšem vonju in polnejšem okusu. V starem vinu je nakopičena moč in toplota sonca, ki ga je bilo deležno grozdje na trti, v njem so polnost, moč, lepota, nežnost, harmonija, uglajenost, modrost in prešemost. Valvasor je zapisal, da vino razveseljuje bogove in ljudi Če kdo tega ne verjame — pa naj bo človek ali bog — naj gre v metliško Vinsko klel. A. BARTEU Puloga dolenjskega lista G\11 Za posel nismo več zanimivi K. omaj pol leta je minilo, odkar smo navdušeno pisali o novem laboratoriju za ram-noževanje rastlin, ki naj bi zrasel po skupnih vlaganjih šaleškega podjetja Agrariacvetje in njihovega holandskega partnerja. Če sta še na :ačetku lanskoletnega oktobra obe strani menili, da ni nobenega razloga, da se še v tistem mesecu podpiše pogodba, pa so se stvari na hitro zasukale drugače. A grariacvetje danes še sodeluje z Nizozemci, vendar si od predvidene naložbe ne obeta več veliko. Ko so že imeli lokacijsko dokumentacijo, podpisano pismo o nameri za vlaganje ter vsa zagotovila občinskih in republiških organov za pomoč pri naložbi, sejim je vse doseženo pred očmi sesulo. Zakaj? Obstajata dva osnovna vzroka, zaradi katerih seje nizozemski partner premislil Vlaganje denarja v Jugoslaviji je namreč postalo zelo tvegano, Slovenija in Jugoslavija pa sta obenem postali za vrhunske proizvajalce cvetja in vodilne na področju vrtnarske tehnologije precej manj zanimivi Nerešeni odnosi vJugoslavi-i in slovenski načrti o odcepitvi so prispevali k emu, da je Jugoslavija nenadoma iz najbolj perspektivne socialistične drža ve padla čisto na rep. Še pred pol leta je tuji svet računal, da bo Jugoslavija odskočna deska za vzhodne države, sedaj pa se je izkazalo, da je do njih lažje priti neposredno. Sodoben laboratorij, pri katerem naj bi Nizozemci sodelovali s 60 do 70 odst. deležem, bi omogočal pridobivanje mladih rastlin z razmnoževanjem celic. Doslej je Agrariacvetje rastline vzgajata na klasičen način, to je s potaknjenci in s sejanjem, medtem ko je bolj kakovostne rastline tudi uvažala V načrtovanem laboratoriju bi lahko letno vgojili 20 milijonov sadik in gomoljev; približno 60 odst. za nizozemskega partnerja ostalo pa za slovenski, jugoslovanski in ostale trge. Ker podoben labora- torij že dela v Ljubljani, so se na Čatežu želeli lotiti vzgoje takih vrst rastlin, ki jih pri nas še nihče ne razmnožuje. Nizozemci so torej želeli iz Slovenije prodreti na celotno jugoslovansko tržišče in tudi na tržišča južne in jugovzhodne Evrope. Medtem ko se v naši državi ubadamo s političnimi in vojaškimi razprtijami, so se Nizozemcem že ponudile druge možnosti za dostop na Madžarsko, Češko in še kam. »Slovenija sicer poudarja, da ima interes za ohranitev skupnega jugoslovanskega trga, vendar je vse odvisno, kako bomo ta trg uspeli oblikovati in seveda kdaj, saj nas bodo drugače pri poslu prehiteli drugi,«pravi direktor čateškega podjetja Jože A všič. Škoda bi bila velika, saj z izgubljenim laboratorijem ne bi izgubili samo posla, ampak, kar je za razvoj posebej po- membno, tudi možnost spoznavati sodobno tehnologijo in nizozemski način dela s strokovne in poslovne plati Podjetje kljub vsemu vlaga v posodabljanje proizvodnje, kolikor pač zmore z rednimi sredstvi, in pripravlja ustanavljanje mešanih podjetij v Sarajevu, Beogradu, Skopju in na Reki Okrog 30 do 40 odsi njihove proizvodnje je namreč namenjeno jugoslovanskemu tržišču južno od Slovenije. So med petimi največjimi jugoslovanskimi proizvajalci cvetja, medtem ko so trgovsko y sami špici Seveda upajo, da jim na južnih tržiščih ne bodo zaplenili lastnine. Prav tako je v njihovem interesu, da se ohrani jugoslovanski trg, saj bi jih izpad prodaje na tem področju močno prizadel, ker bi se morali lotiti proizvodnje večih vrst različnih rastlin v manjših količinah. » V podjetju Agrariacvetje računamo, da se bo Slovenija vendarle bolj enakovredno vključila tudi v evropski trg. Tako bi se tudi mi lažje prebili na bližnji avstrijski trg, saj po kakovosti že zdaj ne zaostajamo, zato pa smo zaradi uvozno-izvoznih pogojev često predragi Če bi izgubili jugoslovanske kupce, bi bilo vmesno obdobje vsekakor težko, saj ni mačji kašelj pridobiti zaupanje novih kupcev,« razmišlja A všič. V drugem polletju letošnjega leta bodo v podjetju pristopili tudi k projektiranju prvega hektarja rastlinjakov na levem bregu Save pri Mostecu. Gradnje pa letos še ne bo, saj še niso rešeni nasipi na Dobovškem polju, niti ne izvedene potrebne komasacije. Naložbe se bodo lotili z razpisom delnic. Računajo na precejšnje zanimanje, saj slovenska proizvodnja cvetja ne pokriva niti polovico domačih potreb. Podobno je tudi s pridelavo po vrtnin. Ravno zato ima podjetje Agrariacvetje pred sabo prihodnost, pa četudi ga zdaj obremenjujejo politično negotove razmere v državi Ob spremenjenih pogojih poslovanja in ob zmanjšanju števila zaposlenih bodo morda le dosegli nižjo ceno cvetja in se počasi začeli vključevati na tržišča sosednjih držav. Proizvodnja jim zaenkrat ni padla, klub temu pa so po naravni poti samo v enem letu zaposlenost zmanjšali za 10 do 15 odst. Z upokojitvami se bodo kmalu približali optimalnemu številu 200 zaposlenih. In še imajo rezerv. Na primer v maloprodaji, ki najbolj šepa, saj kot družbeni sektor niso nikoli znali učinkovito spremljati potrebe kupcev in biti konkurenčni zasebnikom. Letos nameravajo prenoviti cvetličarno v ulici Prvih borcev y Brežicah in tako kupcem ponuditi kaj več. Sicer pa maloprodaja ni v prvem planu podjetja, ki se pretežno ukvarja s proizvodnjo in prodajo na veliko. B. DUŠ1Č-GORNIK DOBRO JE VEDETI Petnajst minut za svež obraz v C asi in razmere so taki, da je zares težko svetu kazati sproščen, vesel obraz, toda kar prepustiti se črnim mislim in se zanemariti pa tudi ne gre. Torej: kako doseči, kaj storiti da bo obraz svež in sproščen? Kako v boj proti nečisti koži in mozoljčkom? Svetuje visažistka Pa-tricia Gerbec, lastnica Beauty free centra iz Di-lančeve ulice v Novem mestu. V prejšnji rubriki Dobro je vedeti, v katerije bil govor o pomladni generalki na obrazu in telesu, je bilo omenjeno, da je potrebno, da korenito nego obraza naredi strokovnjak, torej kozmetičarka. Gerbčeva še opozarja, daje resnično učinkovita le redna nega obraza. V mislih ima nego enkrat na mesec, najbolje je nekaj dni po menstruaciji Kaj pa lahko ženska v vseh ostalih dneh sama naredi zase, za svoj obraz? Veliko, pravi Patricia Gerbec. Začnemo zjutraj pri umivanju. Treba si je vzeti minutko ali dve in pred ogledalom malo potelovaditi z obraznimi mišicami Spakujmo se, delajmo grimase, kar bo mišice in kožo prebudilo in sprostilo. Nato obraz očistimo s čistilnim in hranljivim mlekom, osvežimo s tonikom in namažemo z ustrezno kremo. Ker obraz ni štedilnik, ga nikar ne drgnite, ne uporabljajte grobih brisač in alkalnih miL Vsa umazanija in vse odvečno se da brez težav odstraniti z nežnimi gibi in mehko vato. Ustrezno kremo za obraz bi nam moral svetovati strokovnjak, kozmetičarka ali dermatolog. Pri izbiri kreme za ta letni čas je treba paziti, da je vlažna’ zaščitna in hranljiva (ne glede na tip kože). Če krema ni ustrezna, se bo namesto las v soncu svetil obraz, kar ni ne dobro ne lepo. Obraz je tako pripravljen na celodnevne napore. Zvečer je navadno utrujeno celo telo, ne le obraz. Kljub temu si ne bi smele privoščiti spanja z neočiščenim obrazom. Koža si zasluži to- Patricia Gerbec liko pozornosti, da se bo očiščena tudi ona s(°~ čila med spanjem. S posebnim losionom in val': je treba najprej odstraniti očesni make-up* Nato obraz umijemo s penasto kremo za imp nje obraza ali gelom, očistimo ga s čistih mlekom in osvežimo s tonikom, nato pa obrv rahlo zmasiramo z dobro nočno kremo. Diet' na nega obraza nam vzame vsega 15 miiu Hvaležnost za vsako minutko nege nam P°^f. s svežim in lepim videzom. Tokrat o pudrihi make-up ni govora O tem nam bo Gerbci marsikaj zaupata prihodnjič, odgovoriti b°P° skusila na vprašanje: make-up — navada, P* treba ali nujno zlo? Nasvet tedna • Kaj storiti, če je koža že kar kronrflj utrujena? Pomaga kratka kura s posebnims rumom, ki jo lahko naredi ženska sama. V traj in zvečer je treba nanesti nekaj kapljic .. ruma na obraz in ga šele potem namazal1 kremo. Uporaba zares kvalitetnega seruma5 na koži vidi že po nekaj dneh. • Kako se znebiti ptodočnjako v, ki os to1* jo celo po obilici spanja?Proti tej nadlog da danes uspešno boriti, svetovna kozmetik kije že našla pot tudi k nam, ima že nekaj & ■ zdravilo tudi za to težavo. Rešilna krema ky tanko kožico pod očmi, jača strukturo epme.. misa in hkrati blaži gubice in gube pri očesi1 kotičkih. Že po krajšem času redne uporabe1 kreme ne bodo več potrebni pripomočki1 skrivanje podočnjakov. n Z. L 'U' Že Kočevarji so rekli: »Gremo v goro!« V, črnomaljskem Gozdnem gospodarstvu so že leta razmišljali, na kakšen način bi ljudem pobliže predstavili gozd in delo gozdarjev v njem, kajti gozdarji postavljajo na prvo mesto varovalno vlogo gozda, sledi socialna vloga in šele na zadnjem je lesna proizvodnja. Prepričani so, da se tudi vok viru socialne vloge kaže kulturni pomen gozda ter vzgoja ljudi Tako so prišli na idejo o gozdni učni poli in najbrž ne povsem po naključju izbrali pot od Planine do Mirne gore. V to gozdno učno pot, po kateri so prvi obiskovalci stopili nedavno, je bilo vloženega veliko truda, kar je očitno, kojo popotnik prehodi, zagotovo pa je zanjo najbolj zaslužen prav revirni gozdar Franc Janež. Res, da so k zanimivosti te prve in za sedaj še edine gozdne poti y Beli krajini, sicer pa ene od osemnajstih v> Sloveniji, veliko pripomogle bogate naravne danosti, vendar brez zagnanosti gozdarjev zamisel gotovo ne bi zaživela. Veliko truda in dobre volje so pokazali, pot pa uredili prostovoljno, brezplačno, izven rednega delovnega časa. To ljubezen do gozda želeli vcepiti tudi obiskovalcem, zato so za simbol poti izbrali srček. VEDNO LE BOJ ZA PREŽIVETJE Gozdna učna pot od Planine do Mirne gore je dolga 1406 metrov, višinska razlika je 298 metrov, prehoditi pa jo je moč y pol ure. Če seveda popotnik nima ob sebi tako dobrega vodnika, kot je dipl. inž. Brane Štublar, v. d. vodje tozda GG Črnomelj, ki ve preveč zanimivega, da bi vse lahko zadržal zase. Poleg šestih stojišč, ki so jih na poti označili gozdarji, jih je lahko še mnogo več. Pravzaprav na vsakem koraku, tudi ob vsaki rastlini Sredi Planine je tabla, ki obiskovalcu pove, kaj ga čaka na poti do cilja. Ob njej pa tudi vodnik, s pomočjo katerega se seznani z zanimivostmi Sicer pa ima Planina bogato zgodovino, saj se omenja že pred letom 1330, ko je bila naseljena s slovenskim življem. Leta 1330 pa so tedanji nemški fevdalci začeli naseljevati Nemce iz vzhodnih predelov Tirolskih Alp, ki so jih domačini poimeno vali Kočevarji Dokler se niso leta 1941 Kočevarji izselili iz teh krajev, je imela Planina faro, občino, šolo, cerkev s pokopališčem, 36 hiš, gostilno in dve trgovini Na obrobju današnje Planine stoji danes gozdarski dom z lepo urejeno okolico in sadnim vrtom. Gozdarji skrbijo, da okolice ne bi zaraslo grmičevje in pozneje gozd V gozdarskem do- mu nameravajo urediti muzej, v katerem bi razstavili tudi rastline, zlasti zdravilne, kajti zavedajo se, da bolj ko so ljudje podučeni, manj škode bodo delali v naravi Že takoj na začetku so popotnike seznanili tudi s tem, da v gozdu puščajo drevesa, ki so nenavadnih oblik, ter propadajoča, ki odigrajo pomembno vlogo. V takšnem drevesu si najdejo domovanje ptiči in žuželke, ki so hrana ptičem. Takšna drevesa označijo s kljunom, ki naj bi bil simbol preživetja. Počiščen gozd je sicer za oko lep, ekološko pa ni zanimiv, kajti v njem ni pestrosti, favna in flora sta bolj enostavni. Podre pa se tudi naravni ritem. Teorija o enostransko gospodarjenem gozdu j e prišla k nam z Zahoda, vendar takrat, ko so tam že ugotovili, da takšno gospodarjenje po zakonu maksimalne zemljiške rente ni dobro, saj ima gozd več funkcij. Monokultumi gozd tudi krajinsko deluje hladno. Štublar se, tako kot vsi gozdarji, zaveda, da je učna pot živa stvar, da jo je potrebno neprestano dopolnjevati, po glavi pa jim rojijo še številne ideje. Tako bodo ob gozdarskem domu postavili apnenico za žganje apna in kopo za žganje oglja. Žganje oglja in apna sUi bili namreč pomembni opravili Kočevarjev, kar dokazujejo tudi še vedno dobro vidni ostanki apnenic in kopišč po gozdu. Pozornost obiskovalca pa zbudi tudi dvoje velikih vrat v sadovnjaku ob domu. Gre za pristajališča za sove in kanje, s katerih opazujejo dogajanja po sadovnjaku, zlasti pa gibanje voluharjev. Učinkovito jih uničujejo, menda pa bi se takšna »letališča« dobro obnesla tudi v vinogradih. Prav sedaj so v delu vrata, kakršna so v prejšnjem stoletju že stala, na njih pa je pisalo: »Pozdravljeni na gori miru.« Nedaleč stran stoji kamen, ki so ga prinesli iz Ponikev, kočevarske vasi onstran Mirne gore, na njem pa piše »In die Auen«. Tako so rekli Kočevarji, kadar so šli v te hribe, pomenilo pa je »Gremo v goro«. Ob tem niso povedali, kaj bodo delali, vedelo pa se je, da bodo krčili grmovje, urejali planino in gozd Morali so se boriti z naravo, da so se lahko preživeli Gozdarji so postavili tudi kozolec, pod njega pa voz, s kakršnim so Kočevarji nekoč furali les. Les je bil namreč njihov pomemben vir preživetja. Moč je videti tudi napravo za nošenje drv, kijo nosijo konji, to pripravo pa uporabljajo še danes. Tudi na Planini še vedno uporabljajo konje in Stublar pravi, da nikoli ne bodo šli iz gozda. Velika lesena žlica pred gozdarskim domom simbolizira preži vetje med drugo vojno, ko je bila na Planini tudi ekonomija Na njej so označeni pomembni mejniki v zgodovini Planine, od takrat, ko so se začeli naseljevati Kočevarji, do leta 1941, ko so odšli; od leta 1944, ko je začela narava zaraščati to območje, do leta 1955, ko so tam veliko pogozdovali Leta 1986, ko je bil simbol postavljen, na Planini skoraj ni bilo več ljudi, danes pa nima stalnih prebivalcev. Tja zahajajo gozdarji in čedalje pogosteje rekreativci, nedeljski izletniki začeli pa so tudi obnavljati ali na novo graditi vikend hišice. Drevo gozdarjev pa bi lahko poimenovali drevo, ki stoji pred domom; na njem visi različno orodje, ki ga uporabljajo pri delu. V domu zbi-rajo gradivo, od fotografij nekdanjih kočevar-skih vasi in njenih prebivalcev do vsega zanimivega, kar najdejo v gozdu, in to naj bi bili že zametki bodočega gozdarskega muzeja. p; \aDZQNR UGNPl ^srazd iP9T PL'RNINF>- cesta Prva belokranjska gozdna učna pot ob vozu, s katerim so nekdaj Ko-čevarjifurali les. Ko je eden od ryih po dolgih desetletjih znova obiskal Planino, je ob spominu na mlada leta hlode obje! in poljubljal. Tu in tam vodnik Štublar zavije tudi z označene poti, da bi opozoril na zanimivost Ena takšnih je studenec nad Planino, iz katerega so napeljali vodovod po vsej vasi, popotnik pa se lahko y njem tudi izdatno odžeja. Zanimivo je pročelje studenca, na katerem so odkrili grb Kočevarjev: sonce in dve smreki, kar naj bi simboliziralo življenje. Sicer pa z gozdom nad studencem gozdarji gospodarijo tako, da ga ne izseka vajo, pač pa ga puščajo čim bolj gostega, da zadržuje vodo in jo postopoma oddaja. Ta gozd je kot spužva, kajti če ga ne bi bilo, bi ob deževju voda odtekla kot hudournik. Del gozda v bližini so izločili kot rezervat, da bi zasledovali, kako nekdanji pašnik po naravni poti prerašča v gozd. Na poti naprej gremo skozi umetni gozd, kjer so pred 20 leti pogozdili smreke. Sicer pa na pobočjih Mirne gore živi veliko rastlinojede di vjadi, posebno jelenjadi ki si pozimi išče hrano na južnem pobočju. Če mladje drevesc kuka iz snega, ga objedo in s tem uničijo. Takšno uničenje je prav ob učni poti dobro vidno na gorskem javorju, ki so ga gozdarji že odpisali, žal pa je pomembna gospodarska drevesna vrsta. Na četrti postaji so gozdarji želeli opozoriti, kako narava osvaja tisto, kar si je nekoč vzel človek, torej košenico, ki jo zaraščajo najprej pionirske drevesne vrste, ki imajo veliko lahkega semena, kot so trepetlika, breza, iva, leske in razne druge grmo vnice, za njimi pa prodirajo različne drevesne vrste s težjim semenom, na primer bukev. Postopoma bo narava vzpostavila bivšo košenico v bukov gozd. Na peti postaji pa so v sodelovanju z lovci iz gojitvenega lovišča Medved prikazali skrb za živali Postavili so krmilnico za zimsko krmljenje divjadi, pod njeno streho obesili tudi tablo s seznamom vseh živali, ki živijo ob učni poti. Postavili so lovsko opazovalnico, valilnico za duplarje ter soh* ' Na šesti točki so prikazalifunkciji varovalih gozda ob vodnem viru, kjer ni sečenj ter naN nega gozda, kjer se normalno gospodari. V M ravnem gozdu je dobro opazno tudi umiralJ jelke. Znaki so očitni nevitalnosl in presvet!). ne krošnje. Na to precej vpliva onesnažuj/ zraka. Gozdarji pa se tolažijo, da se ena dre' vesna vrsta umika drugi, jelka bukvi , • Vse bolj očitna je tudi bolezen bresta, nja zaradi glivičnega obolenja. Ta iz guba je' liko bolj boleča zato, ker je brest plemenita m . vesna vrsta. Sicer pa pred boleznijo rakom varna niti bukev, vendar se kljub okužbi šey' sto oklepa življenja. V tem gozdu so nazadU redčili pred desetimi leti. Pred nekaj dne^5: imeli znova odkazila za redčenje, pri ,ernj. ravnajo po načelih pozitivne selekcije, k°seLL ločajo med približno enakimi drevesi, skusil, pa ohraniti vitalnejša. Pri tokratnem ne gre toliko za ekonomski posek, kot za ieL gozda, za pomoč drevesom bodočnosti ki Ml. ostala do konca življenjske dobe, zato jim stranijo konkurente. Pozoren popotnik zagmf. za vejo zataknjeno brezovo metlo, v kater!L precej simbolike, opominja pa, da je potre? tudi v gozdu »pomesti«, pospraviti za seboj- BO MORALA NA GORI MI*V ZOPET STA TI CERKEV? , Zadnja postaja je edini planinski dom f j krajini, dom na 1048 metrov visoki Miri1 g ^ Prišlece na Mimi gori najprej pozdravi o* 100 let stara bukev z obsegom 265 cm, vV>, ^ 17 metrov, premerom 82 cm, volumnom • prost, metrov, površino listov 8.000 kv. ki odda dnevno 300 litrov vode. Sicer malokdo ve, od kod je Mirna gora dobilai^ Po mnenju nekdanjih prebivalcev naj biul,s m gozdovi Mirne gore vplivali na vreme , razmere širše okolice. Vse do Karlo vca so ‘J ^ je videli goro Friedensberg, kakor so jo imenovali, nad njo pa oblake, znanilce slo ^ vremena. Opazovalci gore so zvedeli ool vrhu gore luknja, iz katere naj bi uhajalo nC je. Točaje sedem let zapored potolkla vespjfk, lek po bližnji in daljni okolici Zato so se O&0 li, da bodo luknjo zaprli in nad njo jfajo-cerkev, ki stoji na Mimi gori od leta IvfvPjfcjl imenovali pa so jo po sv. Frančišku, zašeln ^ človekovega okolja. Odkar sojo postavaltu na gori mir, toča po dolini ni več delala š* in tako je Mirna gora dobila ime. Cerkev sj. ta 1942, med roško ofenzivo, fašisti z.£jli-danes je tam le razgledni stolp. Vendar je*1 ig šali pripombe, da bi očitno morali znova zg' ^ ti cerkev, kajti po semiškem koncu zadnJ got zopet temeljito klesti toča. Enako uS<^s0 f cerkev je doživel tudi planinski dom, ki vgi leta 1926 zgradili s prostovoljnimi P^Grjfl številnih Slovencev in Hrvatov. VP°^elJUregoje štab belokranjskih odredo v pra v z Ml-rr'^a-re vodil akcije svojih enot. Po vojni so P ’j0. devni belokranjskih planinci in drug1 po kranjci znova postavili dom, zadnja »H ^ sta njegova oskrbnika Sonja in Vojko ' .poki upata, da bo prav gozdna učna pot PrlCgČtii gla k temu, da se bodo ljudje začeli bolj v'en k naravi. To pa je bil ne nazadnje tudi požrtvovalnih gozdarjev. JA^ 12G) priloga dolenjskega na veCerni POTI Pri Dolenjski založbi je kol arugi zvezek literarne knjižne zbirke Utva izšla nova, Ze sedma samostojna knjiga Pesnika Severina Šalija, pes- niška zbirka Pesnik na ve-eerni poti. Gre za eno najlep-Sln in najbogateje opremlje-n,h pesniških knjig, kar jih •e zagledalo luč sveta na Slovenskem v zadnjem času. Posebno vrednost ji dajejo •zvirne ilustracije in barvne reprodukcije slik trebanjskega likovnika Lucijana Rešči-Ca, ki je knjigo tudi oblikoval oziroma tehnično uredil. Severin Šali je v svojo novo zbirko uvrstil enaintrideset Pesmi, nastalih pretežno v zadnjem desetletju, in jih razporedil v dveh ciklih: Na Večerni poti ter Prividi in ba-jade Po prvoimenovanem, združuje dve tretjini vseh Pesmi, je zbirka tudi dobila naslov: Pesnik na večerni P°li Ta naslov lahko beremo, kakor je napisan, ali kot Prispodobo. Večer je tretji Pel dneva — človeškega živ- ljenja, pesnik je že zdavnaj prehodil svoje jutro in svoj dan, ve, da ga na koncu večerne poti čaka noč, tema. Dan je modrejši od jutra in večer modrejši oddneva. V pesniku na večerni poti se jedrijo najrazličnejša spoznanja o svetu, ki ga je že prehodil, in času, ki je za njim. Na primer spoznanje, da je na svetu veliko dobrega in tudi veliko hudega, da pa je tako od nekdaj bilo in vekomaj bo. Svet je uravnan, kakor je, in če si z njim dober, je tudi on dober s teboj. Pesnik ve, da ga imajo rade stvari tega sveta, ker jih ima tudi on rad, in želi, da bi bil človek »slavnost življenja narave«. Poezija Severina Šalija je eno samo klicanje v življenje iz teme in mračin v svetlobo. Življenje je velika skrivnost, božanstvo, ki se razodeva kot luč duha. Duha, ki ima moč stvaritelja in čemur bodi vse posvečeno. Pesnik ve da je od njega dobil dar po ezije, zato ga še posebej ča sti. Piše mu hvalne, daritve ne in radostne pesmi, večer ne psalme, himne. Vse v Šaljivi poeziji je himnično, nadzemeljsko. »Sem v senci, / avmenijevse svetlo«, pravi pesnik na večerni poti. Naj ga »sijajoči dan pospremi v večer«. I. ZORAN IZ DOLENJSKE PRETEKLOSTI Dolenjska založba je pred kratkim izdala skromno opremljeno knjigo, ki tudi po svojem dokaj prozaičnem naslovu Iz dolenjske preteklosti ni vpadljiva in se ne ponuja prav glasno v branje A kdor ima rad slovensko literaturo in Dolenjsko, kogar zanimajo najrazličnejše podrobnosti iz minulih časov in iz življenja znanih in manj znanih ljudi, ta bo knjigo z zanimanjem prebral. V nji je namreč zbranih 18 literarnozgodovinskih in etnoloških zapiskov ter reportažno ubranih zapisov, ki jih je Karel Bačer, slavist in bibliotekar, napisal in objavil v razdobju od 1951. do 1988. leta v različnih publikacijah. Za knjigo so bili izbrani le tisti zapiski iz sicer obsežnejše Ba-čerjeve bibliografije, ki so po vsebini vezani na Dolenjsko. Naj gre za pregled številnih podrobnosti, ki pesniškega genija Prešerna povezujejo z Novim mestom, za razpravo o dolenjskem ljudskem pesniku in godcu Ivanu Rupniku—Možetu ali za občuteno zapisano srečanje z dolenjsko kmečko grčo nekje v trškogorskih hribih, v vseh zapiskih se kaže po eni strani avtorjeva ljubezen do natančnosti in podatkov, njegova široka razgledanost in poznavanje gradiva in po drugi čustveno obarvan odnos do preteklosti, pokrajine in ljudi. Do izraza večkrat pride tudi kapljica grenčine, ko se piscu v mnogih drobnarijah pokaže nemaren odnos javnosti do sicer drobnih, a spomina in spoštovanja vseeno vrednih stvari. Marsikatero podrobnost je Karel Bačer s svojimi zapiski otel pozabi in jo osvetlil. Zdaj, ko so zapisi natisnjeni tudi v knjigi, jim je dano daljše življenje, kot bi ga imeli, če bi ostali v svojem dosedanjem krhkem časopisnem domu, skupaj zbrani pa so tudi dostopnejši. M MARKELJ ZGODOVINSKI MONOGRAFIJI Slovenska matica je pred kratkim izdala knjigi, ki pomenita pomembno obogatitev slovenskega zgodovinopisja, saj osvetljujeta gospodarsko in vojaško dogajanje na naših tleh pred štirimi stoletji. Kljub temu da gre za zgodovinski monografiji, obe knjigi prav zaradi svoje tematike iz osnovnih izsledkov ta čas precej aktualni, saj ena osvetljuje tesno povezanost slovenskega prostora z evropskim, druga pa dokazuje, da imamo Slovenci tudi vojaško zgodovino. Zgodovinar Ferdo Gestrin je v monografiji Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem prikazal vpetost slovenskega prostora v procese nastajanja zgodnjega kapitalizma, ki se v prelomnem 16. stoletju v Evropi dogaja predvsem kot nadaljevanje komercializacije, kopičenja kapitala v rokah trgovcev in vlaganje tega kapitala v najrazličnejše neagrar-ne dejavnosti, kar vse je pospeševalo razvoj v smeri kapitalizma. Avtor ugotavlja, da so bile slovenske dežele v tistem času tesno povezane z gospodarskim in kulturnim evropskim prostorom, in to ne samo z nemškim, marveč tudi s sredozemskim, ki je bil tisti čas najbolj razvit, zato se tudi v gospodarstvu slovenskih dežel pojavijo številni elementi nastajajočega kapitalizma. Konec 16.stoletja se je ta razvoj pri nas zaradi več razlogov upočasnil. Zgodovinar Vaško Simoniti je osvetlil dotlej slabo obdelano poglavje slovenske zgodovine, ko je z monografijo Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, napisano na osnovi obsežnega arhivskega gradiva, izrisal podrob- no podobo protiturške vojaške organizacije pri nas. V 16. stoletju je prišlo do organizirane vojaške obrambe pred turškimi vpadi, ki so od 15. stoletja naprej ogrožali slovenske dežele. Organizacija in vzdrževanje Vojne krajine je bilo hudo breme za slovenske dežele, organizacija pa je vplivala še tudi drugače na življenje na Slovenskem, med drugim naj bi prebujala zavest o slovenskih deželah kot domovini. Ker vojaška zgodovina na Slovenskem nima posebne tradicije, je Simonitijeva knjiga toliko bolj dobrodošel in pomemben prispevek. M. MARKELJ o Človeških znaCajih »Poznavalec ljudi lahko iz vsake še tako majhne podrobnosti v vedenju prepozna vso človekovo osebnost. Že bežen pogled mu zadostuje, da v celoti spregleda človekov značaj,« je zapisal psiholog Hans Ludvvig. To so kar prave besede za predstavitev zanimive knjige Veliki leksikon o človeških značajih, ki je nedolgo tega izšla pri Prešernovi družbi. Knjiga gre dobro v prodajo. Kako tudi ne, saj ga ni človeka, ki bi ne želel vedeti kaj več o drugem in o samem sebi. Prepoznavanje ljudi in njihovih značajev ne pomaga samo pri izbiri sodelavcev, prijateljev in življenjskih sopotnikov, omogoča tudi varnejše krmarjenje življenjske barke na težavnem morju medčloveških odnosov. Leksikon, ki ga je napisal Jean Delacour, ni sicer knjiga, kjer bi vse držalo kot pribito, in ni napisan kot znanstveno delo. Prej bi lahko rekli, da spada med »naredi sam« priročnike. Psihologija je sicer zahtevna znanost, ima pa silno privlačnost za široke plasti ljudi in zato so izredno priljubljene tudi stare oblike psihološkega vedenja, kot so prepoznavanje ljudi iz črt in oblik dlani, iz njihovega zunanjega videza, obnašanja, navad, načina pisave itd. Avtor upošteva vse te znane in manj znane metode, jih poskuša tudi poljudno pojasniti z nekaterimi znanstvenimi postavkami, v glavnem pa niza cel kup zelo zanimivih podrobnosti in nasvetov. Knjiga je razdeljena na dva dela: Analiza značajev na prvi pogled in Prihodnost vašega otroka. Besedilo spremlja več ilustracij, ki pojasnjujejo in dopolnjujejo povedano. Za preskus vedenja o sebi je v knjigi tudi nekaj testov. Skratka, Leksikon je knjiga, po kateri bo vsakdo z zanimanjem in večkrat listal. M. MARKELJ KNJIŽNI TELEGRAMI — Zgodovino in teorijo govorništva podaja nova knjiga Borisa Grabnarja RETORIKA ZA^VSAKOGAR, ki je izšla pri — V zbirki Razprave, ki jo izdaja Filozofska fakulteta so izšle štiri nove knjige: Paola Korošec je v knjigi' ALPSKI SLOVANI podala pregled obdobja pred naselitvijo Sloven- - yc cev in po njej, Ivan Stopar je v dveh monografijah, F.B.VVER-NWR SILESIUS in J.L.VVISER pl.BERGER, predstavil malo poznana starejša vedutista, Jože Pogačar pa v knjigi STAREJŠE SLOVENSKO SLOVSTVO naše slovstvo od srednjega veka do baroka. — V počastitev 65. obletnice pesnikove smrti so pri Obzorjih izdali PESMI V PROZI Srečka Kosovela. — Zasebna založba Marketing 013 ZTP je izdala knjigo Naceta Šumija SLOVENIJA, UMETNOSTNI VODNIK, s kritičnim pregledom kulturne dediščine na etničnem ozemlju Slovencev. Skozi 350 let klove Štifte Prozni, kaditi leta 1641, torej da cerkev hlcrQtiJe jtos 350. obletnico začetka gradnje, i»e. • °Metnico dograditve inposvetit- S°j° 30 leL Zgrajena je v italijanski sPoth„ lri, je Proglašena za slovenski kulturni p ^k. i>nenn?l?em izročilu se je pred gradnjo cerk ve Darjin a,a gr*č Brino v grič. Tušeje prikazala VosiSui°-nemu gme,u Maliju Furlanu iz Udai Sje ‘n mu naročila, naj tu njej na čast se-nHkif5!fev: Mož je sporočilo odnesel v rib-aJe slabo naletel: zaprli so ga v graj-Srq/SL.°’ 7er naj bi se spameto val Takrat pa je Večo °s,bnik Riglar, ki je Furlana odpeljal k sva'3/ ePel V gradu so menili, da gre za bož-Cerkve °' ^Pusbli so Furlana in dovolili zidavo "nski viri pravijo, da je tu že leta ,k se Je strogo pokoril in molil k y 'So so ljudje to videli, so začeli romati 0pQŽQijPIv‘!1 desetletjih 17. stoletja so ljudje tu te piQ. udovite svetlobne prikazni Skrivnost-n^ki so opazili še leta 1939. Ko je rib-le govori . grof dnrij Jakob Kizelj slišal za Cerkev ‘n'Je sklenil, da bo tu pozidal Marijino ****** leta 1638 umrl, za gradnjo *aProsiia Se-ie naprej za vzemal njegov sin, kije !a dovor,riarha Marka A ndronika iz Ogleja doba hk.enk za zldovo. Dovoljenjeje leta 1640 ^enu ,Sal‘,s Pooblastilom, da v patriarhovem diak0n vrneljni kamen blagoslovi ribniški arhi-Cerkve ‘n župnik Frančišek Vakan. Zidanje Cerjf Se Je začelo naslednje leto. ^IjennV-f bdo dograjena in slovesno blagos-e»o s„ 1 '■ februarja 1671. Veliki oltar kaže kk0 0 ntisek Marija gre v nebesa. Gre za drugi v tnovan »zloti oltar«, kakršni so bili tudi ketg j tfcerk vi. Izrezljan je v lesu in pozlačen. r*b £ f. s Je oltar ponovno pozlatil Jernej Je-Pa je uel lke. Podoba Marijinega vnebovzetja K^^ngerjeva \anjPa / P°' so postavili v cerkev leta 1888, koškeJn P°ravnala stroške Marija Benčina iz l%Sj., Potoka (1.100 goldinarjev). Leta del° jgerkev dobila sedanji spovednici, ki sta eza Vurnika iz Radovljice. Isto leto je dobila cerkev nov lestenec, darilo grojice Walderstein. Cerkev sprva ni imela ne kora in ne orgel. Dobila jih je šele leta 1761, a zanje ni bilo dovolj prostora (namestili so jih nad glavnim oltarjem, prostora pa je bilo komaj še za organista) in so jih za časa cesarja Jožefa 11. prodali Novoštiftarski duhovnik, skladatelj in godbenik Karel Klinar je leta 1874 opazil izborno akustiko cerkve in sklenil, da mora cerkev spet dobiti orgle. Denar zanje je župnik zbiral kar 30 let. Prostor za orgle so uredili nad glavnim vhodom v cerkev, blagoslovljene so bile leta 1905, prvo Marijino pesem pa je zaigral nanje Klinar sam. Klinar je uglasbil tudi še vedno znano »Slepčevo tožbo«, ki poje »Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre...« Tragično je, da je a vlor na stara leta oslepel Umrl je 87 let star in ribniški cerkveni zbor mu je na pogrebu zapel »Slepčevo tožbo«. Toliko joka ni bilo na ribniškem farnem pokopališču ne prej in ne kasneje. Posebnosti cerkve pri Novi Štiftije še veliko. Omenim naj svete stopnice («svete štenge«), ki so bile dograjene leta 1780. Te stopnice so posnetek stopnic v Jeruzalemu, ki so vodile v Pilatovo hišo in po katerih je hodil Jezus 3-krat na veliki petek. To je pot k sodbi Originalnejeru- Cerkev Pri Novi Štifti je zelo akustična, zato v njej pogosto prirejajo tudi razne koncerte. Na fotografiji je tudi glavni oltar i> cerkvi. (Foto: Primc) ff i mm Posebna zanimivost Nove Štifte je tudi 350 let stara lipa, v katere kroinji je hišica. (Foto: Primc) zalemske stopnice so danes v Rimu, za gradnjo teh (pri Novi Štifti) pa je bilo potrebno posebno dovoljenje iz samega Rima Stopnic je 28, kot je predpisano, narejene pašo iz pisanega marmorja, ki so ga nalomili v bližnjem Ravnem Dolu. Po teh stopnicah se pomikajo romarji kleče proti vrhu. kjer je oltar s sliko križanega Kristusa Zidovje svetih stopnic je kasneje poslikal Anton Postel. Pri Novi Štifti so imeli včasih šest velikih shodo v, in sicer na binkoštno nedeljo, na nedeljo sv. Trojice, na god karmelske Matere božje ali nedeljo po tem prazniku, na kvalrno nedeljo ter na veliki in mali šmaren. Bili pa so še manjši shodi, na primer na praznik jv. Jožefa, in takrat je bila maša v kapeli sv. Jožefa ki je zunaj cerkve. Cerkev je doživela veliko lepih pa tudi hudih časov. Vanjo je večkrat udarila strela gorela je (krita je bila z lesenimi skodlami), v času jože-finizma in janzenizma so jo nameravali celo podreti itd. Nova Štifta je bila posebno pri srcu škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki sije izbral za geslo »Po Mariji k Jezusu«. Prav on je ponudil Novo Štifto Frančiškanom, ki jo upravljajo še danes (od leta 1914). Tuje imel leta 1930slo-vesno mašo in pridigo novi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in to je bil prvi njegov javni nastop kot škofa na deželi r ljubljanski škofiji Enajst let pozneje so praznovali 300-letnico božje poti pri Novi Štifti Udeležilo se je je izredno veliko vernikov. Slovesno razpoloženje pa so motili in ovirali italijanski vojaki, ki sicer slovesnostim niso nasprotovali, njihova navzočnost pa je zbujala strah in negotovost. J. PRIMC Počuti se dobrega za rokoborbo B ^ REZOVO — Na Brezovem, gručastem naselju na nizkem griču v povirju Račne, južno od Za vratca ob vaški poti, ki se čisto spodaj odcepi od leta 1955 zgrajene ceste Radulje—Zavratec in se nadaljuje po dolini Impoljskega potoka, je v zadnjih letih zraslo veliko novih hiš. To tudi zgovorno priča o značaju, pridnosti teh ljudi, kijih je skopa zemlja pravzaprav prisilila, da so si poiskali še kakšen dodaten zaslužek oz. službo v dolini Zelo pogost priimek tod je Žibert. Pri Žibertovih na Brezovem 7, domačiji, nekoliko umaknjeni iz strnjenega naselja na sosednji vzpetini, smo spoznali pravega dobro voljčka in povrhu še najstarejšega vaščana Brezovega in daleč naokoli —Franca Žiberta. Rojen je bil 8. oktobra 1897 v številni družini Franc se še dobro spominja, da majhna kmetija ni mogla preživljati 10 otrok. »Včasih pri nas nismo imeli kaj jesti Še največkrat smo se najedli koruznega kruha. Dobro, da je bila doma tudi kra va, da smo lahko zaužili nekaj mleka.« Franc je med prvo svetovno vojno oblekel vojaško suknjo kmalu za najstarejšim bratom Matijo. Pravi, da je bil leta 1916 pretežno na južnem Tirolskem, potem pa so ga premestili na soško fronto. Tam je bil ranjen v desno nogo, drobec granate mu je odnesel del stopala »Bil sem malo ranjen tudi pod desno pazduho. Veste, l L soška ofenziva je bila najhujša V tej sem bil 16. dan tudi ranjen, veliko mojih kame-radov 209. regimenta oz. polka pa je padlo. Zatem so nas odpeljali v Ajdovščino in v Ljubljano, samo dva iz vlakovnega transporta z okrog 200 ranjenci pa sva prišla na Dunaj. Tam sem bil več kot pet mesecev v nekem kloštru, pri usmiljenih sestrah; rade so me imele. Maja 1918 sem se vrnil v Ljubljano, kjer sem obiskoval obrtno šolo.« Za Franca vedo povedati njegovi sorodniki, mlajši bral A lojz ali pa denimo svakinja Rozalija, daje bil zmeraj bolj vesele, brezskrbne nature in da se pri delu ni ravno pretegnil Že od nekdaj ga povsod spremljajo v žepu orglice, tu di ko gre kaj delat. Pri teh letih še najraje kosi »To so posebne orglice, Li frajerke: v enem okenčku imajo dva pereščka. Pri nas se ne dobijo več take, le še mogoče v A vstriji od koder so tudi tele,« pojasni Franc. Rad tudi zapoje. Ko je imel 90-letnico, so ga prišli posnet s sevniškega radia. To so stare ljudske pesmi ki jih še mnogi starejši ne znajo. Morebiti je kaj podobnega moč slišati le v oddajah slovenskega radia »Slovenska zemlja v pesmi in besedi« Za to oddajo bi lahko posneli pri Žibertovih in v okolici Studenca gotovo dovolj veliko dragocenega etnološkega gradiva. » Veste, na bratovi zlati poroki sem pel tudi tisto: V Gradcu na placu en hauptman stoji...« nam dopoveduje Franc, in da bi bil bolj prepričljiv, še zapoje in zaigra na orglice. In res ga je prijetno poslušati Zase pravi, da je bil vedno »hudo fifik«, da se je rad oziral za deklinami in da se je vse prej kot branil zgovornega namiga ali pobude nežnejšega spola Ko ga takole opazujem, suhljatega, bolj drobne postave, se sprašujem, od kod neki jemlje wo to življenjsko moč in živahnost. Franc ni bil, izvzemši seveda rane iz vojske, nikoli resno bolan. Vse do leta 1972 tako rekoč ni vedel za dohtarje, tedaj pa je nenadoma hudo zbolel Iz novomeške bolnišnice so ga odpustili češ da mu ni več pomoči Sorodniki so zvedeli da naj bi imel raka Zdaj domnevajo, da so ga zamenjali s sosedom z bolniške postelje v isti sobi, ki je res čez nekaj dni umrl Kdor verjame v čudeže, si lahko to seveda razlaga tudi drugače, dejstvo pa je, da se je Franc kmalu po prihodu iz bolnišnice spet sprehajalpražnje odet s šopkom cvetja v roki, kot kakšen zaljubljen mladenič, ko gre prvikrat na zmenek. Le kdo bi si mislil, da je bil že med »odpisanimi«! In da je Franc zdaj vendarle 60-odstotni in valid, ki rad spije še kakšen kozarček domače kapljice, ni izbirčen pri hrani, svoje življenjske na vade pa je menjal morebiti le toliko, da ne žveči več tobaka, ampak samo še brinove jagode. Je v tem skrivnost njegove visoke starosti in polnokrvnosti, ki jo odkriva tudi njegova opazka ob koncu klepeta, da se počuti tako dobro, da bi se šel kar metat? Ničkaj rokoborske volje se poslovim od Žibertovih z željo, da se s Francem spoprimem ob njegovi stoletnici P. PERC Priloga dolenjskega lista m 3 Le prah so pustili na policah v V Poglajeno vi hiši v Beli Cerkvi so bi- la to zimo okna in vrata zaprta in tudi pomlad ni uhodila tra ve, ki se je bohotno razrasla okoli domačije. Gospodarja, devetdesetletni Janez in njegova dvanajst let mlajša žena Tončka, zimske samote namreč nista mogla zdržati sama doma, pa sta se odpravila na daljši obisk k Tončkini sestri Olgi v Šempeter. Tu gostoljubje nekoliko pomladno oslabelemu Janezu kar prija, pa bo ostal toliko časa v oskrbi, da se bo lahko spet krepko postavil na noge. No, na njih pravzaprav krepko v pravem pomenu besede ni stal že od prve s veto vne vojne sem. Ni bil sicer poklican y vojsko, je pa zato moral skrbeti za prevoz pošte. To je opravljal tudi v najhujši zimi in v visokih zametih, in ker pošte tistikral ni bilo malo, saj so svojci pogosto pošiljali pakete svojim fantom na fronti, je bilo dela kar precej. Janez se je ob tem močno prehladil in obležal Kakšne muke je takrat trpel zaradi zahrbtne bolezni, ve le Janez sam. Zdravnika ni bilo ob njem nikoli niti kupljenih zdravil. Domačipo-peln in tropotec so mu polagali na veliko bulo, kise mu je naredila na kolku, potem pa je iz nje pričelo teči in odprto rano je imel tri leta. »Takrat so se mi skrčile žile na nogah in še sedaj moram prenašati to nadlogo.« pra vi Janez dokaj sprijaznjen s svojo usodo. Sedaj, y globoki starosti, mu pri hoji pomagata leseni bergli, ki siju podpre pod pazduho, še bolj, bi človek rekel, pa ga podpirata dobra volja in humor, ki ga tudi še nista zapustila. Pa najje bilo z zdravjem tako ali tako, živeti je bilo treba. In za preživetje se je bilo treba boriti in delati Mati mu je namreč zgodaj umrla in oče je ostal sam s štirimi otroki. Tako ni moglo naprej, pa se je oče še enkrat oženil. Vzelje vdovo, ki je otrokom postala dobra mati in hiši skrbna gospodinja. Tako je oče brez skrbi odhajal z doma po poslu, na poti pa ga je spremljal Janez. Oče je bil namreč mizar, Janez pa se je tudi že od malega kobacal med oblanjem in se hitro privadil mizarskemu poslu. V tistih časih je bilo posla še precej po farnih in podružničnih cerkvah. Oče je izdeloval in popravljal oltarje, križeve pote in cerk vene klopi ter ostalo pohištvo. Marsikje dičijo izdelki njunih rok cerkve še danes. Večja dela sta opravljala v Dragatušu, Mokronogu, Beli Cerkvi, Šmarjeti, Šempetru in še marsikie. Kot so šli rtaprej posli, tako je raslo tudi njuno podjetje. V domači hiti, kjer so pritličje že prej dajali v najem drugim, sta si počasi omislila lastno trgovino. V njej je bilo na prodaj vse, od živi! in vsakdanjih potrebščin do lončarije, suhe robe, orodja in drugih izdelkov, ki so jih izdelovali kmečki obrtniki od blizu in daleč. »Še ena trgo vina je bila takrat v vasi, pa so se ljudje vendarle najraje ustavljali pri nas,« se pohvali Janez. Tudi druga svetovna vojna je le nekoliko zredčila blago na policah, trgovine pa ni ustavila. Potem pa je prit la svoboda in z njo na po vršje tudi nekateri, ki so mislili, da si lahko prilastijo, kar so skupaj prigarali drugi Tako so bile potice hitro spraznjene in pulti počiščeni Od vojne pa do sedaj se je na njih nabira! le prah. Danes, ko so nastopili spet drugi časi in bi Janez spet lahko počistil pulte in se šel trgovca, pa je zanj seveda prepozno. Še ena dej a vnostje dobro c velela pri Janezu Poglajenu zlasti med vojno. To je bilo izdelovanje krst. Marsikatero je prepeljal s svojim konjičkom v oddaljenejše kraje, kjer so že gospodarili partizani, in čez marsikatero okupatorjevo zaporo je s takim tovorom prišel, zraven pa pritihotapil še marsikaj, od živil do sanitetnega materiala, ki so ga bili tam še kako potrebni. Krste pa je izdeloval Janez tudi po vojni, sajje mizarjenje in k meto vanje edino, s čimer si je lahko še služil kruh potem, ko je bila trgovina zaprta. Pravi, da je gotovo izdelal nekaj sto človeških zadnjih počivališč. No, o tem Janezova žena Tončka nič kaj rada ne sliši, kajti s to njegovo dejavnostjo se ni mogla nikoli prav sprijazniti. Janez pa se pošali da je takrat, ko je še mogel, pozabil napraviti eno zase, saj bi bili tako stroški manjši Potem pa še pristavi, da ni tak kot tisti kmet iz okolice, ki si je že leta pred smrtjo naročil krsto, potem pa hodiI vanjo spat, da je sproti preizkušal, če mu je še prav. Janezu in Tončki, ki sla se poročila nekaj let po vojni, otroci niso bili dani. Je pa Tončka sicer doma iz trdnega Zelnikovega roda iz Ča-draž. Njeno mater Nežko smo v Dolenjcu pred leti poslikali pri devetindevetdesetih v krogu njene številne družine. Ni pa ji bilo dano doživeti stoletnice, kajti izdihnila je nekaj mesecev prej. Tako je sedaj na Janezu vrsta, da lovi la častitljiv življenjski jubilej. T. JAKŠE Trojica iz šotora K. er Kermčevi Darinka, A leš in Marija nimajo staršev, so si začeli sami obnavljati hišo v Bogneči vasi pri Trebelnem. Do zdaj so jo spravili pod streho, pred nekaj dnevi so vzi-dovali vrata. Pred jesenjo bi se radi vselili in vsi, ki jim pomagajo, obljubljajo pomoč še naprej, da bi mladi Kermci letos še pred prvim snegom res zaživeli pod svojo streho. Oče in mati sta jim umrla pred tremi leti. Darinka je bila stara 11 let, Marija 15, A leš pa jih je štel /4. Odklonili so, da bi šli v rejniške družine, in so ostali doma. Center za socialno delo iz Trebnjega seje dogovoril z Ljudmilo Berk, sosedo Kermčevih, za pomoč. Tako jim ona tudi še zdaj gre na roke tako pri kuhanju kot pri negi, če je kateri bolan, in pri podobnih vsakdanjih zadregah. Uradni skrbnik je sicer A lojz Žužek iz Ljubljane. Darinki, Alešu in Mariji veliko pomaga tudi trebanjski Center za so cialno delo in z njegovo pomočjo tudi gradijo. Center za socialno delo Trebnje se je v tem primeru sploh pokazal kot dobra ustanova, saj gre trojici zelo na roko. Iz Centra so uredili, da je Slano vanjska zadruga Šentrupert dala posojilo za nakup ostrešja, in se tudi šli dogovarjat k Devu za ostrešje. Delavka Centra gre z A lešem večkrat tudi kupovat različen material za gradnjo. Poleg tega pa mladi Kermčevi dobivajo preko Centra tudi denarno pomoč za nakup živil Čeprav so deležni tolikšne skrbi različnih ustanov in ljudi, se tudi sami trudijo, da bi denarni pomoči, ki jo prejemajo, dodali še kaj svojega denarja. To je vse prej kot lahko delo. Marija je sicer zaposlena kot kuharica v IM V v Novem mestu, zato pa mlajša brat in sestra še hodita v šolo. Aleš se uči v 3. letniku poklicne šole v Novem mestu za avtoličarja, Darinka pa obiskuje 7. razred osnovne šole v Mokronogu. Toda tudi biti šolar pomeni tu nekaj drugega kot v popolnih družinah. Aleš kot dijak dobiva štipendijo, vendar mora del šolanju namenjenega denarja odriniti za gradnjo hiše. Med počitnicami je delal in z zaslužkom kupil nekaj opreme za kopalnico. Ravno sedaj se v vasi dogovarjajo o napeljavi telefona in Kermčevi trije bodo tudi dali zraven, sicer manj, vendar bodo prispevali. Kaže, da ljudje cenijo tak trud mladih glav in rok, saj so pripravljeni delati tudi ceneje, ko trojki kaj pomagajo pri hiši. Ta dobra volja velja tako za žagarja kot za zidarje. Hišo so mladi Kermci obnovili bolj, kot so mislili najprej. Morali so v celoti zamenjati ostrešje, ker je bil strešni les na prejšnji bajti trhel. Hišo, na kateri so prejšnje lesene strope Računajo z »jugo-rizikom« v: trebanjskem družbenem podjetju Trimo, p.o., se je nedavno mudil na delovnem obisku g. H. G. Bodev/es iz Nizozemske. Menedžer iz Groningena je žele! z ogledom in analizo Trimoveproizvodnje odkriti morebitne vrzeli y proizvodnji tovarne in na podlagi svojih opažanj in nespornih dejstev svetovati Trimovi vodilni ekipi, kako bi se dalo v tej tovarni bolje in ceneje delati. Med premorom v pogovorih s Trimovim vodstvom je nanizal nekaj mnenj o Trimu in načinu dela v okolju, kjer posluje ta trebanjska tovarna z okrog 650 zaposlenimi G. Bodevves je povedal, da je med tritedenskim bivanjem v Trimu sicer zbral nekaj vtisov o organizaciji dela v tovarni, da pa o njih pred natančnejšo analizo ne bi žele! govoritijavno in jih ne predstaviti kot dejstva. Po njegovem je Trimo dobro podjetje, ki je sposobno zaslužiti več kot le za preživetje, tudi na zahodnih tržiščih. Ne bo pa lahko zaradi blokad, ki Evropi niso tuje. Medtem ko evropska skupnost jemlje pomen notranjim meddržavnim mejam, postavlja vsemogoče ovire navzven. Zaradi administrativnega zidu bodo tuje firme, kakršna je na primer Trimo, težko vstopale na zahodno tržišče, meni nizozemski ekonomist. Za konkurenčnost takih podjetij v tujini bo zato po njegovem pomembno, če bodo z zadostnimi vlaganji v tehnologijo držala vsaj korak s sorodnimi zahodnimi firmami Kot je mogoče razumeti holandskega svetovalca, ki je prispel v Trebnje na Trimovo in zbornično ponudbo, je med zlatimi pravili za dosego konkurenčnosti močno v ospredju zahteva za zmanjšanje proizvodnih stroškov. S tem v zvezi je H. G. Bodewes razčlenil učinek različnih »servisov«, ki so v Tovarni poleg glavne proizvodne dejavnosti in ki delujejo ne le v Trimu, ampak praviloma v vseh večjih firmah pri nas. »Primerjam, kako poteka delo. Če se v Holandiji v podjetju pokvari na primer viličar, telefoniram dobavitelju in pridejo stroj popravit. Pri vas pa, vidim, vzdrževalna služba podjetja popravlja na primer viličar, vozila, električno napeljavo in različno opremo. To veliko stane. Včasih tak servis tudi ni učinkovit. Vzemimo, da imam zaposlene tri električarje, ker bi bila dva za vsa popravila premalo. Kadar vsi.stroji in naprave delujejo brezhibno, ta ekipa ne dela, vendar jo plačujem. Potem pa naj eden iz trojice zboli, drugi gre na dopust in v tem se pokvarijo trije stroji. Tisti, kije ostal, sam ne more popraviti vseh strojev, tako vzdrževalna služba ni funkcionirala, čeprav jo imam in je draga. Zalo bi bilo bolje najemati za podobne intervencije zunanje specializirane servise. Pogoj je, da taki zunanji servisi obstajajo,« ocenjuje prakso nizozemski menedžer, ki je leta delal v podobni firmi, kot je Trimo. Ali je potemtakem v Trimu preveč delavcev, 2. Bodevves ni odvovoril. Nele n tori sipLtnrii hi hi. H. G. BO DE WES izpolnjevanje dogovorjenih rokov na prišla zelo pomembna za imidž. Ugled, bla- ti preštevilni, če bi jih primerjal z nizozemsko prakso, vendar bodo morali v Trimu presoditi sami, ker vedo podrobno, kako je zastavljena proizvodnja v podjetju, česar on do potankosti, razumljivo, ni mogel spoznati Po dosedanjih informacijah tudi ne misli presojati, če lahko kaj vpliva na omenjene tržne možnosti 196 L leta ustanovljenega Trima tudi morebiten ugled podjetja. »Ne vem konkretno, kakšen imidž ima Trimo na primer v Avstriji ali Nemčiji. Nič novega ne povem, če rečem, da je dobro ime zelo pomemben tržni dejavnik. Dokazana kakovost, mer sta zelo pomembna govna znamka, to nekaj pomeni v primerjavi z drugimi Tudi zato vam je dobro imeti stalno odprte oči, kaj se dogaja v Evropi,« je potrdi! sicer znana pravila gospodarski svetovalec iz Nizozemske, ki so ga po predčasni upokojitvi poklicali k sodelovanju v neko svetovalno firmo. Čeprav se je g. Bodevves osredotočil na Trimo, se je pogosto srečeval s stalnicami celotnega jugoslovanskega in slovenskega iskanja gospodarske poti navzgor. Zato po svoje presenetljivo deluje spoznanje, da je nizozemskega svetovalca frapirala, časnikarska želja, naj komentira sedanjo dosti razširjeno plačilno prakso v jugoslovanskem gospodarstvu. »Ne vem, ali si podjetja plačujejo z a vtomobili, z radijskimi aparati, s traktorji Če si, je to zelo zastarela metoda. Res je sicer, da tudi Nizozemska trguje na tak način, a le s Sovjetsko zvezo in podobnimi državami. Praksa evropskega trga pa to ni in tudi pri vas ne more dolgo trajati. To se mora spremeniti« je dejal Napoved, kdaj in kako se bo spremenilo, bi bilo verjetno iskano blago, saj gospodarstveniki težko načrtujejo, kaj bodo delali in če bodo sploh imeli s čim. Po nekaterih predvidevanjih bi se lahko v odrešilni vlogi pojavili naročniki in kapitalsko močni partnerji iz zamejstva, denimo iz Evrope. Toda Evropa stavi na sedanjost in ne na možno gospodarsko urejeno prihodnost bodisi Jugoslavije bodisi Slovenije. »Tako imenovani jugo-riziko, ta pojem tiči v zavesti zahodnih menedžerjev. Poslovneži menijo, da je veliko tveganje sklepati pogodbe z državo, v kateri so razmere v celoti tako labilne in nepredvidljive,« pravi gospodarski svetovalec z Nizozemske. M. LUZAR nadomestili z betonsko ploščo, so tudi nekoliko dvignili, da bodo naredili tudi stanovanje na podstrešju. Morda jim bo prav zaradi tega temeljitejšega dela hodilo malo denarja za pohištvo. Brez tega pa se ne bodo mogli preseliti iz šotora, v katerem stanujejo skoraj čas zidave, v hišo, saj prazni prostori ne pomenijo kaj dosti. Veseli bi bili, če bi jim kdo odstopil rabljeno pohištvo, kuhinjsko opremo, skratka najrazličnejše podobne predmete. ' Da bi Darinka, Aleš in Marija čimprejs navali pod lastno novo streho, bo pripomogu tudi akcija, kijo je sprožilo pismo Mitu Treftv■ tu. Kermčevi so namreč pisali voditelju tekfl' zijske oddaje, mu pojasnili življenje in med en° od oddaj Ona—on se je že nabralo 16 tisoč dto prispevkov. K temu se je pridružil tudi Nedelj s ki dnevnik z nakazilom 25 tisoč din. V pomol Kermčevi družini, ki žal ni družina, so v Treh' njem pri enoti Ljubljanske banke odprli po f ben račun. Kdor bi želel pomagati na ta načio naj sredstva nakaže na račun števili'(O 52100—620—107—05 1971115—210633 Zaradi zdrave trme Kermcev in zaradi d0-brih ljudi, ki pomagajo mladim graditeljem P0, stavljatidom v Bogneči vasi, drugačezvenied ime vasi. Bogneča vas naj bi pomenilo, da »neče«, ne mara te vasi. Naj bo, kot je, auf naj ne drži, kot razlagajo. Ljudje so se v opW nem primeru vsekakor izkazali ^ Pred Kermčevo hišo Iz sence na olimpijsko sonce V. Bruslju 9., 10. in 11. maja je več kot 2300duševno prizadetih športnikov preizkušalo svoje sposobnosti v dvanajstih različnih športih od atletike, plavanja, kolesarjenja do hokeja na travi, konjeništva, namiznega tenisa itd To je bila že 10. belgijska olimpiada duševno prizadetih oseb, na kateri poleg domačih klubov sodelujejo tudi druge države; letosjih je bilo deset, med njimi tudi Jugoslavija. Igre se ne imenujejo zaman olimpijske, saj imajo vse značilnosti te velike prireditve. Svečana otvoritev in zaključek sta bila res veličastna-' defile vseh športnih ekip pred nabito polnimi tribunami in glasnim navijanjem gledalcev, nastopi folklornih skupin, otvoritveni in zaključni govori, olimpijski ogenj, dviganje in spuščanje zastave — vse to je na tekmovalce naredilo nepozaben vtis. Za ljudi, ki celo življenje živijo v senci svojih zdravih vrstnikov, to veliko pomeni. Štirinajstčlanska jugoslovanska ekipa, sestavljena iz Slovencev in štirih Rečanov, je nastopila zelo uspešno. Med njimi so bili tudi Bošt-s. jan Hočevar, ki je osvojil drugo mesto v suvanju krogle, in Srečko Gazvode^fčetrti y skoku v daljino) iz Novega mesta ter Erika Špehar (druga na 200 m) in Franci Lakner (drugi na 400 m) iz Črnomlja. Skupno so Jugoslovani osvojili pet zlatih, štiri srebrne, eno bronasto kolajno ter osem medalj za udeležbo. Veliko pomembnejši kot športni rezultati pa so vtisi, spomini in izk ušnje. ki so si jih pridobili na tem potovanju. Čeprav jih je večina prvič v ži vljenju prestopila drža vno mejo, so se ti ljudje presenetljivo dobro znašli v zmešnjavi različnih govoric. Navezovali so stike, kol da ne bi bilo nobenih jezikovnih ovir; vsi so govorili isti jezik. Ves čas so tekle tudi spremljevalne zabavne dejavnosti, ki so še popestrile celotno vzdušje. tako da ti niti za trenutek m moglo biti dolgčf^ Tekmovalce so razveseljevali klovni s svojf norčijami, pantomimiki in iluzionisti, mn°:>h:i0 glasbenih in plesnih skupin, ogledati si jv mogoče razstave likovnih del. Seveda nart ušle niti glavne bruseljske znamenitosti, k°' o Grand Plače, Maneken Pis, Atomium in ŠtZ' ne čudo vite cerk ve ter stare sta vbe v tem m?s Domačini so bili odlični gostitelji- }/sa^. ekipa je dobila vodiča-prostovoljca, kije.tSt bel, da ni prihajalo do nesporazumov, daJe\. teklo brez zastojev in korektno. V tujini je * ■ varjanje duševno prizadetih s športom nt običajnega. Gibanje »Special Olympics«-j . začelo v sedemdesetih letih v ZDA; pobud11, je bila Eunice Kennedp —Shriver, kije & nes aktivna. Glavni cilj tega gibanja je °m0~y>. čiti redno športno vadbo vsem duševno pt^-jL tim in doseči, da bi to postal njihov življenja. Obstajajo tudi posebna pravila-ločajo športe, ki so primerni za duševno Padete. Prevedena so tudi v srbohrvaščino (a . bena specijalna olimpijska pravila, Cento . rehabilitaciju sloboščina, Zagreb). V viji ta sistem ni tako razvit, še vedno se 0,efjeie. s stereotipi, da šport ni primeren za pr^^/p Pa vendar imajo ti ljudje velikokrat zdra.vS0iit ne teža ve ra vno zato, ker se premalo giblje'ijh imajo prekomerno telesno težo. Zato bi v ^j organizacijah za usposabljanje morali vsakodnevne športne aktivnosti za vse in odrasle in jim tako omogočiti bolj zdra pestrejše življenje. Spremljevalci in trenerji smo v Belgiji^ občudovali skrb zahodnoevropskih prizadete. Igre gotovo ne bi mogle uspetl množice ljudi, ki so ves čas prostovoljno ^ svojo pomoč, brez podpore kralja Baudot1 ^ kraljice Fabiole. Na slovesni otvoritvijo "K^ nike nagovoril princ Philippe, predsedniku de Wilfried Martens pa je podeljeval Razvitost družbe se kaže tudi v skrbi za >nu nalne skupine ljudi. BORJA 0 14® priloga dolenjskega Nagrada v semič n. re^Je *zmed reševalcev 20. nagrad-cT,"r‘žanke ‘zbral MARTO ŠIMIC iz »A 'j' na8rabo bo prejela knjigo pni« slovenske pisateljice Brine Svi-j>~. Merat. Nagrajenki čestitamo, ret i 'lC c*ana^nj° križanko in pošljite .'^najkasneje do 24. junija na napi ' Uredništvo Dolenjskega lista, vni trg 24, 68000 Novo mesto, s PnPisom KRIŽANKA 22. Rešitev 20. nagradne križanke žanPkravilna rešitev 20. nagradne kri-ula.-oS’ brano po vodoravnih vrstah, L,V?IRNJENIN A, ORANGUTAN, Tat°PEJA’ area. imam, ATEN-ANk ct 1GRAM, ACETAT, SVAK, Ai^eta, KONAK, OSRAMJE, i"«uAKpr,iNŽr'>ijKo- m3 §L3 fin^0dov,na nas u6‘> da le največ SjU? Prišlo ne toliko od idej in L°0&], marveč od hudobnih rahli- 1 so 'deje in ideologije zlo-^ane 23 svoie oblastniške na- A. RUPNIK vselej poišče si lju- W. WORDSWORTH ne »fif1*0 sPoznavaj svoje telo in Sa oZUeval od zdravnika, da bi ysakdo i en “btev6j uu zoravniKa, aa oi sa/npoznal bolje, nego ga poznaš R. NEEDHAM NAGRADNA KRIŽANKA ITAL KOMIK OBLIKA UTRDBE VZDEVEK ZA UKRAJINCA OLUPLJENA DREVESNA SKORJA ALPINIST ČESEN DEL KOLESARSKE TEKME ORODJE ŽANJIC JAP ALPSKI SMUČAR KEM SIMBOL ZA FLUOR REKA V SZ IBEL0 MORJE | MESTNA TRDNJAVA V ATENAH REZLIČEK KEM ELEMENTA Z ISTIM VRSTNIM ŠTEVILOM DOLG VOJAŠKI PLAŠČ ZAZNAVNA MOŽNOST DOGAJANJA V ZUN SVETU DEL TELESA ŽIVALI PREDVOJNI PREDSEDNIK ČSR lEDVARD REKA V ZDA (VIRGINIA) SLADKOVODNA RIBA ROPARICA , NEM FILOZOF ; RICHARD. EMPI-RI0KRITICI-ZEM KRIMINALNA DRUŠČINA VRSTA GROZDJA AVTOR J UDIR PLOD RASTLIN STROČNIC OVRŠNIUSTI V SOCVETJIH član Sveta VSPARTI DELAVEC v LIVARNI KEM SIMBOL ZA MEN-, DELEVIJ . BELGIJSKE TERME JEZERO V ETIOPIJI MARIBORSKI TEDNIK VARUH OGNJIŠČA PRI RIMLJANIH TOMAN lOVRO IZVIR NAJVEČJI OTOK KANARSKIH OTOKOV JBOŠTVO ELIZABETH TAYL0R OLIVNO ZELENA VULK RUDNINA CESTNI ZAVOJ GR MIT GORSKA NIMFA JAPONSKI BORILNI ŠPORT RIŽEVO ŽGANJE Beli orjaki pred breznom smrti Svhe|ovna konferenca o nosorogih — Na vsem svetu živi samo še 39 severnih nosorogov — V ujetništvu se razmnožujejo samo na Češkoslovaškem SVe*|a'('!’ 300 raziskovalcev iz 30 držav Oj ’ se pred kratkim zbrali v San SVeŽu na Prvi svetovni konferenci, po-j~l ,n' nosprogom, so morali priznati živ|:S no dejstvo, da je usoda, ki jo do-Klii.K° te vcbčastne živali, zares trpka, se p MVS?m naP°rom. da bi jih zaščitili, PreDo J° VSe h®1-* na ro^ izginotja. Ne j ro’0ved lova in ne prepoved trgovanja sti Vl n‘sta odvrnila preteče nevarno- ”d nosorogov. va. 0sorogi spadajo med najstarejša ži-‘ jonn ^a svetu 50 ved I10155 miliva : v el ‘n bi mirno živeli naprej v no-bjn?Va stotisočletja, ko jim na pot ne jttlaj0pi'človek, edini sovražnik, ki ga denivi ,ubija jih za hrano, kot so levili t ?. lovci pred desettisočletji lo-i^mi v naših krajih živečega, a zdaj jib UL.e®a kosmatega nosoroga, marveč ‘iria 'Ja Mradi nesrečne domislice, da niin ^e^ov ro8 Čudežno moč, ki opešata ^^“'nežem vrača spolno moč. k^ Jano je, da nosorogov rog ni ni-lr8ov^,n a^r°diziak, kar pa ne moti ne i .“'aue podatke in morali ugotovi-n t nosorogov vse manj. Na začet-Jkr0R 2St°-etJa je k‘'° l"rn‘*’ nosorogov 3-400 ^ m'!‘jona, danes jih je samo še 74 j ’ 'ndijskih je še 1.500, javanskih tiidj J^matranskih 800. Slabo se piše najV(J^u nosorogu, ki je na lestvici $l0nph kopenskih orjakov takoj za 4,7sq ' Južnih belih nosorogov je so ^ severnega belega nosoroga vandrskreile na vsega 39 živali: 28 jih ga p , P° Ivanah zairskega narodne-s|°Vjtjrka Garamba, 3 ima sposojene Pa živ?IV.a'sk‘vrt v ban Diegu, ostalih 8 Va5kern 'vurih Kralovih na Ceškoslo- je C"nejš, naziv za belega nosoroga kože nosor°g, saj barva njegove Iroe bc'i' 'a’ kvečjemu skrilasto siva. Po pr .' nosorog je dobil najverjetneje di je j . °P‘sih, ki so prišli v svet. Četu-n°s, aVi*l. ‘ako mogočna, so jo za zna-^^“"Hli šele leta 1817. Buri so prve širokouste nosoroge videli pokrite s prahom, pa so jim dali neustrezno ime. Širokousti nosorog je visok dva metra, nad štiri metre dolg in težak do štiri tone, res pravi velikan. Od drugih nosorogov se razen po velikosti loči tudi po zelo široki trapezasti zgornji ustnici, ki mu služi za trganje trave, s katero se žival hrani. Ponaša se z dolgim in močnim sprednjim rogom, ki zraste tudi poldrugi meter v dolžino. Komaj sto let po tistem, ko je širokousti nosorog prišel na seznam živih bitij tega sveta, se je že znašel pred tem, da bo zbrisan z njega- Rešitev za to izjemno redko žival je povsem v človekovih rokah. Kaže, da se bo žival ohranila le v varovanem okolju živalskih vrtov, kjer bodo morali poskrbeti za njihov razplod. Prav to pa je zelo težavno. Beli nosorogi se v ujetništvu nočejo razmnoževati. Izjema je zaenkrat samo rogata gospa Našima, ki kot edina nosorogova samica koti mladiče v ujetništvu. Našima domuje v živalskem vrtu pri Dvurih Kralovih na Češkoslovaškem. Za ta živalski vrt se prej ni kaj prida vedelo. V mrzlem in hribovitem vzhodnem delu Češke kakih sto kilometrov od Prage so ga dali pred 30 leti postaviti rdeči oblastniki in ga ves čas izdatno podpirali z. denarjem. V lepo urejeno okolje so naselili številne divje živali z vsega sveta, dobili so tudi tiste, ki so vpisane na mednarodni Rdeči seznam ogroženih živali. Poskrbeli so za vzorno in strokovno nego. V okviru živalskega vrta je deloval tudi mali inštitut, ki seje ukvarjal s problemi razploda divjih živali v ujetništvu. Na Češkoslovaškem so se znašli tudi severni beli nosorogi. Živali so se v novem domovanju očitno dobro počutile in debelokoži par se je odločil, da bo nadaljeval svoj rod; skotili so se prvi severni beli nosorogi v ujetništvu. Uspehe so strokovnjaki živalskega vrta dosegali tudi pri razmnoževanju drugih živali. Gospodarske težave, ki peste Češkoslovaško, ogrožajo tudi živalski vrt v Dvurih Kralovih. Denaija zanj je vse manj. Vendar se vodstvo ni vdalo skušnjavi in niso šlo v prodajo redkih živali, da bi prišli do denarja za delovanje živalskega vrta. Zavrnili so tudi mamljivo suet u številkah NE ŽIVIJO POVSOD DLJE Kje ženske hvijo dlje m kje ne LESOTO J .PFRIKft HRŽffcE V RfiZVOJU MOfltEŠ a smo? meiRiJSKE otfv* mija bjto Znano je, da v povprečju ženske živijo dlje kot moški, vendar pa ni po n m svetu tako. Izjema so nekatere najmanj razvite države, kot sta trd'e* 'n Butan. Sicer pa velja, da ženske res prekašajo moške po 0/ivosti. Graf kaže, za koliko odstotkov v povprečju že 1 iz po-H^znih območij sveta živijo d(je kot moški. V-^VV^vVVVVA^VVVlA^VVVVVVVVVVVVV^ ponudbo nekega zasebnika z Zahoda, kije za mladiča belega nosoroga ponujal 300.000 dolaijev. Češkoslovaška čreda belih nosorogov ima vrednost, ki seje ne da izraziti z denarjem. Predstavlja nezamenljivo gensko banko, ki zagotavlja, da severni beli nosorogi ostajajo med živalmi, ki se jih da videti v živo in ne samo na filmu ali v knjigah. MiM Gozdni človečnjak Kaj so novega povedali okameneli kočniki? Gigantopitek, davno izumrla človeku podobna opica, naj večja, kar jih je kdaj živelo na svetuje tehtal okoli pol tone in dosegal višino do tri metre. Živel je v terciaru, se pravi pred 35 milijoni let. Toliko so vedeli paleontologi povedati o tem davnem domnevnem predniku pekinškega človeka, kaj dosti več jim skromni fosilni ostanki niso povedali. Prve fosilne ostanke gigantopiteka, vsega nekaj kočnikov, je leta 1939 odkril Koenigsvvald v neki stari kitajski lekarni v Hongkongu. Kaj je bitje jedlo? V kakšnem okolju je živelo? Na vsa ta vprašanja ni bilo mogoče dati točnega odgovora. Z novejšimi raziskovalnimi metodami pa se kažejo možnosti poiskati odgovore tudi na taka vprašanja. Fosilni kočniki so postali precej bolj zgovorni. Russell Ciochon z univerze Iowa je s pomočjo skanirajočega elektronskega mikroskopa ponovno natančno pregledal fosilne zobe gigantopiteka. Na njih je odkril številne drobcene fitolite, rastlinske kamenčke, ki se tvorijo okoli rastlinskih celic nekaterih rastlin iz silicija, ki ga rastline črpajo iz zemlje. Ko živali jedo to rastlinje, drobceni kamenčki obdrgnejo zobe ali se sami vtisnejo vanje. Bambus, fižol, grah, koruza — to je le nekaj rastlin, ki tvorijo fitolite. Rastlinski kamenčki ohranijo obliko rastlinskih celic, podobno, kot bi bili nekakšni kiparski kalupi, zato so uporabni za identifikacijo prehrane tudi še dolgo potem, ko bitje že pogine. Fitoliti povedo strokovnjaku prav toliko kot vsebina želodca. Paleontologi so domnevali, da je gigantopitek jedel, na kar je pač naletel, ko je taval po savanah: semena, jedrca, koreninice, sadeže in ostalo. Čiochon pa pravi na osnovi svojih raziskav, daje gigantopitek užival predvsem bambusove vršičke. Ta podatek je presenetljiv, saj kaže, da gigantopitek ni živel v savani, temveč v tropskem gozdu, kar je popolna novost za človečnjake, ki sijih paleontologi vedno zamišljajo kot savanska bitja. Na to opozarja tudi robustna čeljust, kije po zgradbi podobna čeljusti velike pande, prav tako uživalca bambusa. Ciochon je našel sledove še drugih fi-tolitov, ki opozajajo na rastline, rastoče v tropskem gozdu. To ga je dodatno utrdilo v prepričanj u, da je gigantopitek res živel v tropskem gozdu, in ne v savani, kot so paleontologi doslej domnevali. Resnično dostojanstven je le tisti, ki še v samotnem tehtanju duha si ne zaupa in se vendar c eni nekje na dnu srca. W. WORnSWORTH Tretja doba Začenja se tretja elek-tronska doba Strokovnjaki dandanes govore o treh elektronskih dobah, podobno kot zgodovinaiji govore o kameni, bakreni in železni dobi v dosedanjem razvoju človeštva. A če so omenjene dobe trajale desettisočlet-ja in tisočletja, trajanje elektronskih dob lahko merimo le v nekaj desetletjih. Prva doba je doba vakuumske elektronike in je trajala najdlje; zanjo je značilna uporaba vakuumske cevi kot tehnične osnove za najrazličnejše znanstvene in splošno uporabne naprave. Druga doba se je začela z izumom tranzistorja v petdesetih letih. Med drugim je prinesla računalnike, ki so prodrli v praktično prav vse plasti znanstvenega in vsakdanjega življenja in si brez njih sodobnega sveta ni mogoče več predstavljati. Tretja doba se že začenja, opredeljujejo pa jo superpre-vodniki, umetna keramika, ki omogoča prenos elektrike brez vsakršnih izgub energije. Čeprav so superprevodniki zaenkrat šele na začetnih stopnjah odkrivanja in se jih še ne da uporabljati v praksi, pa je že zdaj povsem jasno, kako mogočno sredstvo bo to pri tehnološki preobrazbi vsega človeštva. Objubljajo ogromne energetske prihranke, revolucijo v prometu, računalništvu, industriji, skratka v vseh dejavnostih. Odkritje superprevodnikov strokovnjaki primerjajo z odkritjem tranzistorja. Jack Kilby, eden od izumiteljev integrirnega vezja, pa pravi, da gre za še bolj pomembno odkritje, ki bo vplivalo na prav vse. Vedeževanje je dober posel Ali vedeževanje res odkriva bodoče dogodke, ni dokazano, da je donosno, pa se potrjuje vsak dan Vedeževalstvo je zacvetelo. Kaže, da je racionalizem klonil pred naletom valov okultizma, ki pljuskajo po vsem zahodnem svetu v najrazličnejših oblikah. Ponekod se potrebe po nadnaravnem kažejo v navduševanju za vzhodnjaške okultne vede in prakse, drugod v oživljanju preizkušenih domačih tovrstnih izkušenj. Na sceno so se vrnili dobri stari vedeževalci, ki svojim številnim strankam svetujejo iz kart, kristalnih krogel, zvezd in drugega, kaj narediti v vsakdanjem življenju, na borzi, v kupčiji. Kot je razvidno iz podatkov, so se za vedeževanje še posebej navdušili Italijani. Na Apeninskem polotoku deluje 70.000 vedeževalcev, ki imajo okrog 21 milijonov obiskov vsako leto. Med njimi niso samo preprosti in neuki ljudje. Časopisi so razkrili, da nasvete in pomoč pri vedeževalcih iščejo tudi slavne osebnosti iz sveta zabave, kulture in umetnosti, neredki pa so tudi politiki, ki zavijejo po nasvet k strokovnjakom za prebiranje znamenj iz kristalne krogle, kart in zvezd. Novinarji so ob oblikovanju 50. povojne italijanske vlade poročali, da se je socialistični voditelj Bet-tino Craxi, ki je zrušil prejšnji vladni ! MINI ZANIMIVOST: SSK ROUSSEAUJEV ROKOPIS Vse, kar je slavni filozof Jean Jac-ques Rousseau pustil zapisanega in seje ohranilo, je bilo že velikokrat natisnjeno. Kljub temu je nek njegov rokopis prvi natis doživel šele letos. V junijski številki Nove francoske revije (Nouvel-le Revue Francaise) je izšel doslej neznan Rousseaujev tekst. Gre za prevod začetka neke Tassove pesnitve, ki gaje Rousseau napisal v neberljivi pisavi. Jeanu Starobinskemu z ženevske univerze pa je pisavo uspelo prebrati in skrivnostni rokopis pripraviti za objavo. Manjši strah Ljudje so bolj odporni, kot so mislili Po eksploziji atomske bombe nad Hirošimo in Nagasakijem leta 1945 so znanstveniki menili, da bodo posledice radioaktivnega žarčenja, ki so mu bili podvrženi preživeli prebivalci obeh nesrečnih mest, dolgotrajne in se bodo poznale še na poznih rodovih. Prepričani so bili, da sevanje poleg neposrednih poškodb povzroča tudi take poškodbe dedne snovi, ki se odrazijo v naslednjih generacijah, katerim naj bi se rojevalo več defektnih otrok, pogostejše naj bi obolevale za rakom in živele v povprečju manj let kot potomci neobsevanih staršev. Zaradi takih znanstvenih pogledov so trpele ne samo žrtve atomskega sevanja, marveč tudi njihovi potomci, ki so težje sklepali zakone in s strahom rojevali otroke. Novejši pogledi na ta problem niso tako črnogledi. Testi 72.216 otrok staršev, ki so bili obžarčeni ob eksploziji atomske bombe, niso odkrili porasta ne prirojenih defektov ne kromosomskih nepravilnosti niti raka. Študije z rezultati teh testov so pred kratkim izšle v medicinskih revijah Journal of American Medical Association in American Journal of Genetics. John Boice iz Narodnega inštituta za raka zaključuje: »Ljudje so, kot kaže, genetsko manj občutljivi na učinke radiacije, kot se je poprej mislilo.« kabinet, predtem posvetoval z astrologom. Maghi, kot Italijani pravijo vedeževalcem, se svojega posla lotevajo na moderen način, imajo svoje poslovno združenje, sindikat in celo »univerzo«, ki nosi zveneč naziv Vrhovni inštitut visoke magije. Vedeževanje je pač posel, ki veliko prinaša, zato se gaje treba lotevati na enak način kot ostalih velikih poslov. Poglejmo na vedeževalski cenik, da bo bolj jasno, kakšni denarci se obračajo pri tem početju. Navadno »šloganje« iz kart stane pri rimskih vedeževalcih 2000 dinarjev, izrek smrtne kletve pa več kot pol milijona dinaijev. Kot pravijo poznavalci, se v tem poslu obrača najmanj 22 milijard dinaijev letno. Dovolj zgovorna je tale drobtinica. Znani rimski vedeževalec zvenečega imena Pharao Tutankamon (mož sije sposodil ime in naziv slovitega staroegipčanskega faraona) je za novoletne čestitke svojim strankam potrošil poldrugi milijon dinaijev. Očitno ima strank na pretek, denaija pa prav tako. Zob naj ostane Ameriški zobozdravniki vsako leto izpulijo več kot 40 milijonov obolelih zob. Veliko novih škrbin nastane brez potrebe, saj bi bilo mogoče obolele zobe ozdraviti. Za množično puljenje zob niso krivi zobozdravniki, marveč ljudje sami. Raziskave, ki so jih opravili za zobozdravstvo, so pokazale, da si ljudje raje dajo izpuliti boleč zob, kot pa se odločijo za zdravljenje obolelega zoba. Anketa je pokazala, da bi si celo 28 odst. ljudi raje dalo izpuliti zob brez injekcije, kot pa se podalo na zdravljenje. in vendar je zdravljenje obolelega zoba tisto pravo, zatijujejo strokovnjaki. Pri terapiji obolelega zoba se odstrani poškodovana notranjost zoba, po potrebi se očistijo kanali korenin, nato se zob zapolni s polnilom. Tako zob ostane v čeljusti in opravlja dalje svoje naloge. Ne samo da ozdravljen zob ostane dolgo uporaben, tudi bolj zdravo je imeti zob v čeljusti kot biti brez njega. Izdrt zob povzroči, da se ostali zobje razmaknejo, poveča se nevarnost obolevanj dlesni, pogosto sledi vstavitev proteze ali mostička, kar vse stane veliko več kot zdravljenje zoba. Anketa je pokazala, da sc ljudje odločajo za puljenje tudi iz strahu pred bolečinami, ki spremljajo zdravljenje zoba. Zobozdravniki pravijo, da je strah odveč. S sodobnim zobozdravstvenim orodjem in opremo je zdravljenje skoraj povsem neboleče. IMINI ZANIMIVOST: = POVSOD PITNA VODA Pitna voda je za evropske turiste, ki radi obiskujejo eksotične dežele, pogosto resen problem, saj so neodporni 'do bolezenskih klic, ki domačinom ne škodijo, turistom pa se pitje vode lahko maščuje z boleznijo. Odslej naj bi teh problemov ne bilo, saj je podjetje PUR izdelalo prenosno napravo za čiščenje vode. Naprava deluje zelo preprosto: vanjo natočimo vodo, nato pritisnemo ročico, ki vodo potisne skozi vgrajene filtre, in iz posode priteče neoporečna pitna voda. Kdor rad potuje po svetu, si bo napravo najbrž omislil. vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba o d TVOJE LAZI Ti in jaz. Dajala sva se drug drugemu, polna upanja, da zauži-jeva vso toplino ljubezni. Spletala sva neskončen niz iskanja in hrepenenja. Bilo nama je lepo. Zdaj nič več. Je še kje kakšna pot, ki je nisem prehodila zate v upanju, da me boš resnično vzljubil? Mislila sem, da bom preglasila viharje, ki so divjali v meni, in zbežala iz ječe razočaranj. Kolikokrat je bolečina samote odmevala v noč, kolikokrat se je hrepenenje zažiralo vame. Vse se je spreminjalo v napev tvojih korakov: dež, ki je polzel po šipah, utrip srca, tiktakanje ure. Osamljenost me je zastrupljala, zažigala v meni kresove bolečin, vsak trenutek znova budila spomine nate. Dal si pečat moji duši, postal hrepenenje mojih sanj. Preveč se je v meni zakoreninila misel nate. Nisem vedela za čas, obstajal je le utrip s teboj. Želela sem se rešiti objema tvojih laži, biti svobodna. Bila sem kakor školjka, skrita v pesku tvojega zaliva. Ljubila sem tvoje valove, tvoje besneče viharje. Ljubila sem te. Ti, samo ti si me znal tako boleče raniti. Vedel si, kako zelo me boli tvoje obnašanje, a nisi storil ničesar. Jaz pa sem pila skrivnostni vonj pomladnih noči, ki se je skrival v tvojih laseh. Ko si odšel, sem pila bridkost svoje ljubezni. Čutila sem, kako se odmikaš, videla sem zlagano srečo v tvojih očeh, čeprav si vztrajno tajil. Zakaj si mi lagal? Zakaj? Ljubila sem te, se borila za tvojo ljubezen, vedel si, da bi zate naredila vse. A ubil si ta cvet, z besedami si ga ubil. Odšel si k drugi, meni pa pustil laži. Bil si mi vse. Srečni trenutki v ritmih sambe, tanga in rumbe bodo vedno ostali v meni. Ostale pa bodo tudi tvoje laži. Te so me najbolj ranile. Z njimi si mi vzel vse. Vem, nikoli me nisi bil resnično vreden. Govorili so že prej, a nisem verjela. Sedaj verjamem. Ne sovražim te, samo globoko te preziram zaradi tvojih laži. Morda te bo nekoč zapekla vest, ko se boš spomnil, kaj vse si mi prizadejal POTA m S li* / 5t dežurni i poročaj, D SKOZI OKNO V HIŠO — V noči na 3. junij je neznani storilec skozi okno splezal v stanovanjsko hišo Viktorja Hrastarja iz Jezera pri Trebnjem in odnesel ročno uro ter nekaj denarja. Skupne škode je za 3.500 din. PLEN V TORBICI — Še neznani storilec je 2.junija med 12. in 16.30vDolnjem Kotu stopil v odklenjeno vikend hišo in iz torbice Ljubljančanke Fani Petrovič zma-knil 9.000 din. OB AVTORADIO — V noči na 9. junij je nekdo iz nezaklenjenega osebnega avtomobila Semičana Bojana Jelenca vzel avtoradio, vreden 3.000 din. OBISK V GARAŽI — Iz nezaklenjene garaže v Gribljah je nekdo med 6. in 7. junijem odnesel motorno žago, kotno bru-silko in električni vrtalni stroj. Lastnik Matija Jakofčič je tako ob vsaj 20 tisočakov. RISAL PO AVTU — V noči na 5. junij je nekdo z neznanim predmetom poškodoval osebni avto R-5, last Andreje Marolt, parkiran v Dilančcvi ulici v Novem mestu. Lastnica je s početjem oškodovana za 10 tisočakov. ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM — V noči na 8. junij je nekdo izpred penziona Smuk v Semiču neznano kam odpeljal kolo z motorjem Tomos ATX 50, last Dušana Pluta iz Mladice. Plutje oškodovan za 20.000 din. IZGINILI ŽAROMETI — Še neznani storilec je 8. junija okoli 23. ure v Gornji Nemški vasi z osebnega avtomobila, ki ga je Melita Višček iz Zabdija parkirala pri disku Bobnar, odvil in neznano kam odnesel kompleta žarometov, vredna dva tisočaka. KJE JE REZERVNO KOLO? — Tako seje pred dnevi spraševal Jože Bašelj iz Družinske vasi, ko je opazil, da na njegovem osebnem avtomobilu, parkiranem ob Cesti herojev v Ločni, manjka rezervno kolo. Bašelj je s tatvino oškodovan za 2.000 din. BREZ GLASBE — 8. junija, nekaj po polnoči, je nekdo vlomil v osebni avto Željka Frankoviča iz Pribanjcev in ukradel avtoradio s kasetofonom, vreden 3.500 din. Vozilo je bilo parkirano na Trgu svobode v Črnomlju. KOLESAR OBLEŽAL NEZAVESTEN DOBRAVA — 9. junija ob 22.10 se je 37-letni Rudolf Bogolin iz Kostanjevice peljal s kolesom po cesti iz Do-bruške vasi proti Šentjerneju. V Dobravi je iz neznanega vzroka zapeljal na bankino, nato pa še v poldrugi meter globok jarek, kjer je obležal nezavesten. Možakaija so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. ODLETELO KOLO TRAKTORJA KRIŽ — 38-letni Mirko Kuhar iz Križa se je 9. junija ob 19.30 peljal s traktoijem po asfaltirani vaški cesti med Križem in Jelovcem. Med vožnjo skozi vas je odletelo zadnje kolo traktorja, slednji se je prevrnil in stisnil voznika. Kuharje bil v nezgodi huje ranjen in se zdravi v brežiški bolnišnici. Nerazviti so pomagali razvitim Ali kako so potekali nečedni posli med posestvom Snežnik in okoli 45 slo-______venskimi podjetji — Naročilnice protiusluga za vlaganje LJUBLJANA —- Čeprav je bilo že nekaj časa pričakovati, da bodo kriminalisti UNZ Ljubljana-oko-lica, kijih vodi Slavko Franjič, bivši načelnik OZK Krško, zavoljo odkritih nezakonitosti na družbenem posestvu Snežnik iz Kočevja spisali kar zajetno kazensko ovadbo, je pred dnevi objavljeno število osumljencev marsikoga presenetilo. Število 23 prvotno osumljenih direk-toijev raznih slovenskih podjetij se je namreč po letu dni napornega in skrbnega dela ljubljanskih kriminalistov povzpelo na kar 48, ti pa so osumljeni, da so takratno SR Slovenijo oškodovali za nič več in nič manj kot 32 milijonov nemških mark. O zgodbi takšne vsebine smo na kratko pisali že v prejšnji številki. Glavni osebi prvovrstne afere, ki si je s tem, ker se je dogajala v nekdaj zaprtem območju Kočevske Reke, pridobila še dodatno medijsko pozornost, sta 59-letni Maksimilijan Šteblaj iz Kočevja, direktor Posestva Snežnik, in njegov 55-letni someščan in sodelavec Ludvik Recek, direktor finančno-računovo-dskega sektorja. Oba sta osumljena ponarejanja poslovnih listin, zlorabe pooblastil in napeljevanja k slednji. Bistvo pred dnevi vložene kazenske ovadbe zoper njiju in množico direktoijev je, da sta skupaj z vodilnimi možmi kar petinštiridesetih slovenskih podjetij izkoristila zakon o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji, zakon o zagotavljanju sredstev za nerazvite republike in Kosovo ter zakon o davku iz dohodka organizacij. Po tej zakonodaji so se delovnim organizacijam, ki so svoja sredstva vlagala v manj razvita območja Slovenije, priznale nemajhne olajšave; omenimo le olajšave pri davku iz dohodka, pri prispevku za usposabljanje zemljišč, kot tudi pri prispevku za vodno gospodarstvo, prav tako tistim, ki so pomagali podjetjem v nerazvitih delih Slovenije, ni bilo potrebno prispevati sredstev za zvezni sklad za nerazvite. In ker seveda Posestvo Snežnik obsega območje Kočevske Reke in širše območje nerazvitega Kočevskega, sta direktor in računovodja prišla na izvirno zamisel: sama ali ob pomoči in sodelovanju 41-letnega Marjana Mikliča iz Grosupljega, direktorja Slovenijalesa, DO Trgovina, tozd Inženiring, sta začela direk-toije številnih slovenskih firm na-govaijati, naj se odločijo za vlaganje v njihovo posestvo. Kar okoli 45 slovenskih podjetij je po doslej znanih podatkih s Snežnikom podpisalo samoupravni sporazum o vlaganju na to območje, »protiusluge« niso bile od muh. Snežnik seje številnim dobrotnikom oddolžil tako, da jim je izdajal svoje naročilnice, s katerimi so firme potem lahko brez prometnega davka kupovala gradbeni material in drugo blago. Preiskovalci so celo naleteli na primer, ko je Ludvik Recek, direktor Snežnika, generalnemu direktoiju kočevskega Lika na lepe oči in na roke izplačal 3000 ameriški dolaijev in 3800 nemških mark, ki jih je ta potreboval za službeno pot onkraj »Velike luže«. Prav tako naj bi bila Recek iz Šteblaj tista, ki sta 39 posameznikom, večidel iz kočevske občine, ki so v letih 1989 in 1990 pri LB, Stanovanjski banki Ljubljana ter Stanovanjskih zadrugah Kočevje in Vrhnika dobili stanovanjske kredite, le-te preko Snežnika pretopila v gotovino. Postopek je bil enostaven: vodji gradbene ope-rative naj bi bila naročila izstavo predračunov o izvajanju gradbenih in mizarskih del v višini odobrenih kreditov. Ko so bila sredstva nakazana Snežniku, naj bi bila denar • Med podjetji, ki so neposredno »vlagala« v Snežnik, najdemo ribniški Inles in kočevski Zidar, med tistimi, ki so to počenjala preko Slovenijalesa, pa so tudi Avtokočevje Kočevje, ITPP Ribnica, Kovinar Kočevje, Inkop Kočevje, Sukno Zapuže, GG Kočevje, Kovinar Novo mesto, Komunala Kočevje, Riko Ribnica, Eurotrans Ribnica in tudi novomeška Krka. preko lažnih virmanov poslala na tekoče račune in hranilne knjižice prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev. Po besedah ljubljanskega temeljnega javnega tožilca je dokaznega gradiva toliko, da bodo za večino kaznivih dejanj vložili kar neposredne obtožnice. B. B. Zasegli kar tri golf e Odkritja ukradenih vozil se vrstijo po tekočem traku — V Čustičevem golfu najden tudi revolver ŠENTJUR, DOBRUŠKA VAS — Prejšnji ponedeljek, točneje 3. junija, je patrulja miličnikov novomeške prometne postaje milice na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Do-bruški vasi ustavila osebni avto znamke golf, za krmilom katerega je sedel 30-lctni Mirsad Čustič iz Novega mesta, sicer med drugim tudi sodelavec zasebne detektivske agencije »Laufer«. Nekoliko natančnejši pregled vozila je kmalu porodil sum, daje golf ukraden, zato so možje postave avto zasegli, prav tako pa tudi pištolo M 57, kalibra 7,62, ki so jo policisti našli ob pregledu. Zanjo namreč Mirsad Čustič ni imel ustreznih dokumentov. Istega dne okoli 12. ure pa so novomeški prometni miličniki na dolenjski magistrali naleteli še na eno podobno odkritje. Očitno je cesta med Ljubljano in Zagrebom postala osrednji kanal tihotapcev in tatov ukradenih vozil. Možje postave to na nesrečo nepridipravov dobro vedo, tako jim je v ponedeljek okoli poldneva v oči padel golf GTD, ki so ga ustavili v Šentjuiju. 27-letni Ibrahimi Hajvar iz Djakovice, kije sedel za volanom golfa, letnik 1987, je slabo prikrival nervozo. Kmalu je bilo bolj ali manj jasno, da so številke motorja in šasije na golfu ponarejene, zato je bilo vozilo zaseženo. Kriminalisti novomeške UNZ ta čas še zbirajo obvestila, kje in kdaj sta bili vozili ukradeni, enako to velja za tretje odkritje minulega tedna. V nedeljo, 9-junija, so namreč metliški miličniki ob 19.30 na Jugotju ustavili osebni avto golf, ki gaje vozil 49-letni Marko Hafner iz Kranja. Ob ugotavljanju in pre-vetjanju podatkov o prvi registraciji vozila, seje kmalu pokazal sum, daje bil tudi ta avto nekje ukraden in kasneje »predelan«, zato so tudi tega zasegli. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA BISTRICA — 9. junija okoli 9. ure seje 19-letni Daniel Horvat iz Črnotti' lja peljal brez vozniškega dovoljenja 1 osebnim avtom iz Brezovice proti d0-mu. Zaradi prevelike hitrosti ga je kilometer pred Bistrico na levem nepreglednem ovinku zaneslo v desno, kjer je trčil v obcestni kamen, nakar seje vozilo prevrnilo. Med prevračanjem je avto trčil še v dvoje dreves, tako da je vozilo popolnoma uničeno. V nezgodi je b» voznik Horvat hudo poškodovan, laže pa sopotnik, 19-letni Marjan Drenovec iz Črnomlja. Gmotne škode je bilo za 18 tisočakov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Marija Rangus iz Šentjakoba je bila pred dnevi prijetno presenečena, ko je videla, kako ji je sosed Ivan Š. velikoduino priskočil na pomoč in pokosil travnik. Manj, ko je naknadno ugotovila, da je možakar mrvo odpeljal k sebi domo v in jo pripravi! za siiažo. • Motel Kolinske v Trebnjem, ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, je za svoje goste pripravil zanimivo in dobrodoSlo novost: obiskovalce namreč obdaruje s pladnjem in vrčkom za pivo. Tako bi bilo vsaj moč sklepati ob pogledu na možakarja, ki sta 8. junija ob 22.30 otovorjena zapuSčala motelsko restavracijo. Tega, da sla suve-nirje ukradla, mimoidočim seveda nista razlagala. • Dominik PovSe s Homa je prejšnji teden pred trebanjsko železniško postajo parkiral osebni avtomobil. Ob vrnitvi je zgrožen ugotovil, da v vozilu ni več devizne knjižice, čekov in čekovne kartice ter osebne izkaznice. Z nekaj domišljije in spretnosti bodo ukradeni predmeti nekomu zadoščali za vsaj enomesečno lagodno življenje. • Da Slovenija med srbskim življem ni najlepše zapisana, je znano, dodatno črno piko je dobila minuli vikend, ko je nekdo iz osebnega avtomobila, parkiranega pred hotelom Gami na Otočcu, Dušanu Iliču iz Niša ukradel videokamero Panasonic, vredno 40 tisočakov. Najnovejši napad na premoženjsko integriteto in kratenje osnovnih življenjskih pogojev po Sloveniji potujočih Srbov možje postave še raziskujejo. zato moč trditi, da imajo F. F., F. P. in M. O. na vesti kar lepo število na območju Slovenije in sosednje Hrvaške ukradenih osebnih vozil, predvsem audijev in golfov. Ukradena golfa prodali za 3.500 DEM in revolverja V ljubljanskem in reškem priporu trojica, ki je osum-______Ijena tudi tatvin golfov v Novem mestu LJUBLJANA — Uslužbenci ljubljanske UNZ so minule dni prijeli F. F. in M. O. iz Velike Kladuše, ki sta skupaj s svojim sokrajanom F. P., ki je ta čas v priporu na Reki, osumljena večjega števila tatvin osebnih avtomobilov, med drugim tudi v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu. Omenjena trojica naj bi se tako po doslej zbranih ugotovitvah preiskovalcev v noči na 2. december 1990 z dvema avtomobiloma, od katerih so enega — gre za golf CL — ukradli v Ljubljani, pripeljala v Novo mesto. Po vnaprej skrbno pripravljenem planu so v skupnih garažah na Cesti herojev ukradli osebni avto golf JX D, last Slavka Be-rusa, in se nato s tremi vozili odpeljali v Bihač. Oba ukradena golfa so tam za pičlih 3.500 nemških mark prodali še neidentificiranim osebam, od katerih so za plačilo prejeli še dva revolverja kalibra 38 special. Ob vsem tem obstaja utemeljen sum, daje omenjena trojica v Novem mestu ukradla vsaj še en osebni avto znamke golf, dokaze o tem uslužbenci novomeške in ljubljanske UNZ še zbirajo. Z dokajšnjo gotovostjo pa je POSA V JE IMA PROMETNO POSTAJO MILICE - V petek so v prostorih UNZ Krško slovesno odprli vrata novi postaji prometne milice. Nova pridobitel je seveda namenjena večji varnosti posavskih cest, katerih krvni davek je iz b’ta v leto večji, posebej omenimo posavske magistralne ceste med Ljubljano in Zagrebom. Petkove slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi republik1 podsekretar za notranje zadeve Pavle Čelik. Pozdravni govor ob otvoritvi nove postaje prometne milice je imel Rajmund Veber, načelnik UNZ Krško (na posnetku). MATI IN SIN RANJENA ČATEŽ — 10. junija ob 19.20 sej« 26-letna Ana Pavlovič iz Dolenje P>f°" šice peljala z osebnim avtom po reg1®" nalni cesti proti Čatežu. Na križišč® med Skopicami in Borštom je zavijal* v levo proti Skopicam, takrat pa je njen® vozilo prehiteval 39-letni Drago Nori1, iz Lug pri Samoboru. Vozili sta trčile pri čemer sta bili Pavlovičeva in njen r ietni sin Dejan hudo ranjena. DELOVNA NEZGODA RAČJE SELO — 5. junija okoli 8. ure je v Novolesu Račje selo prišlo do delovne nezgode, v kateri seje huje ranil 19-letni Andrej Lamovšek iz Kostanjevice pri Litiji. Mladeniču je med prekladanjem iveric stisnilo tri prste. Neizkušenost kriva smrti otroka Pogojna kazen za Andreja Vrhovška, ki je lanskega maja v Ločni zakrivil nesrečo '3iimimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|M = s | Vojaki varovali vlomilce | Zakaj pomočnik dežurnega oficirja cerkljanske | | vojašnice o vlomu na pošto ni obvestil UNZ? § E CERKLJE OB KRKI — Prejšnji teden, točneje 5. junija, med 2. uro in e H 3.30 zjutraj so neznani vlomilci obiskali pošto v Cerkljah ob Krki. Storilci E — so se spravili nad dve kovinski blagajni, pritrjeni na zid, in ju skušali odnesti, e E Potem, ko jim je uspelo iztrgati prvo, jo odnesti na prostor pred pošto in § E vanjo vlomiti, so se, ker je bila pač prazna, lotili še druge. Na njihovo nesre- e E čo brezuspešno, blagajna je bila za njihove vlomilske sposobnosti pretrd E S oreh. I E Poldrugo uro je torej trajalo početje neznancev, za katerimi uslužbenci s E krške UNZ zaenkrat še zaman iščejo otipljivejše sledove, namesto da bi bili = E predrzneži že zdavnaj v kehi! Pošto loči od vojašnice v Cerkljah pičlih 150 E E metrov. Po besedah Dušana Kerina, načelnika oddelka za zatiranje krimi- e E nalitete v UNZ Krško, imajo v rokah neizpodbitne dokaze, kako so vlom E E ves čas opazovali vojaki. A ne le to, dežurna vojaka sta vedela krškim preis- 1 E kovalcem povedati, da sta iz vratarnice videla tri ali štiri neznance, kako so E E vsaj sedemkrat vstopili ali stopili iz pošte. In ker je bila pač za obisk pošte e E dokaj nenavadna ura, sta svoje ugotovitve prenesla tudi pomočniku dežur- = = nega oficirja. Logično in edino razumljivo bi bilo, da bi slednji nemudoma || E poklical postajo milice ali stalno službo UNZ Krško, toda možakar se za = E opozorilo ni zmenil. Tudi po drugem obvestilu, da gre očitno za vlom v po- = E što, je ostal ravnodušen. Tako so vlomilci imeli kar poldrugo uro časa, da e S mirno in s tiho privolitvijo pripadnikov jugoslovanske armade nemoteno = E opravijo svoje delo. Na srečo brezuspešno. = Preveč tiho in brez javnih reakcij prizadetih in obtoženih je dogodek od- = E brzel mimo javnosti. Bi bilo enako tudi, ako bi z vednostjo vojakov iz po- E E štnih blagajn izginilo na tisoče ali stotisoče šelestečih bankovcev? E B. B. E VOZNICA IZSILILA PREDNOST DEČNA SELA — 28-letni Vladislav Krevelj iz Globokega seje lO.junO ob 5.45 peljal po lokalni cesti z GlobJT kega proti Dečnim selom. Tam je v k® NOVO MESTO — Neizkušenost in pa kanček neprevidnosti sta bili dovolj, da se je lanskega maja na cesti med Mačkovcem in Novim mestom utrnilo vsega šestletno življenje Robija Gregoriča. Nesrečo je zakrivil 20-letni Andrej Vrhov-šek iz Otočca, ki je moral minule dni sesti na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. izkusno dobo dveh let. Sodba pravnomočna. še ni rnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifč mrtev. ...» ,...» Matjašič in Krevlju -prednost. Prišlo je do trčenja, v kater« seje Matjašičeva hudo ranila in se zdi* vi v brežiški bolnišnici. SPLAŠEN KONJ KRIV lA SMRT ČATEŽ — 3. junija okoli 16. ure« 63-letni Anton Račič s Čateža ob !*• vodil konjsko vprego po lokalni med Čatežem in Čateškimi Toplic*^ Možakarje sedel na vozu, ko seje1 pred Toplicami konj splašil in pričf®*.® iopirati. Po sto metrih je zavil na nj1 • ’ kjer seje voz prevrnil. Račič je pade si pri tem zlomil tilnik. Bil je na ^ 24. maja ob 20.05 se je Vrhovšek z osebnim avtom Lada 1600 peljal po magistralni cesti proti Novemu mestu. V Lačni je avto ustavil pred semafoiji. Ko je po prižgani zeleni luči speljal, je preveč pritisnil na plin in omejitev hitrosti, ki znaša tod 50 kilometrov na uro, krepko prekoračil, poleg tega je za hip pogledal še v vzvratno ogledalo. To je bilo dovolj, da je prepozno opazil pred seboj Branka Greguriča, vozečega fička, ki je zmanjševal hitrost in peljal tik ob sredini ceste z vključenimi smernimi kazalci, hoteč zaviti na levo proti stanovanjskim blokom. Vrhovšek — kasnejša analiza je pokazala, da je bila njegova hitrost 65 do 70 kilometrov na uro — je močno zavrl, pri čemer sta blokirali obe prednji kolesi, in nato silovito trčil v zadnji del fička. Šestletni Robi, ki je sedel na zadnjem sedežu, je pri trčenju dobil hude poškodbe, med drugim prelom lobanjskega dna in obtolčenmo možgan. Prepevali so ga v novomeško bolnišnico, od tod pa kasneje v ljubljanski Klinični center, kjer je 30. maja ob 17.35 ranam podlegel. Dvajsetletni Andrej je krivdo za ne- DOLENJSKI LIST srečo odkritosrčno in skesano priznal, otrokova smrt gaje hudo prizadela, doživetje tujo nezgodo in hkrati svojo tragedijo. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiran, tudi ni mogel mimo dejstva, da gre dobršen del krivde pripisati neizkušenosti, mladenič je imel izpit le tri mesece, temu primerne so bile seveda vozniške izkušnje. Če bi teh imel več, bi brez dvoma trčenje lahko preprečil. Vozni pasje na tistem delu širok kar 3,80 metra in bi se torej lahko umaknil v desno. Kakor koli že, sodišče je ob upoštevanju Vrhovškove mladosti, njegovega odgovornega odnosa do lastnega ravnanja, kesa in obžalovanja mladeniču izreklo pogojno obsodbo sedmih mesecev zapora s pre- VLOM V ŽUPNIŠČE DOBOVA, ŠUTENSKI VRH — 5. junija je nekdo vlomil v župnišče Dobova in odnesel 6.000 din ter dve odlikovanji. Kakšni, poročilo ne omenja. V približno enakem času je bilo vlomljeno v zidanico Marije Zorko na Šutenskem vrhu. Zorkova je prijavila izginotje 300 litrov vina. ZA VEČJO PROMETNO VARNOST— V začetku junija so v osnovni šoli s prilagojenim programom »Dragotin Kette« v Šmihelu pripravili področno tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, ki sega je udeležilo 20 učencev iz Črnomlja, Krškega, z Mirne, iz Sevnice in Novega mesta. Šolarji so se pomerili v kolesarski vožnji na poligonu in po ulicah Drske, tekmovanje pa zaključili s pisanjem testov. V vseh skupinah so bili najboljši Novomeščani in so zmagali tako med ekipami kot tudi med posamezniki. Na sliki zmagovalci, vsi iz šole »Dragotin Kette« (od desne proti levi): Tone Potočar, Goran Bubnič, Ivan Grgič in Mateja Zupančič. Tekmovanje so pripravili ob veliki pomoči Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, članov društva AMD, miličnikov PMNovo mesto in ob podpori Zavarovalnice Tilia in Krke, tovarne zdravil. Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili posebno številko glasila o prometni varnosti, ki so ga napisali in likovno opremili učenci šole »Dragotin Kette«. (Foto: J. P) S PEUGEOTOM V DREVO — 26-letni Tomaž Bračko iz Novega mesta seje 7. junija ob 1.30 peljal z. osebnim avtom peugeot po cesti iz Stranske vasi proti Novemu mestu. Zaradi prevelike hitrosti ga je na Veliki Cikavi pričelo zanašati, zapeljal je na travnati nasip, nato pa je s prednjim delom avtomobila trčil v drevo. Bračko je bil v nezgodi laže ranjen, pomoč pa so mu nudili v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 100 tisočakov. TRČILA MED PREHITEVANJEM — 32-letni Ramo Mujič iz Bihača se je 7. junija ob 21.26 peljal z osebnim avtom golf po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. V Brezi je pričel prehitevati tovornjak s priklopnikom, takrat pa je nasproti s kadetom pripeljal 19-letni Franc Mihelčič iz Ljubljane. V trčenju so se poškodovali Dragica Sajatovič, Franc Mi-hečič, Sulejman Seferovič in Rifat Rdežič, vse pa so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 70.000 din. NEZNANI VOZNIK POBEGNIL — 7. junija ob 13.55 je še neznani voznik to- vornjaka s priklopnikom na cest’ Ljubljano in Zagrebom pri vasl. p.gjen prehiteval tovornjak, ki ga je vozu - je Stojanovič iz Siškovcev pri Županij1'*^, nasproti pripeljalo drugo tovorno vo ^ Da bi se izognil trčenju, je neznanivt ^ sunkovito zapeljal na desni prom«11 'JJji vendar je priklopnik še ostal na lev‘ s£j|.g. ceste. Stojanoviču tako ni preostal® gega, kot da je zapeljal s ceste, kjer fle. tovornjak prevrnil, tovor pa razsul-zgodi sta bila Stojanovič in njegov nik hudo ranjena in se zdravita v ^ meški bolnišnici. Materialne škod« okoli 250.000 din. OB 20 STEKLENIC ŽGANJA . KRŠKO - Med 1. in 3. nekdo vlomil v klet stanovanj^ |(1. bloka na Cesti 4. julija V Krškem ^ Francu.. Povhetu zmaknil 20 ste* ^ žganja s sadjem in dva mehčale* perilo. Št. 24(2182) 13. junija Kopica medalj mladim atletom Na Dolenjskem imamo ta čas verjetno najobetavnejšo pionirsko atletsko vrsto H M Jfir j,,. VO OBRNJEN PROGRAM — Minuli petek je Novo mesto obiskala lS0(]fui‘rU' b° do avgusta na poti okoli sveta prepotovala kar približno da oh- kilometrov, obiskala pa sedemdeset držav. Cilj te humane akcije je bil, našega planeta s simboličnim tekom, četudi dolgim vsega meter ali poj' '"V0 svoj prispevek k miru in sožitju na svetu. Žal se je za to simbolično K ai° sl^ mal° vomeščano v, tekli so tisti, ki so jih že poprej določi- bil ‘P0 d ne. Organizatorji pravijo, daje krivda v tem, ker je vodilni avtomobila jlra mni vozd v obratni smeri, kot je bilo predvideno s programom. Tako je k se j‘mo’ bakla f Šmihelu pol ure prej, kotje predvideval program, s tem pa ^ veda odpadla tudi skrbno pripravljena in napovedana proslava. Na posnet-j„*Se8a Štirje so bili, ki so baklo iz Novega mesta ponesli po cesti proti Šent-Z^JU- (Foto: B. B.) NOVO MESTO — Najboljšo potrditev, da stopa po dobri poti, je dolenjska atletika dobila v minulih dneh. Najmlajši, pionirji in pionirke, so kar na dveh tekmovanjih dokazali, da z delom in rezultati sodijo v republiški vrh. Dolenjska atletika ima torej zaledje, kiji lahko povrne slavo in ugled ne tako davnih časov. prejšnji teden v Ljubljani, minilo v zna- Mirno lahko zapišemo, daje republiško ekipno prvenstvo osnovnih šol, kije bilo Duatlon in triatlon Prvi bo v soboto ob 17. uri v Kostanjevici, drugi __v nedeljo ob 9. uri v Dolenjskih toplicah ST%LENJSKE TOPLICE, KOSTANJEVICA — Kot smo na krat-kenH5*1- k PrejSnji teden, bo ta visi m*nil v znamenju triatloncev. m ““““ v znamenju triatloncev, j Vo")eški klub je namreč prireditelj t™ •'ona'neia tekmovanja, ki le-nos, naziv »Triatlon Novo mesto “° Potekalo v nedeljo, 16. juni-nti« Aure naprej v Dolenjskih To-nah. Pravico udeležbe imajo vsi, ki ^starejši od 14 let, nastopajoči pa din ° razdeUeni v več kategorij: mla-Cl med 14. in 15. letom ter 16. in , °m, člani pa v starostne razrede 19. in 22. letom, 23. in 30., 31. in , 5L in 60. ter nad 60. letom, žen-. Pa v kategorijo do 30 let, od 31 do mn r nad ^ *et- Udeleženci bodo v zunanjem zdraviliškem ba-na,U naJPreJ preplavati 500 metrov, »J® Prekolesariti 20 kilometrov med &'enjskimi Toplicami, Podturnom, Se 'n Sbažo, za konec pa preteči Park i elrov P° Pro8' v topliškem l | ■ • Uradni rok za prijave bo pote-lca(Jutr‘>v petek, naknadne prijave, za in °° Prijavnina za stotaka dražja snr° ?'na^ria ^00 din, bo organizator 8 3oema* ^ V nede>i° med 1- uro ‘n po^/^ldev se točkuje za slovenski duaii V tr*adonu, skupaj s sobotnim ne, 0n°m v Kostanjevici, o katerem _ »aj več besed v nadaljevanju, pa prinaša seštevek, ki obeta najboljšim posebne nagrade. Omenimo še kot zanimivost, da bodo med posameznimi starti v plavalnem bazenu izvedena testiranja v plavanju na 50 m za občane vseh starosti od vključno osmega leta dalje. »Otok«, podjetje za turizem in trgovino iz Kostanjevice na Krki, pa pripravlja v soboto, 15. junija, s pričetkom ob 17. uri tekmovanje v duat-lonu, kjer se bodo udeleženke in udeleženci pomerili najprej v teku na 3,5 kilometra, nato jih čaka 20 kilometrov kolesarjenja in za nameček še novih 6 kilometrov teka. Rok za prijave je potekel danes, dodatne prijave pa bodo organizatoiji sprejemali še v soboto do 13. ure v Turistični agenciji »Otok«, prijavnina pa bo tega dne znašala 350 din. Tekmovalke bodo razdeljene v tri starostne skupine, moški pa v šest. Vse dodatne informacije o topliškem triatlonu je moč dobiti po telefo- nu (068) 26-645 (dopoldne) in 28-358 (popoldne), o kostanjeviškem duatlonu pa vsak dan med 8.30 in 18. uro na telefonu (0608) 60-260. PODVIG ŠTANGLJA na češkem \> ČEŠKA LIPA — Gorazd Štangelj, kolesar novomeške Krke, potijuje letošnjo izredno formo, s katero bo brez dvoma med kandidati za odličje na mladinskem svetovnem prvenstvu. Na težki etapni mednarodni dirki v ČSFR, imenovani Bohemia Tour, je Štangelj v skupnem seštevku po štirih etapah zasedel imenitno drugo mesto, hkrati pa zmagal v skupni razvrstitvi gorskih in letečih ciljev. Od ostalih Novomeščanov so bili v konkurenci vrstnikov iz ČSFR, Sovjetske zveze, Danske, Avstrije, Poljske, Nemčije in Jugoslavije Mervar 8., Majde 30. in Gimpelj 61. MED ČLANI PINTARIČ, PRI MLADINCIH TREBIŽAN DRAGATUŠ — Člani kolesarskega društva Zurogoni iz Ljubljane so minulo nedeljo na progi med Dra-gatušem, Vinico in Preloko pripravili nadvse uspešno kolesarsko dirko, katere se je udeležilo preko 50 tekmovalcev. Proga je bila dolga 136 kilometrov, skupaj pa so se na pot podali člani in mladinci. Med prvimi je zmagal Pintarič (As Astra) pred Balohom (Merx), Lizdejem, P. Hvastjo, itd. Zmagovalec dirke starejših mladincev je rogovec Trebižan, medtem ko je bil krkaš Murn drugi. Ekipno je zmagal Rog pred AS Astro. Napovedale za ohceti, razen tega Crtn v gospodarstvo ima v na- drevj1*0' urediti še botanični vrt, njeno J.co.oz- park' kar bo name-nin ,|r„ Ko 'jetnikom za spoznavali dom6?1*1 vrst ‘n drugih rastlin, dih v, V1 a<-ln°m za sprehode in od-nedavn68*"' stavbi, kjer so bile do Uredi,; 3 p!sarne- pa nameravajo DnL80zdarski muzej, sebnji Vnosth ki jih nudi zdaj za-GČ prej opravljali v okviru lu na«! 0 delavcev, ki so bili prej nagi0 /mT > !n na hrani’ Pa ^ je 20() ,:l • anJŠalo. Od prejšnjih okoli iSčejo Zdat tu le še 1S in še za te re5itve Tako ^ Je čiščenj,, 3 P°treba po hrani, pranju, la pJi; ") 'udi toplih malic za dru-‘od ndetJa sploh niso več kuhali. Spet kuhVlrn’ 7asebnim vodstvom Mzadc 3"° malice za zunanje in si '»Cnikn T° prid°biti še nove na-druoa tvAad! pralnica perila dela za S-bmh n, et-lu 'n zasebnike. Po po-^ščenin ,80dbab Pa opravljajo tudi 1 z-a razna podjetja v mestu. J. P. <&r,N "»JnemCui ijestubo k • ^ tem nemškem '•anje (0ili5 Junija tradicionalno 5. sre-l v> ki a ?rn'" skupin slovenskih dru-budanm..!-Jej0 v Nemčiji. Prireditev Štirideset let Gimnazije Stična Na slovesnosti ob jubileju štirje govorniki, med njimi minister dr. Vencelj z BorivfcT^sadorja v Bonnu prof. 4K0 Sr* btleca, župana Nurnberga, Jbčitie. prVen‘J.e 'n predsedstva krške °e*egacija lred'tvc se bo udeležila tudi ■n*lz Krškega. % Ar., freJeti \ne stncla ne člo vek ne narod ^'°eihej ^a' Je prišel konec. "e lelje^ritarne odločitve in iskre-^Pruviii 0Vencev je oblasti uspelo *arbon ^r°jekt. ki mu ni kos. P^ke, pamet v roke! (Tomac) 1. junija je veliko samostansko dvorišče prvič po desetih letih sprejelo nekdanje maturante Gimnazije Stična. Prišlo jih je okrog štiristo, da bi skupaj praznovali štiridesetletnico svoje gimnazije, ki je osrednja izobraževalna ustanova na ljubljansko-dolenjskem območju. V svojo sredo so povabili tudi nekdanje profesorice in profesorje. Ob tem jubileju so zdajšnji dijaki pripravili priložnostni program v dveh delih. Prvi, s pričetkom ob 10. uri, seje odvijal na samostanskem dvorišču in je bil slavnostnega značaja. Drugega, družabni del, pa so izpeljali v novem šolskem centru J. Jurčiča. O jubilantki in našem šolstvu so spregovorili štirje govorniki. Sedanja ravnateljica Milena Vrenčur je v svojem prisrčnem pozdravu poudarila, da spada stiška gimnazija med manjše in mlajše šole. Jasno je opozorila na pomen malih šol v Sloveniji in dejala: »Kvaliteta je doma prav v teh malih šolah, da so šole povezane s krajem, da je tu doma kultura in, ne nazadnje, počutje dijakov na teh šolah je boljše kot v večjih in tudi uspešnejši so.« V štirideset letih delovanja je gimnazija vzgojila vrsto kulturnih in visokošolsko izobraženih ljudi, ki so zaposleni na odgovornih mestih. Ob koncu se je vsem pripravljalcem srečanja zahvalila, zlasti pa stiškim menihom za sprejem in gostoljubje. Navzoče je v imenu gostiteljev nagovoril stiški opat dr. Anton Nadrah, kije sam nekdanji gimnazijec Gimnazije Stična. Predstavil je zgodovinsko-kultu-rni pomen stiške cisterne. POMERILI SO SE MLADI GASILCI BREŽICE — Prvo nedeljo v juniju seje pri gasilskem domu v Brežicah kar 45 ekip mladih gasilcev iz osnovnih šol ter pionirjev in mladincev iz gasilskih društev pomerilo na občinskem tekmovanju. 450 mladih gasilcev je tako tekmovalo v 6 disciplinah in po ocenah Občinske gasilske zveze pokazalo zelo dobro pripravljenost. Najboljše ekipe so za svoj uspeh prejele pokale, ki jih podeljuje občinski izvršni svet, tri najbolje uvrščene ekipe med pionirji in mladinci pa so za nagrado prejele še gasilske uniforme. ASI NA TEKU MIRU TREBNJE — V času teka miru so v Trebnjem pripravili poleg sporeda godbenikov še nastope znanih športnikov. Rokometna ekipa domačega Akripola se je pomerila z moštvom Kresna noč, ki so ga pod pokroviteljstvom Turističnega društva Mokronog sestavili sedanji in bivši igralci ljubljanskega Slovana. Na tekmi, katere izid je bil 33:22 v korist gostov, seje poslovil od aktivnega igranja Akripolov rokometaš Andrej Strajnar. Med polčasom st) predstavili badminton. V igri dvojic so nastopili Miha Vilar in Bojan Strah, večletna državna in balkanska prvaka v tej igri, Boris Klemenčič, 6-kratni mladinski prvak Jugoslavije in zmagovalec nekaj francoskih odprtih prvenstev, ter Sašo Zrnec, zadnji dve leti badmintonski državni prvak med posamezniki. Dogodke na športnih terenih sije vseeno ogledalo bolj malo Trebanjcev. Zato pa je bil toliko boljši odziv domačih nosilcev bakle. Zvrstilo se jih je prek 200 in tako Trcbanjcem ni bilo potrebno »najeti« organizatoijevih tekačev. ""Hlllllll,I, iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiy| J isto streho I Lucija in 1 Ježek 1 jn^9atitev trgovske | ^aggtinske ponudbe I Jetvcr^rA — Novembra 1989 I '* Set161"' m'aVT1CO(P<))hčCrk'JKJC | lani pa . "Lucija«), septembra | trejn| . Je že odprl dve samopos- | ci,, -'"krati, v Krmelju in Sevni- 1 Ptnr«nika,l?trsje Senica presenetil | Him D lepo urejenim zaloze- | sta ki o°dajn‘m centrom v delu me- | 'Henuj*"|katei?meščaniše7meraJ I kot sh^kere času je »Lucija« več | čan jn°°' a: Prvotni lokal je, pove-1 Postal 0za^an. spremenil vsebino, 1 Predvsem drogerija, kjer | s tertl “parka lahko stalno pomaga | v Krm !onim nasvetom. Trgovino | hitro e'Jnje Senica zaprl, ker seje | ^1h(iii'ka?'a*0, da ne bo pravega | kot jJ,a' ?ato Pa je minimarket, | Mreh,, nuje samopostrežbo pod | kar pr?,Va^kega kopališča, prevzel | Poslov' i ■! kupcev Merkatorjevim | Našel;.3 u108!11' predvsem tistih iz I "rvcif "eroja Maroka, Ob gozdu, | Ljud,, ■lske in Taborniške ulice. I Vii,m "e "Go pač všeč, da lahko I 'udl ob nedeljah. I je ja "Vec dam na dober kader. To | Pos|P„s'Vo uspeha. Zdaj imam za-| So?ari'" • j delavcev in mislim, da | tli DPvoljni tako s plačami kot tuli,. utJem, čeprav morajo delati Milan Senica več kot v družbenem sektorju,« pravi Senica in to ponazori tudi s tem, da so denimo vsi družno delali do jutranjih ur, celo do 4. zjutraj, ko so pripravljali za otvoritev nov prodajni center »Lucija«. Ob samopostrežbi sta v tem centru, ki ga je likovno opremil Silvo Mirt, še mesnica in delikatesa. Pod isto streho na novo postavljene hiše (kot pravi lastnik le-te Srečko Lipar iz Šoštanja, je zgrajena v avstrijskem stilu po načrtu Al-da Hlastcna) je našel prostor še ličen bistro — Ježek. Srečko Lipar, kije sicer obrtnik šest let, ukvarja pa se z gradbeno mehanizacijo in av-toprevozništvom, pravi, da je teh 250 m: uporabnih površin pridobil brez slehernega posojila. »Že od nekdaj sem si želel, da bi imel gostilno. Tega se dobro spominja moja mama. In res bom, ko bo napočil čas, naredil v Sevnici ali bližnji okolici dobro gostilno, na evropski ravni, a predvsem s kmečko bio hrano, da bi gost res nekaj imel od obiska pri nas,« je povedal Lipar. P. P. »Samostan belih menihov v Stični je imel šolstvo že pred več kot osemsto leti in to šolstvo do razpusta samostana pod Jožefom II. v glavnem ni prenehalo... Da je bilo v tem najstarejšem slovenskem samostanu in znanem kulturnem središču že zelo zgodaj žarišče slovenske govorjene in pisane besede, dokazuje tudi znameniti stiški rokopis... K terpu prizadevanju na področju človekove kulture se pridružuje trideset let Gimnazije J. Jurčiča v samostanskih prostorih.« Leta 1946 je tedanji opat dr. Avguštin Kostelec odstopil del samostana za šolske dejavnosti. S tem je pokazal ,svojo globoko zavzetost za kulturni razvoj in šolski napredek na tem širšem območju. Opat Auguštin se je zavedal poslanstva cistercijanov, ki so ga opravljali že stoletja prej, prav zato je izrazil svojo naklonjenost tedanjim oblastem, da bi se ta tradicija ohranjala. Žal je bila opatova dobrota zlorabljena in očrnjena. 1955. so večji del samostanskih poslopij nasilno nacionalizirali. V imenu SO Grosuplje in občinskega IS je spregovoril predsednik občine Rudolf Rome. Tudi on, nekdanji stiški gimnazijec, je povedal, da ga prevzemajo nostalgični občutki, ko se spominja šolskega življenja za debelimi samostanskimi zidovi. Ni se sramoval priznati: »Hodili smo v samostanske prostore, kjer se je izobraževalo in vzgajalo že več stoletiij. Učilo se je: ora et labora — moli in delaj.« Zaključil je: »Upam, da smo del te kulture tudi mi tukaj prevzeli.« Osrednja pozornost pa je bila namenjena govoru ministra za šolstvo. Dr. Peter Vencelj je izrazil prepričanje, daje za naš nacionalni razvoj dobro šolstvo življenjskega pomena. »Naše težave niso predvsem materialne narave, čeprav jih ne morem zanikati, naše težave so najprej etične in moralne. V hiši evropskih narodov se bomo uveljavili le z znanjem, pri tem pa imam v mislih tudi tisto znanje, ki omogoča človeku, da živi svoje življenje v vsej polnosti, da presega materialno dimenzijo in potrošništvo. V tem šolskem letu se je k nam vrnila gimnazija in mnoge slovenske šole se zopet imenujejo gimnazije. Predvsem sem prepričan, da ni dobrega šolstva brez gimnazij.« Gospod minister se ni mogel izogniti današnji zaostreni družbenopolitični situaciji. Pozval je k enotnosti vseh Slovencev in poudaril NAKNADNO ŠE TRI IN POL SAMOPRISPEVKA MIRNA PEČ Vmirnopeški okolici je kar nekaj krajevhih cest že v delu ali pa so krajani že plačali potreben znesek za asfaltiranje. Gre predvsem za odseke Mali Vrh — Malenška vas, Malenška vas — Rogovila, nad Šentjurjem, v načrtu pa je tudi razširitev in asfaltiranje ceste od Globočdola proti cesti, ki povezuje Karteljevo z Novim mestom. Načrti so obsežni in s krajevnim samoprispevkom, ki znaša 2 odstotka, bodo tukaj kar nekaj naredili. Zanimivo je, da so z neposrednimi denarnimi prispevki krajanov in raznimi dotacijami iz različnih virov samoprispevku dodali še 3,5-kratno njegovo vrednost. KDO JE PRAZNIL HIŠO? SREDNJA VAS — Med 15. majem in 3. junijem je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ivana Goričana iz Srednje vasi pri Črnomlju. Goričan sicer prebiva v Domu starejših občanov v Novem mestu, njegovo odsotnost pa je nekdo izkoristil in iz hiše odnesel motorno kolo Tomos 14 M, električni ročni vrtalnik, električni oblič, električno ročno žago, ročne škarje za rezanje pločevine in nekaj jelenovih rogov. Skupne škode je za 25 tisočakov. NARCISE ROPAJO KOČEVSKA REKA — Predsednik krajevne skupnosti Kočevska Reka Stane Gabrič je te dni opozoril občinsko skupščino Kočevje, daje predvsem letos, se pravi po odprtju zaprtega območja, prišlo do množičnega ropanja narcis na njihovem naravnem rastišču na Krempi. Vsak dan prihajajo sem posamezniki ali družine z avtomobili, ob koncu tedna pa izletniki z avtobusi. Predpis o varovanju pragozdov in naravnega rastišča narcis na Krempi je bil sicer pred kratkim sprejet, dobro pa bi bilo tudi, če bi odgovorni poskrbeli za njegovo spoštovanje. potrebo po preseganju idejnih, političnih, strankarskih in verskih razlik. »Pomembno je, da v tem odločilnem trenutku naše zgodovine združimo vse sile in se dvignemo nad lastne slabosti, da pokažemo, da smo odgovoren in zrel narod, da nam je dragoceno vsako človeško življenje, vsak del naše zemlje, vsa njena kulturna dediščina. Narod, ki ne goji svojih tradicij in se odpove lastni zemlji, je obsojen na izginotje,« so bile zadnje misli g. ministra, namenjene ne le stiškim maturantom, temveč vsem Slovencem, ki jim je kaj do lastnega naroda in njegove prihodnosti. Govoru je sledil recital. Izvedli so ga dijaki. Za konec je dijaški ženski pevski zbor zapel tri pesmi. Med starodavnimi stavbami se je zopet zaslišalo Gaudea-mus igitur, saj sojo vsi družno zapeli. fr. BAZIL1J NA TAŠA BOKAL V LABODU — Minuli teden je bila na enotedenskem oddihu v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah ta čas naša najboljša smučarka Nataša Bokal. Njen obisk na Dolenjskem je pripravil Jože Stegne, ki je v četrtek poskrbel tudi za daljši pogovor smučarke na Studiu D ter obisk v Tovarni Im-bod V tovarni, ki je bila Se lani glavni sponzor ženske smučarske reprezentance, si je pod vodstvom tehnologinje Mojce Mohar (na sliki) ogledala proizvodnjo. (Foto: J. Pavlin) V Rogaški bodo izbirali miss Slovenije Finale 28. junija Osemindvajsetega junija zvečer bo v Rogaški Šlatini izbor miss Slovenije 91, ki ga organizirajo agencija Dačo, Zdravilišiče Rogaška Slatina in časopis Kaj. V finalnem izboru bo sodelovalo 12 kandidatk (in 2 rezervi). Večer bo po svoje vrhunska predstava. Rogaška pripravlja slastno večerjo, ki bo trajala skoraj štiri ure. V dvorani, kjer je prostora za 250 gostov, bo streglo 36 natakarjev v belih rokavicah. Pel bo Vice Vukov, v umetniškem programu pa bodo sodelovali še violinist Josip Klima, pianist Stjepan Mihaljinac in klaviaturist Emil Vukov. Manjkale seveda ne bodo modne revije in tu bodo med drugim pokazali, kaj zmorejo, kreatorji Laboda in Mcluba. Miss Slovenije bo prejela lepo darilo. To je diadem v vrednosti 100.000 din in potovanje na Tenerife v vrednosti 14.000 mark. Med sponzorji izbora miss najdemo imena, kot so club M iz Velenja, Zlatarstvo Bojan Ribežl, Labod Novo mesto, Dana Mirna. Zaradi velikega števila deklet, ki se potegujejo za naslov najlepše Slovenke, bosta dva polfinalna izbora, in to danes ob 19. uri v velenjski Nami in 15.junija ob 22. uri v Portorožu. Clubu Tivoli v I J. JERMAN POLEPŠALI JESEN ŽIVLJENJA - Metliški občinski odbor Rdečega križa jeza prebivalce občine, ki preživljajo jesen življenja v tukajšnjem domu počitka. . pripravil preteklo nedeljo pogostitev ter prisrčen kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji, pevci in glasbeniki (na fotografiji) z osnovne šole. Nepo-kretne pa so obiskali v sobah. S prireditvijo, kije bila letos prvič, v prihodnje pa bo vsako leto, so popestrili ži vljenje starejših, ki so tako vsaj za nekaj časa pozabili na tegobe, ki jih prinaša starost. (Foto: M. B.-J.) PRIDOBITEV ZA ZAPOSLENE IN PACIENTE — Nova računalnika oz. programska oprema sevniške lekarne razbremenjuje farmacevte, pacienti pa bodo svoje izkušnje lahko povedali šele čez čas. (Foto: P. P.) Hitreje do zdravil in pacientov Zgledna modernizacija sevniške lekarne — Odločilna pomoč računalnika SEVNICA — To, da provinca še ni nujno sinonim nekakšne zaplankanosti in odmaknjenosti od sodobnih tokov v družbi, dokazuje tudi primer iz sevniške lekarne. V njej se lahko le čudimo dosežkom mladega sevniškega kolektiva na področju informatike. Sevničane so pohvalili tudi profesorji z zagrebške in ljubljanske fakultete. Prof. dr. Aleš Mrharje dejal, da imajo v sevniški lekarni zdaj dobro osnovo za nadaljnje kakovostno delo na področju informatike. To je le skromno priznanje 23-članskemu kolektivu, ki uspešno deluje od leta 1947, s svojimi enotami v Krmelju ter na Senovem in Planini pri Sevnici pa seje še bolj približal ljudem. Prav zaradi tega so se v le- KUNCI POGINJAJO KOČEVJE — V kočevski občini mori kunce in zajce hemoralgič-na bolezen. Minuli teden so poginili kunci osmim rejcem iz Livolda. Kunci poginejo v 48 urah po oku-žitvi. Bolezen prenašajo tudi mačke in podgane. Veterinarska služba že ukrepa, da bi zatrli bolezen. Cepili bodo vse zdrave zajce. Rejci naj predvsem v svojo korist prijavijo vse svoje kunce, kar so sicer dolžni po veljavnih predpisih. Cepljenje je edina rešitev za zajce. Širjenje bolezni nameravajo preprečiti tudi na druge načine, predvsem z uničevanjem podgan. """»llllllinilMIliiiui 111111111111111111111111111111111111 i 1111111111111111111111111111111 m 1111111111111111 fp karni že pred desetletjem odločili, da si bodo pomagali z računalniki. Po novem bodo stvari tekle takole. Poleg kratke ustne informacije, ki jo bo dal pacientu farmacevt, bo računalnik posredoval, tiskalnik pa izpisal dovolj • NOVA OPREMA — V sevniški lekarni so zadovoljni z novo računalniško in programsko opremo, ki sojo nabavili pri DMS — TRADE, d.o.o., v Krškem. Najnovejša verzija Novel-love mreže jim omogoča poleg ažurne obdelave vseh artiklov, da sami vodijo tudi glavno knjigo, saldakonte in osebne dohodke. V kratkem bodo prešli še na t.i. paketno poslovanje preko modemov s svojimi enotami. Zdajšnja zmogljivost računalnikov je 2- do 3-krat večja kot pri odsluženi opremi, zaradi večje zanesljivosti istočasno obratujeta dva trda diska s po 213 megabajati, zagotovljeno pa je tudi lastno napajanje ob izpadu elektrike. pregleden in za davkarijo uporaben račun ter poljudno informacijo o tem, kako pravilno popiti oz. drugače uporabiti določen lek. To ni tako preprosto, še manj pa nepomembno, kot si morda marsikdo predstavlja, saj je tudi od (ne)-pravilne uporabe zdravil odvisen potek zdravljenja. Med drugim je obdelala magistra farmacije, direktorica sevniške lekarne Breda Drenek-Sotošek med triletno specializacijo računalniško podprte informatike kar 31 načinov uporabe zdravil. Z vsakim pacientom, ki bo to želel in je poprej najavil, se bo Drene-kova ali kdo izmed sevniških farmacevtov pogovoril zaradi večjega občutka zasebnosti pacientov za zaprtimi vrati pisarne. »Poleg računalnikov za pulti je novost tudi demontracijski večji ekran, preko katerega bomo posredovali zlasti informacije o zdravstvenem prosvetlje-vanju, bodisi da gre za aids ali o Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Poleg videokasete o pravilni uporabi zdravil pa pripravljamo tudi videokaseto o zdravilih, ki jih pripravljamo sami, v prostorih zadaj, skrito očem javnosti. Novost je tudi dobro založena zeliščna lekarna v pravem pomenu besede, možna pa bo tudi degustacija domačih čajnih mešanic, ki jih pripravljamo v našem laboratoriju po starih recepturah z novimi metodami. Zelo iskanje zlasti naš čaj za hujšanje, ki ga pošiljamo tudi po pošti, veliko pa je zanimanje za anti-celulitno kremo in razna mazila,« pravi Breda Drenek-Sotošek. P. PERC sg. DUŠAN BEČAJ-DULE je metliški pesnik, kije izdal pred kratkim mladinski časopis Kanibal Večje pozornosti z njim ni vzbudil čeprav je bilo v njem nekaj kar žgečkljivih prispevkov, kar kaže na to, da so minili časi ko so se oglasili varuhi morale in sistema že, če je kdo vsaj malce mislil drugače od njih. Bečajje tudi med organizatorji rockov-skih fešt, ki so si našle svoj prostor pod soncem v Gradcu. Pred kratkim je z velikim pompom napovedoval nastop beograjske rockovske skupine Partibrej-ks, a je zaradi razmer, ki vladajo v razpadajoči Jugoslaviji, vse skupaj odnesla Lahinja. Dušan trdi, da le za kratek čas in da bo v Gradcu spet kmalu noro veselo. (T. G.) DOLENJSKI UST Čemu so znaki? Promet na Dvoru Na nekaterih mestih nihče ne postavi prometnega znaka, čeprav bi bilo potrebno. Pogostokrat postavijo neustrezen znak. To velja tudi za omejitve hitrosti. Dogaja se, da namesto da odstranijo oviro, postavijo raje znak za omejitev hitrosti. To velja tudi za Dvor. Namesto da bi skladišče uredili tako, da ni prekladanj na cesti, kar je zagotovo mogoče, so postavili znak za omejitev hitrosti, katero preseže malo hitrejši kolesar. Omejitev, kakršna je, je namenjena po moji logiki nabiranju denarja v proračun. Rad bi vedel, če je ta, kije to odredil, poizkusil tu peljati s predpisano hitrostjo. Večina tu preseže dovoljeno hitrost celo 100-odst. ali več. Če pa je to tako, omejitev gotovo ni prava. Menim, da bi tu popolnoma ustrezala normalna omejitev, kot velja za naselje. Kaka dva meseca je, kar so delavci cestnega podjetja spremenili križišče. Dodali so odcep, kije sicer olajšal zavijanje za Žužemberk, vendar je ostal brez znaka. Znak je sicer za tem odcepom, vendar pa je z žico privezan na telefonski drog. Ne vem sicer, ali je s tem pritrjen drog ali znak. Morda eden drugega držita, da ne padeta po tleh. Morda tudi zato znaka niso premaknili. D. M. DVORSKO KRIŽIŠČE — Signalizacija ne pomaga dosti Upamo, da bodo znak le premaknili da udeleženci v prometu ne bodo v dvomih, kdo ima tu prednost V času od 29. maja do 4. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Veronika Žužek iz Svinjskega pri Šentjanžu — Žiga, Luca llinkovič iz Straže — Maro, Blažen-ka Ašič iz Krškega — Miha, Breda Pezdirc iz Grabrovca — Martino, Marija Ste-pič iz Črnomlja — Majo, Irena Jereb iz Gor. Prekope — Miha, Angela Primc iz Mačkovca pri Dvoru — Špelo, Tatjana Hrastar iz Krškega — Matica, Anica Kral s Krasinca — Sonjo, Majda Katelec iz Ču-ril — Katjo, Marija Skubic iz Dol. Lokvic — Janija, Mihaela Zupančič iz Dol. Lak-nic — Majo, Karmen Avbar iz Dol. Kamene — Majo, Liljana Urbančič iz Cegel-nice —Špelo, Katarina Bratkovič iz Gor. Vrhpolja — Gašperja, Jožica Ruperčič iz Straže — Roka, Erika Peterlin iz Metlike — Iztoka, Andreja Palič iz Črnomlja — Staša, Vladka Kudeljič iz Drašičev — Gorana, Darinka Kokalovič iz Vitovlja — Ivano, Branka Klinar iz Črnomlja — Roka, Monika Miklič iz Velike Bučne vasi — Ernesta, Darinka Becele s Sel pri Zbu-rah —Martina, Melita Brajer iz Mokronoga — Davida, Frančiška Marinč iz Dragatuša — Tino, Andreja Mandelj iz Križa pri Veliki Loki — Nino, Mojca Žarn iz Brestanice — deklico, Breda Mulh iz Štefana — deklico, Zvonimira Kostrevc iz Krmelja —deklico, Ruža Štrusa iz Ozlja — dečka, Frančiška Trbanc z Roj — dečka, Marinka Bijek iz Prapreč pri Žužemberku —deklico. IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Pešut, Slavka Gruma 58 — Zalo, Jožica Ci-mermančič, ob Težki vodi 82/a — deklico, Dragica Kirin iz Ragovske ulice 4 —Ano, Irena Hočevar iz Trdinove 14/b —Tjašo. Čestitamo! Crknjene kure in medvedi Medvedja družinica prihajala na obisk SODRAŽICA — Kadice, nekdaj privlačna izletniška točka pri Boncarju nad Sodražico, so zdaj zanemarjeno smetišče. Lani so jih smeti očistili šolarji, ki pa letos zaradi neprestanega dežja še niso mogli akcije ponoviti. Predvsem vozniki tovornjakov namreč tu odmetavajo razno nesnago in odvečne stvari od raznih kant do smeti. Pred nekaj tedni pa je neki tovornjak stresel tu kar precejšnje število crknjenih kokoši. Prav ta crkovina pa je, kot upravičeno domnevajo, privabila sem medvede, pravzaprav medvedko z mladiči. Sem so prihajali dalj časa in skoraj vsak dan ob isti uri, tako da so in jih ogledovali motorizirani občani iz raznih krajev. Zdaj medvedov tu ni več. Vzrokov je lahko več: ali je zmanjkalo crknjenih kur, ali so medvedjo družinico pregnali prehrupni in radovedni gledalci ali pa seje preprosto preselila drugam. Vse to pa se dogajalo pri vasi Pod-klanec, kjer so že pred leti imeli težave z medvedom, kije zahajal prav do hiše. J. P. KMALU ASFALT DO GLOBODOLA MIRNA PEČ — Cestno podjetje Novo mesto je že pričelo s pripravljalnimi deli za asfaltiranje ceste do Globodola. Trasa od odcepa ceste Mirna Peč — Jordankal do Dolenjega Globodola je dolga približno 6 kilometrov. Graditelji upajo, da bo asfalt, če bodo vremenske razmere ugodne, položen do 29. junija, se pravi do starta letošnjega mirnopeškega teka. Lepša cestna povezava bo lahko veliko pripomogla k ponovnemu razcvetu lepe globodolske doline, ki jo je v zadnjih desetletjih zapustilo že kar preveč ljudi. Zlasti ji bo omogočila avtobusno in tudi sicer ugodnejšo prometno povezavo s svetom. Gradnja ceste bo kar velik zalogaj za občino, krajevno skupnost in krajane, ki bodo nosili stroške investicije. Krajani naj bi prispevali milijon dinarjev, nekaj pa naj bi primaknilo tudi Cestno podjetje na račun zmanjšanih vzdrževalnih del v bodočnosti. AGRARIACVET JE proizvodnja in trgovina Čatež p.o. Zaradi preobrazbe podjetja v skladu s sodobnimi principi delovanja v tržnih pogojih vabimo k sodelovanju dipl. ekonomista — finančnika za prevzem najodgovornejših nalog v poslovodstvu. Ob specializiranih znanjih s področja ekonomike in financ je obvezno aktivno znanje enega svetovnega jezika, prednost ima nemški jezik, zaželjeno je tudi splošno znanje s področja računalništva. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na našem naslovu: AGRARIACVETJE Čatež, Topliška c. 34, 68250 BREŽICE, v . 15 dneh po tej objavi. _________________________ SKUPŠČINSKI /a občina ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE V 7. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 22. maj 1991, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o plaketah občine Črnomelj — Odlok o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev deponije komunalnih odpadkov Vranoviči — Sprememba in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986—1990 OBČINA NOVO MESTO — Sklep o poprečni gradbeni ceni za 1 mJ koristne stanovanjske površine — Odlok o ureditvenem načrtu Kamnolom Cerov Log OBČINA TREBNJE — Sklep o povišanju cen komunalnih storitev — Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Trebnje Spet dvosmerni Glavni trg? Javna obravnana osnutka ureditvenih pogojev jedra Novega mesta se je vrtela največ okrog prometa • Za izrečene besede ti lahko je žal, za neizrečene nikoli • Zloben človek misli, da dela dobro, če ti ne dela slabo. • Dežela, ki onemogoči kulturno in umetniško snovanje, je dežela samomorilka. (Omerzel-Terlep) • V tolažbo po letošnji pozebi še ni bilo tako slabega leta, da bi vina primanjkovalo, in ne tako dobrega, da ne bi vedeli kam z njim. (P. Jankovič) • Evropi nacij je pisan konec. (Agnelli) • Naši ljudje so že utrujeni od osamosvajanja. (B. Jež) copaci: PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 15-20% POPUST za keramične ploščice Odlična izbira! 5% POPUST za hišne žlebove iz pocinkane pločevine Popolna ponudba! Do 20. junija pri plačilu v gotovini in za člane stanovanjskih zadrug! Prodajalna Metlika Bratstva in enotnosti 41 tel. 068 58115 @ metalka riiaovm J s Itgovtna xa (judl» poatbnlml rrmŠL NOVO MESTO — Še do 24. junija je v prostorih občinske stavbe javno razgrnjen osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za historično jedro Novega mesta. Gre za enega temeljnih urbanističnih dokumentov, ki naj bi bil osnova za vse bodoče urbanistično arhitektonsko urejanje, prenavljanje in oživljanje starega mestnega jedra Novega mesta z vplivnim območjem. Vanj je nosilec naloge mag. Braco Mušič vključil Grm z Božjim grobom, Trdinovo cesto, Ragov log, seveda Krko pa območje gradičev Neuhof in Kamen itd. Prenova in ves bodoči razvoj tega območja naj bi bila usmeijena v kvalitativen razvoj, v poskus boljše in ponovne uporabe vsega obstoječega. Zal dokument ne daje odgovora o obsegu prenove, ki ga zaradi splošne gospodarske krize niti približno ni mogoče napovedati, ko pa bo kaj mogoče narediti, se bo vsaj vedelo, kako. Pred tednom je bila v Novem mestu javna obravnava tega dokumenta. Največ se je vrtela okrog prometa v mestnem jedru Novega mesta. V osnutku prostorsko ureditvenih pogojev je predlagan ponovno dvosmerni promet na Glavnem trgu, kjer bi hkrati zmanjšali parkiranje. Po ostalih mestnih ulicah promet v glavnem ne bi bil več tranziten, na koncu dostopov bi bila parkirišča. Da bi dvosmerni promet po Glavnem trgu prinesel več reda, kot ga je sedaj, so se skoraj vsi strinjali, čeprav so mnenja o prometu v mestnem jedru zelo različna. Predvsem stanovalce jezi z avti zatrpano mesto, zaparkirane vse ulice in uličice. Hkrati je jasno, da je omejevanje prometa grožnja dejavnostim, ki tu so, poleg tega pa omejevanje zahteva prometno disciplino in seveda tudi vzporedna parkirna mesta v primerni bližini. Načet je bil tudi problem tržnice. Živilska naj bi še naprej bila, kjer je, če pa se bo vse bolj spreminjala v »novomeški Ponte rosso«, bi ji nujno morali poiskati drug za avtomobile dostopnejši prostor, je bilo slišati. Lastniki parcel na Šancah so spraševali, zakaj naj bi sprehajalna pot šla točno sredi njihovih parcel. Zvedeli so, da je možen dogovor, zato je dokument javno razgrnjen in obravnavan. U reditev peš poti po Šancah in povezava z Bregom pa se ponuja kar sama. Zanimiva je ideja o kulturnem centru na sedanjem kompleksu ženske • Jedro krize leži v dejstvu, da je slovenska vlada manj kot desetino svojega časa porabila za reševanje gospodarske in socialne problematike. (Pintar) p »c i§ si p 18 ? s §!* !| II Sg & oc li P §2 tl K! 7 S «, n ■» Pa ? Ž si K®- ž8 5 % K bolnišnice, v kateri naj bi uredili arheološki muzej, ki bi si ga Novo mesto zaslužilo. Vprašanje je le, kako to finančno speljati, sploh pa bi morali najprej identificirati potrebe in možnosti in nato narediti razvojni program. Tako bi tudi videli, ali dozidavati dom kulture ali dom JLA ali oba. Kot vredno posebnega varovalnega dokumenta, je bilo omenjeno območje Krke in njenega obrežja, lokacijo in rešitve novega mestnega pokopališča, ki sicer ni predmet obravnavanega dokumenta, pa je mag. Mušič osebno ocenil kot zelo dobre. Z. L.-D. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. junija, bodo odpr^ v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Kristnanovi • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market D0-lenjka • v Straži: Samopostrežba K Z- • V nedeljo bosta od 8. do 1 !■ j*re odprti v Novem mestu prodajalna Pri vodnjaku, Glavni trg 3, v Črnomlju Samopostrežba, Pod 1*P°- ! /////////////////////////////m^^ - J Za tras, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računat % niških programov za sodobno poslovanje! FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-1 konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno P°' | slovanje) | Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o / dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, s'~ >/, frami materialov in drugimi podatki navezujejo še programiza '// P f OSNOVNA SREDSTVA OSEBNE DOHODKE EVIDENCO KREDITOV KADROVSKO EVIDENCO EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE FAKTURIRANJE MALOPRODAJNO IN VELEPRODAJNO KALKULA OBRAČUNI DAVKOV DROBNI INVENTAR EVIDENČNO DOKUMENTACIJO PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB J ---------------------- I Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot //. 100 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Za* n gotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje progf3' 'A mov spremenjenim predpisom. Prodaja in servisiranje računalniške opreme. Podrobne informacije na telefon (063) 27-217, fax (063) 'A 28-511 (Zlatko Gruber) V/ »ortorož lipica koper izola pirati DOBRIH RAZLOGOV ZA POČITNICE NA SLOVENSKI RIVIERI. ii e <8 o S? C 5 sl II s! s* fc a *\ a II š» S« Bližina. Brezskrbne počitnice. Šport, zabava, izleti. Stoletna tradicija. Ugodne cene. D0LEHJSKI UST Št. 24(2182) 13Junli2 NOVO! NOVO! NOVO! kredit za avtomobile F" A M A POSREDOVANJE ^ » »• I/ * pod|etj^s!p!aTaljevo^ ZASTOPSTVO HANY d. o. o. Cerklje ob Krki 26 b tel, (0608) 69-192 od 15. do 20. ure Vsi avtomobili z YU tržišča, traktorji, kamioni. onodit na 50 obrokov (maloprodajna cena). V 6 mesecih plačate /o polog, v tem času vam kredit odobrimo in avto vplačamo na vaše ime. Po vplačilu avtomobila je mesečni obrok 2% nespremenljiv do končnega odplačila. »SOP IKON«, p.o. Industrija klimatsko-SOP IKON odpraševalnih naprav ™ Krška cesta 6 68311 Kostanjevica na Krki Delavski svet podjetja razpisuje prosto delovno mesto direktorja podjetja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ~ visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znanje enega tujega jezika (nemški, angleški, francoski ali italijanski) Kandidati morajo ob prijavi predložiti program dela za mandat- j [zbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. P|sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program dela Pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOP IKON Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6,68311 Kostanjevica na Krki, s Popisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana, d.o.o. Ljubljana, Šmartinska cesta 154 'Jče sodelavca za opravljanje prostih del in nalog: KV PEK — v novi pekarni v Metliki. Delo velja za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave sprejemamo v kadrovski službi ŽITO, Pekarstvo m testeninarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, šmartinska cesta 154, 8 dni po tej objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh. i IXn l/K tovarna zdravil,p.o. " ^ Novo mesto komisija za cenitev in odprodajo [izpisuje javno licitacijo na kateri želi odprodati rabljeno hotelsko opremo (postelje, mizice, stole, omare, n°čne omarice...). Licitacija bo v torek, 18. 6. 1991 ob 14.30 v prostorih Hotela Metropol. /(& V MERKURJEVI r / ^ ponudbi rabljene opreme boste našli stroje za brizganje plastike, za žaganje, rezanje, krivljenje univerzalne revolver stružnice, stružne avtomate, rezalnike vrtalnike, brusilke, stiskalnice, livarsko opremo, biro in računalniško opremo, elektroopremo, lesnoobdelovalne stroje... konsignacijo ali na odkup sprejmemo stare stroje v svoje skladišče. Pokličite nas na telefon (064) 212-773 (Merkur Kranj, Gregorčičeva 8) in brezplačno Vam bomo poslali naš KATALOG. Fantje, dekleta, osmošolci! GIMNAZIJA ŽELIMLJE (Želimlje 46, 61292 Ig/Ljubljana, tel. 061/662-012) sprejema predvidoma do 15. junija predvpise v 1. letnik gimnazije za šolsko leto 1991/92. Za fante je tudi možnost bivanja med šolanjem v Domu Janeza Boška v Želimljem. Osebno ali po telefonu se oglasite na Gimnaziji Želimlje ob torkih od 9. — 12. ure in ob četrtkih od 15. — 18. ure ali po dogovoru. V teh dnevih dobite tudi vse informacije! VAKO Podjetje VAKO, d.o.o. razpisuje licitacijo v soboto, 15. 6. 1991, ob 10. uri v prostorih podjetja VAKO, d.o.o., v Kolodvorski 56 v Črnomlju: 1. Zastava POLY, neregistrirana, v voznem stanju, letnik 1986 Izklicna cena: 34.000,00 din 2. Kompresor Trudbenik, 54 l/min, rezervoar 69 I Izklicna cena: 12.000,00 din 3. Stružni avtomat MAS 80, letnik 1963, generalno obnovljen leta 1973. Izklicna cena: 65.000,00 din Fotokopirni stroj INFOTECH 1501 Izklicna cena: 25.I 5.000,00 din Pred licitacijo morajo interesenti vplačati 10-odst. polog. VAKO, d.o.o., EXPORT - IMPORT Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555 Fax: 068/52-073 MEXIM, d.o.o. Marketing Export & Import Pod Cvingerjem 18 DOLENJSKE TOPLICE RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. več natakarjev in natakaric 2. disc jockey 3. redar 4. čistilka 5. administratorka Pogoji: ustrezna izobrazba in pet let delovnih izkušenj Pod zaporedno št. 1,2,3 in 4 bo delo potekalo v discoteki Otočec v nočnem času. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: MEXIM, d.o.o., Marketing Export & Import, Pod Cvingerjem 18, Dolenjske Toplice, v osmih dneh po objavi v časopisu. G gradbeno podjetje »gradbenik' po Žužemberk OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST: 1. operativno — tehnični vodja in 2. več KV zidarjev Pogoji: pod 1: — najmanj srednja izobrazba gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom, — vozniški izpit B-kategorije in lasten prevoz. Delovna mesta pod št. 1 in 2 razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj, poskusno delo pod št. 2 je tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gradbeno podjetje GRADBENIK, Žužemberk, Grajski trg 35 — za razpis. AVTO ŠOLA SROBPTNIK ZA STRAŽA, Novomeška 93 Vabi vse kandidate, ki želijo uspešno opraviti vozniški izpit A- in B-kategorije ter traktorjev, da se bo pričel tečaj iz CPP 20. 6. 1991 ob 16. uri v gasilskem domu v Straži. Tu bo organiziran tudi tečaj prve pomoči. Slovenija —^ Moja dežela. Poleg ostalih ugodnosti, ki vam jih nudi naša avto šola, so še; prva ura brezplačna, preizkus brezplačen, za študente in dijake še poseben popust pri vsaki uri vožnje. Vse informacije dobite po telefonu 84-683 oziroma se lahko prijavite v krajevni skupnosti Straža, v krajevnem uradu Dolenjske Toplice ali pa se oglasite kar osebno na dan začetka tečaja. V poljudnoznanstveni Seidlovi knjižni zbirki pri Dolenjski založbi je izšel izbor literarnozgodovinskih in etnoloških zapiskov prof. Karla Bačerja, slavista, slovstvenega raziskovalca in dolgoletnega lektorja Dolenjskega lista. Na knjižnih policah in v znanju pravih dolenjskih rodoljubov bo vrzel, ako jim bo umanjkala prof. Bacerja knjiga Iz dolenjske preteklosti! Najbolj gotova pot do knjige, ki je izšla v omejeni nakladi 500 izvodov, stane pa 210 din, je pričujoča naročilnica. NAROČILNICA Ime in priimek .......................................... Kraj in pošta ........................................... Ulica ................................................... Št. osebne izkaznice .... i.............................. naročam knjigo Karel Bačer: Iz dolenjske preteklosti Knjigo, ki stane 250 din, bom plačal po prejeti položnici. Datum: Podpis: ; Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjska založba, 68000 Novo j ; mesto, Ragovska ulica 7 a. j BRAMAC j 6 Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho g INŠTRUKTORJA ZA POKRIVANJE STREH ^ objavlja prosta dela in naloge ^ Pogoji: ^ gradbeni tehnik s prakso pri pokrivanju streh ^ Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 % dneh na naslov: BRAMAC, d.o.o., Škocjan, Dobruška vas 45. p O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi oglasa. ''//////////////////////////////////^^^ Vabimo vas na prikazovanje strojev DITCH WITCH - freze za zemljo in prebijalci BOB CAT - mini nakladalci in bagri Prikazovanje strojev bo 20. in 21. junija 1991, z začetkom ob 9.uri’ v Centralnem skladišču Slovenijales v Črnučah - Nadgorica, Brnčičeva ul. 45 Hkrati bo ogled servisa in skladišča nadomestnih delov. Mednarodno podjetje * 24 (2182) 13. junija 1991 DOLENJSKI UST tf TEM TEnMl I 11A C 7 A MIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I cm I tunu VAd tANIIVI A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 13. junija - Anton Petek, 14. junija — Metod Sobota, 15. junija — Vid Nedelja, 16. junija — Jošt Ponedeljek, 17. junija — Adolf Torek, 18. junija — Marko Sreda, 19. junija — Julija LUNINE MENE 19. junija ob 5.19 — prvi krajec kino BREŽICE: 14. in 15. 6. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Zelena karta. 16.6. (ob 18. in 20. uri) ameriški znanstvenofantastični film Čuvar časa. ČRNOMELJ: 14. 6. (ob 20. uri) kmetijski stroji KROŽNE BRANE, nove, 20 diskov, za 1000 DEM prodam. ® (068)41-116. 3752 MOTOKULTIVATOR super spe-cial, skoraj nov, z vrtljivimi ročkami, 14 KM, Labin progres, prodam. * * (061) 772-928, popoldne ali zvečer. 3756 TRAKTOR IMT 560, star štiri leta, prodam. S 56-215. 3773 TRAKTOR DEUTZ 48, 850 delovnih ur, prodam. Slavko Jarc, Dol. Pod-boršt 7, Mirna Peč. 3783 TRAKTOR ZETOR 4911 in štore 402 prodam. Anton Mrgole, Zbure 5, Šmaiješke Toplice. 3784 KOSILNICO Gorenje Muta prodam. »(0608)70-581. 3819 DEUTZ TORPEDO DP 48, star eno leto, prodam. Jože Rešetič, Črešnjevec 10, Kostanjevica. 3868 BCS DIESEL in novo kiper prikolico prodam. » 56-612. 3883 kupim ŠTEDILNIK na drva in prostor za grob na šmihelskem pokopališču kupim. W 24-652. 3852 motorna vozila PRODAM R4 GTL, letnik 88, september. Informacije na » 068/24-620. FIAT 126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)25-456. GOLF DIESEL, letnik 84/1, odlično ohranjen, prodam. »■ 26-849. 3765 JUGO 55,4/89,20000 km, garažiran, prodam. » 21-161. 3767 LADO 1300 S, letnik 1986, prodam. * 52-970. 3769 Z 128, staro dve letu, prodam. Cena ugodna. » 84-848, zvečer. 3771 ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. ® 76-445. 3772 DIANO, letnik 1980, registrirano do 5/92, dobro ohranjeno, prodam. Cena 1800 DEM. m (0608)81 -920. 3774 JUGO FLORIDA prodam. Lebano-va 8, * 22-723. 3775 KADETT 1,6 D, limuzina, 1988, prodam ali menjam za golfa D, do letnika 1986. ® 20-387. 3776 DESKE za opaž ugodno prodam. ® 25-800. 3778 LADO 1200, letnik 1986, prodam. Jože Zupančič, Dol. Kamence 45 b, Novo mesto. 3780 R 4 GTL, november 1989, prodam. Informacije na ® 27-866, popoldne. JUGO 45, letnik 1984, prodam. ® 27-636. 3785 LADO SAMARA 1300, 5 vrat, 5 br-zin, staro 18 mesecev, ugodno prodam. ® (068)25-105. 3786 Z 128 SKALA, staro dve leti, kot novo, registrirano do 5. junija 1992, ugodno prodam. ® (0608)67-055, po 20. uri. Z 101 GTL 55, letnik 1985/3,45000 km, prodam. ® (068)21-926. 3789 MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure ameriški akcijski film Vsi zmagujejo. 16.6. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofantastični film Vrnitev v bodočnost, III. del. 16. 6. (ob 20. uri) ameriška epska zgodba Vseameriški heroj. KRŠKO: 13. 6. (ob 21. uri) nemški erotinčni film Razuzdani menih. 16. 6. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Krvavi denar. 18. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Bolničarji na kolesih. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. IN 15. 6. (ob 18. in 20. uri) ameriška melodrama Razglednice iz pekla. 14. 6. (ob 19.30) Medobčinska revija odraslih pevskih zborov. 16. in 17. 6. ameriška komedija Čedno dekle. SEVNICA: 14. in 16. 6. ameriška komedija Mama je ponorela. 17. in 19. 6. ameriški erotični film Nikoli ne spi JUGO 45 EX, november 87, prodam za 4500 DEM dinarske protivrednosti. ® 65-381, popoldne. 3790 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Strojin, Groblje 47, Šentjernej. 3793 R 18, letnik 1979, ugodno prodam. ® 23- 230. 37% Z 128, staro tri leta, 25000 km, prodam. ® 84-356. 3797 Z 101 GTL 55, letnik 1986, rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. Martina Poldan, Krška vas 70. 3801 JUGO KORAL 55, star 15 mesecev, z vso dodatno opremo, prodam. W (068) 65-344. 3804 Z 101, letnik 1978, komplet ali po delih prodam. ® 27-076. 3805 TAM 6500 KIPER po delih ali celega prodam. ® 49-203. 3806 FORD FIESTO 1,8 D prodam. ® 26-371. 3807 GOLF DIESEL, letnik 1986, ugodno prodam. Miklavž, Podbočje 7. 3809 R 9 GTD, letnik 1987, prodam. ® 22-862. 3812 GOLF X, november 1985, in 126 P, letnik 1988, prodam. Igor Hrastar, Kristanova 49 B, Novo mesto. 3814 HYDAJ GLS, december 1990, dodatno opremljen, prodam. ® 23-673. 3815 Z 128 Skala, 1989, prodam. Matič, Slavka Gruma 42, Novo mesto. 3816 OPEL ASKONO 1,6 S, letnik 1988, prodam. ® 49-203. 3817 R 9, udarjena sprednja desna stran, ugodno prodam. * (0608)33-130. MOTOR za wartburg in razne rezervne dele prodam. Franc Skušek, Jcperjek 2, Tržišče, ® (0608)88-814, dopoldne. R 4 GTL, letnik 1989, registriran do junija 1992, in jugo 45, letnik 1989, prodam. Marjan Počervina, Jurka vas 12, Straža. 3823 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. ® (0608)33-726. 3824 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. * 24- 249. 3826 ODSTOPIM VRSTNI RED za jugo 45 v Kočevju, plačanih 10 obrokov, dobava v decembru in stolp Siemens RS 150 z dvema kasetama, gramofonom in daljincem prodam. ® 20-361. 3827 R 4 GTL, letnik 1987, in ventilator za dosuševanje sena prodam. Judež, Cikava, ® 23-484. 3828 JUGO 45, star eno leto in pol, in Z 750, letnik 1982, prodam. ® 73-406. Z 750, letnik 1984, registrirano do aprila 1992, prodam. Dušan Smajdek, Na lazu 28, Novo mesto. 3830 GOLF DIESEL, letnik 1979,20.000 km po generalni, prodam. ® 23-290. KADETT 13 S, letnik 1987 in R 4, letnik 1984, prodam. ® 52-197. 3834 LADO SAMARO 1300, bež barve, 5 vrat, staro 2 leti, ugodno prodam. ® 068/25-260. GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. ® 25-589. GOLF DIESEL. 4 vrata, letnik 1986, in jugo 45, letnik 1989, in APN 6, letnik 1987, prodam. Ledeča vas 15, Šentjernej. NOV DAIHATSU APLAUS 1,6X in 18 mesecev star R 4 prodam. ® (068)23-036, ali popoldne 27-190. OPEL KADETT 1,5 turbo diesel, star eno leto in pol, prodam ali menjam za golfa diesel, letnik 1986 ali 1987. Franc Mali, Krka 16 a, Novo mesto, ® 27-814. 126 PGL,letnik 1987, prodam. ® 49-313. 3840 AVTOMATIK A3S, letnik 1990, prodam. Godina, Muhaber 41, Novo mesto. 3844 DIANO, letnik 1980, v dobrem stanju, registrirano do maja 1992, prodam za 1900 dem. * (0608)81 -920. 3845 R 4 GTL, star eno leto, dodatno opremljen, prodam. ® (068)85-118. 3860 JUGO 45, letnik 1988, dodatno opremljen, ugodno prodam. ® 87-136. JUGO 55, letnik 1989, prodam. ® 58-218. 3842 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 25 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DMIali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 320 din, na prvi aii zadnji strani 640 din; za razpise, licitacije ipd. 350 din. Mali oglasi do deset besed 280 din, vsaka nadaljnja beseda 28 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-67 0, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelar: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO850, letnik 1984,prodam. * 25-426. 3847 GOLF D, letnik 1988/12, prodam. ® 25-341. 3858 Z 128, letnik 1989, prodam. Klobčar, Runkova 7, ® 27-101. 3859 RENAULT 18, letnik 1979, registriran do junija 1992, prodam za 6100 DEM. Pavle Turk, Petelinjek 15, Novo mesto, * 21-317, po 15. uri. 3841 126 P, letnik 1986, registriran do maja 1992, prodam. ® 85-172. 3843 MOTORNO KOLO MZ, 150 ccm, staro dve leti, registrirano do aprila 1992, dobro ohranjeno in vzdrževano, prodam. ® (0608)82-839. 3863 JUGO 55, nov, prodam za 9900 DEM dinarske protivrednosti. ® 25-382. GOLF DIESEL, letnik 1984/85, prodam. ® 26-727, popoldne. 3865 Z 101 JUGO SKALA, letnik 1988, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (061) 225-604. 3867 SUBARU 700 SDX, letnik 1989, prodam. ® 21-653, zvečer, oziroma 65-648. 3869 JUGO KORAL 45, star dve leti, prodam. ® 65-424. 3871 OPEL KADETT 1,3 S, limuzina, letnik 1988, prodam. ® 26-443. 3876 JUGO KORAL 45, letnik 1989/10, 23000 km, prodam. ® 43-608. 3878 Z 101, letnik 1986, (radio, kljuka, meglenke), nujno prodam za 4800 DEM. Tomšič, Slavka Gruma 80, Novo mesto, po 17. uri. 3882 RENAULT TRAFIC, letnik 1987, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. ® 85-131. 3885 R 4 TL, letnik 1981, prodam. ® 21-826, interna 286. 3886 Z 750, letnik 1982, registrirano do 1991/2, prodam za 1600 DEM. ® 51-872 3890 126 P BIS 700 prodam. ® 28-751. JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do maja 1992, prodam. Raka 84 (Vinji Vrh). 3892 R 4 TIP 2, letnik 1988,31000 km, dodatno zaščiten, prodam za 105.000 din. Slavka Gruma 76/9, Novo mesto. MOTOR ATX 50, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam za 1250 DEM. ® 26-150. 3895 RENAULT 9 DIESEL, kovinske barve, star 16 mesecev, in malo rabljen pograd, ugodno prodam. ® (068)21 -615 po 15. uri, razen sobote in nedelje. 3897 ŠKODO LS 110, starejši letnik, obnovljeno, z radiokasetofonom, prodam za 25.000 din. Jože Lavrič, Stare žage 4, Dolenjske Toplice. 3898 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ® (068)44-662. 3610 NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Četin, Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3611 GRADITELJI IN INŠTALATERJI, POZOR! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. ® (063)39-878, cel dan. 3635 OK V ARO električnega gospodinjskega aparata Obod, Ei, Niš, Končar ali Gorenje, prijavite na ® 41-031 ali 20-387! JARKICE, rjave nesnice, stare 6 tednov, prodam. Knafeljc, Na tratah 8 (Žabja vas), Novo mesto. 3851 SPOROČAM cenjenim strankam, da po naročilu izdelujem zaščitne obleke in pokrivala. Sporočam tudi, da sprejemam v čiščenje klobuke. ® (0608)33-130, Jožica Sevšek, MDB 12 a, Leskovec. POZOR! Vabimo vse, ki bi radi dobro zaslužili s prodajo na terenu. Petdeset različnih artiklov. Možna redna zaposlitev. Tel. (068) 24-780 ali 24-781. CVETLIČARNA efkcuifeAZca, v Škocjanu ni nudi poceni rezano cvetje, žalne in slavnostne dekoracije, lončnice in lepo dekorirana drobna darila. Naročila sprejemamo na telefon: 068/76-474. Se priporoča cvetličarna Marjetica v Škocjanu! Zasebna avto šola ŠOLT, d.o.o., Metlika Mestni trg 1 Organizira brezplačni tečaj iz cestnoprometnih predpisov, ki bodo dne 20. 6. 1991 ob 16. uri v osnovni šoli Metlika. Prijave in informacije na tel. 58-183 ali Market, Mestni trg 7, Metlika. ZASEBNA AVTO ŠOLA ŠOLT d.o.o. Organizira brezplačni tečaj iz cestnoprometnih predpisov, ki bo dne 28. 6. 1991 ob 16. uri v Črnomlju. Ura vožnje 200 din, prijave in informacije na tel. 51-035, 51-239 ali Integral (pri železniški postaji). FAX ZA SAMO 18.700 DIN Na zalogi imamo telefakse s telefonom in A-testom. Pokličite Feniks d.o.o., tel. 27-061 ali 26-360 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA, Novo mesto, p.o., Ločna 21 proda oz. zamenja novo dvosobno stanovanje v Črnomlju, Ul. Moša Pijade 8, za enakovredno v Novem mestu. Ponudbe sprejema kadrovska služba na telefon (068) 21-574 vsak dan med 7. in 14. uro. preklici STANISLAV SLADIČ, Trebelno 3, pošta Trebelno, zahtevam, da takoj prenehajo z neresničnimi in lažnimi besedami proti meni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 3761 posest HIŠO z vrtom v Črnomlju ugodno prodam. Jožica Palik, Železničarska cesta 26, Črnomelj. 3751 PARCELO (12000 m2) na Brezovi Rebri v Suhi krajini po uradni ceni prodam. Primerna za čebelarje, vrtičkarje, lovce ali samo za oddih. ® (068)41-116. 3753 GRADBENO PARCELO, komunalno opremljeno, prodam. ® (0608)82-194. 3759 NOVEJŠI VINOGRAD na žici, s hramom in opremo, v Piroškem Vrhu pri Cerkljah ob Krki, in parcelo na Suhotju, primerno za vinograd, prodam. ® (068) 50-135. 3764 UGODNO PRODAM smrekov gozd (30 a) in obdelovalno njivo (40 a) na Vra-novičih pri Črnomlju in borov gozd (30 a) v Kanižarici pri Črnomlju. ® (068)51-888. 3799 HIŠO v bližini Novega mesta oddam v najem. ® 25-506. 3802 STAREJŠO HIŠO v Vavti vasi, 4 km od Dolenjskih Toplic proti Novemu mestu, prodam. Informacije na W (068)85-437. 3803 2 HA MEŠANEGA GOZDA prodam. ® 27-285. 3811 HIŠO s primernim zemljiščem v Brestanici na Dorcu prodam. ® (0608)79-109. 3831 GRADBENO PARCELO, z urejeno dokumentacijo, prodam. ® (068)41-119. 3849 VIKEND ZIDANICO, z vinogradom, novo, 8 km iz Sevnice, z vodo, elektriko, prodam za 37000 DEM ali zamenjam za drug material. ® (063)39-107. 3875 GOZD (1 ha), 6 km iz Novega mesta, prodam ali menjam za avto. Miha Srebrnjak, Smolenja vas 90, Novo mesto. 3884 GOZD v bližini Mokronoga prodam. ® (061)441-310. 3887 prodam 2200 DEM.® (0608)21-325, interna 14. 3777 PRODAM vgradni zamrzovalnik, vgradni štedilnik in elemente Marlesove kuhinje, vse novo, original zapakirano. ® (068)57-216. 3782 SALONITKE, 6—valne, rabljene, prodam. * (068)84-623, zvečer. 3788 HRASTOVE PLOHE prodam. Alojz Krevs, Malenška vas 6, Mirna Peč. 3794 PRODAM skoraj nov motokultivator 10 KS Gorenje Muta s koso. Hrovat Karel, Češnjice 45 pri Zagradcu, ® 061/ 556-808. KAMP PRIKOLICO »brako« prodam. Pilič, ® (068)21-633. 3798 PRIKOLIČO za osebni avto in radiatorje prodam. ® 86-103. 3808 KUHINJSKO MIZO in štiri stole ugodno prodam. ® 20-285. 3810 ZA TRAKTOR ZETOR prodam Bosch (Pal) čroalko za 8.500 din in sprednja stekla za Škodo 105 in 120, za 3.000 din. (061)789-097. 3821 TELICI, breji 8 in 4 mesece prodam. ® 27-807. • 3825 POCENI PRODAM rabljeno spalnici, kuhinjo, kombiniran in plinski štedilnik, radio, dva 100 1 soda in dve kadi. ® 73-459. 3833 NAHRBTNO KOSILNICO Alpina, staro dve leti, 2 KM, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)44-530, vsak dan po 16. uri. 3837 KRAVO s teletom, obračalnik F 220 in dvobrazdni plug Slavonec prodam. Žu-ra, Mačkovec 5, ® 25-919. 3846 ČEBELNJAK z 18 panji, 9 naseljenih, poceni prodam. ® (068)65-331. 3848 KOZO z mladičem prodam. ® 73-248. 3850 ŠTIRIDELNI REGAL za dnevno sobo prodam. W (0608)62-628. 3854 ŠKOTSKE OVČARJE, lesije, mladiče, prodam. Skinder, Gmajna 43, Raka. 3855 JADRALNO DESKO F 2,jadro 5 in 6 m2 ter vario lok prodam. ® 23-027. 3856 KRAVO, po prvem teletu, nov puhal-nik ter molzni stroj prodam. ® 24-024. 3861 HLADILNIK, pomivalno korito, zamrzovalno skrinjo, kavč, mizo in štiri stole poceni prodam. ® (068)28-245. 3866 GUMI VOZ, 16 col, ugodno prodam. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 26, Šentjernej. 3870 STREŠNO OPEKO, rabljeno, zelo ugodno prodam. ® 27-193. 3873 ČEBELJE DRUŽINE z AŽ panji prodam. W 56-500. 3874 KRAVO, mlado, pred telitvijo prodam. Branko Redek, Prijateljeva cesta 2, Trebnje. 3881 ŠIVALNI STROJ Iberdeck Mauser special prodam. Cena po dogovoru. ® 59-201. 3888 PLETILNI STROJ Singer prodam. ® 25-801. 3889 STOLP NESCO s CD in plošče prodam. Keber, Bršljin 15 a. Novo mesto. 3896 razno PROSTOR, zelo primeren za večjo trgovino, na poti Krško—Brežice, oddam v najem. ® (0608)62-217, po 15. uri. 3760 DELOVNI PROSTOR, v velikosti 20 do 50 m2, na Drski ali okolici, za mirno obrt najamem. ® (068)26-032; od 7. <>o 15. ure. 3791 LOKAL s teraso, v Krškem, odd2?),-, najem. Ponudbe pod šifro: »DELN PREDPLAČILO« 3877 službo dobi_____________ PRODAJA zanimivega artikla (#J stil). Če želite honorarno zaposlitev, Pfjj kličite na ® (0608)75-663. 36«* POTNIKE za prodajo tekstila na ter«; nu iščemo. Lasten prevoz in dober zas žek. * 23-147, po 20. uri. NAJBOLJŠI POGOJI, če imate«”? in proste vikende. ® 24-309. 38 POZOR! Za dober zaslužek potr«£ jete proste vikende in osebni avto. ® 325. 38'* ~ ~ ČE IMATE proste vikende in >l,e zaslužiti, pokličite na ® (0608)34-89°^ MLADO DEKLE za delo v kava bar« iščem. Naslov v oglasnem oddelku. ^ ZAPOSLIM voznika C kategorije, starega od 25 do 30 let, s stalnim biva čem v Novem mestu. ® 26-748, uri. 3*uw stanovanja______________. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici nujno -u jame mlada družina, lahko je tudi star J hiša, vseljiva v nekaj dneh. Kdor ima- , sporoči na naslov: Marjana Pavlič, K ,, 36,68321 Brusnice. GARSONJERO v Novem m«* prodam. * (068)84-600. ZAMENJAMO GARSONJER*^ Šegovi za garsonjero na Kristanovi Nad mlini. ® 22-441 inl. 574, vsako« poldne. J :e MLADA DRUŽINA išče stanov«"^ ali hišo v bližini Novega mesta. 363. ^ zahvale______________ GOSPODU FRANCU SUHAD^ NIKU iz Družinske vasi, kateri je n mojo izgubljeno torbico z denarnico, čnimi čeki, dokumenti ter mi vse tak ročil, se želim javno zahvaliti za nje? ( izredno poštenost in ljudsko solidar Biserka Vidmar Cvjetanovič iz Zag«^ ženitne ponudbg ZAJEMITE iz življenja več Življ«jj£ živite polneje in srečneje ob pravem P" nerju (za občasna srečanja ne posre il mo)! » (061 )59-364, od 8. do I p od 17. do 20. ure.. Fortuna, p-P- ’' 61101 Ljubljana. . ,e> UPOKOJENEC želi spoznati ž«,. zaradi poroke. Imam svoj donv. »ŽIVLJENJE V DVOJE JE LEPbt^ VDOVA išče moškega, starega <*{J® 72 let, nevezanega, za zakon. Sem ^ situirana. Če imaš hišo v Ljubljane ’v . vem mestu ali na morju, se javi p°° ,„go »VERNA«. J PRODAM STREŠNIK 31 m2, cena 1.800,00 din. ® 25-115 BETONSKO GARAŽO Strešnik s popustom prodam. »(068)25-392 3749 ČOLN znamke Hartt, nov, in gorilnik Tyssen, na plin, nov, prodam. ® (068)44-887. 3754 14 OVAC prodam. ® (068)47-294. 3757 BOJLER, kombiniran, 80 1, in priklopno tarifno uro, oboje novo, prodam. ® 49-210. 3758 KOZOLEC — TOPLAR, obnovljen, prodam. Informacije dobite na naslovu: Rafael Pavlin, Štefan 29, Trebnje ali na ® (068)44-318. 3763 LEŽALNI KAMIN, dolžine 2,20 m, prodam. ® 28-709. 3766 SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo v ležišče, in klubsko mizo prodam. Gačnik, Slavka Gruma 14, Novo mesto, ® 26-603. 3768 1000 KG lanskega sena in otave prodam. »• 65-440. 3770 PLETILNI STROJ, japonski, skoraj nov, dvoredni, na kartice, prodam za J*? jf . ( ///hče odločil zanjo. Gre za y P°8rebne storitve, ki jih sedaj Hiti /j "Pravlja še kot popoldansko obrt, A ,, kar so mu v semiški Iskri, kjer je ^ ne^°slen kot brusilec, dali prista- ^ t0 delo sem se odločil tako rc-y. noč. Slišal sem pripombe y. pogrebne storitve Komu- y. i.a , Pa sem se odločil stopiti v A. °nkurenco. In ni mi žal. Lahko A P°nudim vse, kar ima na voljo 7 , nmunala, uredim tudi sobo po-/ "Pjnika, če pa se bom odločil za A r«°no obrt, bom urejal tudi doku-A ®ate pokojnikov, kar delno sicer A l'>rini že sedaj. V svoji ponudbi A am mdi izkope grobov, vendar v A f, 8°voru s Komunalo naj bi tega v A ne delal, čeprav me ljudje / HU' U^C'*0’ /'akaJ ne>“ P°ve Franc g Hiti se dobro zaveda, da mora 'A opraviti svoje delo v času, ko so yZ bližnji pokojnika čustveno najbolj y prizadeti, zato zna biti zelo razume- y. vajoč in upošteva vse želje svojcev, J/ naj so te na prvi pogled še tako ne- 7 mogoče. »Pri meni ne gre za serij- /v sko delo, toliko manj, ker ljudje y presenetljivo veliko dajo na to, ka- y jo Opravlja Franc Hiti ko se bodo poslovili od pokojnika. Če so že v življenju velike razlike med ljudmi, bi se lahko vsaj v smrti nekoliko izenačili,« pravi Franc, ki opravlja storitve po vsej Beli krajini, pri tem pa ne gleda, ali je petek ali svetek, cena pa je kljub temu vedno enaka. 1 Franc Hiti m. b.-j. y I ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta ROZALIJA POVŠE s Trbinca 15 kkrcno ^ zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom za cvetje in darovane maše. Posebna hvala pljučnemu oddelku v Novem mestu, ZB w*,rna> cerkvenim pevcem in župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA r JSt ^ Jf ^ Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, ' bolečina je bila močnejša od življenja. V 86. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek ANTON JANEŽIČ z Debenca b boleč; izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Pisateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih stali ob strani, nam izre-K1' sožalje in darovali cvetje ter se v tako velikem številu poslovili od P°kojnika. Posebna zahvala LD Mirna za organiziranje pogreba, pev-Ccrn za zapete žalostinke, govornikoma za ganljive besede in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Če bi mrtve solza obudila, ne bi tebe, draga mama, črna zemlja krila. VSI. letu starosti nas je tiho za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča JOŽEFA GLOBOKAR iz Globočdola pri Mimi Peči Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala Alojzu Fabjanu za tople besede slovesa pred domačo hišo, sodelavcem DO Iskra, Trimo Trebnje, hvala tudi gospodu proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste od blizu in daleč pospremili našo ljubo mamo do njenega poslednjega doma. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON KOŠIR borec Gubčeve brigade, iz Cegelnice 52, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivu Pionir Avtohiša in kolektivu Novoles Razvoj Straža ter ZB Bršljin Novo mesto, kakor tudi govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. . • Vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 64. letu zapustil naš dragi LADO STARIČ upokojeni železničar Ljubljanska 15, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta MARJANA GIOVANETTIJA iz Pijavic na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se tako številno poslovili od njega in olepšali zadnjo pot s cvetjem. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala vaščanom, osebju Doma upokojencev na Vrhniki, govorniku, pevcem, g. župniku iz Tržišča za opravljen obred in sodelavcem zobne ambulante Vič. Vsem prisrčna hvala! Žena Marija in hčerka Hermina v imenu sorodstva Ljubljana, 5. junij 1991 ZAHVALA V 82. letu starosti seje 1. junija od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica V N/ FRANČIŠKA ŠKUFCA rojena Kraševec iz Malega Lipja 10 pri Žužemberku Jskrena hvala vsem, ki soji poklonili cvetje in vence in se od nje poslovili na domu, delovnim organizacijam ■n društvom ter posameznikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom in krajanom, ki so svojcem izrazili številna ustna in pisna sožalja in jo množično spremili na njeni zadnji poti, ter vsem sodelujočim pri pogrebnih slovesnostih in opravilih. Ohranimo lep spomin nanjo! Žalujoči: vsi njeni Malo Lipje, 3. junija 1991 V SPOMIN Te dni mineva sedem let, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj v cvetu mladosti zapustil naš LADI FERKOLJ iz Zavinka Vsi te pogrešamo, ljubi Ladi. Vsem domačim, prijateljem in znancem, ki ga hranite v lepem spominu, hvala! Tvoja mamica in vsi ostali ZAHVALA Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre MARIJE GRIL iz Rumanje vasi 35 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste pokojni darovali vence in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Koklju za lajšanje bolečin med njeno boleznijo in sosedom za nesebično pomoč. Lepa hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN Kadar na nebu noč zvezde prižge, v vetru vrhovi spet zaiume, v grobu samotnem naš Primož leži, v srcih pa naših zanj lučka gori PRIMOŽU BOŽIČNIKU z Vel. Kamna Danes, 20. junija, mineva leto dni, odkar v našem domu ni več veselja in tvojega nasmejanega obraza. Ostala je praznina, žalost in neminljiva bolečina. Le grob tvoj so naša srečanja s teboj. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in krasite njegov prerani grob. Neutolažljivi tvoji ZAHVALA Ljubila si zemljo, ljubila si dom, v začetku poletja odšla si v večni dom. ‘ V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga MARIJA JORDAN JUREŽOVA MAMA iz Koprivnika 3 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnici darovali za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Tothovi za nudeno pomoč in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča ANTONIJA PLUT iz Petrove vasi 1 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojni darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala vsem, ki so našo mamo obiskovali v času njene bolezni. Zahvala velja osebju ZD Črnomelj, posebno patronažni sestri Zvonki in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala kolektivom: Sekciji za promet Novo mesto, železniški postaji Črnomelj, SDK ekspozitura Črnomelj. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu dekanu za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ____ 24 (2182) 13. junija 1991 DOLENJSKI UST Plomin zastruplja tudi s svincem Julij Jeraj Le redkokdaj pri mladem človeku srečam v eni osebi toliko tenkočutnosti, odločnosti in korajže, kot pri snidenjih s 24-letnim Sevničanom Juljem Jerajem. V zadnjem času se pojavlja ta absolvent katedre za obramboslovje na ljubljanski FSPN predvsem kot politik, bodisi kot koordinator koalicije Demosa in liberalno-demokratske stranke, sekretar občinskega odbora LDS, občinski odbornik v družbenopolitičnem zboru ali pa v kakšni drugi funkciji. Nikoli ni priznaval avtoritete položaja, moči in sile, ampak znanje in sposobnosti. Zatorej se je še v najrosncjših letih, ko seje na osnovni šoli šele učil politične abecede od pionirske do mladinske organizacije, katerima je načeloval, ali pa pozneje na celjski gimnaziji, kjer je prav tako vodil mladinsko organizacijo, dostikrat bolj »na trdo« pogovarjal s svojimi predpostavljenimi, učitelji ali celo ravnateljem. Tisti na celjski gimnaziji, ki je zdaj visok funkcionar v slovenskem parlamentu, seje precej trudil, da bi ga spravil v partijo, da bi ga lažje krotil in discipliniral, potem gaje poslal še na prepričevanje na medobčinski svet ZKS, a Jeraj se niti tedaj niti pozneje v JLA ni zapisal v zvezo komunistov. Ostal je zvest svoji ZSMS, osvobojen sleherne dogme, rdeče ali črne. V življenju Julij nikoli ni razumel tistih ljudi, ki so v družbi kritizirali vse počez. Zavzema se namreč za dejaven, ne pa blebe-taški način spreminjanja razmer. Všeč mu je projektno delo. Presenečen je bil, ko so ga ob zadnjih volitvah v koaliciji predlagali za župana, in pravi, da nikoli ne bi pristal, če ga ne bi predlagali osebnosti, kakršni sta Karel Vehovar in Franc Štirn. Kandidaturo je sprejel z vso potrebno resnostjo, čeprav se je zavedal, da glede na razmerje sil v občinskem parlamentu nima ravno veliko možnosti za zmago v konkurenci z bivšo (in sedanjo) prenoviteljsko župajo. Vseeno pa je bil, kakor smo že tedaj poročali, prijetno presenečen nad sorazmerno ugodnim izidom volitev. Za svoje nastope, tako tiste na odrskih deskah pri Odru mladih, kjer je odigral večino nosilnih vlog, kakor v politiki, se Jeraj dobro pripravi. Igralske izkušnje mu pomagajo v politiki predvsem, da nastopa brez treme pred javnostjo. Do te pa čuti veliko odgovornost. Zato zmeraj pretehta svoje besede, budno pa spremlja, kakšen je odziv pri poslušalcih. Julij nasploh uživa v družboslovju pa v estetiki in slikarstvu. Zdi pa se mu, daje slikarstvo, ki ga poglobljeno dojema, edina stvar na svetu, ki ustvarja višek energije. Likovna umetnost ga bogati in plemeniti, sprošča pa ga tudi življenje z naravo in za naravo. »Vsaka stvar je živa, ni ločena mrtva in živa, in kdor tega ne dojame, ne dojame celote,« razmišlja Jeraj. P. PERC ' w 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0-0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 !! '0 '0 0 0 0 0 0 0 '0 \ is 0 s: 0 0 0 0 5 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 .%■ Nove ugotovitve strokovnjakov — Zahteve po zaprtju TE Plomin, ki onesnažuje LABIN — Termoelektrarna v Plo-minu ne zastruplja okolja le z žveplom (kislim dežjem) in radiacijo, ampak tudi s težkimi kovinami. V prvih pet centimetrov humusa v okolici termoelek-tarne je največ žvepla, svinca in cinka. To so ugotovili raziskovalci Gozdar- »Ki za kolo, naj gre z nami v kolo .« Od 14. do 16. junija v Črnomlju tradicionalno jur-jevanje ČRNOMELJ Letošnje tradicionalno jurjevanje v Črnomlju, ki bo od I4. do 16. junija, so poimenovali praznični dnevi slovenske folklore, na katerih bodo prikazali kresovanje in obrede Zelenega Jurija. Prireditev se bo pričela v petek, 14. junija, ob 20. uri z otvoritvijo II. Belokranjskega likovnega bienala v galeriji Miniart. Razstava k) odprta do 30. junija vsak dan od 10. do 12. in ixl 18. do 20. ure. Ob 21. uri pa se bo na vrtu hotela Lahinja predstavila semiška folklorna skupina z ohcetjo v Beli krajini. V soboto bo ob 20.30 v jurjevanjski dragi prireditev z. zgovornim naslovom »Kresni Ivan kres nalaga«, na kateri bodo belokranjske kresne običajne prikazale kresnice iz. Adlešičev, Dragatuša, Predgrada, Talčjega Vrha, Vinice, Zilj in Jazo ter folklorne skupine iz Adlešičev, Bojancev, Dragatuša, Predgrada in Starega trga. V nedeljo bo ob 11. uri črnomaljska folklorna skupina pred črnomaljskim gradom prikazala obred Zelenega Jurija, ob 16. uri pa bodo v jurjevanjski dragi predstavile ljudske plese izvirne folklorne skupine iz Bele krajine, Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja. Organizatorica, Zveza kulturnih organizacij, bo poskrbela tudi za prijetno družabno razpoloženje ob domačih jedeh, pijačah ter domačih in malo manj domačih vižah, kijih bo v soboto izvabljal iz. instrumentov ansambel Tonija Verderberja, v nedeljo pa Ansambel Cof. M. B.-J. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Badovinčevi bodo tožili — O direktorju Gorenja — Opreznost kmeta iz Škocjana — Kaj spušča IMV? — Zagate plačnikov — Pomanjkljivosti telefonije Prva je poklicala mama Borisa Ba-dovinca, lastnika bifeja v novem metliškem poslovno-trgovskem središču. V prejšnjem »haloju« seje namreč Branka iz Metlike pritoževala, daje v tem bifeju večkrat hrup tudi pozno v noč, ki moti sosednje stanovalce. Badovinčeva sicer pravi, da jih to, daje tako pisalo, ne moti, ker se res lahko zgodi, daje kdo preveč glasen. Močno pa jih moti, da njihov bife imenujejo »Ambasada«, ker so prepričani, daje to na nacionalni osnovi, in bojo vsakega, ki bo Badovinčev bife tako imenoval, tožili. Zato bi radi vedeli, kdo je ta Branka, ki seje oglasila prejšnjemu dežurnemu novinarju. Mlajša Čmomaljka pa je sporočila, da bo od ponedeljka, 10. junija, več kot 100 delavcev črnomaljskega Gorenja tri mesece doma brez dela. »Po Črnomlju pa se govori, daje bivši direktor črnomaljskega Gorenja, ki so ga pred časom delavci napodili in je še lep čas prejemal direktorsko plačo, dobil sedaj v Črnomlju še boljšo službo. Delavci na cesti, bivši direktor pa na novo delovno mesto. Krasno! O tem bi bilo zanimivo kaj prebrati v vašem časopisu,« pravi naša bralka, ki očitno dobro pozna razmere v tej črnomaljski tovarni. Kmet Franc iz Škocjana bi pa rad malo bolj poznal stvari, ki pripeljejo do tega, da se neka kmetija razglasi za zaščiteno. Zanima ga, kdo to določi in če se kmetija lahko razglasi za zaščiteno proti volji lastnika. Francu namreč ni prav nič do tega, da bi njegova mlada kmetija postala zaščitena. Slovenskemu Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisatj,zato Pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od de/.ur-nih novinarjev vam bo rad prisluhnil. kmetu se je v dolgi in težki zgodovini slovenskega naroda opreznost zalezla v gene. Zato je tudi preživel in narod z njim. »Nič ne vemo, kaj bo še prišlo. Morda kdo samo čaka, da bo take zaščitene kmetije pobral. Dokler imaš kmetijo sam, lahko z njo tudi razpolagaš in jo daš, komur hočeš. Če je pa zaščitena, pa samo enemu. Naj kdo pojasni, kako je s tem!« Pojasnilo želi tudi upokojenec Ivan z novomeškega Grma. Že leta prebivalci Grma ob določenih dnevih vohajo neprijeten vonj po sežganem laku. Ta vonj, bolje rečeno smrad, vdira tudi v stanovanja in hiše, tako da poleti ne morejo imeti odprtih oken. Dober in natančen opazovalec trdi, daje ta vonj zaznati še posebej ob koncu tedna. Grmčani imajo na sumu bližnjo IMV, ki jo nasploh dolžijo za marsikatero nadlogo. Ivan bi tudi rad pojasnilo odgovornih ljudi, kaj se zlasti ob deževju izliva v Krko iz kanala na kandijski strani pod mostom čez Krko. Videti je kot nekakšna bela gosta snov. Morda bodo odgovor na ti vprašanji dobili lažje, kot rešili dilemo v zvezi s 100 dinarji. Tone iz Cankarjeve v Novem mestu trdi, da mu je trgovka v diskontu vrnila 100 din premalo, trgovka pa trdi, da mu je odštela toliko, kot je bilo prav. Tone je šel v diskont zato, da bi kupil ceneje, a je sedaj prepričan, da je plačal dražje, kot bi v navadni in še bližji trgovini. »Paziti je treba, paziti, sicer je človek hitro ob denar,« je poduk, ki ga Tone zastonj nudi ob svojem primeru. Tudi Zdenko iz Črnomlja za svoj denar ni dobil tistega, kar je naročil. Zgodilo pa se mu je v bifeju na novomeški avtobusni postaji. Za otroka je naročil sok brizganec, zase pa žganje in deci soka. »Za dete so ekstrakt razredčili s sifonom in tudi meni so ob žganju postregli s tem CO2,« se huduje. »Vse skupaj sem pustil in šel. Plačal pa sem, o ja! Nič me ne mori, če v bifeju dobro tržijo, samo naj to počnejo na pošten način. Če naročene stvari nimajo, naj to povejo, ne pa da ti podtaknejo nekaj tretjega « Tako. Zaradi malenkosti so se včasih začenjale vojne. la, zakaj ni tabel z voznim redom lokalnih avtobusov. Takrat so iz Gorjancev (Klgovorili, da bo vse to urejeno, ko bo odprta nova avtobusna postaja. Postaja je, tabel pa nikjer. Tolažba: še vedno bolje tako, kot da bi bilo obratno. Na koncu se je oglasila še ženska s Čateža pri Trebnjem, ki je ogorčena nad tem, da smo njihovega župnika, ki je osumljen spolnega nadlegovanja deklic, objavili samo s kraticami, ne pa s polnim imenom. Ko je dobila pojasnilo, da tako pač zahteva zakon, ko bo zadeva dobila svoj epilog na sodiču, bo pa človek »dobil« tudi ime in priimek, seje odrezala: »Mi ga že poznamo in k njemu k maši ne bomo več hodili. Tak za nas ne more biti Kristusov namestnik!« A. B. skega inštituta v Jastrebarskem. Ta podatek je zaskrbljujoč tudi za območje Kočevske in Dolenjske ter Bele Krajine, saj je znano, da termoelektrarna v Plo-minu onesnažuje s svojim dimom tudi to območje. Predsednik občinske skupščine Labin Marin Brkarič je na zadnji seji občinske skupščine v odgovoru na delegatsko vprašanje o tem dejal: Nimamo več pravice molčati, prikrivati pravo stanje in tako ogrožati zdravje ljudi. Nesporno je, da TF, Plomin nekontrolirano zastruplja ljudi. Lani smo sklenili, da mora TE zmanjšati stopnjo emisije na dovoljeno raven. Vendar nas nove ugotovitve, vključujoč tudi to o zastrupljanju s svincem in drugimi težkimi kovinami, prisiljujejo, da zaostrimo svojo odgovornost. Zato bomo že na nasled- nji seji občinske skupščine zahtevali, da TF. Plomin takoj preneha delati in bo zaprta vse dotlej, dokler ne bo prenehala biti ekološka bomba. Te ugotovitve povzemamo po Novem listu z dne 4. junija. V članku je nadalje rečeno, da tudi visok dimnik ne bi bil rešitev, ampak bi pomenil smrt turizma v Istri. Gre za kolektivni greh la-binskih politikov, ki so v navezi z odgovornimi v TE Plomin prikrivali pravo stanje in nevarnost za okolje. Na tej TE so gradili napredek Labinščine, dejansko pa so temu območju in še daleč naokoli največ škodili. Ukrepati je treba. Žveplo, radiacija in zdaj še svinec pretijo in opozarjajo. J. P. POMOČ PO TELEFONU NOVO MESTO Pri telefonu 23-304 bo danes med 18. in 20. uro dežurala pedagoginja Marija Jaklič. Pred konemrizte-kajočega se šolskega leta bo staršem in šolarjem poskušala pomagati in jim svetovati s področja vzgojnih in učnih težav osnovnošolcev. NOVI FOSILI NA OTVORITVI KOPALNE SEZONE SEVNICA — Slabo vreme je preteklo soboto organizatorjem otvoritve letošnje kopalne sezone v Sevnici preprečilo, da bi na kopališču nastopili priljubljeni Novi fosili. Ker vlada v Posavju veliko zanimanje za ta dogodek, naj povemo, daje Sevničanom uspelo z ansamblom najti še rezervni termin za gostovanje v Sevnici. To naj bi se zgodilo v soboto, 15. junija, ob 20. uri, če seveda ne bo spet vsega pokvarilo slabo vreme. Frajtonarice spet vabijo V nedeljo na Ratežu tekmovanje harmonikarjev RATEŽ PRI NOVEM MESTU Srečanje diatoničnih harmonikarjev Dolenjske, ki ga po tradiciji vsako leto pri gasilskem domu na Ratežu prireja Turistično društvo Ratež, bo letos v nedeljo, 16. junija, ob 15. uri popoldne. Zanimanje zanj je precejšnje, saj je znano, da se na tem tekmovanju kalijo dobri harmonikarji. Velja namreč kot izbirno tekmovanje za vseslovensko srečanje diatoničnih harmonikarjev za »Zlato harmoniko Ljubečne«. Poudariti je treba, da so doslej blizu polovico odličij iz Ljubečne odnesli prav nagrajenci z Rateža. 14.30. Krog tekmovalcev pa ni omejen samo na udeležence z Dolenjske. Nastope bo ocenjevala strokovna žirija, svoje favorite pa bo izbrala tudi publika. Prav publike se prireditelji, ta- Za prijavo na tekmovanje je še čas. Sprejemata jih predsednik Turističnega društva Anton Gazvoda, Ratež 59, telefon 85-993, ali tajnica Marija Klobučar, Ratež 60, telefon 28-540, moč pa se bo prijaviti tudi na sam dan tekmovanja pri gasilskem domu. in sicer od 13. do • STUDENEC — Zveza kulturnih organizacij Sevnica priredi v sodelovanju s prosvetnim in gasilskim društvom s Studenca tradicionalno srečanje harmonikarjev. Prireditev na Studencu se bo pričela v nedeljo, 16. junija, ob 15. uri na Studencu; za harmonikarje z diatonično harmoniko oz. po domače »frajtonarico« bo to hkrati izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Nastopili pa bodo lahko, seveda izven konkurence, tudi glasbeniki s klavirskimi harmonikami. Prijave sprejema ZKO Sevnica še danes, 13. junija, harmonikarji pa se bodo lahko prijavili tudi na samem srečanju, uro pred pričetkom prireditve. Vsak harmonikar bo zaigral dve skladbi. Srečanje bo povezoval Franc Pestotnik-Podokničar, za zabavo pa bo poskrbel tudi ansambel Srce Slovenije. ko kot vsakič doslej, veliko obetajo, saj jeljubiteljev diatonične harmonike pa tudi veselice, ki bo sledila — med Dolenjci kar precej. TJ. m NOVOTEHNA Račkini radii so pod* Ijeni, dobitnika čw Novotehnin televit°l NOVO MESTO- V pone smo imeli v uredništvu redko r lož nosi pozdraviti našo bralk0 Švedske, in Vesna Jakše kajpOf* odklonila, ko smo jo zaprosili * izžreba dobitnika zadnjega odPS radiokasetofono v Emilia, v kat^ smo nagradili pravočasne pla™. naročnine za Dolenjski list v mesečju. Med tistimi, ki s pid"J ni odlašal, pri tokratnem žreV" pa je imel srečo, je Anton Na Sel 19 pri Dol. Toplicah, kij'eZ ročnik »Dolenjca« že od leta I"1. ročnik »Dolenjca« ze ou in« ■ « Pet radijskih Emilijje torejpf, /jenih, in sicer po zaslugi R^k1’ ! računalniškim in drugim - - . dobro založene firme, o katere r K tri in po cenah ugodni ponta lahko prepričate na Cesti kota neta 34 v Novem mestu ali P° fonu in telefaksu 21-058. j In zdaj, ko že lahko z gotove rečemo, da je nagradna ahcr^ mnogočem prispevala, da ur0 > lenjski list med naročniki "r urrijMii um mtu nurULni** u, dolžnikov, preostane še zadnje * Janje: med vsemi, ki so svoj dolf^ Dolenjskega lista že poravnali bodo to storili do petka, 14 j^jj bo žreb določi! dobitnika l)ar'l