Stev. 74 TRST, torek 15. marca 1910. IZHAJA VSAK DAN M ob nedeljah In praznikih ah 5-, ib ponodeljklh ob 9. zjutraj. Posamične Stev. ne prodajajo po 3 nv6- (6 stot.j v mnogik tobakarnah v Trstu in okoliei, Gorici Kranju, Št. Pćsru* Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji. Tolmina, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarelo štor. po 5 nvi. (10 sto OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokoili 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtai oglasi po 8 ot. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * sto t. beseda, najmanj pa40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo in utolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko. V edinosti je wtoil Tečaj XXXV. NAROČNINA ZNAŠA sa celo ieto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbo brez doposiaue naročnine, se uprava ne ozira. IkNialu na Btialjako ls4anj« „EDINOSTI" stan«: st MU UU Kron S*20, za pol Ista Kron 2'00. Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma no m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dorw Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. = PoStno-hranllnRnl ra?un St 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Velike demonstracije v Bolgariji. 17 mrtvih, 32 ranjenih. SOFIJA 14. V Ruščuku je nek bolgarski uradnik ugrabil mlado Turkinjo. Sodnija je izdala sklep, da mora zapeljivec izročiti deklico nazaj njenim starišem in ob enem odredila, da se ima po sili izvršiti omenjeni sklep. Zbog tega je prišlo do velikih demonstracij, katerih se je udeležilo okoli 3000 oseb. Pri tem je prišlo do spopada z vojaštvom, pri čemer je bilo 17 oseb ubitih in 32 ranjenih. Turkinja je pobegnila z dotičnim uradnikom v Bolgarijo. K obisku kralja Ferdinanda v Carigradu. PARIZ 14. „Echo de Pariš" javlja, da potuje bolgarski kralj Ferdinand na nasvet Rusije v Carigrad. Na podlagi tega utegne biti ta korak bolgarskega kralja kot prvi spravni korak. Konečno ne bi bilo nemogoče sporazumljenje med Bolgarijo in Turčijo v Makedoniji. Mogoče da je to preludij za balkansko entento s soudeležbo Turčije, kar bi bilo najbolje jamstvo za mir v Orijentu. SOFIJA 14. Kralj Ferdinand potuje ori-hodnjo nedeljo v Carigrad. Štrajk kurjačev in strojevodij. AR1NGO 14. Strojevodji in ^kuijači železnice med Chicago in Panlir-železnico stopijo v štrajk. 7 oseb zgorelo. PETROGRAD 14. Sinoči je prišlo pri nekem požaru ob življenje sedem oseb. Pet njih je skočilo iz petega nadstropja goreče hiše, dve osebi sta se udušili v svojih stanovanjih. Šest oseb, ki je bilo že v nezavesti, so poklicali h življenju. Pogreb -f* dr. Luegerja. DUNAJ 14. Z velikim sijajem, kakor-šnega še celo Dnnaj nikoli ni videl, so danes pokopali župana dr. Karola Luegerja, potem ko je bilo njegovo truplo izpostavljeno skozi 3 dni v veliki ljudski dvorani mestne hiše, ki jo je v tem času obiskalo na stotisoče ljudi. Skoraj vse prebivalstvo Dunaja je bilo priča temu veličastnemu prizoru in tudi cesar ter vsi na Dunaju nahajajoči se nadvojvode in nadvojvodinje ter pooblaščenci inozemskih vladarjev so sledili krsti župana ter mu izkazali poslednjo čast. Ob 11.30 predpoludne se je pričel sprevod pomikati iz velike dvorane mestne hiše, ki je bila odeta vsa v črnino. Gorele so vse svetilke. Ob mrtvaškem odru je zbor dunajske pevske zveze zapel Suppe-jevo žalo-lostinko. Nato je prošt votivne cerkve Mord ob veliki asistenci blagoslovil truplo. Mej temjobredom je z lože mestne hiše 16 tro-bentarjev trobilo žalobni marš iz Wagner-jeve opere: „Gotterdammerung". Ob zvone-■ju cerkvenih zvonov so potem prenesli težko krsto ne velik gala-voz. Preden se je začel pomikati sprevod se je še podžupan dr. Neumeyer v kratkih besedah poslovil od pokojnika. Na čelu sprevoda so korakali ognjegasci, sledile so deputacije uslužbencev mestnih podjetij s črno odetimi zastavami, mnogo pevskih društev s zastavami, deputacije društev, korporacij, zadrug, katol. dij. društva v popolni paradi, duhovni redovi in župnije dunajske, mejtemi vse mestne patronatske župnije ter 18 vozov z venci — veliko število vencev so že prejšnji večer spravili na centralno pokopališče — in slednjič mrtvaški gala-voz, ob PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. O kaki zvezi takrat še ni mogel misliti ; zato sta bila oba še mnogo premlada. Tudi cilj njegovega stremljenja je ležal še daleč tam v dremotnoplavi dalji — in na po-lupoti si ni upal vstanoviti lastnega doma, lastne domačije. Da bi šla Irma Pua kedaj wh komedijantom" se je zdelo vsem nemožno tako dolgo, dokler ni vzrastel na zgodnjem grobu njene ubožne matere brinov grm, s katerega so prepevali ptički svoje žalostinke... Irma je bila nekaka Gretka, in je bila čedna, odkritosrčna deklica z azurnoplavimi očmi in blestečimi, pšeničnorumenimi lasmi, ki so jej navadno viseli v dveh debelih kitah po hrbtu. Milan jo je obožaval, kakor se pač obožuje samo v zgodnji mladosti; in nje- katerega strani je korakalo 16 uradnikov prezidijalne pisarne, 16 katoliških dijakov v paradi, 16 strelcev in 16 služabnikov v paradi, vsi z gorečimi bakljami v rokah. Za vozom so služabniki mestnega pogrebnega podjetja nosili župansko zlato verižico in redove pokojnika. Sledilo je 6 kočij, v katerih sta se vozili sestri pokojnika, soproge treh podžupanov in magistratnega ravnatelja in usmiljene sestre, ki so stregle pokojnega župana. Za temi so korakali mestni uradniki, okrajni zastopi, predsednika gospodske in poslanske zbornice, namestnik deželnega maršala, deželni odbor in deželni poslanci, vsi župani spodnjeavstrijski, deputacije — veliko število mest in občin monarhije je odposlalo na pogreb svoja predsedstva; nadalje deputacije častnikov, členi c. kr. okr. šolskega sveta dunajskega itd. Sprevod se je pomikal čez Ring, pred parlamentom sta govorila predsednik poslanske zbornice dr. Pattai in namestnik deželnega glavarja baron Freudenthal, nakar se je sprevod pomikal dalje čez Ring in Koroško ulico do cerkve sv. Štefana, kamor je dospel ob 1. uri popoludne. Pred velikimi vratmi cerkve je sprevod čakal cesar. V cerkvi so bili zbrani nadvojvode, nadvojvodinje, zastopniki inozemskih vladarjev, stolni kapitelj, kardinal-nadškof dr. GruŠa, kakor zastopnik papežev nuncij Granito di Belmonte, najviši dvorjaniki, poslaniki in odposlanci inozemskih držav, ministerski predsednik z vsemi ministri, generali in načelniki oblastnij, državni in deželni poslanci itd. Pred velikimi vrati, kjer je čakal cesar, je ob veliki asistenci blagoslovil truplo nadškof dr. Nagi. Med petjem „miserere" so potem ponesli krsto, za katero je korakal cesar, na katafalk. Po opravljenih molitvah je dunajsko pevsko društvo zapelo žalostinko, nakar je cesar skozi malo zakristijo odšel iz cerkve, so krsto nato iz cerkve prenesli na gala-voz, in sprevod se je potem začel pomikati proti centralnemu pokopališču. Tu so krsto župana položili v rakev, kjer počiva že njegova mati. Ob odprtem grobu so govorili podžupan dr. Porzer v imenu občinskega sveta, bivši minister dr. Gessmann v imenu vodstva krščanske stranke, mestni svetnik Wessely v imenu meščanskega kluba, magistratni ravnatelj Appel v imenu mestnega uradništva in v imenu Romunov prof. Avrel Popovič. Pevsko društvo avstr. železniških uradnikov je potem zapelo še žalostinko. Udeležba prebivalstva na pogrebu je bila velikanska, tudi z dežele je prišlo mnogo ljudi. Na stotisoče ljudi je na ulicah delalo špalir, ki so bile zaprte po vojakih, redarjih, ognjegascih, mestnih uslužbencih, veteranih in deputacijah. Policija je izdala obširne naredbe. Ob potu, koder se je pomikal sprevod, je bilo prirejenih 22 rešilnih postaj, ki bi zamogle v slučaju nuditi prvo pomoč. Kolikor doslej znano, ni prišlo med pogrebom do nikakega incidenta. Škofa Nagla slovo. (Malo odgovora njemu in pouka — nam.) (Dalje.) Ko pa je Konštantin, izbravši si ime Cirila, umrl (869. I.) v nekem samostanu v Rimu, in je divjala tedaj vojna na severu, se je Metod vrnil šele na posebno Koceljevo prošnjo v Panonijo. Ob tej priliki je pisal papež vsem trem slovanskim knezom tistih krajev, namreč Rostislavu, Svetopolku in Koclju, da odobruje delovanje ranjkega Konštantina, to je njegove prevode in čita- gova ljubezen je bila polna onega pravega duha poljskih rož, ki jih je trgal zanjo, in one solnčne bliščobe, kakoršno je usipalo solnce črez polje takrat, ko sta šla sama po mehki travnati poti in si izdala prvič ono, kar sta slutila in uganila na tihem že davno poprej... Potem je poteklo nekaj let, ki so stala Milana mnogo boja in truda. Irma se je čutila sprva nekako osramočena; a pozneje je vse to izginilo in pričelo se je uživanje na različne načine: bukeji, ljubavna pisma, pojedine, šampanjc, razuzdanost in dragocena darila... Oba, Irma in Milan, sta se popolnoma zgrešila. — Nekaj verzov in nekaj suhih rož, ki naj bi spominjalo Irmo na davno prošle čase — se je valjalo nekaj časa po kovčegu mlade igralke. Tupatam je vzela kak napolorumenel list v roko, pozneje pa je vničila vse skupaj... Ta otroška znamenja mladeniškočiste ljubezni so med fotografijami polizanih oficirjev, med z grbi odičenimi posetkami, in med raznimi etuji za zlatnino izgledale vendar veliko pre-smeŠno! nje^ maše v slovanskem jeziku; za to jim pošilja Metoda, razumnega in pravovernega moža. Samo eno vtesnitev mu postavlja: berilo in evangelij naj bi se čital najprej latinski in šele potem slovenski. To je bila pač gola formalnost, aH tedaj za to važna za Rim, ker se je s tem ljudstvo javno priznavalo kot del rimsko latinske cerkve, dasi je bil način božje službe vravnan skoro popolnoma po obredu grške cerkve. Toda v tem oziru je vladala tedaj in še precej dolgo pozneje tudi na zapadu precejšna raznolikost in svoboda. Važen je tudi papežev ukaz, da naj se tisti, ki bi utegnili očitati Metodu in njegovim učencem, da ne j uče resnice, in grajati slovanske knjige, ! sicer ne izobčijo, pač na naj se jih izroči i cerkveni sodniji, dokler se ne poboljšajo. I Zanimivo za naše vprašanje je dejstvo, da pa-; pež že misli na morebitne nastope nasprot-' nikov teh novotarij, sicer pa je bilo nasprotnikov slovanskemu jeziku že v Rimu. (To so bili takozvani trojezičniki); ali vendar noče previdni cerkveni knez, da bi se postopalo proti njim z najskrajnejšimi sredstvi, kar je iz njegovega stališča čisto razumljivo. Ko se je Metod še tisto leto drugič vrnil v Rim, da bi bil na prošnjo slovanskih knezov posvečen za nadškofa in ko se je potem kot samostejen vladika vrnil v Panonijo, tedaj so začeli njegovi nasprotniki, ki so se čutili oškodovane in prikrajšane za Panonijo in Velikomoravsko in s tem seveda zlasti tudi za lepe dohodke, proti njemu neizprosen boj, ki so ga vodili in izvedli bolj s surovimi sredstvi nego s pravičnim argumenti. To je torej tisti prvi znameniti cerkveni konflikt med slovanskim in rimsko-germanskim naziranjem in stališčem, ki še dandanes ni izjednačeno, ki ga marveč vidimo zastopati na obeh straneh po neupogljivih braniteljih in napadovalcih. Metod je v tem boju za enkrat podlegel, kajti nasprotniki so imeli proti njemu na razpolago vsa in ne baš rahla sredstva, tudi brahijalno silo, dočim je bil Metod skoraj popolnoma osamljen, kajti ravno tedaj je izgubil svojega krepkega in vnetega zaščitnika, kneza Rosti-slava, ki so ga njegovi nemški zoprniki s Svetopolkovo pomočjo vgonobili na tako surov in tragičen način. Nadškof Metod pa je moral prebiti nad tri leta v ječi, kjer so ga bavarski njegovi Škofovski bratje trpinčili prav po nekrŠčansko. Na Moravskem pa so bile tedaj hude politične zmešnjave, gospodarja oropano ljudstvo so Npmci podjarmili, nastal je upor, ki je pa zmagonosno končal za Slovane; nazadnje je celo izdajalski Svetopolk izšel kakor nekov rešitelj domovine iz teh večletnih bojev in postal velikomoravski knez. Tudi v Rimu se je izvršila izprememba. Leta 872. je zavladal papež Ivan VIII. Še-le on se je spet lotil žalostnega panonskega-moravskega vprašanja, in to precj energično Ta papež je tedaj, morda da v formalnih stvareh vstreže tudi Metodovim nasprotnikom, ostreje nastopil tudi proti slovanskemu liturgičnemu jeziku, kar posnemljemo iz nekega pisma poznejših let. V letih 878. in 879. so namreč nasprotniki spet huje napadali Metoda, ki so mu očitali dvoje: 1. da ne uči tako, kakor veleva rimska stolica (v tem so spet izkoriščali Metodovo grško pokolenje) in 2. da še vedno rabi nerazumljivi barbarski jezik slovanski pri službi božji. Ker so bili zmešali v tem pogledu tudi kneza Svetopolka (Kocelj je bil tedaj že mrtev), se je Metod v tretje napotil v Rim, kjer se je popolnoma opral vseh sumnjičenj in izvojeval novo zmago slovanskemu jeziku. Zlasti važno je novo potrdilo, ki dovoljuje rabo slovanskega Irma se je pozneje večkrat smehljala tej brezpomembni navdušenosti; danes pa, ko je v gledališki pisarni zagledala naenkrat to pismo, se je za trenotek zamislila... Ko je vstopil direktor, se je informirala podrobno o vloženem komadu in si ga izprosila, da bi ga čitala. Oprašena komedija je priromala na svetlo. Sedeča v šeslonu, z neko rusko ciga-gareto v rokf, je pričela Irma listati po knjigi. Gosti oblaki cigaretnega dima so večkrat docela ovili njeno plavo glavico. Konverzacijski komad je obdelaval neko svobodno, od avtorja izmišljeno snov, in vendar se jej je zdelo v njem toliko znanega : skozi globokočuvstveno pesnitev je donelo nekaj kakor odjek njene mladostne ljubezni... Posamične karakterne poteze junakinje so bile čisto podobne njenemu bistvu. Položila je za trenotek manuskript na stran, se zazrla kakor s slepimi očmi v praznino in se zamislila... Brez dvoma: ko je pisal Milan P. ta komad, je imel v mislih njo! jezika pri službi božji, ker je to ukrep pa peža, ki je nedavno prej dovolj ostro na stopil proti temu. V pismu na Svetopolka (iz leta 880) pravi namreč papež Ivan VIII.: „Konečno po pravici hvalimo po pokojnem modrijanu Konštantinu izumljeno slovansko pismo, s katerim naj bi se hvali! Bog, kakor se spodobi; tudi velevamo, da bi se v ravno tem jeziku oznanjevali nauki in dela Kristusa, gospoda našega. Ne samo v treh, temveč v vseh jezikih je treba hvaliti gospoda, kakor nas spodbuja sveto pismo, katero pravi: „„Hvalite gospoda vsi narodi in slavite ga vsi ljudje."" In apostoli, napolnjeni s svetim duhom, so govorili čuda božja v vseh jezikih... Tudi zdravi veri in nauku ni nasprotno, ako se poje sv. maša v istem slovanskem jeziku, čitajo v njem sveti evangeli in listi iz stare in nove zveze, ako so dobro prestavljeni in razloženi, ali pa opravljajo vse druge cerkvene molitve, kajti ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grški in latinski, je naredil tudi vse druge k hvali in slavi svoji." (Seveda bi te besede lahko navedli tudi po latinsko, da bi se zdelo to bolj učeno in mord^ bolj cerkveno, ali zagotovljamo, da so verno posnete po viru, ki se hrani v sami papeški knjižnici v Rimu.) Radi formalnega priznanja rimske cerkve veleva seveda tudi Ivan VIII., naj se bere list in evangelij najprej latinski, potem šele slovenski, pri čemer se sklicuje na dosedanjo navado po nekaterih cerkvah moravskopanonskih, navado, ki. jo je vstvaril znani ukaz papeža Hadrijana II. Knezu Svetopolku, ki je bil vedno mlačen podpornik in dvomljiv zagovornik slovanskega obreda, dovoljuje, da mu smejo, če hoče čitati latinski tudi vso mašo., Bavarskonemška stranka je v tem pogledu doživela sicer nekov zunanji poraz, ali Metod je zmagal prav za prav le s svojim osebnim vplivom, kajti njegovo delo se s to zmago ni trajno utrdilo, prej narobe. Kajti baš ob tem potovanju v Rim je dobila slovanska liturgija, posredno, veliko rano, ker je bil najstrupenejši izmed njenih in Metodovih nasprotnikov, na dvoru čislani Nemec Wiching, posvečen za nitranskega škofa. Ta pa seveda tudi poslej ni prizanašal sivemu svojemu nadškofu, marveč je bil celo tako brezobrazen, da je ponaredil Svetopolku namenjeno papeževo pismo, katero je bilo pristnemu popolnoma nasprotno in s katerim je kneza Svetopolka, pa tudi Metoda popolnoma zbegal. (Pride še.) "f Anton Medved. Slovensko književnost je zadela britka izguba. Kratka brzojavkajnam je včeraj prinesla vest, da je v soboto na Turjaku na Dolenjskem umrl eden najboljših in najplodovitejših slovenskih pesnikov-lirikov župnik Anton Medved. Bil je to popolnoma samonikla in samostojna prikazen na polju slovenskega pesništva. Hodil ni za nikomur, posnemal ni nikogar, vedno je ostal zvest sam sebi. Začetki njegovega pesniškega stvarjanja segajo v začetke 90. let, ko se je pojavila med Slovenci mlada pesniška generacija: Zupančič, Cankar, Kette Murn in drugi. Takrat se je oglasil tudi Medved in postal sotrudnik „Ljubljanskega Zvona" in „Dom in Sveta", kateremu je ohranil zvestobo do smrti. Tedaj ko se je Medved jel še-le razvijati, zavladala je v literaturi impresijonistična in simbolistična struja, kateri je bil glavni sujet čustvo, struja, katere zastopniki so znali vliti v svoje verze najrafiniranejša Ču- Samoljubljen nasmešek je zaigral za hip krog njenih usten; potem pa se ji je lice zresnilo in zadobilo skoro žalosten izraz. Pomislila je na zvesti pesniški spomin, v katerim jo je Milan počastil, potem zopet na njegove pesmi in rože, ki jih je deloma zavrgla, deloma sežgala, in začutila je na-enrat neko grenko samoobtožbo in samo-obžalovanje. Kam, kam je zbežal čas one pobožne, nesebične ljubezni? Kam... kam nedolžnost in čistost njenih občutkov?... Globoko je začutila, kaka sprememba je nastala v zadnjih letih v njeni duši in je naglo zakrila solzno blesteče oči z roko, zlatem odičeno... Obšlo jo je otožno razpoloženje in v kljub njeni neveri jej je bilo tako svečano pri srcu, kakor bi jo vabili domači zvonovi v cerkev. — Irma I — je zaklical direktor naenkrat in potrkal s svinčnikom po podplatu srčkanga čeveljčka njene črez koleno vržene noge, ki je nagajivo in vabljivo štrlel izpod belega čipkastega krila — Irma, ako hočeš ognja ? Saj tvoja cigareta nič več ne gori ! (Pride Še.) Stran TI. .EDINOST" št. 74. V Trstu, 15. marca 1910 stva in razpoloženje, naj si je bilo še tako bolestno in nervozno. Ta struja, ki je bila prava slika moderne dobe nervoi iosti, je potegnila tudi naše mlade za seboj. Zupančič je izdal svojo „Cašo opojnosti", Cankar svojo „Erotiko"; z eno besedo: nastala je slovenska moderna, a ni niti najmanje uplivala na zdravo pesniško silo Medvedovo, ki si je zahtevala jasnosti in možatosti in ni marala za oni megleni, nejasni in bolestni sentimenta-lizem, ki je zavel v pesnih naših modernih. Medved je šel po začrtani poti, nikomur sledeč, naprej in se razvil v krepko individualnost, v pesnika — filozofa. Lahko, rečem, da se vleče skozi vse njegove pesni življenski problem. Vsaka njegova pesem vsebuje življensko resnico, do katere prihaja po pravilih neizprosne logike. Medved je refleksiven lirik, on se lotuje naravnost svojega predmeta; opazovanje zunanjega sveta je rodilo v njegovi duši neštevilo življenjskih misli, katere je Medved znal vliti v do zadnje posameznosti izcizelirano obliko, prav kakor Gregorčič. Svoje mnogoštevilne pesni, natisnjene skoraj izključno v „Dom in Svetu" je Medved slednjič izbral in izdal leta 1905. pod naslovom „Poezije". Ta knjiga, gotovo biser slovenskega pesništva, je bila vsprejeta od slovenske javnosti z odkrito simpatijo. Izbral in zbral je Medved v teh „Poezijah" najboljše iz vrta svoje muze. V tej knjigi še-Ie nam stopa Medved kot zre! mož pred oči, kot pesnik-mislec. Trpkost, s to besedo bi lal o najbolje označil pesni, zbrane v tej kr. i^L Trpkost izraža že njegova „Sodba sveta" na čelu „Poezij", ki je tudi motto cele zbirke. Pesnik pravi: Ne upaj od sveta plačila, njegova sodba te ne moti, nemila bodi ali mila, ti le srčan se dela loti. — Uveriš se, da svet popraša ob vsakem delu prej: čigavo ? Potem presoja dela naša, oseba jim daje veljavo. Pesnik naj se ne udaja presmelim nadam in tudi ne razjedajočemu dvomu: to je vsa Medvedova filozofija. Najlepši oddelek knjige je brez dvoma cikel „V gozdi*". Vsaka stvar, ki jo pesnik zagleda mu vzbudi novo misel. Saj tukaj v gozdni tihoti, v božjem stvarstvu je človek najbolj razpoložen za razmišljanja o svetu, o človeku in njegovem življenju. Pesnik se vprašuje: Kako? Da naj z besedo, polno živo razkrijem tajnosti prirode večne ? Jaz, tajnost velika, največja sam? Jaz, bitje, ki sem sebi neumljivo, jaz, majhen člen verige brez konečne, jaz misli naj vesoljstva duška dam? Dasiravno čuti Medved v svojih pesnih vse zlo in nesrečo, ki preveva ta svet, ga vendar ne moremo imenovati pesimista. Z njegovih pesni ne veje nikdar obup, marveč trda volje bojevati se za vzore, ki so človeku potrebni. Zraven svetle strani življenja, Medved ne zakriva tudi temne strani, v vsaki kupi sladkosti najde tudi kapljico grenkega pelina. Krasne in globoko zamišljene so njegove „Gazele". V oddelku „Bršljan in bo-dičje" biča s žgočnim sarkazmom današnje nezdrave razmere bodisi na literarnem ali političnem polju. Mnogo pesni je pesnik posvetil svoji nad vse ljubljeni materi ter to svojo ljubezen krasno združil z najplemeni-tejšo ljubeznijo do vsega človeštva. Citiral bi lahko v njegovo karakteriza-cijo marsikaj, a to raje opustim. Vsak Slovenec naj čita njegove „Poezije" sam in užival jih bo. Lansko ali predlansko leto je Medved izdal drugi zvezek svojih „Poezij", ki stoji na višini prvega in je vreden njegov naslednik. Medved se je poskušal tudi na dramatičnem polju, a z manjšim uspehom. Naj omenim le nekatera dela n. pr. Viljem Ostrvorhar, Kacijanar, Za pravdo in srce in drugo. Z njegovo smrtjo je doletela našo književnost velika zguba. Umrl je v najlepši moški dobi, star še le 41 let, in ustvaril bi nam iahko bil še mnogo lepega, da ga ni pobrala kruta smrt. A njegove pesni bodo živele med nami in med imeni najboljših slovenskih pesnikov se bo vedno imenovalo tudi ono Antona Medveda. __F. P-c. Obstrukcija v državnem zboru. IV. Položaj se je spremenil. Ko so se tudi krščanski socijalisti izrekli za predlog, je zavladala v parlamentu popolnoma drugačna situacija, popolnoma nova razdelitev strank, ki je imela sledeče dobro za nenemške stranke: 1. S to preosnovo poslovnika se je dosegel vspeh, da se je nemška skupnost razbila in da se je del te nemške skupnosti — krščanski socijalisti — osvobodil iz rok nemških radikalcev. 2. Nemške stranke so v tej naglici in razburjenosti zagrešile to taktično napako, da je nemški poslanec Weidenhoffer v njih imenu dodatno h temu predlogu predlagal, da naj se nemščina pripozna v parlamentu kakor edini poslovni jezik. |Značilno je, da se je proti temu predlogu dvignila dvetre-tjinska večina kakor en mož. Kje so lepi časi Scharschmidta in Wurmbrandta ? ! — Nemci store nemščini pač največjo uslugo, ako opuste za večno misel, da se pripo-znaj nemščina kakor edini poslovni jezik. Francoščina se tudi v obče ne pripoznava kakor občevalni jezik diplomatov, se tudi ne zahteva, a se vendar kakor tako vporablja. Neposredne posledice sprejetega zakona so pač te-le : 1) Prešli so časi, ko se je odobravala obstrukcija nemških strank, a obsojala ob-strukcija slovanskih strank kakor atentat na dostojnost parlamenta. 2) Uničila se je demagogija traznih radikalnih strank te ali one narodnosti, parlament se je očistil vsake sirovosti, nestvarnosti, ropota, ropotanja, žvižganja. Posledice so vidne. Nivo ljudskega parlamenta se je dvignil, in pot rednemu delu se je odprl, kjer bodo lahko do besede prihajali oni, ki kaj vedo in znajo. Parlament pridobi tako v Avstriji kakor tudi v inozemstvu na ugledu, njegovo delovanje ne bo več zastrupljalo javnosti. Zakon o spremembi poslovnika je po mojih mislih nekaka spopolnitev volilne re-iorme. Ta sprememba je večje vrednosti za parlament nego pa rekonstrukcija kabineta, kajti le ta sledi prejalislej spremenjenemu poslovniku. V Avstriji ne bo tedaj nič več vladala samovolja, nagajivost, temveč mero-dajna bo moč posamičnih strank. A tudi v narodnem ozira prinese reforma mnogo koristi. Po novem volilnem zakonu so pač Nemci prišli po številu poslancev v manjšino, a Slovani v večino -a ta slovanska večina ni prišla do sedaj v veljavo. A novi poslovnik spremeni temeljito dosedanjo sestavino parlamenta, ko se bodo morali Nemci pač ukloniti in uživeti v položaj, da postanejo slovanske stranke isto-vredne z nemškimi kjer bo nemški glas v ministerstvu one vrednosti kakor slovanski. Vsled tega pride parlament do rednega delovanja, da se bo mogla dobiti potrebna večina za resno delovanje in na podlagi te dobimo ob enem parlamentarno vlado. To je prva naloga bodočnosti. Umevno, da take spremembe ne dobimo čez noč, temveč ta sprememba nastane polagoma na podlagi rednega, sistematičnega dela. Enake posledice se pokažejo v najkrajšem tudi v češkem deželnem zboru. Nemška obstrukcija se ne sme udušiti z koncesijami, s kupčijo. Le-ta se pokoplje sama vsled svoje nenaravnosti, vsled gospodarskih in socijalnih zahtev. Posledica temu bo sporazumljenje med Čehi in Nemci kakor nekak „modus vivendi", da bodo rešene najvitalnejše naloge — reforma volilne pravice na podlagi obče enake volilne pravice in reforma deželnozborskega poslovnika v smislu pravega demokratizma. In ravno preprečenje obstrukcije v državnem zbora vpliva že kolikor toliko tudi na sporazumu med Čehi in Nemci v češkem deželnem zbora. _ Dnevne novice. Novimi členi jugoslovanske akademije v Zagrebu so bili v svečani seji, ki se je vršila v soboto imenovani: dr. Ferdo Šišič, kr. vseuč. profesor, Vladimir Mažura-nič, predsednik banskega stola, dr. Jovan Radonič profesor v Belemgradu in dr. Albert Bazala, kr. vseuč. profesor v Zagrebu. „Veleizdajnika" Adam in Valerijan Pribičevič ostaneta še nadalje v preiskovalnem zapora. Branitelj dr. Hinković je dobil od stola sedmorice odlok, s katerim se odbija njegova prošnja, naj bi se ju izpustilo proti kavciji provizorično na svobodo. Dvajset mesecev sedita že brata Pribičevič v preiskovalnem zapora, a kakor se vidi, njiju mučeništva ne bo še tako kmalu konca. Hofrichterjeva afera. Praška „Bohe-mia* priobčuje dopis lekarnarja Viljema Ap-pela, strijca Hofrichterjevega, o katerem so časopisi poročali, da je preskrbel Hofrich-terju cijankali. V dopisu pravi, da je zadnjič prodal cijankali leta 1905, a od tedaj ga sploh ne prodaja več, zato ga tudi Hof-richterju ni mogel preskrbeti. Kar se tiče raznih pošiljatev, datujejo iste še iz leta 1907 in so vsebovale toaletne predmete, ki jih Hofrichter v Mostara, kjer se je tedaj nahajal, ni mogel dobiti. Kakor razvidno, vojaška oblast še sedaj ni na čistem, kje si je Hofrichter preskrbel strupa. Dokler se to ne zgodi, ne more z gotovostjo govoriti o Hofrichterjevi krivdi. Občinski svet v Spljetu je sklenil na predlog svet. Milica protestirati proti preganjanju glagolice od strani rimske kurije. Predlog je bil vsprejet soglasno. Pravila novega obrambnega društva „Branibor" so že potrjena. Društvo bo imelo nalogo gospodarsko organizirati Slovence ob meji, da se tako zajezi prodiranje nemškega kapitala in s tem nemštva sploh. Ustanovni občni zbor se bo vršil v kratkem v Ljubljani. NemSki socijalni demokratje proti „Schulvereinu." Socijalno - demokratični „Nordbohmisches Volksblatt" prinaša članek, v katerem pravi, da je Schulverein nemško bojno, a ne kulturno društvo. Zato ne morejo socijalni demokratje sodelovati pri takem društvu, ki zasleduje raznarodovalne cilje. Mladoturki priredijo meseca junija daljše poučno potovanje v Francijo, .katerega se udeleži več turških znanstvenikov, industrijalcev in trgovcev. Črnagora postane baje v kratkem kraljevina. Petrograjski politični krogi trdijo, da je to posledica obiska balkanskih vladarjev v Petrogradu. Tozadevno proglašenje se bo vršilo na dan petdesetletnice kneza Nikole. Kriza na Grškem. Vojna liga je izdala poseben komunike, da ne obstoja med njo in vlado nikako nesoglasje in da vladi popolnoma zaupa. Požar v Sarajevu. V Sarajevu je v v soboto izbruhnil v mohamedanskem oddelku velik požar, ki uničil več hiš. Škode je 30.000 K. _ Domače vesti. Saksonski kralj v Trstu. Kralj saksonski Friderik August, ki je v nedeljo pop., v strogem ineognito,prišel v Trst na večdnevno bivanje in se je nastanil v Hotelu de la Ville je tekom včerajšnjega dne obiskal kneginjo in kneza Windischgratz v Miramaru in je z avtomobilom napravil izlet v Oglej. Zvečer je bil diner v Hotel de la Ville, h kateremu je kralj razun knežje dvojice Win-dischgratz povabil tukaj, dostojanstvenike. Pred hotelom je igrala vojaška godba. Pozdravi protestnemu shodu v Ljubljani minole nedelje: Iz V e I i k o v c a je došlo daljše pismo, v katerem učitelji pozdravljajo družbo in jej žele čim več vspehov, opozarjajo na važnost Korotana radi delovanja Nemcev, ki streme proti Adriji. Borovski učitelji polože na oltar domovine 1000 K. Pismo zaključuje: Još Slovenija ni propala, dok živi — Cirilmetodarija. Iz Tolmina je poslala Josipina Vr-tovec pozdrav zborovalcem in pristopila z 200 K k skladu. Iz Tolmina želita možka in ženska podružnica sv. CM. mnogo vspeha in se priglašata k obrambenemu skladu. Iz Gorice pošilja možka podružnica pozdrav. ' Iz Gorice pošilja zadržani dr. Dere-ani pozdrav. Gradec. Društvo „Tabor": Čim več sovragov, tem veča bodi tvoja sila. Gradec. Možka podružnica pošilja pozdrav. Gradec. Mihael in Ljudmila Novak: Na peklensko podlo „Slovenčevo" Cirilme-tOdarijo vrževa vsak svoj kamen za obrambeni sklad. Obveznici sledita. Z Reke so poslali reški Slovenci daljši pozdrav. Iz F r a m a na Štajerškem je poslala pozdrav podružnica. Iz Trojan. Podružnica: Strela udri iz višine izdajalca domovine. Iz Ptuja so poslale pozdrav Cirilme-todariji. Pravičnost g. Pattay-a. — Iz poštnih krogov smo prejeli: Razmere, kakor so se razvile na naši poŠti po zaslugi g. Pattay-a, res naravnost kriče po remeduri. Izlasti za slovenske uslužbence je postal položaj naravnost neznosen. Imeli smo sicer že ravnateljev na naši pošti, ki so bili vse prej, nego naklonjeni Slovencem, ali takih razmer ni bilo Še nikoli, ker so prejšnji ravnatelji v interesu prometa uvaževali, kako izborno služi slovenski element toliko med nižimi uslužbenci, kolikor med uradniki. Slovenskega usluž. odlikujeta spretnost v službi in njegovo poznavanja jezikov. In to je menda nekaj vredno pri zavodu s takim velikanskim prometom. Ali kaj briga g. Pattay-a interes službe! Vsa njegova skrb gre za tem, da se ne zameri italijanski stranki. Če ne bo skoro kraj temu razmerju, potem se bo slovenskim strankam in slovenskemu jeziku na tržaških poštah godilo približno tako, kakor se jim godi na tržaški občini, lqer mečejo po svojih pandurjih jednostavno iz pisarne onega, ki bi hotel slovensko govoriti. In če se že s slovenskimi strankami tako neuljudno postopa, potem si lahko mislimo, kako grenko življenje imajo še-Ie slovenski uslužbenci od strani slavofobskih predpostavljenih. In pomislite še to: na naših poštah je vsaj 50 od sto uradnikov, ki tudi nič nemški ne znajo, a 90 od sto, ki znajo le nekoliko. Kakov duh veje mej temi, in kako je s poznanjem slovenskega jezika si po tem lahko mislite. In to od najnižega pa gori do poštnih komisarjev! (Dostavek uredništva. Čujemo, da gg. mogotci stikajo okolo, da bi zasledili onega, ki dopisuje v naš list. Pri tem pa že kar navajajo nekatera imena. Mi pa jim kličemo z vso resnostjo: naj se nikar ne maščujejo nad nedolžnimi, ker sicer začnemo še drugače govoriti. Ravno oni, na katere leti sum mogotcev, niso z našim listom v nikaki zvezi. Gospodje! Pošteneje bi bilo od Vas, da bi se mesto da zasledujete one, ki razkrivajo krivico — začeli sramovati te krivice in jo odpravljati), Ples „Stidmarcke". Minulo soboto se je vršil ples tržaške podružnice „Siidmarcke". Vseh udeležencev na plesu je bilo jedva 100, med temi dobra polovica Slovencev in Itali- lijanov. Dalje je bilo nekaj častnikov, ki so Cehi po rodu. Neka gospica, doma iz ultra-germanskega — Komna, je na vprašanje da-li ni ona Slovenka, izjavila, da je sicer Slovenka, da so jej pa Slovenci „zu ordinar", da bi občevala ž njimi. Dalje je bilo na omenjenem plesu par gospic, ki so osrečevale s svojo milostjo tudi Ciril-Metodov ples in 'par takih, ki zahajajo k plesom „Trgovskega društva". Te slednji dve vrsti gospic spadati bržkone v kategorijo onih devic, ki iščejo in iščejo poti v pristanišče — sv. Luke, a je ne morejo najti. Obisk plesa „Siidmarcke" od strani nekaterih gospic je vsaj s tega stališča umljiv. A kaj naj rečemo o onih Slovencih, ki so minulo soboto pomnoževali stebre nemštva ob Adriji ? S temi gospodi spregovorimo o priliki in sicer prav resno besedo. Mi potrebujemo ljudi, ki so celi ljude, a ne -šleve! O „Leginem" plesu v Skednju. Iz Skednja nam poročajo: Med drugimi obiskovalci tega plesa se je odlikovala in je bila odlikovana posebno gospa Silvestri p. d. Nana, trgovka z mani-fakturnim blagom v Skednju. Omenjena gospa je doživela veliko srečo s tem, da sta bili njeni hčerki v plesnem odboru, a naj-večo srečo s tem, da je pri šaljivi tomboli zadela krasen dobitek — dveh oslov (dar gospoda Kolabiča), tako da dobi vsaka izmed njenih gospodičen hčerk po enega (iosla namreč). Sedaj, ko je obogatela z okoličanskimi groši, je pokazala svojo barvo. Priporočamo jo slovenskemu občinstvu. Drugiv odlikaš je gosp. Pavel Lajter. mesar v Škednju. Tudi tega priporočamo slovenskim odjemalcem. Tretji je bil nam dobro znani g. bivši kandidat cikorije Josip Žagar, doma iz Žage pri Bovcu, torej pristen Italijan. Tega trgovca jestvin priporočamo tudi kar najtopleje. Gospodične Komel, učiteljice na slovenski šoli tudi ne smemo pozabiti. Ta je bila namreč tudi v odboru. Na prihodnjem občnem zboru jo nameravajo baje izvoliti za častno članico „Lege" radi zaslug, ki si jih je pridobila za škedenjsko cikorijo. Še neki gospici v bližini cerkve bodi povedano, da bi bila pametneje storila, ako bi bila doma ostala. Za danes toliko ; več prihodnjič. Našemu ljudstvu priporočamo, da se oklene podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju, da tako odbijemo napad ljutega sovraga, ki ima namen raznaroditi našo deco. Očividec. Nedeljske demonstracije. — Naskok na „Delavski doma. Po neljubi pomoti je v včerajšnjem izdanju izostala vest o spopadu med socijalnimi demokrati in Pagni-nijanci. V nedeljo se je vršil namreč na trgu Donadoni shod, sklican od socijalistov, na katerem so razpravljali o problemu malih stanovanj in stanovanjski draginji. Po shodu je prišlo v ulici Gelsi v bližini „Del doma" do pretepa med vračajo-čimi se socijalisti in Pagninijanci, ki so se vračali s sličnega shoda v Politeama Rosetti. Socijalisti so se umaknili pred „Del. dom", kamor so jim sledili tudi Pagninianci. Tu se je sedaj vnela prava bitka. Iz oken in strehe „Del. Doma" je pričelo deževati na glave Pagninijancev kamenje, opeka strehe in drugi projektili, kar je trajalo nad četrt ure. Pagninijanci pa se niso dali takoj u-gnati, marveč so streljali z istim orožjem nazaj in razbili več šip. Ustrelil je tudi nekdo iz revolverja, kar je provzročilo splošno zmešnjavo. Slednjič je policija — bilo je že pol dveh — napravila konec temu „boju". Na prvem ljudskem koncertu N. D. O., prihodnjo nedeljo, nastopi, kakor smo že opetovano poročali, slavni virtuoz na violončelu Josip Stan o. Gospod Stano se sedaj nahaja v Ljubljani, kjer nastopi 18. t. m. To bo, lahko rečeno, izreden užitek. Ne-glede na ime umetnika, vzbuja zanimanje že instrument, na katerem se bo izvajalo. Violončelo je od vseh godal najbližji človeški duši, človeškemu glasu. V rokah umetnika, bo ta instrument vzdihoval, jokal, vriskal veselja — z eno besedo izražal človekovo notranjost, in sicer — človeka-Slovana. Stano je slovanski umetnik, največji slovanski violončelist. Razun tega izrednega užitka se bomo na nedeljskem koncertu naslajali ob krasnem petju zmagoslavnega pevskega zbora tukajšnje podružnice „Glasbene Matice". Da bo zadoščeno vsem, okusom, nastopi tudi tenorist g. dr. Šink se svojim kristalnočistim glasom. Kakor izhaja iz vsega tega, je nedeljski koncert vreden zanimanja, ki vlada v našem ljudstvu zanj. Znamenit shod N. D. O. v Zagorju ob Savi. Minolo nedeljo se je vršil napeto pričakovani shod N. D. O. v Zagorju ob Savi na Kranjskem. Zanimanje za ta shod je bilo tem večje, ker so imeli dosedaj socijalni demokratje ravno v Zagoiju svojo trdnjavo. Veliko pred začetkom shoda je prostorna dvorana Sokolskega doma ponujala kar nenavadno sliko. Bilo je čez 500 poslušalcev, med temi častno zastopan ženski svet Dr. Josip Mandič iz Trsta, ki je po nagovoru predsednika shoda in predsednika ljubljanske N. D. O. J u v a n a dobil besedo, je ▼ čez eno uro trajajočem govoru kar pometel z jugoslovansko socialno demo- V Trstu, 15. marca 1910. „EDINOST" št. 74. Stran III kracijo. Toliko razburjanja in obenem navdušenja ni še videlo Zagorje. Učinek dr. Mandičevega govora je bil tako močen, da so na koncu ploskali vsi, celo socialni demokrati. Voditelj ondotne socialne demokracije g. Č o b a 1 je spoznal položaj, in, da prepreči neizogibno, je segel po — tehnični obstrukciji. Govoril je čez pet četrt ure, baje da pobije izvajanja dr. Mandićeva. V resnici pa je govoril o vsem, samo ne o tem, kar je spadalo na dnevni red. Kvasil je o francoski revoluciji, o Francozih in Angležih, o okrajnih bolniških blagajnah, o splošni volilni pravici itd. Duhov se je polastilo veliko razburjenje in ogorčenje. Zahtevalo se je, naj se kar vzame beseda g. Čobalu, ki je izjavil, da bo govoril, dokler se njemu ljubi. Ko so vsi opetovani opomini predsednika ostali bob ob steno in je g. Čobal celo proti nasvetu navzočega poročevalca „Rdečega Praporja" naprej lomil jezik, mu je predsednik oduzel besedo. Socialni demokratje so kar vriskali jeze. Zbrali so se pred Sokolskim domom in tam žugali s pestmi. Niso se pa mogli otresti spoznanja, da je nedeljski shod N. D. O. bil zares znamenit za Zagorje. Padla je prva beseda... in vsi so jo razumeli. Začetek je nepričakovano dober. N. D. O. na delo! Ko mene več ne bo ... znaj, družba sv. Cirila in Metoda, — jaz tebe ljubil sem tako, — da tudi moja smrt nemila — naj tebi bi koristna bila! — In temu poročnica — tu moja je polica, — S tem rodoljubnim činom zavarovalo se je na življenje in družbi sv. Cirila in Metoda v last poslalo šest polic v znesku 6000 K šest vzornih Slovencev. Zavarovali so se pri „Prvi češki splošni delniški zavarovalnici" v Trstu, ki povspe-šuje našo družbo s pridobivanjem zavarovancev v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala iskrena! Pod utisom „Slovenčevega" napada na družbo sv. Cirila in Metoda zavaroval se je družbi na korist na življenje za svoto 2000 K znani rodoljub. — Podružnica v Ribnici na---je poslala 14 K, obiska narodnjakov, ki so to svoto darovali z geslom: Živila „Cirilometodarija!u — Po blatu naj se valja „Slovenčeva prismodarija !M — Vsled napada .v „Slovencu" se je prijavilo pevsko društvo „Zorislava" v Sežani k obrambenem skladu. K obrambenem skladu družbe sv. Cirila in Metoda vso se prijavili dalje p. n. gg. 610. Marica Švajger v Črnomlju (v odgovor „Slovencu"); 611. Bralne in podporno društvo v Gorici; 612. Učiteljsko društvo za Trst in okolico (plačalo 200 K); 613. Rodoljubi v Vevčah (plaćali 130 K; 614. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (plačalo 200 K); 615. Hranilnica v Radovljici (plačala 200 K); 616. Pevsko društvo „Zorislava" v Sežani. Preklic zatvoritve postajališča La-zaret-Rižan. Za 15. marca t. 1. odrejena zatvoritev postajališča Lazaret-Rižan na lokalni železnici Trst-Poreč se preklicuje. Vozne listke se bo sedaj izdajalo v mežna-riji tik postajališča. - Z njimi, ki so vstopili brez voznega listka se bo postopalo po § 16 obratnega pravilnika. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 11. marca 1910. — Predsednik je poročal, da je Matica čestitala svojemu članu ustanovniku, g. dr. Milanu Amrušu o priliki njegovega imenovanja predstojnikom za bo-gočastje in nauk v kraljevini Hrvatski, isto-tako članu Njegovi Prezvišenosti dr. Nikoli pl. Tomašiču, banu hrvatskemu. O pripravah za jugoslovansko enciklopedijo, ki jo je sprožila zagrebška Akademija znanosti in umetnosti, se je posvetoval „Znanstveni odsek" Matice Slovenske in določil strokovnjake, ki naj bi za slovenski del imenovan enciklopedije sestavili pojmovni abece-dar svojih strok. V svrho popolnitve gradiva za tehniški slovar je Matica stopila v zvezo z „Društvem zdravnikov na Kranjskem" in z „Društvom jugoslov. železniških uradnikov v Trstu", poštno-brzojavno gradivo pregledujejo poštni strokovnjaki. — Po § 2. in 3. društvenih pravil je smatrati le tiste za člane, ki so poravnali članarino za 1909, in tiste, ki so kakor novi člani pristopili za 1910. Določil se je kraj, čas in dnevni red glavne skupščine (21. marca ob 8. uri zv. v veliki dvorani „Mestnega Doma"). — Rešilo se je več vprašanj gospodarskega značaja t^r se dovolilo kredit za nabiranje narodnih" pravljic. — Zemljevid slovenskega ozemlja se je izročil v tisk c. in kr. voj. geogr. zavodu na Dunaju; natisne se v 8000 izvodih. — Novim društvenim tajnikom imenovan v smislu poslovnika za dobo enega leta g. Milan Pugelj, pisatelj v Ljubljani". — „Ustava in uprava Napoleonove Ilirije", ki jo je spisal g. dr. B. Vošnjak, se že tiska za tisk drugih knjig se razpiše natečaj. Vsprejeli, ozir. odklonili se nekateri rokopisi. Vsim našim c. čitateljem priporoča-v slučaju, da potrebujejo izgotovljenih oblek za odrasle in dečke, perilo, pletenin i. t. d. da se služijo v trgovini g. V. Dobauschek, Trst, ulica Giosue Carducci 11. Omenjena tvrdka ima veliko izbiro vsakovrstnega blaga po jako nizkih cenah ter se izgotovljajo obleke za moške po meri v lastni krojač-nici. Postrežba je jako solidna, govori se slovenski ter tudi uslužbenci so slovenske narodnosti. _ Tržaška mala kronika. Samomor 14-letnega dečka. Včeraj ob 3. uri in pol popoludne se je obesil v klavnici na Opčinah 14-letni mesarski vajenec pri mesarju Hrovatin na Opčinah. Obesil se je tako nizko, da se je z nogama skoro dotikal tal. Opetovano se je že izražal, da se obesi, ako potrde njegovega brata v vojake. In res: včeraj so njegovega brata potrdili v vojake in fantič je storil, kar je napovedoval. Mrtvo truplo so prenesli na dom. Smrtna nezgoda na Opčinah. Ivan SošiČ, star 32 let, stanujoč na Opčinah, se je v soboto zvečer vinjen vrnil domov in legel. Kmalu potem je vstal, da bi vzadostil telesni potrebi in stopil na mostovž prvega nadstropja, čigar lesena ograja je malone gnjila. Ker ni bil gotov na nogah, se je oprijel ograje, ali ista je Šla na kose in Sošič je padel iz visočine nekoliko metrov. Še-le naslednjega dne ga je nečak našel mrtvega. Oblast poizveduje. Društvene vesti. Pevsko in glasbeno društvo v Trstu podr. Glasb. Matice. Odborova seja bo danes zvečer ob 8 in pol uri v pevski sobi. (Delavsko podporno društvo) Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu. Nocoj ob 9 in en četrt redna odborova seja. Odbor „Konsumnega društva v Ro-janu" vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki bo v nedeljo dne 20. t. m. ob 3 uri popoludne v lastnih prostorih. V soboto 19. t. m. bomo torej imeli zopet priliko slišali krasno opereto „Mam-zele Nitoucbe*. (Santarellina) v gledal, dvorani „Nar. doma". Ta opereta je na obeh prestavah dosegla velik uspeh; zato ni dvoma, da napolni zopet v soboto dvorano do zadnjega kotička, temveč, ker bo to zadnja predstava te lepe operete. Glavni ulogi bosta igrala kakor zadnjič g.ca Janova „Nituš" in g. Požar „Celestin-Floridor". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Glasbena Šola „Šentjakobske Čitalnice" ima danes od 6—7 ure zvečer poduk teorije, ki je breplačen in v katerega se lahko še vsakdo vpiše. Od 7.30—8.30 pa bo prva vaja za klarinete in druge pihalne inštrumente. Jutri naj pridejo pa vsi k vaji na gosli in na klavir, posebno pa tisti na novo priglašeni; pouk prične ob 5.30 popoludne. V vseh goriomenjenih tečajih se še sprejema nove učence. Pevsko društvo „Kolo" bo imelo v sredo 16. marca ob 8-30 zvečer pevsko vajo. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo 16. t. m. od 9—10 predp. Velika slika, zlat prstan sodi od 100 —400 litrov, vsebujoči črno istrsko vino, Vis in Opollo, trak za pisalne stroje, stekleni traki. Mm* Jtatječajni oglas. Otvora se natječaj na mesto društvenog liječnika v Trstu uz godišnju nagradu od Kruna hiljadu isplativu u mijesečne pretplatne obroke. Natjecatelji imadu podastrijeti potpisanome svoje molbe do najdalje 25. t. m. TRST, 12. Marta 1910. RAVNATELJSTVO Austrljanskog parobrodarskog društva na dionice „DALMATIA". Ma obroke se OddOjO blClKH :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po ava zelo nizki ceni /vv/\ TRST, Via Scorzeria štev- 12 V. Osvaldella Ob aedeljah ti prazaikih odprta da 4. popolad. ZAHVALA. Podpisani se iz globine srca zahvaljujejo na izkazanem sočutstvova-nju povodom smrti soproga, očeta, sina in brata Josipa Geržina vsem, ki so pomogli k lepo vspe-lemu sprevodu pokojnika, zlasti g. fin. svetniku, g. komisarju, gg. uradnikom in fin. straži, vsem darovateljem vencev in na drugih požrtvovalnostih. Obitelji: GERŽINA-KR AL. Odlikovana pekarna in slaščičarna z zlato kolajno la križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londonu 1909 Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 S^EC1 trikrat na dan svež kmh. Prodajalni™ ie tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj; ima razcc fina vina in likerja v butel|ka!i io flze desertne bombone. Sprejema »»ročila zm vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tndi vgafee predaiete za speči. — Ima tudi Dajfinejto irsko iz najboljših mlinov po na|nižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam ae mobilen obisk z odličn m sp^5t-:vnnjem Vinko Skerk- 4 PellM Klnematogrnf B&liVEDBIlE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST I TRI NOVOSTI! ~~ Od torka 15. do 17. marca 1910 ..... TRI NOVOSTI! 1) Spomnite sel (sentim. prikazanje. 2) Ljubezen Odaliske (senzacijon. ljubezenska prikazen). 3) Nevidljivi žepni tat (komično). Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci in vojaki 10 stot. i o o o o o . • oooooooaol Mnenje josp. dro. R. FlecRsefler-ln na Dunaju azistenta II. zdrav, klinike g. dvor. svetnika prof. Neusserja. G. J SERRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Vam za poslane buteljke Vašega izdelka ŽELEZ-NATO KINA-VINA SERRAVALO (Vina di China Ferruginoso Serra-vallo), ki Vam jako rad potrjujem, da ga vsled naših kliničnih skušenj jako rad predpisujem tudi privatnim klijentom, ki trpe na pomanjkanju slasti, šibkosti in malokrvnosti. DUNAJ, dne 4. januvarja 1908. Dr. R. FLECKSEDER. TRŽAŠKI SLOVANI in posebno okoličani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobro poznani = :: J(avarni Universo :: ki se nahaja na trgu pred .Narodn. domom" št. 1, upiav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laSki časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. sa i \ UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov (Izdiranje lobov brez vsake bolečine ZALOGA Mhertin. superfosfoto in drugih raznovrstnih u-metnih gnojil ::: v Trstu s Via Paduina 4. CARLO STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galastcrifc Iz nraja, Polne torb« Ovratnice, Mi in šalice. Specijaliteta: Potrebščine za hribolazoe. Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 ■■■ priporoča tlavaoara občinstvu •si i svojo mizarnico. • ■ Iadalgjo vi&tovntag, tndi lAJFlKBJftB POHIŠTVO Pr. I Cermak |j V. Tuscher :: zobozdravnik :: || koncesij, zobni tehnik - TRST • ulioa della Caierma it. 13, II, n. Ubiralec in popravljatelj glasovir-jev se priporoča slavnemu občinstvu. ANDREJ PEČAR, Trst, ulica Dante Alighieri 3. 77 : Hotel International i v Tržiču (Monfalcone) se odda tako] o najem pod jako ugodnimi pogoji. Hotel je novo zgrajen, ima 30 meblova-nih sob, agodno lego t bližini posLaje. Promet se t Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirja casigurana "o-bra eksistenc*. Znanje slov. in nemSke^i jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela : IVAN PERIC, velepos. Tržič (Monfalcone) v. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa jflristiie gualco - Crst ulio* S&n Servolo Štev. 2 Telefon 21-42. [POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO 19* PO ZMERNIH CENAH "Og RAFAELE IT ALI A TR8T - ViA MALCANTON - TRST Stran IV. »EDIKOSTc št. 74. V Trstu, dne 15. marca 1910 Podružnica družbe sv. CM. v Skednju vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 20. marca ob 4. uri popoldne v šolski sobi otroškega vrtca. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo dveh odbornikov. 3. Razni prelogi. 4. Volitev novega odbora. __Odbor. Koledar in vreme. — Danes: Longin muč. — Jutri: Hilarij in Tacijan muč. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 14J Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Nar. del. organizacija. Gostilna članov N. D. O. Odborova seja se ne vrši danes, ampak v sredo 16. t. m. točno ob 7. uri zvečer. Predsednik. * * * Za nedeljski koncert N. D. O. naznanjamo, da je predprodaja vstopnic pri ▼ratarici „Narodnega doma" in v uradu N. D. O. (ul. Lavatoio 1. I.) in sicer pričenši z jutrašnjim dnevom. DAROVL — Za moško podružnico sv. CM. seje nabralo med svati na krstu male Štefanije Kreševič 6 K, Ivan Frank 1 K, Anton Kreše vič, Marija Kreševič, Andrej Kreševič, Jožef in Franc Kreševič po 1 K. Denar uprava. — „Čitalnici" pri sv. Jakobu so darovali gg. Čretnik Martin 5 K, Bavdaž 3 K. Med gosti „Kons. društva" se je nabralo K 17*80 povodom občnega zbora, ki se je vršil minolo uedeljo 6. t. Vsem darovateljem srčna hvala. _ Književnost in umetnost Slovenska stenografija. Priredil in avtografiral Fr. Novak, c. kr. gimn. profesor. Prvi de!. Korespondenčno pismo. Druga, novo prirejena izdaja. — V Ljubljani, 1910. Založila „Katoliška Bukvar-na". Tiskala Katoliška Tiskarna. Litografi-rala tiskarna j. Blasnikovih nasl. — Cena nevezani 3 krene. Pravkar nas je založništvo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani razveselilo z novo slovensko knjigo, „Slovensko stenografijo" profesorja Novaka v drugi, novo prirejeni izdaji, katere smo že tako željno pričakovali! Odkritosrčno moramo priznati, da nas je knjiga jako prijetno iznenadila, ker smo dobili v roke zares pravo Šolsko knjigo, sestavljeno po vseh pravilih moderne didatktive. Želeti bi le bilo, da bi se odslej smeha rabiti v šolah le Novakova knjiga, da se tako vpelje in ohrani enotnost slovenske stenografije. — Kako velik je razloček med prvo in drugo izdajo Novakove knjide! Poprej smo našli na prvih straneh celo vrsto pravil, predno smo se seznanili s stenografskimi znaki; do strani 56. nam knjiga sploh ni nudila nikakih stavkov, ker še nismo poznali glagola. Knjiga je zares tako urejena, da bo vzbudila v učencih takoj •prvo uro veselje in zanimanje za stenografijo. Stenografični del je bil poprej vezan na koncu knjige, sedaj pa stoji primerneje na prvem mestu ; nato sledi v drugi izdaji najprej prenos stenograma v tisku (st. 1—28) in še-le nazadnje so zbrana v kratkem vsa pravila (str. 29—37). Tiskani del obsega torej sedaj samo 37 strani, dočem je obsegal v prvi izdaji celih 84 strani, stenogram pa 76 strani, dočim poprej 68 strai. Pri prenosu stenograma v drugi izdaji nas g. pisatelj pri posameznih črkah, besedah in odstavkih opozarja pod črto na pravila na koncu knjige, ki jih treba na dotič-nem mestu upoštevati. V tem oziru bi bilo pač želeti, da bi bil gosp. pisatelj kratka poglavitna pravila podal tudi pri posamez-paragrafih — vsaj spočetka — ker je za učence utrudljivo kar po vrsti iskati pravil zadej na različnih mestih, dokler se še niso vsaj nekoliko vživeli v stenografijo. Posebno še velja to za one, ki bodo morda rabili knjigo sami brez učitelja. Glede stenografičnega dela se moramo splošno izraziti pohvalno. Kar zadeva tehnično stran, je sicer res, da v umetniškem oziru druga izdaja ne dosega prve, a vkljub temu smo hvaležni gospodu pisatelju in cenjenemu založništvu, da sta poskrbela za to, da je delo izvršila domača tvrdka, kateri želimo tudi na tem polju vedno lepšega in lepšega napredka. — Gospod pisatelj je stenogram sam avtografiral v našo popolno zadovolj-nost. O slovenski stenografiji prof. Novaka lahko rečemo z mirno vestjo, da je zares dovršeno delo, ki ga ne bo več treba mnogo izpopolnovati. Želeti bi pa bilo vkljub temu, da bi se slovenski stenografi večkrat shajali in posvetovali, v čem bi bila naša slovenska stenografija še potrebna izpopolnitve. Prof. Novakovi knjigi želimo najlepših uspehov in smo tudi prepričani da bo v svoji novi obliki svakomur ustrezala ter tako budila v vedno širših vrstah zanimanje za plemenito in prekoristno brzopisno umetnost. K sklepu imamo samo še to željo, da bi kmalu bila potrebna nova, 3. izdaja, ki bi v še popolnejši, vsestranski dovršenosti aastopila pot med slovensko ljudstvo. Na mesečne ali tedensk obroke rooSke obleke, dežniki, zanese, počinjala sa postoje. LEVI, ulica Antonio Caccia 6. Edina poznana trgovina za zmerne cene. __4V2 Proda se radi odhoda iz Trsta gostilniška oprnvft, kakor : mize, Btolice in več droiih p tvari. NmIot Edino-fc_425 flcol 66 fcupt- Biti mora jako pohleven, bolj mlad USol in močan- Fonndbe na Ins. odd. Edinosti, Trst. __394 Dve veiiki sobi 8 kinji se odđauti takoj poSieni družini. Ulic* dei Fabbri štev. 1, prvo nad-► tropje. vrata Ste v. fi._777 Pisarniškega vajenca dVnEuiž Dr. Josip Wilfaii, odvetnik v Trstu. Nastop takoi. 402 Orictno V-no lastnega pridelka * I loma. Vdia :8trsko in o poletnem času kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca r, 'astnik gosti'ne „Pri Vipavcu" v ulici It dui-tria. zraven ulice G) VELIXO IZNENAĐENJE! Za obilen obisk se priporoča MARIJA BRIŠČEK. St. 174 Optina it m il'HKa gospoda JamSekir INOVO POGREBNO PODJETJE z bogato opreao za vsako- Corso 49 (Piazža 6a Id t r i) Tel. 1405. li pogreb. in prodajal lico mrtvaških predmetov in v?a-Eovrstnib vencev iz umetnih cvetlic >erle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Pradaja m debat« I* dreta*. L ai- Slavno občinstvo pozor! V aovootvorjenl trgovini so slanino, presajenim in svežim svinjskim raesom, na trgu della Barriera vecchia štev se vsakomur postreže z izv *nim y,r vrste blag-om, kskor: klobasami kiv j^.aii. in dunajskimi furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim sirom in razno rst d Hkatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se prionroća MA ~TŠIČ. Nepr emočlj iva pregrinjahi: sa voze, vagone, žerjave, blago itd. Izpo soj uj e pr egr i nj a la. Ivan Sivitz Trst, ul. Gallatti 6. Hovs in bogata z^iega Skalne in jedilne sobe na Najnovejši uzorci. Trst, Via des Reitori št I Telefon 5t 71 Romano IV. ANTON REPENSEK knjigovez v Tra^n, vl» Coolli* 9 priporoča slavnemu obCinstva svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih oenah. ■ SVOJI K SVOJIM ! ===== prodaje« mmm us JOSIP OPPENHEIM urar In lzd«iov&ttl] Ča»omerJ«v H trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrani) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenake ure z modernim zvoniloro, PRSTANI, UHAN), VERIŽICE Itd. po zmernih oanah. Popravljanje se izrrži po ilog cenali Inz garancijo Hočete se prepričat? ^ obiščite veiika skladišča Marijeuđ- Ponte della Fabra 2 | ul. Poste (vogal Torrente> Aila citti di Londr» v icbOT tegotovljoEib oblek ts uco-ikre m dečke co*tunti za otroke. PovrS^iki, močne jope, k £uLi in rjtih paletotov. Obleke za dom in deio. Delavske >bl*ke. Tirolski lodse. NepiemcČljirt pl&Sč: (pristni ^feSki) »peoijalltota: blago tu- in inozemskih viviun I«gotovIjajo bo obleke po meri po najnovejši Ttiii, tofno, solidno in elegantno po nizkih cenah TBST - GJioa Aoquedottc 84 TELEFON 241 Velika zaloga gsšenega m ■ živega apna Tovarna cementnih ploSč n zaloga oglja za peči Bogomil Fino nrar t Sežair ima svojo novo prodo-lalnlco v ur v TRSTU, ulica Viicen. Belllnl 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov conah.