CELJSKI CELJE, PETEK, DNE 13. MAJA 1955 I,ET0 VIII. — ST. 19 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v ffotovini — Rokopisov ne vračamo OLASILO SOCIJILISTICNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA Zmagoslavni dnevi pred desetimi leti Narodi Jugoslavije v svoji zgodovini ne pomnijo lepše pomladi kot je bila pomlad leta 1945. Ta pomlad je prinesla trpečim jugoslovanskim narodom tež- ko pričakovano svobodo, v tej pomladi se je začelo novo obdobje v zgodovini naših narodov. Danes je težko obnoviti vsa tista občutja^ ki so nas obdajala takrat, saj je od tega že 10 let polnih naporov, uspehov in prizadevanj. Jugoslovanski naredi bodo vedno ime. li pred očmi tudi pomlad leta 1941, ko se je zanje začelo najtežje, najbolest- nejše in najbolj krvavo obdobje v zgo- dovini. Poglobimo se v tisti čas, ko so fašistične vojske zrušile izdano jugo- slovansko vojsko, si razdelile našo zem- ljo kot plen in začele s.trahovito gospo- dariti nad našimi ljudmi. To so bili temni časi obupa, solz in krvi. Odrekli s« jugoslovanskim narodom pravice do najosnovnejših dobrin, ki jih vsak na- rod uživa. Vzeli so nam jezik, prega- njali zavedne državljane, ubijali, ropa- li iri pošigali. Načrt fašizma je bil za jugoslovanske narode nečloveško stra- hoten. Jugoslavija je po Hitlerjevem načrtu morala biti izbrisana z narodi vred. Da bi lažje iztrebil ljudstva na jugoslovanskem ozemlju, je sovražnik poisikal najbolj zavržene sovražnike lastnega ljudstva in jih pognal v boj zoper lastne IjudL Emigrantska vlada je zapustila ljudstvo in povsod po drža- vi so vznikali izdajalci Mihajlovičeve- ga, Paveličevega, Rupnikovega in Ne- dičevega kova. Ti ljudje so klali tisto, kar Nemci, Italijani in Madžari niso uspeli. Malokateri narod na svetu bi tak silovit in krvav pritisk zdržal. Toda sovražniki ljudstva so se temeljito ušte- li, ker niso računali, da zna zasužnjeno ljudstvo za STvobodo umirati, da je svo- bode vajen človek pripravljen na naj- težje, da vsega oropani ljudje z vso si- lovitostjo sežejo PO zadnjem sredstvu in se borijo za življenje na življenje in smrt, za svobodo ali popolno propast. Sovražniki jugoslovanskih narodov so se zmotili tudi v tem. ko so mislili, da oodo narodi Jugoslavije brez vodstva, brez moči in brez sile morali kloniti pred nasiljem. Le-ti pa so se čvrsto oklenili Komunistične partije, ki je v teh najtežjih trenutkih prevzela vod- stvo in organizirala splošen upor zoper okupatorje in domače izdajalce. Boj za svobodo je bil dolgotrajen, težak, krvav, pa vendar zmagoslaven in yeličasten. En milijon sedem sto tisoč *rtev je padlo v gozdovih, v taboriščih »n pod streli rabljev 20. stoletja. Nešte- i« hiš je zgorelo. Polja so bUa uničena, ^ako strahotnega pustošenja na naših tleh ni bilo niti takrat, ko so zemljo Preplavila barbarska plemena. Ni bilo ^še, ni bilo družine, ki ne bi objokovala tvojih mrtvih. Jugoslovanski narodi so začeli boj ?oloroki, iz majlunlh skupin so nastajale ^te in brigade. Zemlja, ki jo je so- ^■ažnik štel za svojo, je naenkrat za- ®ela piti kri njegovih vojakov. Fašistič- ^ armade niso Jugoslavije nikoli po- l^^lnoma osvojile. V tem boju, na živ- j-^^nje in smrt, je bila Jugoslavija iz j^ta v leto bolj svobodna, čeravno so Spfl tolpe preplavile vso Evropo. Ha krvavih ofenziv so jugoslovanski *rodi izbojevali kot zmagovalci. Ko je sovražnik začel umikati svoj vojaški stroj iz zasedenih držav, se je na jugo- slovanskem ozemlju znašel v kleščah. Enote jugoslovanske osvobodilne arma- de sovražnika niso pustile, da bi zbe- žal. Jugoslovanski narodi so se odločili obračunati z njim na tleh, kjer je iz- vršil svoje brezštevilne zločine. Enote partizanske vojske na frontah so z vso silo potiskale sovražnika iz zemlje, med- tem pa so domači partizanski odredi zadrževali njegov umik in ga vračali nazaj v ogenj maščevalcev. V mesecu maju leta 1945 je jugoslo- vanska osvobodilna vojska osvobajala zadnje predele naše domovine. Sovraž- nik se je hotel v paničnem begu rešiti pred gnevom jugoslovanskih narodov. Nepregledne kolone sovražnikove voj- ske in domačih izdajalcev so bežale proti severu, da bi se rešile v roke za- veznikov, ki niso poznali njihovih stra- hotnih dejanj na našem ozemlju. Parti- zanski odredi so jim na mejah zaprli pot, da ne bi ušli zasluženi kazni. Ta- krat je že ves svet proslavljal zmago ob kapitulaciji Nemčije, toda pri nas so še regljale strojnice, še so padali naši borci, še so gorele hiše v naših mestih in vaseh. Ta odločilen boj se je odvijal tudi na našem področju. Zadnji udar osvobodilne vojske je podrl sovražnika na tla. Majhne sikupline partizanskih borcev so razorožile nad tisoče sovraž- nikovih vojakov, polovile vse najbolj krvave zločince in jih izročile narodu, da jim sotll. Naposled je prišel 15. maj, ko je zadnji sovražni vojak ponudil svoje orožje in se predal. Nepopiisno je bilo veselje naših ljudi v teh dneh, ko so zopet bili svobodni. Z nepopisnim navdušenjem so osvobo- jeni ljudje pozdravljali junaške borce. Štiri črne pomladi so medtem minile in končno so ljudje natrgali rož na osvo- bojenih tratah in z njimi obsuli svoje osvoboditelje. Po vsej naši zemlji je odjeknila slovenska partizanska pesem in štiri leta preganjana slovenska bese- da je sproščena v veselju privrela iz grl zmagovalcev. Splošna navdušenost je prekričala bolestne vzklike tistih, ki so svoje borce zaman pričakovali. Na- mesto otopele žalosti se je v srcih svoj- cev naselila ponosna zavest in sreč^ da borci niso padli zaman, da je nji- hova kri bila prelita za najbolj sveto stvar, da so njihova življenja bila žrtvo- vana za srečnejšo bodočnost. Danes po desetih letih se še z večjim ponosom spominjamo teh nepozabnih majskih dni. Dan, ki je pomenil za ju- goslovanske narode zmago, je bil ob- enem prag v novo obdobje našega de- lovnega ljudstva. Jugoslovanski narodi se niso osvobodili samo mračnega fa- šizma,, osvobodili so se tudi zatiranj, izkoriščanja in protiljudskih elemen- tov. Ves svet je praznoval zmago nad fašizmom, jugoslovanski narodi pa so poleg tega praznovali zmago delavskega razreda. Deset let po osvoboditvi naše domo- vine lahko s ponosom gledamo na pre- hojeno pot. Zemlja, ki jo je pred dese- timi leti močila kri naših borcev, se je v desetih letih svobodne graditve moč- no spremeniila. Ljudje na tej zemlji so srečnejši, ker vidijo in sami ustvarjajo po^roje za srečnejšo bodočnost, ker eo na svoji zemlji gospodar ji, kjer ni nikogar več, lu bi izkoriščal delovnega človeka, ne da bi pri tem tvegal kazen pro- letarske pesti. Pogled nazaj nam ohra- nja mirno vest, da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi številnim žrtvam z našim delom postavili do- stojne spomenike in opravioilii blagodat, ki so nam jo s svojo smrtjo izročili v roke — našo svobodo. Ideali, za ka- tere so umirali naši borci, so se ure- sničili. Narodi Jugoslavije niso niti za ped odstopili od začrtane poti in tega niti nikoli storili ne bodo. Iz dneva v dan, iz leta v leto, smo bliže našemu cilju. Ta cilj pa je bil vzvišena beseda, s katero so junaški borci umirali in trdno verjeli, da bo uresničen. Deset let pomeni v življenju posa- meznika razmeroma dolgo razdobje. Vendar so dogodki pred desetimi leti bili tako močni, da jih ne smemo in jih ne moremo pozabiti. Ker pa ne pozab- ljamo nepopisnega trpljenja, ker ne po- zabimo nenadomestljive cene, ki so jo dali naši narodi za svobodo, mora biti naše življenje in naše delo posvečeno ciljem, ki so nas takrat vodili v borbi in k zmagi. Kadar je treba nekaj žrtvo- vati, kadar je treba pozabiti nase in na svoje osebne koristi, takrat imejmo vedno pred očmi, da smo bili nekoč vsi obsojeni na popolno iztrebljenje, da je bilo naše žiivljenje manj vredno kot takrat katerakoli stvar na svetu. Kadar hočemo dovolj ljubiti našo svobodno domovino, se moramo spomniti na ča- se, ko je bila najbolj zasužnjena. Ce bomo imeli vse te dogodke vedno pred očmi, nam ne b« nobena žrtev prevelika, noben napor pretežak. Te misli naj nas spremljajo, ko letos pro- slavljamo deseto obletnico naše osvo- boditve, ko proslavljamo dan zmage na bojnem polju in dan zmage naše socia- listične dra^tve. V pirvih dneh po osvoboditvi so Celjani navdušeni pozdravljali v svoji sredi maršala Tita (Foto Pelikan) Dan zmage bodo v Celju svečano proslavili v soboto in nedeljo bomo proslavljali enega izmed najbolj svečanih praznikov v naši domovini »Dan zmage«. Po vsej državi bodo v teh dneh veličastne pro- slave, (katerih vodilni program bo obu- dil spomine na dogodke pred desetimi leti. na težke čase med vojno in na zmagovite uspehe v dobi desetletne po- vojne graditve. Celje se na ta praznik zelo skrbno pripravlja. Celjani, združeni v raznih organizacijah, političnih in družbenih, bodo dali mestu za to priliko posebno svečan odraz. Celje je v naši osvobojeni domovini zavzemalo vedno zelo vidno mesto, zato je prav, da se njegova e>o- membnost odrazi tudi na zunaj. Odbor SZDL za bodočo celjsko komuno je za- tegadelj organiziral dostojno okrasitev našega mesta. Zato smo prepričani, da bo Celje imelo zares prazničen izgled, s čemer bodo meščani izrazili svoje ve- selje in svojo zavest do tako pomemb- nega praznika. Prireditve v soboto in nedeljo bodo v Celju zelo pestre. Tako bo v soboto ob 18 slavnostna seja Ljudskega odbora mestne občane Celje. Uro pozneje se bodo pri sedežih političnih in družbenih organizacij, v ustanovah in podjetjih zbrali delovni ljudje, od koder bodo ob 19,45 odšli skupaj na slavnostni prostor pred železniško postajo na Titov trg. Ob 20 bo pred železniško postajo veliko zborovanje delovnih ljudi mesta Celja in okolice. Na tem zborovanju bo pra- zniku posvečen slavnostni govor, nasto- pali pa bodo pevsM zbori in godbe na pihala. Naslednji dan, v nedeljo bo ob 10 komemoraoija padlim za svobodo pri grobnici herojev na Slandrovem trgu. Množične organizacije, tako politične kakor družbene, naj poskrbijo do »e bo teh prireditev udeležilo čim več ljudi. Predvsem iz predmestij dn bližnjih oko- liških krajev naj bi ljudje prišli v čim večjem številu na te proslave. Uspeli teh proslav bo končno ix>kazal tudi od- nos do tako velikega praznika in i)a se- veda tudi organizacijsko sposobnost po- sameznih organizacij. Vse kaže, da nam bo ob tem prazniku vreme naklonjeno, vendair je Mestni odbor SZDL pripravil tudd dvorano Ljudskega odra za proslavo, če bi biio slabo vreme. Dasiravno so množične organizacije večji del že obvestile svoje članstvo In se za proslavo dobro pripravile, vendar ne bo odveč, če na tem mestu še en- krat opozcTimo prebivalce mesta Celja, da naj za praznik zmage dostojno okra- sijo svoje hiše, razobesijo zastave, pod- jetja pa, ki imajo izložbena okna, v teh izložbah posvetijo del prostora prazničnemu aranžmaju. Celje je med vojno veliko žrtvovalo, bilo je med ti- stimi mesti, ki jdh je okupator najboli prizadejal. Hkrati je Celje središče in- dustrije in je v povojnih letih ogromno doprineslo k našim skupnim delovnim uspehom. Zato je potrebno, da ob tako lepem jubilejnem prazniku i)okaže kak- šno je Celje danes in kako njegovi pre- bivalci cenijo našo svobodno socialistič- no državo. Zato Celje ne sme zaostajati za drugimi mesti. Naj živi deseta obletnica Dneva zmage! Mračno obdobje je bilo za Celje končano, ko so v mesto vkorakailii borci osvobodilne vojske (F«>ldne prome- nadni koncert godibe na pihala SKUD France Prešeren, zvečer pa bo slav- nostna predstava ansambla Ljudskega odra. V ponedeljek, 16. maja je na sporedu šahovski brzotumir za prven- stvo Celja, zvečer pa bo v veliki dvo- rani Narodnega doma koncert godal- nega orkestra Ivan Cankar. Naslednji dan, v torek 17. maja, bo literarni večer celjskih knjiiževnikov v sejni dvorani LOMO Celje. V sredo in četrtek bo v Celju gostovala ljubljanska Opera in to s SevUjskim brivcem ter Lucio Lammer- moorsko. Prej napovedana predstava baleta Ohridska legenda bo odpadla. Poleg predvajanja turističnlih filmov v petek 20. maja bo ta dan zvečer še nastop vseh odsekov SKUD France Prešeren in to v veliki dvorani Narod- nega doma. V soboto. 21. maja bo slav- nostna skupščina Stalne tiiristične kon- ference, zvečer pa nastop Komornega pevskega zbora v veliki dvorani Na- rodnega doma. V nedeljo, 22. maja, to je zadnji dan Prvega celjskega turi- stičnega tedna, bo slavnostni občni zbor Olepševalnega in turističnega društva, med športnimi prireditvam.! pa bo naj- važnejši atletski troboj Mladost : Di- namo : Kladivar. RAZPIS Delavcem in delavkam v indnstrijii i« kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci in si žele razširiti svoje politično zna- nje, sporočamo, da se bo NOVI TECAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS začel 1. septembra 1955 in bo trajal 5 mesecev. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in visim mesečnih prejemkov, pošljite do 20. ju- nija t. 1. na upravo Politične sole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova ulica 3? II. trakt, tel. 27-981 int. 206, hkrati pa t»di na svoj okrajni komite ZKS. Šola ima in- ternat. Podrobnejše informacije dobite aa ■pravi Politične šole ali na okrajne« komiteju ZKS svojega okraj«. Stev. 19 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. CELJE V MAJU 1945. LETA Upanje na splošno pomirjenje v svetu po velikih pomladnih dogodkih visi — vsaj formalno — na celi vrsti konfe- renc in sestankov, ki se vrše ali pa se bodo v bližnjih dneh vršili. Po gigant- ski konferenci v Bandungu se priča- kuje, da bo prišlo do direktnih poga- janj med LR Kitajsko in ZDA, kajti samo ta lahko privedejo do začasne »honazze« v formoški ožini. Cu En La- jevo ponudbo v Bandungu najbrž ne ho mogoče odbiti — vsaj do preneha- nja sovražnosti bi utegnilo priti. Pra- vijo, da je v ZDA zelo zaželen odstop senatorja Knowlanda, ki je mnogo pri- pomogel k temu, da je republikanska stranka dobila vzdevek »stranka vojne«. So pa zares velike težave. Zunanje mi- nistrstvo se ne more odločiti, da bi za- pustilo Cangkajška. Dulles se sicer o tem še ni izjavil, pač pa njegov pomoč- nik Murphu, češ da Washington brez vlade v Tajpehu ne bo šel s Pekingom v nobeno pregovarjanje ali sporazum. Kakor v potrdilo te trmaste revanšne politike so bila položena nova minska polja v teritorialne formoške vode in Tajpeh je ponovno opozarjal britansko vlado, naj neha trgovati s Pekingom. Tudi Cangkajškov veleposlanik v Beli hiši Ku je dal vedeti, da se povsem zanaša na Knowlandovo smer ameriške politike na Kitajskem in še bolj na ameriško redno floto, ki patruljira med Formozo in Kitajsko. Res je tudi, da Cu En Laj v Bandungu v svoji ponudbi ni odstopil Formoze. Ce bo torej prišlo do kakih pogajanj, bo šlo predvsem za ublažitev položaja, o položaju Formoze pa menda ne bodo govorili. V istem času so se sestali strokovnjaki za vprašanja varnosti v državah manil- skega pakta (SEATO). Sestanek je se- veda tajen, le glavno točko dnevnega reda so povedali: Obramba proti komu- nistični subverzivni aktivnosti. Po Stas- senovem mnenju je zdaj glavni boj koncentriran v Aziji, medtem ko po njegovem mnenju vpliv komunizma v Evropi pada. Ta sestanek najbrž ni kaj prida izkrčil pota k sporazumu na Dalj- nem vzhodu. Vršil se je v senci strogo tajnega sestanka strokovnjakov zuna- njega in obrambnega ministrstva v ^ashingtonu pri Eisenhoweru, ki je iz- javil, da zavisi stališče ZDA na For- mozi od tega, s kakšnimi silami bi Ki- tajci zasedli otoka Kvemoj in Macu. Z drugo besedo je Formozo ponovno menoval ameriško postojanko. V Aziji se je v trenju med obema blokoma izkazala zadnje čase klasična metoda obračunavanja. V Južnem Vietnamu zmaguje Ngo Din Diem, ki z ameriško pomočjo sestavlja koalicijsko vlado, potem ko je postavil izven za- kona vrsto komandantov sekte Bin Ksien; med Afganistanom in Pakista- nom se vžiga boj, ker so druga sred- stva izčrpana; v Siriji pa je atentator odstranil polkovnika Malkija, enega od vidnih nasprotnikov zveze z Irakom, torej nasprotnika zapadne politike. V Evropi se suče beseda največ o Nemčiji in Avstriji. Cela vrsta konfe- renc. Zahodno evropska zveza (7 mi- nistrov) se je konstituirala v Parizu, prav tam so se zbrali voditelji Severno atlantskega pakta. Ko bo njihovo zase- danje končano, bo v Varšavi zasedal vzhodni blok. Zapadna Nemčija je 5. maja končno dobila svojo suverenost, fcj jo presoja vsak po svoje. Za ZDA je to uspeh prve vrste, Francozi jo spre- jemajo z mešanimi občutki, zelo veliko njih pa tako kot urednik »Franc — Ti- reurja«, ki je ob tej priliki vrnil pred- sedniku francoske republike vsa odli- kovanja, ki jih je prejel v drugi sve- tovni vojni, SZ pa vidi v tem aktu predvsem remilitarizacijo Nemčije in zato izjavlja, da so si Nemci sami za- prli pot do združ.tve. Tako meni tudi mnogo Nemcev. Poslanske klopi levice v Bundestagu so bile skoraj prazne, ko so vladni poslanci ploskali Adenauerju, ki je z ameriško podporo ustvaril »nemški čudež*. Socialni demokrati z Ollenhauerjem na čelu niso zadovoljni z omejitvam^, ki jih je Zapadna Nem- čija morala sprejeti: o združitvi ne smejo Nemci sklepati in ukrepati ni- česar, če jim Zapad tega ne dovoli; o samostojnem sporazumu z Moskvo ne more biti govora, če Zapadu to ni všeč; v severni Nemčiji, ki čuva izhod iz Baltika in kjer dela najvažnejša indu- strija, ostanejo še nadalje okupacijske čete, nemška armada ho samo na pol nemška, kajti z njo bodo razpolagali poveljniki Atlantskega pakta, in končno, Berlin ostane še dalje okupiran, ker ni del Zvezne republike. Nemčija je sicer z aktom 5. maja dobila proste roke v težki industriji, v proučevanju nukle- arne energije, odpadla je zavezniška kontrola v marsičem, toda upanje na združitev je postalo še manjše. Sestanek v Varšavi bo to verjetno še bolj potrdil. Tudi prihodnost Avstrije je v rokah dveh konferenc. Veleposlaniki so od 59 členov koncepta avstrijske državne po- godbe spremenili celih 40, 7 pa so jih črtali. Največje težave so delale vo- jaške klavzule v pogodbi, klavzule, ki so zaradi nevtralnosti Avstrije zelo važne, dalje vprašanje neonacističnih organizacij, vprašanje beguncev, pa tudi gospodarska vprašanja, predvsem nafta v Zistersdorfu, glede katere ima SZ ve- l kanske zahteve. Pravijo pa, do bodo veleposlaniki vse te težave nekako pre- bredli in se bodo v bližnji prihodnosti lahko zbrali zunanji ministri velike Maj, petinštiridesetega leta. Nemška armada je bila v razsulu. Natrpinčeno Celje si je oddahnilo. Vsak čas mora biti konec štiriletnega trpljenja, morda samo še nekaj dni, nekaj ur. Zavedne Celjanke so šivale zastave s peto- krako zvezdo na plavem polju. Radost jim je prevevala srca, čeravno so po ulicah še odmevali koraki oboroženih nemških vojakov. Vsak dan so priča- kovali ljudje prihod partizanskih enot, katerih prisotnost so čutili po bližnjih hribih, ki jih je pomlad ozaljšala s sve- žim zelenjem... V tistem času so slovenske brigade zapustile ozemlje tostran Karavank in ponesle osvobodilni ogenj na koroško stran, da bi osvobodile tiste slovenske vasi, ki so po prvi svetovni vojni s krivičnim plebiscitom bile odtrgane od matične domovine. Ozemlje med Dravo in Savo je bilo zelo naredko posejano se pomikale skozi Celje. Sovražnik ni osvobodilnega gibanja prešibke spričo nadmočnega sovražnika. V tistih dneh so se čez Kozjansko proti Celju pomi- kale tudi nepregledne kolone bežečih ustašev, čerkezov in domobrancev, ki so sledili izdajalcu Paveliču, kateri je že četrtega maja bežal skozi Celje v objem »popustljivih zaveznikov«. KAPITULACIJA NEMCiJE Končno je prišel 8. maj. Naslednik Hitlerja, admiral Donitz je objavil brez- pogojno kapitulacijo Nemčije. Mestni komite v Smartnem je bil v nemajhni zadregi, saj je ob tem času bilo v Ce- lju več oborožene sovražne sile kot kdajkoli. Nad 30.000 ljudi je štela samo nepregledna kolona ustašev in drugih domačih izdajalcev. Tudi nemških vo- jakov je bilo veliko število. Vse bežeče, do zoba oborožene sovražne horde so Proslavljeni komandanti osvobodilne vojske in politični delavci v Celju ob slovesnosti po osvobodlitvi s partizanskimi enotami. Tu so ostali predvsem terenci, politični aktivisti in nekaj enot Vojske državne varnosti. Od juga je veter prinašal grmenje to- pov. Jugoslovanska osvobodilna voj- ska je z vso naglico prodirala proti severu in trgala sovražniku rodno ffru- do iz rok ... DRZNA ODLOČITEV V BUNKERJU MESTNEGA KOMITEJA... Tik ob cesti, ki vodi od Lopate v Šmartno je bil bunker mestnega komi- teja Celje, katerega sekretar je bil Nande Klančišar. Z njim so bili tam še nekateri drugi aktivisti, kot Tatjana, Staša, Riko in drugih Bili so postavljeni pred težko nalogo, saj so vedeli, da borbenih enot partizanske vojske v slu- čaju potrebe ne bodo dosegli. Aktivisti so se mrzlično pripravljali na zadnji udarec. Zveza z mestom je bila dobro organizirana, zato so začeli pripravlja- ti domačo, mestno obrambo, tako imeno- vano »Narodno zaščito«. Ti ljudje so imeli nalogo p^rijeti za orožje v tre- nutku, ko bo to potrebno, ko bo treba v mestu zdrževati red do prihoda regu- larnih enot. Skupina »Narodne zaščite« je v Celju štela nad 200 članov, s kate- rimi je neposredno razpolagal mestni komite. Pr padniki Narodne zaščite so zbirali orožje, ki so ga za sabo puščrdi Nemci, ki so se z mrzlično naglico umiikali iz mesta. Takrat so bežali iz Celja tudi vsi tisti nemčurji in nacisti, katerim so b la tla že prevroča in so se bali kazni izmučenega ljudstva. Mestni komite je moral opustiti vsako akcijo na te ljudi, ker so bile enote Fran Roš: Pomlad narodov (Maj 1945) V viharju zdaj tista pomlad je prišla, ki njenega cvetja so čakali sužnji in roke po njem so iztezali tužni £c tudi ob zadnjem utripu srca. Vsa v cvetju zdaj tista pomlad je prišla, ki zanjo stotisoči so krvaveli, borili se, umirali silni in smeli, prepolni ljubezni in srda do dna. V viharju zdaj tista pomlad je prišla, ki narodom cvetje svobodnih dni nosi in tiho na grob mil jonom jih trosi, k', sebe so dali v rešitev svetd. In narodi stopajo v radostni svit, iz ječe in borbe v to jutro žareče, povezani v bratstvu trpljenja in sreče gredo si nov svet, nove čase gradit. četvorice za podpis avstrijske državne pogodbe, morda pa se bo premaknilo z mrtve točke tudi nemško vprašanje. Angleški filozof Bertrand Russell trdi, da je razvoj termonuklearnega orožja onemogočil, da bi bila vojna še instru- ment politike. Naj bi bilo to tako res, kakor je prav. T. O. bil popolnoma na tleh. Podoben je bil ranjenA zveri, ki v zadnjih krčih še najbolj besno zasaja svoje zobe. Vsi ti ubijalci in požigalci so imeli eno samo misel: rešiti se gneva natrpinčenih jugoslovanskih narodov, pa če je treba z orožjem, navkljub kapitulaciji vodilne sile fašističnih vojsk. Sekretar komiteja, Nande Klančišar, je s svojimi redkimi ljudmi imel zelo težko nalogo. Treba je bilo izvršiti po- velje, ki je nalagalo vsem pripadnikom narodnoosvobodilnega gibanja razoro- ževanje in zajetje razkosane sovražne vojske. Hkrati je bila razumljiva na- loga komiteja, da ohrani Celje pred razrušenjem. Za tako težko nalogo pa je btiio trebo dosti ljudi ali pa skrajna predrznost. Komite je izbral poslednjo. »POHOD V CELJE« ... Težko si je danes predstavljati majh- no skupino ljudi, ki je zapusMa svoje skrivališče in odšla v sršenovo gnezdo. Se bolj čudno zveni to, da se je mestni komite naselil v Westnovi vili na Ma- riborski cesti, tam kjer je danes otroški vrtec. Naselili so se z vednostjo West- na (mlajšega), ki se je v zadnjem hipu hotel na vsak način rehabilitirati in se ponuditi partizanom na razpolago. Westen je pripravU tudi vse potrebno za pogajanja v Celju. Celje je bilo takrat nabito polno ustašev in Nemcev, da so bile dobesed- no polne vse ulice in ceste, vsa dvo- rišča in tudi mnoge zgradbe. Redkošte- vilni partizani so bili tako rekoč v lev- jem brlogu, vendar nihče od sovražni- kov ni mogel niti slutiti, da so Celje prišli »zavzemati« predrzneži, ki hi jih lahko naštel na prste ene roke. To so bili Nande, Riko, Staša, Tatjana, Berg- lezova in še nekateri. S svojim odloč- nim nastopom so naredili vtis odpo- slancev številne'partizanske vojske, ki lahko skupaj z zavezniki v najkrajšem času zmelje bežeče čete v prah. V/esten je bil na moč uslužen, prav tako šef gestapa, ki je dal celo svoj avtomobil na razpolago članom skupine za poga- janja. S šefom gestapa se je vozU Riko Presinger, ki pa je pogajanja zamudil zaradi okvare avtomobila. Pogajanja bi prvotno morala biti na magistratu, toda ker je bil le-ta zase- den z ustaši, so odšli v vilo pred prvo gimnazijo, kjer je danes Okrajni ko- mite ZKS. Klančišar je na tem pogajanju dose- gel kar je največ mogel. Zastopnik nem- ške vojske je pristal na položitev orožja in si pridržal pravico nemotenega umi- ka, trše je šlo z ustaši, ki niso hoteli izročiti orožja. Partizani so morali pri- stati na nekako premirje in jim pustiti orožje. Klančišar se je predvsem izognil morebitnim spopadom, kajti v tem slu- čaju bi sovražnik, predvsem pa ustaši, Celje lahko popolnoma uničili, saj se domače enote ne Hi mogle uspešno upreti. Sestanek je bil sila kratek in rešilen za Celje. V akcijo so stopili člani Na- rodne zaščite, ki so razoroževali nem- ške vojake. Kaj hitro so na celjskih ulicah ležali celi kupi lahkega in sred- njetežkega orožja. Razoroženi Nemci so se nato skupaj z ustaši umikali iz Ce- lja v Savinjsko dolino, deloma čez Tro- jane, deloma čez Šaleško dolino naprej proti meji. OSMEGA MARCA SO V CELJU RAZOBESILI SLOVENSKE ZASTAVE Celje je dočakalo dan kapitulacije Nemčije nad vse radostno. Sicer so morali Celjani svojo radost še zataje- vati, toda po mestu so kljub navzoč- nosti desettisočev sovražnikov razobe- sili zastave s peterokrako zvezdo. Naj- bolj zagrizeni paveličevci so v besu streljali v zastave, toda niso imeli po- guma storiti kaj hujšega, ker jih je »zastopstvo« partizanskih čet dobro pre- strašilo s korenitim obračunom, če bi prekršili dogovor. Klančišar je na se- stanku učinkovito preptičal visoke ofi- cirje bežečih armad, da so v celjski kotlini popolnoma obkoljeni in da ho postala ta kotlina njihov grob, če se bodo kakorkoli pregreSili. Celje je bilo rešeno katastrofe s predrznostjo sku- pine partizanov. Sovražniki so se umikali na sever. Mnoge nemške vojake so člani Narod- ne zaščite zajeli že v Celju in jih vtak- nili v kasarne, dober del pa je padel v ujetništvo šele na meji, kjer so jih prestregle partizanske brigade. Tudi ustaši so naleteli na trdo partizansko pest. Ker niso niti btigadam hoteli pre- dati orožje, so morali sprejeti boj, ki se je zanje zelo slabo končal. LADO SMREKAR: Zdravica svobodi utihnili so borb srditi streli, iz ognja vstali novi smo ljudje, ponosni, hrabri, drzni, čvrsti, smeli, v obzorja nova misli nam hite. Spet nam rodijo širna naša polja, škrjanci frfole s puhtečih brazd, na licih kmetov spet je dobra volja, za zemljo dihajo in njeno rast. - Veselo dvignimo te zlate čaše, naj rujno vince v soncu lesketa, na zdravje nas, na zdravje zemlje naše, ki ljubimo iz vsega jo srca. Svobodna hodi večno domovina, in kruh svobode reži vsem ljudem, zato zdaj dvigamo to čašo vina, na poti v nove zarje, k novim dnem. Zamolkla pesem strojev je vesela in plavži radostno nam spet pojo, rudar ne gre več s kletvijo od dela, mostovi bratstva se k sosedom pno. In naša vojska budno, čvrsto straži, sijaj svobode silne širnih kril, naj zgrudi v prah se, kdor nas zdaj sovraži, svoboda nam je dala novih sil. Veselo dvignimo te zlate čaše, naj rujno vince v soncu leskete^ na zdravje nas, na zdravje zemlje naše, ki ljubimo iz vsega jo srca. Svobodna hodi večno domovina, in kruh svobode reži vsem ljudem, zato zdaj dvigamo to čašo vina, na poti v nove zarje, k novim dnem. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ir Čestita vsemu prebivalstvu okraja in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine k 10. obletnici osvoboditve in jim želi obilo zmag pri nadaljnji graditvi socializma CELJSKI TEDNIK, 13. maja 1966 Stev. 19 — stran 8 V Ljubnem ob Savinji bodo praznovali 19. maja občinsl(i praznli( Nikdar več Na kraju bridkih spominov Kakor drugod po Sloveniji, tako so se tudi prebivalci Ljubnega odločil:, da bodo odslej vsako leto proslavljali svoj občinski praznik. Za ta slovesen dan je občinski ljudski odbor proglasil 19. maj. Na ta dan leta 1942. je I. Savinjska četa izvršila napad na Ljubno in uni- čila tam nemške postojanke. Takrat so začeli tudi odhajati prvi fantje v par- tizane, v Celju i>a so začeli padati pod okupatorjevimi streli prvi talci iz Ljub- nega. Zavedne družine so bile areti- rane in odpeljane v zloglasna taborišča smrti. Ker je 19. maj za občino Ljubno prvi zgodovinski dan iz NOB, je na predlog ZB občinski ljudski odbor odločil, da se ta dan praznuje kot ljudski praznik in da ostane v trajen spomin na žrtve naše osvobodilne borbe. Našim vrlim Ljubencem, ki so za časa okupacije v dejanjih pokazali vso ljubezen do domače grude, k temu po- membnemu prazniku iskreno čestitamo. Pretekli četrtek je iz Celja odpotovalo nad 90 bivših intemirancev in svojcev umrlih v Mauthausen. Obisk" je organi- ziral Republiški odbor zveze borcev. JugoslovansikJi intemiranoi so odpotovali na obisk in ogled taborišča v Mauthau- sen v okviru proslav desetletnice osvo- boditve maiutoausenskih jetnikov. Iz Slovenije so udeleženci odpotovali v dveh skupinah. Interniranci iz Štajerske 90 potovali preko Mariiibora—Graza— Dunaja, kjer so v četrtek videli zna- menitosti tega velemesta. V petek so nadaljevali pot v Mauthausen v Gornji Avstriji, kjer so že čakali udeleženci s kranjske strani, ki so potovali preko Koroške—Salzburga dn Linza. Malo mestece ob Donavi je toUo okra- šeno z zastavami, ko so udeleženci šli preko njegovih ulic na-kraj, kjer je v minuLi vojni okupator uprizarjal naj- bolj zverinske moritve naprednih ljudi vseh narodov Evi-ope. Taborišče Maut- hausen, ki je oddaljeno od mesteca do- bre pol ure, je imelo polno obiskoval- cev, dasiravno so glavne proslave de- sete obletnice osvoboditve bile organi- zirane za nedeljo. Jugos'lovan9ki udele- ženci so taboirišče obiskali ravno na dan dejia/nske osvoboditve, medtem ko je mednarodni biro bivših internirancev organiziiral glavno proslavo za nedeljo. Ze v vlaku so udeleženci obujali spo- mine na težko pot, ki so jo preživeli za časa fašizma. Obujali so spomine na življenje v taborišču, vendar je raz- položenje med njimi bilo še dokaj ve- dro. Toda čim so stopali po znani poti v taiborišče smrti, so se jim zmiračdli Kmetijska zadruga Ljubno ob Savinji vinji s SVOJIMI PODJETJI IN OBRATI: MIZARSTVOM, KOLARSTVOM, KLJUČAVNIČARSTVOM, TRGOVINO IN LESNO TRGOVINO ČESTITA SVOJIM ZADRUŽ- NIKOM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K OBČIN- SKEMU PRAZNIKU 19. MAJA IN 10-LETNICI OSVO- BODITVE TER JIM ZELI SE NADALJNJIH USPEHOV GOSPODARSKA PODJETJA LJUBNO OB SAVINJI ČESTITAJO K OBČINSKEMU PRA2:NIKU 19. MAJA IN 10. OBLETNICI OSVOBODITVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, OBCANOM IN ODJEMALCEM TER SE SE NADALJE PRIPOROČAJO obrazi. Bivši intemiranci so v duhu po- segli nazaj v čase, ko je nemški faši- zem kanil zasužnjiti ves svet in je s svojimi nasprotniki zverinsko postopal. Spominjali so se solzne poti, 'ko so jih SS-ovci pretepali in gnali v kraj, kjer človeško življenje ni biLo nič vredno. Ustavljali so se na gotovih krajah, obu- jali spomine in zadrževali korak. Teža preživelega trpljenja, spomin na to mučno dobo, jim je ohromil korak. Mnogi so ob osvoboditvi od tod odha- jali na pol omotični od lakote ^in od strahot, zato se posameznih podrob- nosti niti spomlinjali niso več. Na po- ložnem hribčku, kjer danes s svojo strahotno preteklostjo pričajo ostanki nekdanjega taborišča smrti o nepozab- nih strahotah in zverstvih nemškega fašizma, je bil končni cilj tega poto- vanja. Na zunaj izgleda mauthausens-ko taborišče kot nekako srednjeveško vo- jaško taborišče. Vse te razsežne in vi- ^ke stene iz klesanega kamenja so leta in leta obdelovali jetniki, zidali in ure- jevali sami sebi strahotno mrtvašnico in mučilnico. Danes so sem in tja za- sajene cvetlice, tu in tam kipijo pod nebo spomeniki posameznih narodov, ki so jih postavili v spomin in opomin bodočim rodovom. Glavni vhod je bU okrašen z zastavami in okoli stolpa vhodnih vrat so bili razobešeni na^pisi v jeziku vseh nacij, katerih sinovi in hčere so v tem taborišču umirali. Na teh transparentih je bila ena sama ob- tožba: »Nikoli pozabiti!« in »Nikoli več MautJiausen!« En sam pogled na taborišče in spet drugi pogled v brošuro, ki je zabeležila, koliiko ljudi je v tem taiborišču živelo in koliko jih je umrlo, dokazuje, da je bilo to taborišče dejansko le zadnja postaja pired smrtjo. Ce bi te ljudi, ki so prihajali v to taborišče, ohranili pri življenju, bi na tem razsežnem hiribu ne bdlo dovolj prostora za barake. Toda taborišče je razmeroma majhno, morda bi v njem primemo nastaniLi komaj kak bataljon vojakov. To je dokaiz, da so taboriščni kremiatoriji s ipridom o- pravljali svojo nalogo. Udeleženci so hodili po taiborišču in se ustavlj^ali pri barakah, kjer so preživeli najtežje čase svojega življenja ali pa na prostorih, kjer so nekoč te barake stale. Koliko tragedij, koliko nezaslišanih zločinov, ki jih človek skoraj ne more verjeti, najmanj pa razumeti, se je na tem pro- storu zgodilo. Malo nižje v smeri vho- da je ogronma globel, tako imenovani »Wienergraben«. To je zloglasni kamno- lom, kjer so intemiranci lomili ka- menje in ga po stopnicah (imenovane »stopnice smrti«) nosili navkreber za gradnjo taborišča. Kdor je pod težo kamenja na teh stopnicah omagal, so ga zadeli streli stražarjev na robu kam^ noloma. Tu se je začela tmjeva pot bivših španskih borcev, tu so trpeli prvi intemiranci liz Poljske. Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije. Cim več dežel je Hitler podvrgel svojemu krvavemu ce- sacrstvu, več narodnosti se je zlivalo na ta strašni kraj. Sledili so jim Francozii, nato Jugoslovani, Grki. Rusi itd. Tu na tem prostoru so bHi zbrani pripadniki vseh evropskih narodov, ki so enalko trpeli, umirali in hrepeneli po svobodi. Ce je bila kje želja po bratstvu med narodi iskrena, potem je bila tu. kjer so jo ljudje pisali s krvjo. Jugoslovanski udeleženci so bUi zbra- ni okoli 11. ure pri vhodnem zidu. Maj- hni govorniški pult in dve veliki žari, na katerih je gorel ogenj, je pričalo, ^ bo tu spominska svečanost. V imenu ZB Jugoslavije je zbranim obudil spo- min na preteklost član Izvršnega od- bora ZB Jugoslavije tov. Bertoncelj. Pevski zbor, ki so ga sestavUd samii ude- Zdravstveno prosveto čaka še mnogo dela Zdravstveni teden na Planini je dobro uspel Srednja tehnična fekstilna šola (prej TEKSTILNI TEHNIKUM) v Kranju že sedaj, sprejema prijave novih dijakov za šolsko leto 1955/56. — Pogoji: dovršena nižja gintmazija ali osemletka, dokončana industrijska ali vajenska šola sorodne stroke. Sprejemni izpiti bodo 27. junija in 13. septembra 1.1. — Na pismeno prijavo (s priloženo znam- ko) bomo kandidatom poslali podrobnejša pojasnila o ustroju šole, o stanovanju in preskrbi v Dijaškem domu, o snovi sprejenmega izpita in o dogovoru s tekstilnimi tovarnami zaradi štipendiranja. Svetujemo, da se prijavite pismeno ali osebno čimprej, da zagotovimo mesto. — Ravnateljstvo. Zdravstveni dom na Planini je or- ganiziral od 24. aprila do 1. maja Zdravstveni teden. V tem času je bila v Zdravstvenem domu na Planini odprta zelo poučna zdravstvena razstava. Na hodniku in v treh razstavnih sobah je razstavljeni material prikazal 3 najbolj pereče pro- bleme kozjanskega področja: komunal- no higijeno, prehrano in alkoholizem ter nego dojenčka. V prvi sobi smo videli slike in modele nehigijensikih vodnjakov^ stranišč in gnojišč, zraven I>a modele in načrte za njihovo higi- jensko ureditev. Pri teh se je ustavlja- lo največ gospodarjev, ki so prikazano primerjali z razmerami v svojem gospo- darstvu. MaLo naprej smo se sezna- nili s pravilno prehrano človeka, takoj zraven pa še s črevesnimii zajedavci človeka — glistami in trakuljo, pa tudi z domačo muho in z borbo proti tem nadlogam. V drugi sobi je bUa izredno ljubko in posrečeno prikazana nega do- jenčka. V tej sobi so se med materami razpletli ob primerjavah zelo zanimivi in koristni razgovori. V tretji sobi je tovarna Celeia-Sad iz Celja postavila dovršen paviljon, na katerem je ob ne- onski razsvetljavi nadvse vabeče in okusno razstavila svoje brezalkoholne proizvode. Vsak obi^ovalec je dobil za poizkušnjo brezplačno kozarček bo- rovničevega' biser j a, jabolčnega ali grozdnega soka. Ob izhodu iz te sobe so si obiskovalci ogledali modele no- tranjih organov zdravega človeka in pijanca. Na razstavi je bil stalno pri- soten vodja, ki je obiskovalcem razla- gal razstavljeni material lin dajal po- jasnila na razna vprašanja. To in pa dejstvo, da je razstavo obiskalo preko 2.500 ljudi (torej le 500 manj kot pred pol leta podobno razstavo v Laškem), predstavlja njen popoln uspeh. Na razstavi so razdelili in prodali tudi mnogo zdravstvene literature. V tem tednu je v Planinskem okolišu na 11 fUmskih predstavah 1250 ljudi gledalo poučne zdravstvene filme, v dveh vaseh pa je imel zdravnik zdrav- stveno predavanje, ilustrirano z dia- film^ ki ga je poslušalo 100 ljudi. V Dob ju pa je bil brezplačen zdravniški pregled,, katerega se je poslužilo 16 ljudi. Posebna ekipa Komunalnega oddelka Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane je pod vodstvom dr, Sevnika pregledala več vasi in se pomenila z gospodarji o asanacijah — zlasti o asa- naciji preskrbe z vodo. Najbolj pereče je stanje v Podvinah, kjer vsa vas do- biva vodo iz skrajno neprimernega studenca pod vasjo. Ker je bila vsa vas v času okupacije do tal požgana in še zdaj ni popolnoma obnovljena, zla- sti pa, ker sta bili tu pred leti epide- miji trebušnega tifusa, je nxi|jno, da se prebivalcem s primemo pomočjo še le- tos omogoči asanacija studenca. Ekipa pa je ugotovila, da je prav na področju higiene na vasi še mnogo neznanja — pa tudi nemarnosti. Zdravstveno pro- sveto čaka torej še mnogo dela. Zdravstveni teden je jjosvetil mnogo pažnje tudi otrokom. Dr. Poznik iz otro- ške bolnice v Celju je sistematsko pre- gledad vse otroke rojene v 1. 1953. in 1954. Pregledanih je bilo 149 otrok obeh letnikov, poleg tega pa še več razre- dov šolskih otrok. Pregled je pokazal, da je zdravstveno stanje otrok zelo sla- bo, saj je bilo le zelo malo otrok, ki niso bili potrebni nobenega zdravUa, ali pa vsaj njih matere dobrega na- sveta. Zelo visok je odstotek rahitisa, ker matere pogosto ne poznajo niti naj- osnovnejših pravil o negi in prehrani dojenčka in malega otroka. V pripravah in izvedbi Zdravstvenega tedna na Planini so poleg organizator- ja (Zdravstveni dom Planina) sodelo- vali: Centralni higienski zavod Ljub- ljana, Okrajni higienski zavod Celje, Svet za ljudsko zdravstvo Celje, otro- ška bolnica Celje, Tovarna Celeia-Sad, Glavni odbor RKS in okrajni odbor RKS, pa tudi nelkaj tečajnic RK iz Planine S. ležend, je zapel državno himno in pe- sem »Kot žrtve ste padli«. Pisatelj Fi- lipdč je pretresljivo recitiral pesem o otroku, ki povprašuje po očetu. Oče j« v gradu br«z oken in vrat. Ta grad, brez oken in vrat, je Mauthausen, ki sicer ima okna in vrata, vendar so brez pomena, saj kdor je bU notri, je bil oibsojesi na smrt dn le del vseh, ki so v taiborišče prišli, je ob osvoboditvi za- pustilo ta kraj. V imenu intemirancev je spregovoril še neki bivši intemira- nec, ki je obudil najvažnejše dogodke iz življenja v tem taborišču. Med na- vzočimi so zaihtele matere in žene pada- lih žrtev, oči so strmele v zidovje in obstale ob napisu. Ni jih besed, ki bi jih kdaj ljudje tako oiferitosrčno in z vsem bistvom želeli, kot so bile tri be- sede v kraitkem stavku: »Nikoli več Mauthausen«. Po zaključeni spomin&i:i svečanosti, so se udeleženci razšli po taiborišču, obujali spomrne, si ogledovali posamez- ne prostore in mesta, obhodili so bara- ke, "NA^ienea-graben in vse kraje, kjer so nekoč preživljali goigoto svojega živ- ljenja. Udeleženci so nato odkrili spo- minsko ploščo, posvečeno vsem umrlim žrtvam, Jugoslovanom. Nekateri so odlli tudi v bližnje kraje, kjer so kot intemiranci delali, potem pa so odšli spet na železniško postajo in odpotovali dalje. Mauthausenčani so z nekako tesnobo opazovali bivše mu- čenike. Mauthausen je majhno mesto, morda ni tolikšno kot je Žalec, pa ven- dar je v svetu bolj znano kot marsika- tero velemesto ali marsikateri zgodo- vinski kraj davne preteklosti. Ta slo- ves pa je sramoten, obtožujoč in gro- zoten. Ob tem limenu se zdrznejo mili- joni, Maoithausen je eden izmed spome- nikov, ki si ga je .postavil krvavi faši- zem za vse čase, dokler bo človeštvo obstajalo. Mauthausen je kraj. ki se ga milijoni spominjajo s solzami in klet- vami. Zato ni čudno, če so Mauthausen- čani izmikali poglede in izpod vek opa- zovali mimoidoče intemirance. Štajerska skupina se je nato vračala preko Linza, Salziburga in Celovca na- zaj v domovino. Vračali so se polni vti- sov, poleg tega pa so spričo obujenih spominov postali še trdnejši v svojem hotenju, še z večjo ljubeznijo do svoje domovine in z neomajnim sklepom v srcu: »Storiti vse, da se nikoli več ne ponovi usoda mauthausenskih žrtev, storiti vse za mir v svetu, storiti vse, da se nitooH več na površini zemlje ne razbohoti fašizem in njemu slična kr- vava druščina«. Zaključek lil. meduniverzitetnega orientacijskega planinskega pohoda v Logarski dolin V poned'eljek, 9. t. m. se je v Planin- skem domu zaključil III. Mediuniverzii- tetni orientacijski planinski pohod, ki so se ga udeležili študentje vseh jugo- slovanskih univerz. Pohod se je začel 7. maja v Cmd, uro od Stahovice nad Kamnikom, potekal preko Črnivca in Lepenatke, zaključil I. etapo v Ljub- nem, 8. maja pa nadaljeval preko Trav- nika, Oltarne in Bele peči na Javorje, od tod na Lanež, skozi Durce v Klo- bašo, od tod pa skozi Solčavo v Logar- sko dolino. Tako je pohod, iM ga v bratskih republikah radi goje kot ele- ment izvenarmadne vzgoje, potekel po F>ofcrajiinsko izredno mikavnem alpskem področju, ki je razmeroma malo ob- iskano, obenem pa po ozemlju, ki je v narodnoosvobodilni borbi doživljalo naj-hujše, pa tudi najslavnejše dni iiaše narodne zigodovine, saj so to kraji, kjer se je borila XIV. divizija, Tomšičeva brigada in druge slavne edinice naše narodne vojske. Orientacijski pohod je bil mogočna planinska prireditev v prc»lavo desetletnice zmage nad fa- šizmom: nastopili sta dve ženski ekipi in petnajst moških ekip. Zmagala je ženska ekipa PD Univerze iz Ljubljane (v postavi Pezdir, Semec, Pere, Torkar) pred PD Velebit iz Zagreba, med mo- škimi pa je dosegla največ točk PD Univerza Ljubljana AO I (v postavi Kumiik, Janko, Aplenc, Tratnik), na drugem mestu je bal PD Velebit iz Zagreba, na tretje mesto so se plasirali Makedonci iz Skoplja, na četrto Beo- grajčani itd. Sedem moških ekip je iz raznih vzrokov odstopilo. Prvi dan je ekipo močno prizadejalo neurje, v dru- gi etapi pa so imeli izredno lepo vreme. « Dne 9. maja po šesti uri zvečer se je v Planinskem domu prireditev dostojno zaključila. Navzoči so bili rektor ljub- ljanske imiverze dr. inž. Anton Kuhelj, predsednik PZS Fedor Košir, javni pravobranilec LRS. univ. prof. dr. inž. France Avčin, predsednik športnega društva »Olimpija« univ. prof. dr. Sto- jan Pretnar, načelnik komis/ije za alpi- nizem Tone Bučer, administrativni se- kretar Lavrič in dva zastopnika PD Celje (Orel, Rotar). Nastopil je aka- demski oktet, ki je dovršeno zapel pet pesmi, folklorna skupina pod vodstvom tov. Maroltove pa je odplesala, lei3o kostumirana v narodnih nošah, en prekmurski rin en belokranjskii ples. Sledila je deklamacija »Veš, poet, svoj dolg«. Po programu je bila skupna ve- čerja. nato pa je dr. inž. Avčin ob dia- skopu pokazal nekaj iz svoje obširne zbirke barvnih diapozitivov z motivi iz švicarskih in domačih gora. Bila je ura polnoč, ko so se gostje začeli raz- hajati, nekateri od mladih planincev pa so naslednji dan krenili iz Logarske preko zasneženih Jermanovih vrat v dolino Kamniške Bistrice. T. O. Stev. 19 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. Jtrinki iz Dachaua pO pripovedovanju interniranca Štormana Leto 1941. Temne zloglasne marice so nemirno švigale in pobirale vedno nove žrtve. Med mnogimi sem bil tudi jaz. Natrpan zaprt kamion: pritajeno joka- nje mlade matere z dojenčkom na prsih in sunkovito dihanje v nemi tišini. Dve mrzli cevi, naperjeni v nas, sta jo še povečali. Kdo bi še opisoval dvodnevno vožnjo brez hrane in pomešano z ostrim duhom nafte. Le pretresljivo vikanje dojenčka je povečavalo v nas neskonč- no žalost in usmiljenje ... »Heraus!« Na mestu. Velikanska rav- nica vse naokrog. Visoka, bodeča žica in za njo široki kanal. Nešteto lesenih barak žari v rumenem majskem siju pred nami. Naš novi dom... taborišče smrti! Se višji stolpi, na katerih se svetijo čelade, ki se grozeče pobliska- vajo v soncu. Našo nemx> družbo raztrgajo. Zadnji- krat se srečam s krvavo objokanimi očmi mlade žene, katere dete ni nič več jokalo... Razdelijo nas v barake po številkah. Nova rebrasta obleka in papirnata sla- marica, ki je po nekaj mesecih le še kup cunj. V ozki sobi barake je že •sem Ukrajincev, sestradanih in raz- trganih. Ležimo kot sardine na lesenih pogradih. Tragedija se prične ... Železna disciplina!! Ob štirih zju- traj vstajamo. Doneči, marši zvočnikov se topo odbijajo in le še večajo domo- tožje, s katerim bi preobračal gore... V vrsti zajtrk: smrdljivo dišeča zelen- jadna juha. — Potem na delo... Voda in samo voda ter pičel obrok kruha. Kako težko te prizadene, ko prvič vi- diš tovariša, ki se iz onemoglosti zgru- di na tla — in krematorij ga požre. Top in neobčutljiv postaneš za vse psovke, udarce, in za smrt. Le nenavadni pri- zori vzbudijo v tebi takšen silen srd in željo po maščevanju ... Po dvorišču ob baraki se sprehajajo trije esesovci —■ stražarji. Nasproti pri- drsi sobni kolega — Ukrajinec ... Ve- lik in upognjen je. Srednji gestapovec se mahoma ustavi in njegov sklep na krastači, ki je priskakala iz zelene trave, je gotov. »Du!« reče ukazujoče Ukrajincu, Frosch fressen!eševalne namene, bogato na- lagajo. Tesno povezan s Hmeljarskim odbo- rom in vso hmeljarsko problematiko je Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu, ki se že dalj časa uspešno spoprijema z za- ostalostjo v hmeljarstvu in kmetijstvu sploh. V svojo razširjeno dejavnost je v lanskem letu vključil še analize ze- meljskih vzorcev. Teh analiz je izvšil preko 2000 in podal za vsako zemljo potrebno diagnozo. Dajal pa je tudi praktične nasvete o gnojenju in obde- lavi analiziranih zemljišč. Pa tudi za- ščitni oddelek je krepko posegel v hme- ljsko proizvodnjo ter ob najmanjšem pojavu škodljivcev dosti pripomogel kvaliteti lanskega pridelka. Prav tako tudi ne moremo mimo uspehov pro- svetnega oddelka, kjer strokovnjaki In- štituta s pomočjo Hmeljarskega odbora in odsekov pri zadrugah prirejajo stro- kovna predavanja, posvete ttr vc-dijo strokovne tečaje Pomembne naloge Ča- kajo v tem letu agroprodukcijski od- delek. Na poskusnih poljih bo napravil vrsto poizkusov o vzgoji okrog 20 sort hmelja. V lanskem letu je začela z rednim poukom tudi Hmeljarska šola v Vrbju pri Žalcu. Pred kratkim jo je absolvi- rala prva skupina gojencev, ki bodo pridobljeno znanje lahko praktično upo- rabljali na svojih posestvih. Kot izgle- da, ne bo posebnega problema za nov naraščaj, saj so kmetijske šole še na- dalje pripravljene nuditi izdatno po- moč gojencem te šole. Direktor Hmezada tov. Mišo Bobov- nik je na zboru hmeljarjev poročal o prodaji lanskoletnega hmeljskega pri- delka, Hmelj je bU v celoti prodan in ga je največ odkupila Amerika (62%). Naši proizvajalci so zanj prejeli skupno preko 747 milijonov din. V razpravi so hmeljarji in zastopMiiki zadružnih hmeljarskih odsekov raz- pravljali največ o problemu hmeljevk, o gradnji prepotrebnega centralnega skladišča, o zaščitnih sredstvih itd. Po- sebno burna je bila debata po vpra- šanju hmeljevk. Večina govornikov je bilo mnenja, da je pri nas še dovolj hmeljevk, toda spričo obstoječih pred- pisov Gozdne uprave preveč togo rešu- jejo to vprašanje. Kmetje sami bi imeli v gozdovih dovolj hmeljevk, ki bi jih lahko posekali brez vsake škode, pa ne dobe sečnega dovoljenja. V zvezi s tem vprašanjem je padlo več predlogov — dobrih in slabih — kot ukinitev gozdne takse, svobodna sečnja hmeljevk, spre- memba predpisov itd. Mnogi hmeljarji so si bili edini v tem, da so glavne za vire pri dobavi hmeljevk ravno gozd- ne uprave, ki bi baje našle na terenu dovolj hmeljevk, če bi jih hmeljarji plačali po 200 din za komad. Zato pa so bili hmeljarji mnenja, da bi jim mo- rale gozdne uprave ceneje prodajati hmeljevke ali pa bi hmeljarji smeli dražje prodajati hmelj, da bi jih lahko kupUi po prosti ceni. Na vso to razpravo v zvezi s hmelj ev- kami je sekretar Okrajnega komiteja tov. Simonič ijripomnil, da bi to vpra- šanje najlažje lin na j pravilneje rešil okraj, ki bi po občinah pravilno dolo- čil, kje in koliko hmeljevk se lahko poseka. Končno je zbor hmeljarjev pozdravil tudi ljudski poslanec tov. Viktor Avbelj in odgovoril na vrsto vprašanj, ki so v razpravi ostala nepojasnjena. Ugoto- vil je velik napredek hmeljarstva v Sa- vinjski dolini v zadnjih letih. Poudaril je vlogo zadrug, kd so se v teh dveh letih močno utrdile in s svojimi uspehi prispevale, kljub temu, da pomeni hmelj središče pozornosti za Savinjsko dolino, da tudi ostale kmetijske panoge na tem področju niso zaostajale. Po- hvalil je širok obseg dela hmeljarskega odbora in inštituta. »Ce bo hmeljarski odbor šel po tej poti dalje — je za- ključa tov. Avbelj — bodo v Savinjski dolini v hmeljarstvu v najbližnji bo- dočnosti zabeleženi vidni rezultati.« Predsednik OZZ tov. Lubej je govo- ril o vprašanju kreditne hranilne službe in omenil, da imamo pri nas še precej zadrug, ki sploh nimajo hranilno kre- ditnih odsekov, njihovi člani pa imajo denar naložen v banki. Zato je priporo- čal, da se letos po vseh, zadrugah v Sa- vinjski dolini izvede in tudi utrdi hra- nilnična služba. Pri volitvah je bil ^novno izvoljen za predsednika Hmeljarskega odbora tov. Jelovšek. ki že 25 let deluje kot strokovnjak za napredek hmeljarstva v Savinjski dolini in so mu zato hme- ljarji znova z zaupanjem poverili to od- govorno nalogo. Končno so sprejeli hmeljarji še pra- vilnik Hmeljarskega odbora ter pro- gram dela za tekoče leto. Svoj letni občni zbor pa so hmeljarji zaključili s I>redvajanjem filmske reportaže o raz- voju in delu hmeljarske industrije v Savinjski dolini. Hmeljarski inštitut v Žalcu Pereči problemi celjskih trgovskih podjetij Na plenarnem sestanku trgovskih podjetij in trgovin v Celju so v sejni sobi LOMO te dni razpravljali o pere- čih problemih trgovske službe na našem področju. Zastopnike trgovskih podje- tij in celjskih trgovin je predvsem za- nimalo vprašanje dopolnilnih kreditov, ki so v večina primerih premajhni, kar zavira celotni promet. Nejasno jim je bilo vprašanje, na podlagi česa bi se trgovska podjetja pravzaprav morala boriti za kredite. Zastopnik banke je tolmačil vprašnje na podlagi obstoječih predpisov kreditnega zavoda, ki pa se vselej ne zlagajo s praktičnimi potre- bami. Zato pa je zastopnik banke »po- tolažil« navzoče z izjavo, da se pri- pravlja v Ljubljani nov kreditni sistem, ki bo verjetno popolnejši od dosedanje- ga. Da pa bi se rešili trenutno najbolj pereči problemi pravilnega dodeljeva- nja kreditov, pa je zastopnik banke pri- poročal. naj bi trgovska podjetja in tr- govine bolje utemeljevala dobave kre- ditov in naj bi to delo opravljale skup- no s trgovinsko zbornico dn banko. Zastopniki trgovskih podjetij in člani TGZ Celje-mesto so na tem sestanku razpravljal tudi o perspektivi razvoja trgovskih obratov. O tem vprašanju je pravzaprav v Celju še težko govoriti, ker še nimpmo urbanističnega načrta mesta Celja. Predvidevati pa bi morali vsaj pri današnjih novogradnjah pro- store, kjer naj bi bile bodoče, z ozirom na obstoječe potrebe, nove trgovine ali drugi potrebni lokali. (V Cretu, Dobra- vi in Lavi se že danes kažejo velike potrebe po novih lokalih.) Problematična za Celje je tudi grad- nja novih skladišč, o čemer so na trgo- vinski zbornici že resno razmišljali. Vendar bi za to potrebovali ogromna denarna sredstva, ki pa jdh z^aenkrat Celje ne bo zmoglo zbrati. Vprašanje skladišč v Celju pa bo postalo še večje, ko bo z regulacijo Savinje odpadlo celo skladišče Koloniale-Zivila. Odprto vprašanje je ostala tudi adap- tacija trgovin po odločbah sanitarne inšpekcije. Več celjskih trgovin je v zadnjem času dobilo od sanitarne in- špekcije odločbo za odpravo nedo- statkov v lokalu. Trgovine pa ne sme- jo ničesar investirati v lokale, kjer je lastnik privatnik. Lastnik pa tudi od- rine odločbo, češ naj adaptira oni, ki uporablja lokal. Precej je v Celju v privatnih hišah tudi lokalov, kjer bi morali celotni inventar nujno obnoviti. Trgovina ga ne sme, pa četudi razpo- laga s sredstvi, lastnik ga noče, sand- tama insi>ekcija pa grozi z odločbo, da bo lokal zaprla, če ga ne obnove. Iste težkoče imajo tudi lokali, kjer je last- nik zgradbe stanovanjska skupnost. Za- to pa so zastopniki trgovskih podjetij predlagali, da M sanitarna inšpekcija v takih primerih dajala odločbe v roke lastniku hiše ali pa stanovanjski skup- nosti. Ali pa naj bi inšpekcija že v od- ločbi navedla, kdo ima poravnati stro- ške adaptacije. Seveda bd se o tem čla- ni sanitarne inšpekcije predhodno po- menili z zbornico, da bi skupno in pra- vično rešili vprašanje, kdo plača po- pravila. Končno so se zastopniki celjskih tr- govskih podjetij pomenili še o praktič- nih dzpitih za vajence, ki bodo odslej vsako leto. Odbor za vzgojo kadrov pa bo moral v bodoče nadzirati tudi delo vajencev po trgovinah. Mnogi vajenci v celjskih trgovinah se preveč obre- menjujejo, zaradi česar tipi teoretični del njihove izobrazbe — šola. Neupra- vičenih ur zaradi dela v trgovini je iz dneva v dan več. Tekmovanje na čast občin- skega praznika Petrovče in 10. obletnice osvoboditve Petrovče so lelos prvič po osvobo- diivi praznovale občinski praznik vsta- je na dan 25. aprila. Na ta dan sta OOZB in občinski ljudski odbor pripra- vila komemorativno svečanost, zvečer pa je bila v Libojah akademija, katero je pripravilo društvo Svoboda ob so- delovanju sindikalne podružnice Zdra- vilišča Novo Celje in Svobod Zabukov- ce in 2alca. Akademija je zelo dobro uspela in po svoji vsebini resnično ma- nifestirala zmago svobodoljubnega ljudstva. Poleg iteti svečanostnih prireditev pa so se preko celega tedna odvijala tek- movanja na čast občinskemu prazniku. Tako je kegljaški klub »Svobode« Li- boje imel osem tekmovanj s keglja- škimi klubi celjskega okraja. Libojski kegljaški klub je v tem tekmovanju do- segel najboljši rezultat v svojem 5 me- sečnem delovanju. Tudi tekmovanja v odbojki med mla- dinskimi ekipami Savinjske doline so se prijateljsko razvijala. Libojski mladinci so se tudi na športnem področju dobro izkazali. Libojska Svoboda se pa še posebej pripravlja na kulturni program za 10. obletnico osvoboditve. Ob tej priliki pa se l)odo spomnili tudi 30. obletnice ustanovitve društev »Svobod«, 20. ob- letnice razpusta Svobod, 50. obletnice »Slovenske moderne« in 35. obletnice ljudskega odra. Proslava bo na pred- večer osvoboditve. Na dan osvobodi- tve dne 15. maja bodo libojski svoboda- ši gostovali s posebej pripravljenim programom v St. Andražu. Z občnega zbora Gosiinshe zbornice za celfshi ohraj (Nadaljevanje s 4. strani.) sprejel predlog gostinske zbornice, ki določa, da se za davčno osnovo vzame 15 % od ostvarjenega prometa z alko- holnimi pijačami, 10 % od ostvarjenega prometa z brezalkoholnimi pijačami ter 5 % od ostvarjenega prometa s prodajo jestvin. Neobdavčen pa je promet, ostvarjen z nudenjem hrane abonen- tom. Zbornica je mnenja, naj bi se ta kriterij uveljavil tudi letos. Gostinska zbornica meni, da je bila lanskoletna obdavčitev zasebnih gostilničarjev po- nekod nepravUna. To ,pa zaradi tega, ker je 45 % zasebnim gostilničarjem, ki so vložili davčno prijavo pravočasno, bila odmerjena dohodnina skupno s kmetijsko dohodnino po višji lestvici. Zamudniki pa so bili obdavčeni ločeno za gostinski dohodek od ostvarjenega prometa po omenjenih kriterijih ter je bil njihov davek znatno nižji od tistih, ki so davčno prijavo pravočasno vlo- žili. Vsekakor je bilo nekaj primerov, da jim je utaja dohodkov uspela in so bili dokaj nizko obdavčeni, nekatere obdavčitve pa presegajo stvarne gospo- darske možnosti. Zato so sklenili, da bi naj zbornica izposlovala pri okraj- nem ljudskem odboru revizijo davčnih obveznosti. Družbena prehrana je v okraju še nezadovoljiva, saj so na območju okra- ja le trije takšni obrati. V tem ^gledu je zlasti vzgleden obratni bife Železar- ne v Štorah, ki nudi po najnižjih ce- nah svojim delavcem hrano, od alko- holnih pijač pa le pivo in sadjevec. Ta pereč problem terja tudi v našem okra- ju nujno rešitev, saj je veliko takšniih delavcev, ki nimajo urejenega gospo- dinjstva, hrana v gostiščih pa je za njihove zaslužke največkrat predraga. V pogledu izgleda dn opreme gostin- skih lokalov je bil lani dosežen vseka- kor napredek, vendar je treba pouda- riti, da je bil ta napredek v pretežni meri rezultat zahtev tržne in sanitar- ne inšpekcije, manj pa lastne uvidev- nosti prizadetih. Se vedno pa je nekaj kričečih primerov, kjer se trdovratno upirajo sleherni izboljšavi gostišč glede ureditve, reda in snage. Med temi ima- jo najbolj neurejene lokale zasebni go- stilničarji Albert Rauter na Planini, Marija Zupanek iz Vojnika in Ana Medved iz Frankolovega. V poročilu in razpravi, ki je bila ze- lo dobra, saj ni nihče iznašal svojih osebnih problemov, so obravnavali še vrsto vprašanj s področja gostinstva. Direktor laške pivovarne tov. Ivan Vo- do vnik pa je pojasnil vzroke, zakaj pri- manjkuje zlasti piva v steklenicah in kakšni so izgledi proizvodnje piva v letošnjem letu. Izvolili so 11-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor, predsed- niško mesto so zopet zaupali tovarišu Zmagu Likarju, direktorju Zdravilišča v Dobrni. Za tajnika zbornice pa so enoglasno imenovali tov. Ivana Ranči- gaja, ki že več let uspešno vodi delo zbornice ter je med gostinci, kakor tu- di med ostalimi ljudmi v okraju zelo priljubljen. OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV OKRAJNI KOMITE LMS CELJE čestitajo k deseti obletnici osvoboditve vsemu delovnemu ljudstvu Stev. 19 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. Kakšen poMic si boš izbral? Vprašanje poklica je vedno zelo pereče. Izbira poklica je nadvse važno življensko vpra- šanje. Tisti, ki bodo dobro izbrali, bodo srečni in zadovoljni v živ- ljenju. Po dovršeni osemletni šolski obveznosti, t. j. s 14 ali 15 letom, je vsak otrok pred izredno važ- nim vprašanjem, kam se bo od- ločil. Zato mora biti odločitev za poklic dobro premišljena. Važno vlogo pri izbiri poklica otroku igrajo pri tem seveda v prvi vrsti starši in so odgovorni, da vse- stransko presodijo, če je njihov otrok za določen poklic res spo- soben, da se ne bo počutil ne- srečnega v poklicu, ki si ga je izbral. Ce se je za poklic prav odločil, bo v življenju uspeval, če ne, bo lahko tudi nesrečen. Zato moramo odločitev otroka za poklic vzeti mnogo bolj resno, kakor pa jo mnogi smatrajo. Mnogi starši le površno poznajo nekatere poklice, zato silijo otro- ka v poklic, ki jim je le po imenu znan, ne da bi vedeli, kakšne te- lesne in duševne sposobnosti za- hteva ta poklic od otroka. Na roditeljskih sestankih kaj pogosto slišimo starše otrok, ki težko zdelujejo, takole govoriti: Komaj čakam, da bo otroku štiri- najst let, potem se gre učit.« Pri tem seveda ne mislijo na uspešno dovršitev osemletnega šolanja, ki je osnova za vsak poklic. Tako govoričenje je povsem zgrešeno in vzbuja tudi pri otroku mišlje- nje, da je za poklic dober vsakdo, če kaj zna ali ne. Učitelj bo sto- ril največjo uslugo, če bo staršem dopovedal, da je potreba po pred- izobrazbi nujna in vsak dan večja, da ni več daleč, ko bo za večino poklicev potrebno uspešno dovr- šeno osemletno šolanje. Besede >^saj se bo šel učit in ni važno, če izdela«, se ne bi smele med starši več čuti. Do ročnih pokli- cev moramo imeti prav tako spoštovanje, kakor do umskih! Mnogo učencev ni v zadnjih letih moglo v uk, ker je bila njihova predizobrazba premajhna. So pri- meri, da so bile učne pogodbe zaradi tega razveljavljene. Zato bi moral vsakdo vedeti, kakšno predizobrazbo zahtevajo posa- mezni poklici. Starši so prevečkrat v neka- tere poklice zaljubljeni in ne vi- dijo še ostalih možnosti zaposlitve svojih otrok. Ce otrok do poklica, ki so mu ga določili, nima ve- selja, se bodo pametni starši za- nimali o možnostih izbire med tistimi poklici, k jh ne poznajo. (Uradno je priznanih nad 520 po- klicev, samo za kvalificirane de- lavce). Pri Biroju za zaposlovanje v Celju je sedaj ustanovljen »RE- FERAT ZA USMERJANJE MLA- DINE V POKLICE«. Priporo- čamo staršem, kakor tudi mla- dincem, da se obračajo na ta re- ferat, kjer bodo sprejeli vsa potrebna pojasnila v zvezi z usmerjanjem mladincev v pokli- ce in tudi vse informacije o stro- kovnih, srednjih in višjih šolah v Sloveniji. Priporočamo jim tudi, da se poslužujejo prilog »Delavske enot- nosti« z naslovom »Naši nasveti za usmerjanje v poklice in za- poslevanje«, ki so začeli izhajati 11. marca 1955, ter izhajajo red- no vsakih 14 dni. Šolska vodstva, starši in razni mladinci naj se predvsem poslužijo 4. številko »Naših nasvetov« ki so bili pri- loženi v 16. št. »Delavske enot- nosti« ki je izšla 22. aprila 1955, ki podrobno obravnava vse višje, srednje in ostale strokovne šole. P. D. Vsakemu otroku karakteristiko ob koncu leta Ne smemo trditi, da ni pri nas dosti dobrih učiteljev in vzgojiteljev, toda kot je učiteljica Marija Znuderlova, takih pa je vendarle še malo v naši sredini. Trikrat sem se z njo bolj po slučaju srečala: prvič sem slišala njeno ime„ ko se je moja znanka na vse prete- ge trudila, da bi svojo punčko spravila v njen I. razred. Učitelj je učitelj, sem ji dejala, čemu si toliko brusiš pete in kapricasto vztrajaš ravno na Žnuder- lovi! Na te pripombe sem dobila spet malce trmast odgovor: Vsi se pulijo za njen razred in matere najraje zaupajo prvošolčke njej. Zato hočem že iz rado- vednosti poskusiti. Drugič sem njeno ime srečala pri drugi znanki, ki je ravno urejevala spo- minski album svojemu sinku, drugošol- cu. Ko je urejevala prve šolske spomi- ne, se je ustavila pri koščku papirja in dejala: »Ali ix)znaš tovarišico Žnuder- lovo? Sijajna učiteljica je. Poglej samo, kako dobro je pogodila mojega sinka!« Citala sem: »Dragi Nejko! Bil si res priden fant pri meni. Pri vsem svojem znanju, go- vorjenju, delu in pisanju si bil sicer počasen, prav tako v mišljenju, toda vse to me ni motilo, saj sem vedela, da spada to k Tvojim lastnostim. Si pa re- sen in preudaren, pameten in lepega vedenja. Prav lepo si si ustvaril po- končno pisavo s svojo vztrajnostjo. Vem, da si tu in tam malo polenarU, toda tega je menda kriva Tvoja se- strica, s katero si se poigral. Nejko, ostani še nadalje tako lepega vedenja, pa te bodo imeli vsi radi.« Taka pozornost in tako iskrene be- sede prve učitelj ice-elementarke do svojih učencev so me ganile. Znanka mi je še pojasnila, da se učiteljica Znu- derlova vsako leto od vsakega svojih učencev poslovi s tako podrobno karak- teristiko, da vsakega svojega učenca obišče v bolezni na domu, da vsaki ma- teri pošlje pismene pripombe o uspe- hih, če se te slučajno niso mogle ude- ležiti roditeljskih sestankov. Za zaklju- ček je znanka še dejala: »Nič čudnega ni, *da so otroci tako zaljubljeni v to svojo tovarišico in da ob koncu leta zajokajo, ko zvedo, da jih ne bo sprem- ljala v naslednji razred.« Tale listič in take laskave pohvale mater tovarišici Žnuderlovi so rodile željo, da jo osebno spoznam in napi- šem o njej nekaj besed. Z znanko sva še razmišljali, kako bi prišli do njene slike. Tovarišica Znuderlova je zelo skromna in gotovo ne bi želela, da bi pisali o njej, je pripomnila Ančka. »Znajdi se«, sem si dejala. In tako sva skupno rešili: znanka je zaprosila za sliko, da jo da v spominski album svo- jemu sinu, jaz pa sem se najavila pri njej s povsem drugo pretvezo. Dobili sva sliko, jaz pa še vse podatke, ki sem jih potrebovala. Naj mi tovarišica Znu- derlova oprosti, da sem jo tako »okrog prinesla«. Menim, da si je to skromno priznanje tovarišica Znuderlova v polni meri zaslužila in moje besede so le glasne misli stotih hvaležnih mater, ko je njihovim otrokom tako toplo, mate- rinsko, usmerjala prve korake v živ- ljenje. S kratkega obiska pri njej sem zve- dela še to, da tovarišica Znuderlova že 27 let poučuje prvi razred in da ji že danes misel, da bo čez tri leta morala v pokoj, povzroča bolečino. »Brez otrok kratko in malo ne znam živeti«, zatrju- je sama, »počitnice so mi vedno dolgo- časne in komaj čakam začetek šolske- ga leta, da objamem nova, mlada živ- ljenja in jim pomagam preko j>rvih te- žav«. Mata dmiika m Ali čustva manjvrednosti res podedujemo! V 13. številki Celjskega tednika sem prvič bral trditev, da čustva manjvred- nosti podedujemo. Tov. V. v sestavku »Sožitje doma in šole je glavni pogoj za uspeh otroka« pogumno trdi, da mu je neka mati priznala, da je njen otrok od nje podedoval čustvo manjvrednosti. Prav bi bilo, da bi avtor tega sestavka materi pojasnil, da je čustvo vrednosti in manjvrednosti posledica otrokovih uspehov in uveljavljanj v družini in ostali družbi, ni pa preneseno od star- šev na otroke s kalilno plazmo, torej ni podedovano. Razen drugih čustev doživljamo več- krat v življenju tudi čustva manjvred- nosti. Pri otroku so čustva manjvred- nosti mnogokrat že posledica napačnih odnosov staršev ter ostalih do otroka. Navedena čustva so vzrok mnogim otrokovim neugodjem, umišljenim ne- sposobnostim in neuspehom ob dokaj š- njem duševnem trpljenju in osebnostni nesproščenosti, ki zavira uspešno de- javnost. Zaradi vsega navedenega je prav, da o tem pomembnem in pogo- stem čustvu vemo malo več. Zanima nas zlasti naslednje: značilnosti čustva manjvrednosti,, vzroki nastanka in vzgojni ukrepi, ki ga nadomeščajo s čustvom vrednosti, časti in samozavesti. Čustvo manjvrednosti temelji na na- pačni zavesti o lastnih sposobnostih. Neugodje nas kot dokaz prisotnosti čustva manjvrednosti obvladuje zlasti v naslednjih primerih: kadar se močno podcenjujemo, kadar zaradi lastnih ne- uspehov dvomimo v lastne sposobnosti, ko ne dobivamo od sodelavcev in osta- lih soljudi potrebnih ter upravičenih priznanj, ko izostaja potrebna osebna pozornost naših najbližjih in kadar ostajamo osamljeni in neopaženi v družbi. Med našimi resničnimi sposob- nostmi in čustvom manjvrednosti, ki je lažni poročevalec o njih, je veliko na- sprotje, V tem nasprotju je vsa usodna tragika tega čustva, saj nam čustvo manjvrednosti ovira polet naših spo- sobnosti do njihovega vrednega uve- ljavljanja v družbi. Čustvo manjvred- nosti je v vlogi ocenjevalca naših spo- sobnosti krivično, v svojih neugodjih bolestno, v vsebinah pa sebe podcenju- joča kritika. Cim manj so komu znani vzroki nastanka določenega čustva manjvrednosti, tem škodljivejše je to za njegovo duševno zdravje. Čustvo manjvrednosti nas stalno opozarja na naše napake in nesposobnosti, ki baje so„ a jih naš trezni razum in temelji- te j še poznavanje samega sebe ne pri- znava, ker jih ni. Čustvo manjvrednosti je mnogokrat posledica napačnega za- držanja soljudi do naših naporov, usi>e- hov in sposobnosti. Najpogostejši vzroki čustva manj- vrednosti so: 1. Organske napake (iX)manjkljivosti v organizmu, v udih, konstituciji, go- voru itd.). 2. Razneženost staršev v odnosih do otrok. Raznežen otrok je vedno nesamo- stojen in brez pravega samozaupanja. Taki otroci v težavah hitro izgubljajo samozavest in se v žjivljenju ne znajdejo. 3. Prestroga domača vzgoja, ki nudi otroku premalo ljubezni, zaradi česar je otrok nezaupen do družbe. 4. Napačne sodbe okolice o naših delih, nerazumevanje za naše resnične napore in težave pri delu, prepovršni, prehitri in zgolj na zunanjih videzih temelječi zaključki drugih o nas. 5. Večja ali manjša odsotnost pozor- nosti soljudi do nas, kot tudi zanima- nja za naše življenjsko stanje. Kako je v resničnosti s čustvi manj- vrednosti bomo večinoma vedeli iz last- nih izkustev, saj ga skoraj ni človeka, ki bi ne zapadel v tej ali oni situaciji življenja v to čustvo in se nato boril za dvig na višine samozavesti in pono- sa. Pri mladinki Roziki pa je to po- tekalo v naslednjem: »Samozavestna nisem bila nikoli. Doma so me odrivali vedno v ozadje. Bila sem prepričana, da sploh ničesar ne zmorem in ne po- menim. Delala sem z veliko vnemo sa- mo zato, da bi dokazala, da nekaj znam. Govorila nisem dosti, ker sem se bala, da se osmešim. Manjvrednost sem sku- šala prikriti s tem, da sem se pridno učila. Do matere, očeta in sester sem bila vedno pozorna. Vesela sem bila, če sem lahko za koga kaj naredila. Upi- rala semi se, ko so mi nalagali najtežja dela, sestram pa ne. Dokaj dobro sem se še znašla v mnogih položajih. Vse, kar sem naredila, se mi je zdelo slabo. Kazen se mi je zdela vedno prevelika, saj so me za vsako stvar pretepali kot snop. Sebična nisem bila. Starše in se- stre sem vedno iskreno ljubila. Bolelo me je le to, da so me zapostavljali. Pri delu sem znala napraviti vse, kar so mi naročili. Tudi iz lastne iniciative sem se marsičesa lotila, a so mi mnogo- krat taka dela preprečili.« Sprememba vsega okolja je v nmogih primerih najboljši lek proti čustvu manjvrednosti. To potrjuje tudi izkust- vo mladinke Rozike pri prikazu odnosov do sebe v svoji srednješolski dobi, ko je obiskovala učiteljišče. V spominih ugotavlja med ostalim tudi to-le: »Ču- tila sem se zelo počaščeno, da sem lahko obiskovala učiteljišče in živela proč od doma v večjem mestu. Postala sem samozavestna. Manjvrednosti nisem več tako grenko občutila.« Mnogo možnosti za nastanek čustva manjvrednosti nudi tudi šolsko živ- ljenje s stalnim ocenjevanjem znanja, z mnogimi lepšimi, sposobnejšimi ali le prikupne j šimi sošolci in z učitelji, tudi profesorji, ki vedno dovolj ne ču- tijo otrokovega doživljanja vrednosti in manjvrednosti, a vanj le krepko po- segajo. Dijakinja Stanka pravi: »Čutila sem se manjvredno, ker so se delale v šoli velike simpatizerske in družabne razlike. Svojo manjvrednost sem hotela prikriti s tem,, da sem se učila in vedno vse znala. Vesela sem bila pohvale, vendar tega nisem hotela pokazati niti učitelju, niti razredu. Z lastnim delom sem bila malokdaj zadovoljna. Vedno sem mislila, da bi se dalo še bolje na- praviti. Jezila sem se, ker nisem imela v šoli na razpolago vseh sredstev, a nisem marala prositi součencev. Tudi doma je bilo s tem tako. Ce sem kaj rabila, sem prosila samo enkrat. Ce tedaj nisem dobila, nisem ponovno pro- sila, čeprav bi kaj nujno rabila. Ob takih prilikah sem odšla v kak skrit kraj in sem jokala.« Borbo proti čustvu manjvrednosti vsiljuje že veliko in stalno neugodje, ki ga dokazuje. Za uspehe v tem je razen otrokove dobre volje in marlji- vosti potrebno še duševno zdravo okolje z mnogo smisla za otrokov napredek. Otroka ali mladostnika, ki je poln ču- stev manjvrednosti, vzpodbujamo po- gostoma k delu in ga i>ohvalimo tudi ob manjših uspehih. Navajamo ga zlasti k samostojnosti. Z našim zanimanjem zanj mu omogočimo močno doživljanje lastnih uspehov. Kazni naj pri takem otroku čim bolj izostaja j o. Vse šale na njegov račun in vsak posmeh opuščaj- mo. Varujmo se tudi večkrat običajnih,, a zelo neumesnih pripomb v zvezi s to ali ono njegovo osebno značilnostjo, ki je vidnejša. Ne prepuščajmo ga samo- tam in zgolj lastnemu, sebe podcenju- jočemu razglabljanju ter samoocenje- vanju. Sodelujmo z udeležbo njegovega zaupanja tudi pri takih osebnejših do- živetjih. Ko bomo v bodoče bolj pozorni na čustva vrednosti in manjvrednosti pri otrocih in pri mladini, bomo še sami našli mnogo možnosti za dvig samoza- vesti in rušenje manjvrednosti v čustvo- vanju. Pogoj k vsemu temu pa je naša resnična nesebičnost in ljubezen v odnosu do vseh mladih ljudi, ki jih vzgajamo v pogumne ia samozavestne državljane — socialiste. Ivo Svarc Prosvetni dom je Vitanjčanom v ponos Deset let je minilo te dni — deset let od dni, odkar je vse naše delo usmer- jeno v prid skupnosti. Vzor skupnega, vzajemnega dela je mnogim našim krajem lahko prikupni trg pod Pohor- jem — Vitanje. Lansko leto v avgustu so Vitanjčani predali skupnosti prosto- ren, lep prosvetni dom, ki so ga zgradili izključno iz lastnih sredstev. Požrtvo- valni predsednik gradbenega odbora to- variš Kušar je z osemdesetimi prosto- voljnimi vožnjami prvi dal pobudo vsem ostalim. Toda oder v dvorani lani še ni bil urejen. Zastopniki okrajnega ljudskega odbora, ki so videli tolikšno prizadevnost in pridnost ljudi, so ob- ljubili p>omoč za opremo odra. Tako imajo danes v Vitanju enega najlepših odrov v široki okolici. Na tem odru je nameščenih 18 reflektorjev. Modemi bloki za reguliranje luči, lepe, velike, temnomodre zavese, umetniško izdelane kulise, smotrno urejeno pododrje, ve- lika kulisama in oblačilnice dajejo vtis skrbne priprave za kvalitetno delo. Vizjak Darinka, Ljudska univerza v Celju v torek, 17. maja bo ▼ centralni predavalnici Ma Učiteljišču ob 19,30 predavala tov. Frece Marica o temi: Celje v narodnoosvobodilni borbi. Vljudno vabljeni! T četrtek, 19. maja bo v centralni predaval- nici na Učiteljišču ob 19,3« predaval profesor Janko Orože« o temi: Razvoj celjske obrti in industrije. Vljudno vabljenil „PEHTA" v Laškem Nižja gimnazija v Laškem je poča- stila 10. obletnico osvoboditve z ljub- ko spevoigro v treh dejanjih »Pehta«. Dejanje je povzeto jk) Vandotovi pri- povedki »Kekec na voljčjd sledi«. Po tem delu je film Kekec žel priznanje doma in v tujini. V nedeljo 8. maja je bila dvorana kljub sončnemu popoldnevu, skoraj polna odraslih in mladih, hvaležnih pri- jateljev mladinske igre. Vsekakor smo pogrešili pni tej predstavi vse one, ki vidijo le senčne strani in napake pri naši mladini. Petdesetero sodellujoSih dijakov v režiji tov. Tavželj Niike in ob pomoči celotnega učiteljskega zbora je častno odigralo hvaležno mladinsko delo. Koga v igri naj bi bolj pohvalil, Kekca (Mlakar Rafko) ali Mojco (ELlezin Ma- rica), Rožleta (Košar) ali strica Joka (Zelemik), Pehto (Pasarič Jožica) ali vile, palčke ali otročad, ne vem. Vsi so se trudili in njih trud je žel velik moralni uspeh. Repriza igre je bila v ponedeljek za učence osnovne šole in za ostale dijake nižje ginmaziije. »Pehti« in vsem sodelujočim lep maj- niški pozdrav in topla hvala stric Marij Delovni kolektiv ŽELEZARNE ŠTORE čestita vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu k DESETI OBLETNICI OSVOBODITVE Naj živi 15. maj - Dan zmage jugoslovanskih narodov, osvobojenih izpod jarma fašističnega suženjstva! r^gLJSKI TEDNIK, 13. maja 1955 Stev. 19 — strao. 7 Ob začetku gledališkega iestivala (7. in 8. maja) Težko je najti primerne besede, s jjaterimi bi po č^nikarski dolžnosti opozorili širšo celjsko javnost na ime- pjtno dogajanje, ki se je od 7. do 13. j^ja t. 1. odigralo v našem gledališču, ^g doslej celjsko gledališče za koga ni g^lo v osrčju slovenske kulture, je g tem sedaj pokazalo svoj globoki čut Zgovornosti pred narodom in razodelo ^likšen smisel za organizacijo kultur- nega dela, kolikor ga je doslej poka- rala le malokatera kulturno-umetniška ^stanova. Čeprav je ideja takih festi- valov že stara in v neki obliki temelji v staroslavnih antičnih gledaliških tek- jixah, pri nas doslej ni bilo človeka, jc: bi bil skušal pospešiti rast slovenske dramatike na tak dostojanstven, odkrit ju pošten način. Prepričan sem, da bo slovenska kul- turna javnost dostojno ocenila ta ve- liki kulturni akt provinoialnega gle- dališča, še bolj pa želim, da bi festival dosegel tisto, za kar se je vršil. Globoko sem prepričan, da pobude, ki so ob njem nastajale, ne bodo zatonile v po- ^bo in da bo slovenski dramski festi- val postal stalna oblika e>ospeševanja naše dramatike, ki bolj kot kaka dru- ga umetnost potrebuje zavestno pomoč javnosti in zavestno vodstvo, kd ve kaj hoče. Da dramaturg Lojze FUipič to ve, razodeva tudi anketa o problematiki slovenske dramatike, ki jo priinaša ob- širni Gledališki list, ki je izšel za festi- val in na katerega širšo javnost posebej opozarjamo. Na anketo je odgovorila vrsta naših kulturnih delavcev, ki se v večji ali manjši meri ukvarjajo z dramatiko, in to na vprašanja, ki jih je pregledno in razgledno načel dra- maturg sam: O krizi domače dramati- ke; o tem, kako je dramatska ustvar- jalnost odvisna od časa in razmer; v čem so dobre in slabe strani naše po- vojne dramatike; o moderni dramatur- giji; o vprizarjanju domačih del; o vlo- gi dramaturgov pri pospeševanju do- mače dramatike; o praktični, norma- tivni dramaturgi ji; o psiholoških in so- cioloških vzrokih predsodkov proti do- mači drami) o repertoarni politiki in modernem gledališču; o pomenu in na- menu festivala; o Gledališki reviji in Gledališkem listu ter o vsem, kar še prihaja na dnevni red, ko se odpirajo in zapirajo vrata Talijinih hramov, naj- imenitnejše manifestacije narodnega duha in človeške kulture, s katero se hranimo in s katero se ponašamo. Prav je, da je festival začelo Sloven- sko narodno gledališče iz Ljubljane, no- sitelj slovenskega gledališkega izročila, in prav je, da je prišlo na festival prav s Cankarjem, ki ga še vedno štejemo za vrh slovenske dramatike. Nočemo se spuščati v razglabljanja o psiholoških in socioloških osnovah poglavitnih Can- karjevih dram, saj o tem teče beseda v Kavčič: Balet z razstave mariborskih umetnikov v Celju slovenski pisarijd, odkar so te drame nastale, in vsak rod, ki hoče do svoje podobe, bije tudi boj za Cankarjevo po- dobo. To je za Cankarja svojevrstno potrdilo in ipotrdilo tiste stare resnice, da se genij razvija še po smrti. Ljubljansko predstavo, ki jo je zre- žiral Slavko Jan ob asistenci inscena- torja ing. arh. Viktorja Molke, je ve- Čina Celjanov poznalo le od daleč, p>o poročilih, ki so govorila o umetniški po- polnosti v splošnem in v posameznostih, posebej pa o Severjevem Jermanu. V Soboto zvečer smo se lahko prepričali o izredni umetniški dognanosti predsta- ve kot celote in posameznih igralskih Hkov. Posebej je treba omeniti Staneta Severja, ki nam je dal Jermana z ne- verjetno igralsko ailo, kakršno je le redko dano videti. Tudi Furijanov žup- Jilk, koncipiran nekoliko drugače, kakor smo bili navajeni, je učinkoval izredno zivo in impresivno. Učiteljska zbornica ie prikazala vse tisto, zaradi česar je delo v slovenski preteklosti odigralo Mogočno vlogo in zaradi česar je bilo ^ letih pred zadnjo vojno ploskanje pri ^Prti sceni prepovedano. Kovičev Ko- ^ar, Potokarjev Hvastja, dve gledaMški doživetji, presunljivi in nepozabni! To ^ bila več igra, to je življenje samo! ^av tako Lojzka, Geni in Minka, ki jih dale Levarjeva, Kačičeva in Ju- vanova. S temi, s Cesarjevim Kalandrom dn z nekaterimi manj pomembnimi vlo- gami se je SNG predstavilo na festivalu ^ot umetniško izredno prepričljiv an- sambel, ki je zato požel nedelj eno na- vdušeno priznanje polno zasedenega celjskega gledališča. V nedeljo zvečer je Celje pozdravilo Slovensko narodno gledališče za. Trža- ško ozemlje. Tržačani so prišli s Can- karjevim »Pohujšanjem v dolini šent- florjanski«, ki ga je zrežiral režiser Jože Babič v inscenaciji Maksa Kavči- ča. Predstava je pokazala nekaj novih režiserskih domislekov, nekaj zelo dob- rih igralskih likov, zlasti v drugem de- janju zanimivo, ideji farse in smislu drugega dejanja zelo odgovarjajočo sceno, v vsem pa nekoliko drugačen koncept celotnega dela, kakor smo ga navajeni. Miha Baloh in Štefka Drdče- va. kot Kobar in Jacinta, sta s svojo vzneseno igro podčrtala »poglavitno po- slanstvo« tega dela, tako da so šentflor- janski občani močno stopili v ozadje: župana je igral Jožko Lukeš, županjo Ema Starčeva, dacarja Stane Raztre- sen dacarko Leli Nakiretova, ekspedito- rico Nada Grabrljelolčeva. Sviligoja Stane Starešinič, notarja Modest San- cin, štacunarja Anton Požar, štacunar- ko Zlata Rodoškova,. cerkovnika Jo^p Fišer, popotnika Julij Guštin, zlodej pa je bil Rado Nakrst. Tudi to »Pohujša- nje« je dokazalo, da bo Cankar vedno ostal veliko odrsko doživetje, za vsak' ansambel pa tudi trd in kočljiv pre- izkus. Tržaško gledališče je upoštevalo vse tisto, zaradi česar je Cankar napi- sal ta diihoviti tekst, edinstven v naši literaturi, za moj okus je manjkalo pri pretiravanju le neke notranje uglaše- nosti in sloga. Mogočna dntonacija festivala z dve- ma Cankarjema v dveh zaporednih po- poldnevih in večerih je po svoje ustva- rila v Celju vzdušje, ki daje prireditvi pečat pomembnosti dn vzvišenosti. Mi- slim, da bi bilo prav, če bi se uresni- čila zamisel o presojanju in nagraje- vanju nastopajočih gledališč. T. O. In se trije večeri gledališkega iestivala v ponedeljek, 9. maja je celjsko mestno gledališče nastopilo s krstno uprizoritvijo drame M^iloša Mikelna »Dež v pomladni noči«. O predstavi in o delu bom spregovoril pK) reprizi, ker pri premieri nisem bU navzoč. Mikel- novo dramo sta si ogledala tudi knji- ževnik in nestor slovenskih gledaliških kriiJilkov Fran Albreht (in gledališka umetnica Mira Danilova, poleg teh pa vrsta mlajših gledaliških kritikov. V torek, 10. maja smo gledali koprsko gledališče, ki je nastopilo s »Tretjim ležiščem«, delom Vasje Ocvirka, Vasja Ocvirk je delo označil kot »pet slik rahlega razburjenja«, s čimer je vzbu- dil upanje na satiro in humor„ na ko- medijo. Zares smo gledali komedijo, napisano lahkotno, spretno in živo, kar je za našo komedijsko revščino razve- seljivo. V komedilji ni posebnega zaple- ta: v okvir hotelske sobe v mestu, kjer predstavlja stanovanjsko vprašanje eno prvih mučilnih sredstev, je vložil vrsto prizorov, v katerih se pojavijo tipi, ki se na oder kot akterji ne vrnejo več. Po tehniki sem se ob delcu spomnil na Molierove »Nadležneže« (ali bolje »Tečneže«, les Facheux) ki jih fran- coska literatura označuje kot comedie a tiroirs (s predali na predale). Pri Molieru bi Erast rad prišel na rendez- vous z Orfizo, pri Ocvirku pa bi Javor, novinar in literat, ki ga je prijetno igral Klasinc, rad do roka oddal re- dakcijski roman. Pri tem pa ga ovi- rajo prehodni gostje, ki jih hoteli receptor pošilja v pisateljevo sobo na tretje ležišče. Ob tem preprostem za- močno poseže v etične probleme so- dobne družbe in je v tem nedvomno tudi njena vrednost in ocena. Ce bi se prvi del dramatsko strnil„ bi drama umetniško gotovo pridobila. V igri se je najbolj uveljavila Angela Janko z Zoro, medtem ko sem pri Terpinu vča- sih pogrešil smisel za slog. Posrečene igralske podobe so dali Florjančič z Rilcem, Samec z Dimičem in Gorinšek s Pierom. Predstavo sta si poleg drugih ogledala tudi književnik Drago Sega In Fran Albreht. Kot kronisti moramo omeniti še to, da je bil vsak večer po predstavi v foyerju sprejem, ki ga je priredil pred- sednik mestne občine nastopajočemu ansamblu, gostom, kritikom in i>oro- čevalcem. Tako je tudi gostoljubnost mestne občine poudarila pomen gleda- liškega festivala. O ostalih predstavah bomo poročali v prihodnji številkL T. O. Visoko inozemsko odlikovanje celjskega ljudskoprosvetnega delavca V seznam tistih kulturnih dogodkov, stvaritev in zmag, s katerimi zlasti zadnji čas prcdnjači naše Celje pred ostalimi mesti naše domovine, jc dolž- na kulturna kronika zabeležiti tudi vi- soko inozemsko odlikovanje in prizna- nje, ki je bilo pretekle dni podeljeno celjskemu ljudskoprosvetnemu delavcu in organizatorju, železniškemu uradniku tovarišu Janku Hočevarju. Ne glede na odlikovančevo po- membno sodelovanje že v predvojnih naprednih organizacijah, je janko Ho- čevar danes nedvomno prvi v naši do- mači kulturnoprosvetni skupnosti, ki v polni meri zasluži časten naziv ljud- skoprosvetnega aktivista, saj ga razen na njegovem službenem mestu, skoraj ni mogoče srečati drugje, kot za diri- gentskim pultom kar treh tamburaških orkestrov, ali kot godbenika v krogu »Prešernove« godbe na pihala, ali kot delavnega odbornika v sejni dvorani Okrajnega odbora Ljudske prosvete, oziroma predsednika Kulturno umetni- škega društva »France Prešeren«, ali kot požrtvovalnega sodelavca na tej in oni prireditvi. Njegovo požrtvovalnost in delavnost bi mogli brez zadržka in edino opravičeno simbolizirati z mar- ljivostjo mravlje. Kot tak jc pretekli mesec za Dan železničarjev prejel v Beogradu v ime- nu francoske Federacije za spodbuja- nje k družbenokoristni dejavnosti iz rok predsednika Mednarodne unije za kul- turno sodelovanje železničarjev diplo- mo in medaljo. S tem visokim medna- rodnim priznanjem je bila odlikovana še šestorica zaslužnih jugoslovanskih železničarjev, ki že od osvoboditve de- lajo na kulturnoprosvetnem dvigu že- lezničarjev. Te vrste odlikovanje Janka Hočevar- ja je častno in pomembno. Častno in pomembno pa jc tudi za vso Ijudsko- prosvetno skupnost v Celju, saj je od- likovanje potrdilo družbeno veljavo ljudskoprosvetnega delavca. Tovarišu Janku Hočevarju iskreno čestitamo in želimo, da bi odlikovanje še dolgo nosil kot posnemanja vreden državljan, tako v krogu svojih stanov- skih tovarišev, kakor v krogu celjskih kulturnih delavcev. G. G. „ROKOVNJAČl" v Vitanju ob otvoritvi novega odra v kulturncprosvctncm domu Tako močni notranji zavzetosti pri gledalcih za vse, kar bo pravkar dogra- jen in otvorjen oder nudil, že dolgo ni- smo biLi priče, kot minulo nedeljo v Vitanju. Ugodno razpoloženje gledalcev se je družOo z resno prizadevnostjo vseh igralcev, ki so čutili, da dobra igra na odru ni vedno lahka in ne eno- stavna. Mnogi med igralci so prvič na- stopali na odru. Ob radodarnem in bo- gatem priznavanju uspeha po gledalcih, so vzpodbudno uspeli. S prvo predstavo Rokovnjačev se je gledališka družina v Vitanju lepo uveljavila pred domačini dn gosti ter se učvrstila v svoji enotno- sti ter požrtvovalnosti za nadaljnje delo. Ves ugoden potek igre je dajal lepo priznanje režiserki tovarišici Pavli Rej- čevd. V režijo igre je vložila mnogo sil in časa, saj so igralci novinci vredni posebnih naporov za njih trajno pri- tegnitev k odru. Na zelo prostornem odru so lahko prišle do polnega izraza zelo obsežne scene, kot tudi nastopajoči igralci z zelo primernimi ozadji. Učin- kovitost dgranja so stopnjevali sodobni reflektorji, s katerimi je oder oprem- ljen. Nastop mladih vojakov, rajanje de- klet ob ognju v taborišču, petje čevljar- ja v delavnici in Polonce pred priho- dom fanta-rokovnjača — vse to je za- dovoljevalo udeležence in dajalo dgri povsem ljudski značaj s prijetno do- mačnostjo. Segavi in nekoliko naiven Blaž Mozol (Rejc Fran jo) je bil s svojo pohlepnostjo i>o zlatnikih dn pijači zelo izviren in gledalcem prikupen. Pristna in prepričljiva, tudi iskrena je bila v svoji vlogi Polonca (Helena Petoci), ki je s tem dokazala lepe sposobnosti za nastopanje na odru. Vodja rokovnjačev Nande (Kuzman Janez) je igral dokaj spretno in doživeto. Originalen v maski, govoru in v svoji delavnici je bil čev- ljar (Medved Franc) rokovnjač. Tudi pri ostalih vlogah je bUa dosežena lepa spretnost igranja. Po navdušenem ploskanju po zadnjem dejanju je ob prisotnosti vseh igralcer tovariš Kuzman Jernej v jedrnatih be- sedah podal občinstvu potek vseh na- porov pri gradnji Zadružnega doma z odrom in dvorano. Ob zahvali vsem, ki so pripomogli k dovršitvi doma dn odra, je govoril tudi o nalogah gledališke družine. Gledališka družina naj z mno- gimi uprizoritvami dobrih iger vzgaja in kulturno dviga igralce in gledalca. Siv. Ob jubilejni razstavi celjske likovne dejavnosti Razstava, ki bo odprta v okvirju »Celjskega tedna« v galerijskih prosto- rih celjskega Mestnega muzeja, v so- boto 14. maja dopoldne, bo doslej naj- pomembnejša umetnostna manifestacija Posavinja. Razstava bo jubilejno mani- festativnega značaja ter bo poskušala prikazati retrospektivno podobo nasta- janja in razvoja celjskega umetniškega življenja po letu 1918. Na razstavi bo zastopanih^ ako se bodo resnično vsi odzvali vabilom, okoli 30 umetnikov domačinov in prišlekov. Med prvimi bi omenil: Dideka, Dolin- škovo, Klemenčiča, Zelenka, Sušter- šiča, Zužovo, Tratnika, Slapemika, ki živijo drugod ter Deržeka, Pristovško- vo, Sčuko„ Cesarja, Lipičnika, Salezina, Napotnika, ki delajo v svoji rodni po- krajini, ali pa 90 se ji že popolnoma prilagodUL Med prišleki bi omenU pred- vsem oba Lorenčaka, med umrlimi pa Sirka in Romiha. Razstava bo v Celju zaradi omejenih razstavnih možnosti nekoliko okrnjena, zato bo pa v prostorih mariborske Umetnostne galerije podana v polnem obsegu. Izdan bo tudi katalog s krat- kim zgodovinskim prikazom celjskega vunetnostnega razvoja, kot dokument razstavnega dogodka, ki se gotovo ne bo več tako hitro ponovil. Zato Celjani ne zamudite edinstvene prilike, da si ogledate razstavo, na ka- teri bo prikazan del vaše kulturne pre- teklosti in podan prerez sedanjega snovanja, ki obljublja napraviti iz Celja enega pomembnejših slovenskih umetnostnih središč. Za nastanek ta- kega središča je predpogoj seveda tudi razumevajoča publika in mecenstvo. To dvoje ustvarja kulturna tla za rast ču- dovite rože umetnosti, tega najvišjega človeškega izraznega sredstva. Le to dvoje more dati umetnosti moralne in materialne podpore pri njeni borbi za likovni izraz našega časa, za dokument, ki preživi generacije. Zato Celjani, i>odprite z obiskom in odkupi resnično (kar je žirijsko odbra- no!) umetnost, ki je poleg tega topot še domačega, lokalnega izvora. To bo najboljše sredstvo za borbo proti »Kiču«, ki se še vedno bohoti po naših uradnih in neuradnih prostorih, obenem pa tudi pot, po kateri bo Celje stopilo v krog slovenskih kulturno in umetnostno tvornih emporijer. Jože Curk Celfshi Komorni zbor na Kozjanskem Preteklo nedeljo so pevci celjskega komornega zbora obiskali Kozjansko. S tem so izpolnili načrt, da v počastitev 10. obletnice osvoboditve poneso lepoto naših pesmi v kraje, kjer je okupator neusmiljeno v uničeval in kjer je tudi naletel na brezprimemo junaštvo in od- Ix>most naših partizanov. V majhni gorski vasici St. Vidu pri Planini so pevci priredili prvi koncert dopoldne. Prosvetna dvorana je bila polna vaščanov, pa tudi Planincev. — Predsednik Komornega zbora tov. Jereb je orisal pomen narodnoosvobodilnega boja. Z navdušenjem in hvaležnostjo so navzoči sprejemali lepoto borbenih in narodnih pesmi. Ob zaključku koncerta je prosvetar izrekel pevovodji profe- sorju Kuneju in zboru toplo zahvalo sa izreden užitek, zbor pa je prejel še lep cvetlični dar. Popoldne je bila velika kino dvorana T Kozjem nabito polna obiskovalcev Sn to ne le domačinov, temveč tudi iz PH- štanja. Buč in drugod. Tudi tu je pred- sednik Komornega zbora govoril o de- seti obletnici osvoboditve, nakar je zbor i2:vajal svoj program. Pogled na polno dvorano je pevce na mah povezal s po- slušalci in pesem za pesmijo je iskreno vrela iz njihovih src. Navdušenja ni bilo konca. V zahvalnih besedah so iz- razili željo, da bi Komorni zbor še obiskal Kozjane, ki so tako željni kul- turnih lepot. Tem željam se je pridružil še šopek prelepih tulipanov. Po koncertu so pevci še posedeli z domačini v prijetnem kramljanju. Ko so se s pesmijo ix>slavljali. so sklenili, da bodo Kozje uvrstili v program svo- jih vsakoletnih pevskih obiskov. Z. Koncert godalnega orkestra „lvan Cankar" S SODELOVANJEM OPERNIH PEVCEV SONJE DRAKSLER IN ALEKSANDRA KOVACA Svoj prvi koncert v letošnji sezoni bo dal celjski godalni orkester v okviru prvega celjskega tedna. Po odličnih nastopih v Zagrebu in Mariboru se je orkester resno pripravljal na letošnji spomladanski koncert. Da bi spored poživilo, je vodstvo or- kestra to pot povabilo dva pevca Ce- ljana in sicer mezzosopranistinjo Sonjo Drakslerjevo in basistal Aleksandra Kovača. Simpatična pevca bosta v spremljavi orkestra pela pesmi Pavčiča, Stravssa, iMckla, Schuberta, Bohma, (Tiha kot noč)„ Saint-Saensa (Samson in DalOa), Schumanna (Dva grenadirja), Rubin- steina, Chopina in Griega. To so kvalitetne pesmi, ki bodo uga- jale tudi povprečnemu poslušalcu. Or- kester sam nam bo zaigral znano Ipav- čevo serenado in Gluckovo simphonijo v G-duru. Drakslerjeva bo to pot prvič pela s celjskim godalnim orkestrom. Ver- jetno je to njen zadnji nastop, ker je s prihodnjo sezono angažirana v du- najski Volksoperi. Koncert bo v ponedeljek, 16. t. m, ob 20. uri v Narodnem domu. Dirigent Dušan Sancin. Predprodaja vstopnic pri blagajni Ljudskega gledališča vsak dan od 16 do 18 ure. Za smeh in dobro voljo PRI ZDRAVNIKU pletu je pisatelj prikazal pisan >i>a- noptikum« iz življenja slovenskega Pri- merja, ki mu nudi široko možnost za komiko in satiro in razne pojave, na- logo pa si je olajšal še z inkamacijo pisateljevih sanj, ki ga preganjajo v »inkriminiranem« hotelu. (Take vrste komedija nudi dalje izredne možnosti za improvizacijo na ljubo kraju in včasih tudi času, e>o želji ali pa nav- kljub gledalcem.) Koprska predstava v skrbni režiji Hinka Košaka in sceni ing. Hohnjeca je pokazala vrsto kvalitet, ki jih je treba spričo mladosti ansambla in dru- gih težav, s katerimi se mora boriti, od srca pohvaliti. Naj omenim pred- vsem igro, ki so jo pokazali Penko s ix>deželanom, Pušnar z delegatom, Raner s Kvasom,, pa tudi Zega kot za- stopnik podjetja, Albreht kot turist s psom, Pelan kot trgovski potnik, An- derle kot profesor in vsi ostalL Med pomanjkljiivostmi bi omenil tisto, ki jo je morda najlažje odpraviti — igra bi morala imeti hitrejši tempo, premisliti bi bilo tudi treba zaključna prizor. Ko- prsko predstavo sta si ogledala tudi France Koblar, rektor Akademije za igralsko umetnost, in Franc Albreht V sredo 11. maja je nastopilo mari- borsko gledališče z dramo »Življenje zmaguje«, ki jo je napisal mladi pesnik Branko Hofman, režiral. Fran Žižek, inscenacijo pa je zamislil Vlado Rija- vec. Drama je v prvem delu bolj pri- povedna — ilustrativna, v drugem pa Zdravnik računovodji, ki se iprito- žuje, da ga boli grlo: »Recite šestkrat devetindvajset!« »Sto štiriinsedemdeset.« BLESTEČ USPEH Književnik pride v uredništvo za- ložbe: »Ste dobili kakšno pošto v zvezi » knjigo, kd ste mi jo pravkar izdali?« »Da, eno pismo je prišlo. Pisal ga je človek, ki mu je prav tako ime kot vam in zahteval, naj objavimo, da on t« knjige ni pisal.« NAVAL »Da si ti videl, kakšna gneča je bUa sinoči v gledališču, kjer so igrali mojo najnovejšo dramo!« »Sem slišal — po prvem dejanju pred garderobo.« POTNIKE ZA INOZEMSTVO OPOZARJAMO, da naročijo vozovnice najmanj en dan pred nastopom potovanja; za izgotovitev inozemskih vozov- nic tik pred nastopom potovanja ne jamčimo. Prijave za izlet po Koroški in izlet v Trst sprejema ter daje potrebne informacije »Putnik — Slovenija«, Celje. n. ČETRT BO PRAZNOVALA 10. OBLETNICO OSVOBODITVE v sredo, 18. maja ob 18. uri bo v Ljudskem gledališču akademija, ki jo pripravljajo vse množične organizacije terena. Na programa bo- do pevske, glasbene, recitacijske in baletne točke. Vljudno vabimo vse prebivalce II. četrti ka- kor tudi vse ostale terene. (Vstopnine ni) Stev. 19 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. NEKAJ MISLI o beograjski in celjski mladini z beograjsko mladino smo se srečali že na beograjski postaji, kjer so nas sprejeli člani Mest- nega komiteja in Glavnega od- bora Počitniške zveze. Energični in odločni fantje so nam uredili zadnje formalnosti glede preno- čišča in hrane. Ko sem prišel v stik s srbsko mladino, sem imel občutek, da pri njih ni tiste pasivnosti, ki jo tako pogosto opažamo pri dobri večini naših kolektivov. Tudi pri nj<.h so pač, kot pri nas, naj- uspešnejši aktivi na šolah in podjetjih, kjer že vsebina dela sama po sebi druži mlade ljudi. Docela drugo pa je s terenskim delom. Medtem ko v Celju ob- stoja le malo terenskih mladin- skih aktivov in še ti se povečini ukvarjajo s plesnimi prireditvami in mogoče kdaj s kakšno igro, imajo v Beogradu zelo razgibano terensko delo in ga smatrajo kot pomemben faktor pri povezavi delavske in študentske mladine. Beograd je razdeljen na 24 občin in vsaka ima svoj mladinski aktiv, kjer so včlanjeni tudi di- jaki in študenti, čeprav so že v organizaciji LM na svojih usta- novah. Ena takšnih občin je Savski venac. Ko sem se zanimal v čem so končno tako uspešni, so mi povedali, da prirejajo akademije, različna tekmovanja in nastope preko vsega leta, interno za člane pa deluje Mladinska univerza. Večkrat povab.jo na predavanje tudi kakšnega pomembnejšega pisatelja, pesnika, igralca ali kri- tika, glavni predmet je pa nato debata z njim. NekoVko originalnih idej. Mi- sel Mladinskih univerz se je ob začetku šolskega leta pojavila tudi na celjskih srednjih šolah (vsaj nekaterih), je pa po dveh, treh predavanjih zamrla. Sploh pa je za nas značilno popuščanje pri mladinskem delu ob koncu šolskega leta. Nasprotno pa so mi v Beogradu povedali, da jim je jesen le priprava za delo v novem letu. Tako je n. pr. dal Mestni komite LM pobudo, da se obnovijo mladinske delovne ak- cije, ki bi bile sicer bolj lokal- nega značaja, namen pa bi bil v poživitvi prostovoljnega dela in mladinskih brigad, kar je v prejš- njih letih tako družilo mladino. Precej mladinskih aktivov ima svoje prostore, večina pa, vsaj po občinah, svoje domove. Vsej beo- grajski mladini pa je namenjen centralni Omladinski dom, v sre- dišču mesta na Obiličevem vencu. Tu ima mladina veliko možnosti in pogojev, da prebije ves svoj prosti čas. Od šahovske, namizno teniške sobe, preko čitalnice in knjižnice, sejne sobe, predaval- nice, do velike dvorane in radio oddajne postaje, vse to je dano mladini v prosto razpolaganje. Vsi ti prostori so zasedeni na- vadno čez ves teden. V preda- valnici so dvakrat tedensko razna predavanja, predvajanje filmov, pa tudi sestanki različnih fakul- tetnih krožkov. V veliki dvorani prirejajo ob sobotah in nedeljah ples. Plese pa prirejajo tudi po- samezni aktivi, in sicer odprtega značaja, denar pa nato koristno uporabijo v skupne namene. Ob tej priliki sem opazil, kakšno prednost ima beograjska mladina že samo s tem, da ima svoje pro- store. Marsikdo bi rekel, češ Beograd si to lahko privošči. Ce bi imela celjska mladina za lastno uporabo le del teh dobrot, recimo, večjo dvorano za akade- mije in konference ter manjšo za seje, sestanke in popoldansko uporabo, ne bi bila tako nave- zana na različne forume, odbore, prostore in dvorane in bi lahko posvetila večjo pozornost inter- nemu delu med mladino. Seveda bi bilo vse to zvezano s precejš- njimi stroški, vendar sem pre- pričan, da večina celjskih pod- jetij, kjer je tudi mladina zapo- slena, ne bi odbila svoje podpore. Počitniška zveza zavzema v življenju beograjske mladine vid- nejšo vlogo kot pri nas v Celju, kjer se le ob loterijah sliši o njej. Težijo, da bi izvlekli beograjskega, delavca in dijaka čez nedeljo iz prahu in vročine Beograda in da čimbolj preusmerijo vsebino dela s kampanjske in komercialne baze na aktivno delo čez vse leto, kar se jim je že v veliki meri posrečilo. Imajo velika skupna letovišča s povprečno kapaciteto 250 ljudi v Bašk.h vodah, Cav- tatu. Mlinih in Hercegnovem. Se več jih imajo posamezne družine v okolici Beograda. Končno sem se zanimal tudi za srednje šole, posebno za gimna- zije. Povsod uspešno delujejo aktivi z dramatskimi, šahovskimi, pevskimi, literarnimi in šport- nimi sekcijami. Tudi tu dajejo velik poudarek mladinskim uni- verzam. Glede uspeha so kar zadovoljni, čeprav je bil kriterij poostren. Inteligenčna kriza, ki se je po- javila takoj po vojni, se ublažuje, s tem pa se tudi nudi večja izbira materiala za višje šole. Aut-aut, pravijo Beograjčani, kar bi pa veljalo lahko tudi za celjske srednješolce. V. L. Pred dnevi je izšla spominska knjiga libojske „SVOBODE" v preteklem letu je libojska Svobo- da zelo svečano praznovala 25. oblet- nico svojega obstoja. Za to obletnico je društvo pripravilo izdajo spominske .knjige, katera je izšla pred nekaj dne- vi. Spominska knjiga opisuje zgodo- vinsko pot, katero je prehodilo društvo, življenje kraja in njegove bližnje oko- lice, Poleg tega pa je v knjigi bogato opisana NOV, gospodarski razvoj rud- nika, keramične tovarne itd. Knjiga ima 172 strani, vsebuje 17 prispevkov iz vseh področij našega živ- ljenja in stane 200 din. Po svoji vse- bini in izredno privlačni ureditvi jo praporočamo vsakemu Savinjčanu. Knji- gi dajejo poudarka tudi slike, ki opis dogodkov, okrepe s svojo realistično podobo. Kil j igo je lepo uredil tov. Dra- go Predan in se mu za njegov trud zahvaljujemo. Opremil pa jo je Vodišek Marjan. Knjigo je izdal upravni odbor DPD »Svoboda« Liboje. LU-BO O ciklusu splošno-izobraževalnih predavanj pri mladini v Laškem Po svoji resni zavzetosti za izobraže- valno deio je kolektiv mladink in mla- dincev, članov mladinske organizacije Y Laškem, zgled ostali mladini. Ze do- ber mesec se polnoštevilno in redno udeležujejo predavanj, ki naj izpopol- nijo njihovo znanje o najvažnejših vprašanjih življenja. Predavanjem sle- dijo s poglobljenim zanimanjem, kar se kaže tudi v mnogih vprašanjih, ki se vrste v razgovoru po predavanjih. — Ciklus predavanj bo zaključen konec maja. Za zaključek svojega letošnjega izobraževalnega dela bodo šli na po- učno ekskurzijo v Ljubljno, kjer bodo obiskali vzgojne zavode. Ljudsko uni- verzo. si ogledali Litostroj in prisostvo- vali operni predstavi. Veseli smo mladine, ki prihaja do raznih vprašanj glede svojega svetov- nega nazora, glede svoje vloge v družbi, poklicu in družini, glede svoje bodoč- nosti, svojih življenjskih nalog, svojdh odnosov do sebe, do okolice, do naše narodne preteklosti in bodočnosti. Talc^ mladina mnogo zavestneje in z večjii^^^ čutom odgovornosti vstopa v življenje na vseh področjih, če ji omogočim^ jasne, napredne in iskrene, tudi znan- stveno utemeljene odgovore na vsa i^^ ražena in nastajajoča vprašanja. Mla- dinski kolektiv v Laškem prihaja do teh odgovorov v obsegu naslednjih ose^ tem predavanj: 1. Obči vzgojni smotri in naloge jugoslovanske socialistične vzgoje. 2. Vprašanje materialističnega svetovnega nazora. 3. Pomen in značil- nosti socialistične morale. 4. Osnove duševnega življenja. 5. Mladina vprašanje ljubezni. 6. O lepem vedenju, 7. Vzgoja volje in značaja. 8. O meto- dah mladinskega dela. Mladina, ki z notranjo zavzetostjo sprejema vsebino teh predavanj in si jo v debatah vedno bolj osvaja, ni in ne more ostajati brez cUjev in vrednih idealov, brez kakovostnih in dovolj družbeno-moralno utemeljenih motivov za svojo življenjsko borbo, brez stalne zavesti nujnosti neprestanega dviganja in razvoja. Resni in zadovoljni obrazi fantov in deklet po predavanjih to po- vsem potrjujejo. Z vedno večjim ve- seljem se s predavateljem Ljudsike luii- verze v Celju, s profesorjem Albinom Podjavorškom, vračava k njim, saj je prijetno predavati mladim ljudem, ki so pripravljeni vpreči svoje sile in spo- sobnosti v najboljši voz napredka. — Ivo Svarc. Lepo fe v naši domovini biti mlad . • « KONCERT pevskih zborov 11. gimnazije v CELJU Z lepo, v srce segajočo pesmijo Ra- dovana Gobca »Lepo je v naši domo- vini biti mlad« sta ob skupnem nastopu zaključila užitka polno koncertno pri- reditev dne 6. maja mešani mladinski in pionirski zbor II. gimnazije v Celju. Gimnazijci so s svojim odlično uspe- lim koncertom dostojno in nadvse pri- srčno proslavili desetletnico osvobo- ditve in pri tem pritegnili nase polno dvorano ljubiteljev naše slovenske pe- smi. v času„ ko stopajo čez nekaj tednov v življenje prvi maturanti iz te gimnazije, je bil ta koncert za za- vod, starše in Celjane še posebno po- memben. Kulturno udejstvovanje dijaške mla- dine na II. gimnaziji se smelo uvršča med vso ostalo kulturno in prosvetno dejavnost v Celju, poseben poudarek pa je viden pri gojitvi pevske glasbe. Na tem koncertu so se nam naši mladi pevci predstavili kar v trojni sestavi: med pionirskim in mešanim mladin- skim zborom je nastopil še taborniški kvartet, ki je z nežnimi glasovi ganil vse poslušalce. Tako pionirski kakor mešani pevski zbor nastopata z ubranimi glasovi ter popolno sigurnostjo in brez težav ob- vladata tudi težje skladbe. Pevci se dobro zavedajo, da jih vodi k vedno večjim in popK^lnejšim uspehom izku- šeni pevovodja iin iskren prijatelj mla- dine Jurče Vreže. Skrbno izbran in ljubko podan spored koncerta je to pevsko prireditev še bolj povzdignil. Gimnazija je s Celjani vred nanjo lah- ko ponosna. Zbor mladinskih organizacij v Mozirja Pred kratkim je v Mozirju bila prva konferenca LMS za bodoče ob- močje mozirske komune. Udeležili so se je delegati iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline. Zboru so prisostvo- vali tudi zastopniki raznih organizacij in društev. Iz poročila predsednika in razprave same povzemamo, da je v LMS vklju- čeno le malo mladine na tem terito- riju. Vendar pa je delo kljub vsemu še kar razgibano. Sorazmerno dobro de- lajo mladinci v Mozirju,, Zadrečki do- lini in Rečici ob Savinji. V Rečici je večina mladine Vključena tudi v Par- tizanu, ki žanje zadnje čase precej uspehov. Tu bo do 12. junija zgrajen stadion, isti dan pa bo razvilo društvo tudi svoj prapor. Premalo mladine pa se udejstvuje in uveljavlja v množičnih organizacijah in različnih upravnih odborih in pod- jetjih. Premalo pa je mladina tudi po- učena o raznih gospodarskih ukrepih. Zal pa je bilo tudi premalo mladine, posebno kmečke, v naših kmetsko- gospodarskih šolah, kar je vsekakor velika škoda. Delegati iz Solčave, Luč in Ljubnega so se pritoževali nad pomanjkljivim vodstvom in pomanjkanju prostorov. Tako n. pr. na Ljubnem mladini ni na., razpolago soba, ki je za to določena. Vsi navzoči so se obvezali, da bodo še to leto privabili ostalo mladino, ki stoji izven organizacije. Povabili pa bodo tudi kmečko mladino, da bo v večjem številu obiskovala kmetijsko- gospodarske šole in da bo vsa mladina bolj segala po knjigah, katerih število je v zadnjem času v naših knjižnicah močno narastlo,, kar je zasluga okraj- nega političnega vodstva, ki je lansko leto dalo knjižnicam iz proračuna nad pol milijona dinarjev za nabavo novih knjig. Mladina II. gimnazije v Celju je gostovala na Ponikvi v okviru Občinskega praznika na Po- nikvi je mladina II. gimnazije prire- dila v soboto na Ponikvi akademijo, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število Ponkovljanov, med njimi tovariš Bole starejši, dolgo- letni učitelj in vzgojitelj mladine na Ponikvi, član CK ZKS in ljudsiki po- slanec Dušan Bole, več starih obča- nov in borcev NOV. Celjski dijaki so nastopili z zborno recitacijo,, orkester je zaigral venček partizanskih in narodnih pesmi, mla- dinke so izvajale ritmične vaje, tabor- niški kvartet pa je zapel par pesmi. Občane pa je tudi zelo navdušU Edi Goršič s svojo harmoniko in pa Vlado Podgoršek z recitacijami. Želimo, da bi mladina II. gimnazije priredila še več sličnih gostovanj na podeželju, s čimer se ustvarjajo zelo uspešni stiki med kmečko in študent- sko mladino. Majda Jubilejni koncert mladinskega zbora ŽALSKE G MNAZIJE Pet let je minilo, od kar je bil usta- novljen na žalski gimnaziji mladinski pevski zbor. To je sicer kratka življen- ska in delovna doba tega edinega mno- žičnega zbora,, ki ga Žalec danes pre- more, vendar v polni meri zasluži vse priznanje. Od sto do stodvajset mladih pevcev in pevk šteje vsakoletni zbor, ki se iz leta v leto kvalitetno izpopol- njuje. Vsakoletni koncerti doma in drugod (zbor je koncertiral tudi na Rabu) potrjujejo to njegovo rast. Zbor je naštudiral doslej okrog sto borbe- nih, narodnih in umetnih pesmi, prire- dil na domačih tleh sedem samostojnih, v drugih krajih pa devet koncertov, medtem ko je priložnostno nastopal velikokrat. Zborove nastope je že več- krat prenašal ljubljanski radio. Dne 22. maja bo priredil zbor kon- cert v dvorani »Partizana« v Žalcu. Koncert je posvečen petletnici zbora in desetletnici naše osvoboditve. Le- tošnji koncert bo zaradi tega tem po- membnejši. O. A. „Vašha komedija^^ v Zagradts Zadnji čas se je pojavila v reper- ioarjih naših podeželskih odrov trode- janka Vaška komedija. Njen avtor Ivan Mikek kot ljudskoprosvetni delavec prav dobro ve za željo po domačih igrah, o zgodbah, vzetih iz domačega življenja, po možnosti z godbo in pet- jem. Ob tem fiktivnem pomanjkanju je Mikeku stekla izpod peresa deloma v verzih, deloma v prozi — Vaška ko- medija. Če priznamo originalnost v ob- delavi, je ne moremo v pogledu izbire snovi: fantovsko prizadevanje za srce vaške lepotice, zamenjava ženinov, brezuspešen poskus, da bi oženili gruntarjevega tepčka in — za vesel konec — štirje srečni pari... Sklada- telj Avgust Cerer je to igralsko ne- zahtevno trodejanko spremenil v žanr- sko spevoigro, s čemer pa je njeno uprizorljivost, točneje — njen popolni uspeh omejil le na igralske družine z dobrimi in številnimi pevci — igralci ter z ustreznim orkestrom. Samo ob takih pogojih lahko Mikekova Vaška komedija kolikor toliko dostojno nado- mesti prenekatere plehke burke in ne- slane »vesele večere«. V nasprotnem primeru — se pravi ob najprimitivnejši improvizaciji, ob najprimitivnejšem na- domestilu vsega, kar spevoigra zahte- va, lahko pričakujemo le nebogljen poskus, le-ta pa s svojo nebogljenostjo lahko zasenči še tako pošteno gleda- liško ambicijo. Kot tako bi lahko ocenili uprizoritev Vaške komedije, ki jo je pripravilo DPD »Svoboda« Celje — odsek Za- grad-Polule. (Premiera 7. t. m. v dvo- rani »Stegu« v Zagradul. Iz celotne uprizoritve je v prvi vrsti prav zaradi pomanjkanja omenjenih osnovnih pogojev žarela le še ambici- ja po »večji« gledališki predstavi. To je bilo opazno zlasti pri režiji (E. Sto- klas), ki se v tej težnji seveda ni mogla zadovoljiti z malim odrom in je podalj- šala prizorišče v samo dvoranico; isto se je odražalo tudi iz opreme, ki je bila izmed vseh sestavnih elementov pred- stave daleč najboljša, očitno po zaslugi Siteguja Nandeta in Zupanca Jožeta. Prvi je kulise slikal, drugi pa opravil odrska dela. Take ocene, žal, ne mo- remo izreči o sami igri, ki jo je kazilo v prvi vrsti premajhno obvladanje tek- sta in nedognanost v kretnji, a igralci tudi kot pevci niso bili v celoti kos zahtevanim samospevom, da ne ome- nim spremljevalca s harmonijem, ki se je tudi lovil. Toda, nekaj je treba posebej podčr- tati: nosilec celotne uprizoritve je bi- la — mladost in v tem je obet, da se bo gledališko veselje in znanje v Za- gradu še lep čas širilo naprej in ob trdnem delu utrjevalo in izpopolnjevalo. Obisk v malem in preprostem gle- dališču je zopet zdramil misel o žep- nem gledališču, ki bi se v Celju lahko konstituiralo in pod strokovnim umet- niškim vodstvom za vsako ceno pone- slo luč resnične gledališke umetnosti na naše najmanjše odre, tudi na take- ga, kakor je v Zagrad G. G. £wsk» Ui tipska » £^uUiaM v dneh od 14. do 24. maja t. 1. bo v Ljubljani I. jugoslovanska lovska in ribiška razstava, ki jo prireja Republi- ška lovska zveza Slovenije. Take raz- stave doslej še ni bilo. Razstava bo obsegala trofeje in gra- divo, ki ga je Jugoslavija razstavila lansko leto na svetovni lovski razstavi v Diisseldorfu. Izpopolnjena pa bo še z ostalimi vrhunskimi trofejami sloven- skih lovišč. Prav tako bodo razstav- ljene trofeje, ki so last maršala Tita, katere so na svetovni razstavi vzbujale veliko zanimanje in so bile uvrščene med najboljše trofeje razstave. Razstavljene bodo najboljše jelenje trofeje sveta, izredno močni merjaščevi čekani, gamsovi roglji, številno srnjačje rogovje, medvedi, kozorogi, lovsko orožje itd. V zgodovinskem in etno- grafskem oddelku bo prikazano pra- zgodovinsko lovsko orožje, življenje najstarejših lovcev, zoografske karte Jugoslavije, lovska literatura, razvoj lovske organizacije, stalež divjadi itd. Zanimiv bo tudi oddelek naš gozd, v katerem bo v dermoplastiki prikaza- no živalstvo naših gozdov. Poseben oddelek bo obravnaval po- klicno in športno ribištvo. V tem od- delku bodo v velikih akvarijih razstav- ljene žive ribe, ki žive v naših vodah. Razstava bo zelo zanimiva in poučna in jo priporočamo prav tako šolski mladini, zato naj šole izkoristijo maj- niške izlete za obisk razstave. Obenem z lovsko razstavo bo v dneh 14. in 15. maja III. republiška razstava psov vseh pasem, ki jo prireja Kino- loško združenje Slovenije. Razstava bo na letnem telovadišču v Tivoliju. Za razstavo je prijavljenih 666 psov, ki pripadajo več kot 50 pasmam. Opo- zarjamo na nastop šolanih psov, ki bo v nedeljo popoldne. Za obisk lovske razstave je odobri- la Direkcija železnic 25 % popust, ki ga obiskovalci izkoristijo na obrazec K 13. Razstavni žig, s katerim mora hiti opremljen obrazec, dobijo obisko- valci na razstavišču na vogalu Titove in Vilharjeve ceste. S. I. IZ ST. ANDRAŽA Na članek, ki je bil objavljen v našem listu o slabem stanju v njihovi kme- tijski zadrugi, nam liz St. Andraža spo- ročajo, da je bila kritika zadruge opra- vičljiva, vendar pa smatrajo, da bi jim morala OZZ v Celju nuditi več pomoči. Sporočajo tudi, da obiskuje 10 deklet gospodinjski tečaj, ki ga vodi strokov- na učiteljica Marija Matko iz Polzele. Na zaključek tečaja dn na razstavo, ki bo v nedeljo, vabijo vse okoličane, da se bodo prepričali, kaj zmorejo tudi njihova dekleta. ZADRUŽNO PODJETJE ZA ODKUP IN PREDELAVO MLEKA „Mlcfco" CELJE Telefon 24-44 ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU, POSEBNO PA ČLANOM KMETIJSKIH ZADRUG IN ŽIVINOREJCEM K 10, OBLETNICI OSVOBODITVE VELETRGOVSKO PODJETJE »TKANINA-GALANTERIJA« V CELJU razpisuje mesto vodje prodaje tekstilnega oddelka in trgovskega pomočnika Pogoji: Večletna praksa v manufaktumi stroki. — Ponudbe poslati na upravo podjetja TKANINA-GALANTERIJA CELJE tednik, 13. maja 1955 Stev. 19 — stran » DESET LET ARHEOLOŠKEGA DELA V CELJU 1945—1955. Himsho grobišče na Bregu in drugo arlieoiošlia izkopavanja Riislim, da je prav, da sedaj, ko de- liaxiO obračun naših desetletnih napo- j-oV in desetletnih uspehov v svobodni Jugoslaviji, podamo tudi bežen pregled arheološkega dela. ArheoLoško delo v jlestnem muzeju se je prav razmahnilo žele v teh letih po osvoboditvi, ker je ^aša ljudska oblast dala v ta namen fia razpolago primerno zgradbo in po- grebno finančno podporo za razna raz- iskovalna dela. Prvo sistematično raziskovanje je pričel Mestni muzej že leta 1947 na Sadiiikovem vrtu nad Mestnim parkom. Odkrit je bil tloris rimskega templja z nekaterimi monumentalnimi arhitek- ^nskimi členi. Kapiitel„odkrit pri teh izkopavanj ah, kaže na to, da so morali toiti stebri templja razmeroma veliki. Med drobnimi najdbami je pa najbolj aanimiv marmorni palec nadnaravne velikosti — edini ostanelk velike pla- stike, ki je bila postavljena v templju. To so poleg velike množine keramike in strešne opeke domala edini ostanki veličastnega templja, ki je bil v V. in TI. stoletju n. e. po zlomu rimske »blasti pri nas popolnoma porušen. Obširno študijo o tem izkopavanju bo napisal univ. prof. dr. Klemene, ki je viodil izkopavanje. Tudi v neposredni -bližini so bm odkiiti fragmenti rimske in latenske keramike. Pri gradnji da- našnjega hotela Savinja je bilo odikri- ^h več teh arheoloških predmetov, ki dokazujejo, da je bila terasa nad par- kom v vsej dolžini poseljena. i Sledovi naselitve, ki segajo še v pred- yimsko dobo, so še danes vidni na vrhu Miklavškega hriba. Tu je bilo že v ilirskih časih manjše gradišče. Kiošček rimskega udobja se nam je »dkril leta 1951 tudi v Prešernovi ulici v Celju, ob praiki manjših zaščitmh izkopavanj. Pri tem izkopavanju smo •dkrili dve rimski gradbeni periodi. Ostanikii odkopanih stavb so nam od- krili še del njihovih ogrevalnih naprav ^ipokastov), ki so bili pri Runljanih splošno v rabi. Smisel za lepo urejena stanjovanja pa kažejo tudi ^ostanki lepe jtenske slikarije mozaičnega tlaka. Pri ostalih delib, predvsem pri ureditvi «est (Prešernova ulica. Trg V. kongresa in Trg svobode) smo odkrili več rim- skih marmornih blokov. Pri kopanju temeljev za sedanjo stavbo LOMO je bil odkrit zanimiv žrtvenik rimiskemu bogu Sedatu. V jeseni leta 1951 smo odkrili tudi manjše staroslovansko grobišče v Go- lovljah pri Žalcu. Nadaljnje razisko- vanje je dalo naslednje rezultate: Od- krili smo 8 grobov. Prvi med njimi^ je imel pri glavi glinast lonček, tipičen aa konec XI. in XII. stoletja. Ostali grobovi niso imeli nobenih pridatkov. Njihovo starost pa potrjuje lega in smer grobov. Ležali so — nedotaknjeni — pod kasnejšim srednjeveškim zidom, ki je bil zgrajen v XIII. stoletju ali pa morda že proti koncu XII. stoletja. Smer grobov je bila vzhod-zahod, kar je obi- Sajno za staroslovanske grobove. V januarju 1952 je Mestni muzej za- čel z raziskovanjem rimskega grobišča Y Semi>etru. O tej najdbi je dnevno ča- sopisje že veliko pisalo. Mislim i)a, da ne bo odveč, če to še enkrat omenimo, saj po svoji pomembnosti to zasluži. Ohranjenost reliefov in njihovo število — odkritih je že preko 60 z raznima omamentalnimi kosi vred — napravi na slehernega obiskovalca močan vtis. Umetnost govori sama za sebe in sko- raj ne rabi nobenega komentarja. Mor- da samo to, da poteka že približno 1700 let, odkar je človeška roka obde- lovala ta kamen, ki še danes priča o visoki stopnji umetnosti v naših kra- jih. Rekonstrukcija teh objektov bo najlepše spričevalo naše kultumosti. Toda zdi se mi, da sem zapisal že pre- več. Grobišče namreč še ni v celoti razi^anio. Najdbe segajo še pod hiše in bi bili zato potrebni še večji krediti, da se grobišče v celoti razišče. V okolici Celja smo dobili tudi nove podatke za rimsko cesto Celeia-Poeto- vio, V Skofji vasi pri Celju smo leta 1953 odkrili dva rimska miljnika, ki sta za poznavanje te ceste velike važniosti. Prvi je iz začetka II. stoletja, drugi pa iz IV. stol. n. e. Pri gradnji stanovanj- skega bloka v Ključavničarski ulici smo lansko leto v jeseni naleteli na staro rimsko cesto, ki pelje v smeri proti Mariborski cesti. S tem imanio ^ to prometno zvezo med Celjem in Ptujem kar dva dokaza. Ti pomembni podatki so pokazali nujnost, da se rim- ska cesta Celeia-Poetovio še bolj načrt- no razišče. To nalogo si je muzej zadal tudi kot eno letošnjih nalog. Na Rifniku, pri Celju, ki je eno naj- pomembnejših ilirskih postojank pri '^s, so kmetje pri kopanju naleteli na Jiove grobove z žarami. Leta 1953 smo <^kriU dva žarna groba, poleg tega pa še več železnih sekir in sulic. Mestni '^uzej je za eno prihodnjih nalog vzel ^ načrt tudi sistematično raziskovanje ^ifnika: grobišča in naselbine. V ta •lamen nameravamo že v tem letu Prostor točno izmeriti in ugotoviti vse dosedanje najdbe ter na podlagi tega '-^č^ti s sistematičnim izkopavanjem. Poleg zaščitnih izkopavanj, katere kršimo priložnostno ob prilikah raznih padbenih del, pa vrši Mestni muzej ^di načrtna izkopavanja, ki naj nam natančno osvetlijo gotova obdobja g^še preteklosti. Ker je izkopavanje t ®w^petru zaradi obsežnosti prevzela SAZU, je Mestni muizej preteklo leto pričel s sistematičnim izkopavanjem staroslovanske ga grobišča pri Mozirju. Gradišče,, znano tudi kot Štrucljevo gradišče, je iz XI. ali začetka XII. sto- letja. Značilnost zidov je, da niso ve- zani z malto, temveč imamo takozvani suhi zid. Raziskovanje bomo letos na- daljevali. Pred 14 dnevi smo v Celju odkrili tudi rimsko grobišče na Bregu ob cesti, ki pelje proti Laškemu. Do lodkritja smo zopet prišli po naključju. Pri delih za regulacijo Savinje je bilo do sedaj odkritih 12 grobov. Dosedanji rezul- tati so zelo zanimivi in so v glavnem naslednji. Grobišče se je začelo na tem mestu uporabljati že v II. stol. n. e. in je bilio v uporabi do IV. ali morda še do V. stol. n. e. Dokazi za to so: gro- bovi so ležali v dveh ravninah, drug vrh drugega. V zgornji, mlajši ravnini, imamo grobove iz IV. in V. stoletja, v spodnji pa iz II., morda iz III. stoletja. Najlepši je bil trojni gi^ob iz mlajše periode, ki je bil napravljen v obliki sarkofaga, V ta namen so porabili na- grobnike z napisi iz starejše faze po- kopavanj. To sklepamo lahko iz tega, ker je bil v sosednjem grobu novec iz IV. stoletja. Zanimivi so tudi napisi — nagrobniki —uporabljeni pri tem sar- kofagu. Prvji napis — nagrobnik je služil kot pokrov sarkofaga — govori o pokopu dveh Sirijcev. Podoben na- grobnik že imamo v celjskem lapida- riju. Verjetno je tu živela večja dru- žina Sirijcev, ki so prišli sem kot rim- ski vojaki. Naš nagrobnik je bil po- stavljen Aureliju Gaianu in nečaku Aurelija Maxima; napis, ki ga pozna- mo že od prej, je pa postavljen Aure- liju Maximu. Spodnjega napisa pa do sedaj še nismo mogli prečitati, ker še vedno ležijo na njem skeleti. V sarko- fagu so ležali trije skeleti: dva moška in en ženski. Poleg tega smo našli v grobu pri glavi glinast lonček, v kate- rega so pokojnjlku dajali hrano kot po- potnico. Ženska v tem grobu je imela zlat uhan. Glinast lonček smo našli tudi v enem naslednjih grobov. V dru- gem grobu smo pa našli bronast prstan. Ostali grobovi so različno napravljeni. En otroški grob je bil sestavljen iz glinastih opek, drugi je imel pri glavi in pri nogah več železnih žeblje v, ki so edini ostanek popolnoma razpadle krste. Ostali skeleti so ali obloženi s kame- njem, ali pa prosto položeni v zemljo. Ležali so v vrstah v smeri sever-jug, samo dva sta .imela med vrstami smer vzhod-zahod. Starejši gi'obovi pripa- dajo starejši rimski naselbini, mlajši grobovi pa mlajši naselbini. Dve grad- beni periodi, kot sem že zgoraj omenil,, sta pa pri izkopavanjih v mestu še dobro vidni. Odkrito grobišče je va:žno zaradi tega, ker imamo s tem točno podano jugo- vzhodno mejo rimske naselbine. Pri delih za regulacijo Savinje lahko ra- čunamo še na več rimstkih najdb. Pri poglobitvi struge Savinje smo že pre- teklo leto odkrili en nagrobnik in del žrmlje. Naloga, ki jo vrši Mestni muzej s svojim raziskovalnim delom, ni majhna in ne lahka. Naša zemlja nam krije še nešteto neznank, ki bodo osvetlile našo zgodovtno. Vse to bomo mogli raz- vozlati le z vztrajnim delom na tere- nu. Zato nam je pa potrebna pomoč vseh, ki imajo kakorkoli kaj opravka s terenom, n. pr. gradbeni inženirji in ostali gradbeni delavci, poleg tega bi opozoril tudi vse prtofesorje in učitelje na podeželju, da o vseh novih najdbah obveščajo muzej. Ta bo potem iikrenU vse potrebno za daljna raziskovanja. Prihodnji teden prirejajo po vsej Ju- goslaviji muzeji Muzejski teden, za katerega je dala pobudo mednarodna muzejska organizacija, ki ima svoj se- dež v Parizu. Letošnji je že drugi po vrsti. V tem tednu vabimo predvsem vse,, ki se zanimajo za muzej in njegovo delo, da si ga ogledajo. Namen tega tedna je tudi, da ljudstvo spozna naše napore in naše uspehe ter da nam pomaga pri nadaljnjem delu. Lojze Bolta. Kako sta Čret in Zavodna doživljala svojo osvoboditev pred desetimi leti Ali bo ali ne bo? Prvi maj 1945 je že za nami. Vklenjeni med okupatorjevimi ovaduhi, ki so še vedno računali na čudežno rešitev propadajočega tretjega rajha, se kar nismo mogli ločiti od skritih radijskih aparatov ter zdaj pri enem, zdaj pri drugem zanesljivem prijatelju lovili najnovejša poročila o polomih Hitlerjeve vojske. Cuj, celjski nemčurji se že selijo! Kam? Vse drvi proti Gradcu, nekateri pa jo celo udrihajo proti Dravogradu. Avto za avtom, kamion za kamionom, pokrit z nepremočljivimi plahtami ob najlepšem vremenu, podnevi in ponoči. Kmalu bomo ostali Slovenci sami. Za vraga! To nekaj pomeni! Vojaštvo je začelo stikati po civilnih oblekah; stro- ga vojaška disciplina se je začela ru- šiti. Marsikateri vojak je skrivaj in boječe vprašal: »Kje so partizani? Od kod pridejo?« Takrat si jim že lahko z veseljem postregel z novico: »Polni so jih vsi gozdovi krog Celja in vsak čas bodo tu. Čakajo samo še zadnjega povelja za naskok.« Medtem se je za- čela krčiti vojaška posadka v Celju. Krog in krog Celja in že v mestu samem se je začelo živahno gibanje med našim ljudstvom. V najzaneslji- vejše hiše so začele prihajati bale be- lega platna. Kdo ve, od kod? Rdeče in modre barve bo skoraj zmanjkalo. Po podstrešjih in kleteh so drdrali šivalni stroji. Izpod mrzlično hitečih rok so nastajale slovenske zastave. Na tleh je ležalo nešteto peterokrakih zvezd. Samo prišiti jih je še treba. Nastajale so zaloge zastav, kajti skrbeti je bilo treba tudi za tiste družine, ki same tega niso mogle ali pa še niso bile do- volj prepričane, da se bliža svoboda. Aktivisti že organizirajo tajne narodne straže, da bi zaščitile prebivalstvo ter njegovo in ljudsko imovino. Kapitulacija! Maloštevilna nemška posadka še čuva vojašnice, militarizi- rane vojaške in oblastne postojanke. Narodna straža je že v službi. Mestna okolica je zavarovana. Toda kje so par- tizani? Pridite, pridite, da nas rešite vseh nevarnosti? Nenadoma se pojavi nova nevarnost. Divizije bežečih usta- šev se vale proti mestu. Prešibke straže jih ne morejo ustaviti in razorožiti. Kam? Proti Angležem na Koroško in proti Mariboru. Pri Videnšku v Cretu razobešajo zastavo in že pridrvi ustaš, da bi drznemu domačinu izvil zastavo iz rok. Strel. Žrtev pade. Del ustaške vojske udere čez spodnji Cret. Pri te- danji gostilni Kolar zbira narodna straža orožje in ga vleče na kup. Ne- nadoma se pojavi pred njo nemški ofi- cir z naperjeno brzostrelkou Domači stražar ga je s strelom iz puške podrl na tla, preden je utegnil sprožiti prvi rafal. Pri Confidentiju v Zavodni so ležale grmade odloženega orožja. Končno se je izvršila* tudi predaja mesta samega. Ustaši so drveli proti severu, dokler jih pred Mariborom niso ustavile močne partizanske enote. Sele s prihodom partizanskih čet v središče mesta je zadihala prava svoboda. Vse mesto je zajelo nepopisno veselje. Partizanska in ljudska pesem je oznanjala lepše čase... Cemu v Rečici ob Savinji trije domovi Naše telovadno društvo »Partizan« kaže znake vidnega napredka. Do 12. junija namerava zgraditi svoj stadion, kajti ta dan bo slovesno razvitje pra- pora. Ob tej prilikii nas bodo obiskala tudi sosednja društva, s ^katerimi se bo- do naši telovadci pomerili v vseh šport- nih panogah. Spomladi je treba izbolj- šati tudi opešane travnilce v mnogih legah so nam travniki že tako opešali, da dajejo prav slabe koš- nje. Namesto dobrih trav in detelj rasto malovredna zelišča in raznovrsten plevel, kar daje slabo krmo. V takih primerih je zelo priporočljivo, da raz- trosimo po opešanih travnikih nekaj dobrega travnega in detelj nega seme- na, in sicer najbolj po takih mestih, kjer je ruša najbolj oslabela. Take prostore je treba najprej z brano pre- vlečiti, da se ruša nekoliko razbrska, nakar raztrosimo seme in zopet pobra- nimo. To delo se izvrši spomladi ali lahko tudi med letom, kakor hitro smo spravili seno. Pomladna setev ima pač to prednost, da ima travno lin detelj no seme več vlage za kalitev in da imajo mlade rastline čas, razvijati se preko vsega leta. Ker nameravata letos graditi svoja domova društvo »Partizan« in Gasilsko društvo, upamo, da bo gradbena dejav- nost živahna. Pozdravljamo vsak na- predek, vendar se vprašujemo, čemu Rečici trije domovi. Zanima nas, komu bo služil sedanji Prosvetni dom? Ali ni škoda mnogih prostorov in lepe dvora- ne, ki bodo ostali neizkoriščeni. Kdo bo popravil ostrešje na sedanjem domu, da se notranji prostori ne bodo kva- rili? Z več dobre volje bi se dalo ure- diti kako drugače. Zgoraj omenjeni društvi bi lahko zgradiiii skupen dom. Telovadnica je Pairtizanu nujno potreb- na, orodjarna in večja sejna soba pa gasilcem tudi. Lepa dvorana v sedanjem domu pa za razne prireditve, ki so zad- nje čase presneto redke, tudi zadostuje. Treh domov pa Rečica nikakor ne po- trebuje. Teh še Celje nima, ki je menda res malo večje kot Rečica. Ali ni škoda denarja, katerega so občanii v obliki le- sa spravili skupaj? Na trgu je pred cerkvijo odstranjen griček, ki je oviral promet. S tem je pridobljen lep prostor, kjer bo stal spo- menik padlim borcem. Pa tudi zunanje lice trga je dobilo prikupne j ši izgled, ker je Turistično društvo napravilo lep park. Skoda le, da še nekateri zlagajo les na tem prostoru, kar kvari celotno lice okolja samega. Malo več uvidev- nosti pa bi le bilo potrebno. Kaj pra- vite? Kotiček za naše žene kaj moramo vedeti o potenju Mnogi mislijo, da je potenje samo neprijetnost, ki kvari obleko m sploh povzroča nevšečnosti. Pozabimo pa na funkcijo, ki jo s potenjem opravlja telo. S pomočjo potenja namreč člo- veški organizem ureja telesno toploto in izloča strupe. Potenje po obrazu je neprijetno, ker se koža sveti in se ga ženske še po- sebno bojimo. V tem primeru pomaga, če se vsak dan umivamo s kakim dobrim medicinskim milom, ki kožo posuši. Tudi kumarična voda je zelo dobro zdravilo. Ce se prekomerno potite pod pazdu- ho, nikar ne uporabljajte potnic, ker se boste tako le še bolj p»otile, poleg tega pa tudi higienične niso, ker jih ne moremo tako pogosto prati, kot bi jih morale. Edino in najboljše zdravilo proti tej nevšečnosti je redno umiva- nje v vroči vodi in izpiranje z mrzlo, ki znoj niče dobro zapre. Vsako drugo zdravljenje lahko škoduje. Gotovo tudi ni prazna trditev, da so tisti ljudje, ki se pogosto pote bolj zdravi kot tisti, ki se neradi potijo. Tudi potenje nog je neprijetno, ker nam kvari nogavice in čevlje. V tem primeru si moramo noge vsak večer umivati s salicUnim milom, če pa tega nimamo, pa vsaj v vodi, ki smo ji do- dali nekoliko boraksa. Priporočljivo je tudi umivanje nog v deževnici. Cesen in Čebula kot domaČi zdravili Čebula vsebuje mnogo rudninskih soli, olj, sladkorja, limonine kisline in drugih spojin. Zaradi teh sestavin je znana kot :izvrstno sredstvo proti po- apnenju žil. Čebula pa tudi pospešuje izločanje seča, krepi živce, urejuje pre- bavo in razkužuje prebavila. Cebulova omaka čisti želodec in čre- va ter pospešuje izločanje škodljivih snovi. S surovo čebulo pogosto odpra- vimo prebavne motnje, preženemo ka- šel, zdravimo bolezni sečnega mehurja ■in ledvic ter odpravljamo posledice prehlada. Najlaže uživamo drobno sesekljano čebulo, potreseno na kruh s surovim maslom ali pa v svežem kravjem siru in v raznih solatah. Cesen ima razen sestavin, ki jih vse- buje čebula, tudi precej joda, zato je še primernejše sredstvo proti poapnenju žil. Uporabljajo pa ga tudi za odprav- ljanje glist pri otrocih. Čebulo in česen pa koristno upo- rabljamo še v razne druge namene. Ce te piči čebela,, osa ali komar, natri ranico s prerezano glavo česna ali če- bule. Bolečine bodo kmalu prenehale in otekline ne bo. Ce imaš ozebline na rokah ali nogah, jih kopaj v mlačni vodi, nato dobro obriši in namaži s čebulnim sokom. To ponavljaj po krajših presledkih. Krvavenje iz nosa hitro ustaviš, če vdihavaš vonj sveže prerezane čebule ali če vsrkavaš v vodi razredčen sok čebule. Hripavost, kašelj in celo katar bron- hijev preženeš, če uživaš večkrat na dan po eno žlico čebulnega soka s slad- korjem. Čebulni sok pa pripraviš ta- kole: Nastrgaj pol kilograma čebule in iz- cedi ves sok, nato pa ga zmešaj s 15 do 20 dkg čistega medu in v litru brez- alkoholnega grozdnega soka. Zdravilo je takoj uporabno. Izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam in tudi proti bolečinam v vra- tu so čebulne kapljice, ki jih užiješ trikrat na dan v kozarcu vode ali slad- korju (10 kapljic). Pripraviš pa jih tako, da zmečkaš dve čebuli, sok pa pre- mešaj s četrt litrom čistega alkohola in pusti počivati 8—10 dni. Čebula kot čistilno sredstvo Muhe ne bodo sedale na šipe, ki sma jih zdrgnile s koščkom v krop pomo- čene čebule. S koščkom čebule odstranimo s slik madeže od muh. Noži ne bodo rjaveli, če jih podrgne- mo s koščkom čebule. Madeže, ki ste jih napravili na perilu s prevročim likalnikom, odpravite, če jih zdrgnete s koščkom čebule in nato izperete z mrzlo vodo. Zmrznjene roke in prste močno zdrg- nite s čebulo. Molji ne bodo prišli v omaro, v ka- tero ste položili nekaj celih, neoluplje- nih čebul. Najbolje je, da jih daste v odprto škatlo. Obleke, ki jo vzamete iz te omare, pa ne pozabite pred uporabo dobro prezračiti. Izdatno in poceni pecivo V pol litra mleka daj 5 dkg kvasa, dve celi stepeni jajci, dve žlici sladkorja kozarec belega vina, nekaj limonove lupinice in nekaj soli. V to vsuj pri- bližno 1 kg bele moke in zmešaj. Testo naj bo mehko in naj vsaj četrt ure počiva, nato pa ga razvaljaj za prst debelo. Zdaj nastrgaj pol kilograma sala v kosu z nožem in ga postavi za kake pol ure na toplo. Četrtino tega sala natrosi na razvaljano testo, nato pa ga razreži (testo) na štiri enake dele podolgem in počez. Dele položi drugega vrh drugega tako, da se namazani pla- sti stikata. Na koncih malo pritisni, da se testo sprime. Nato testo zopet raz- valjaj, ga potrosi z drugo četrtino sala, razreži na štiri enake dele in položi drugega vrh drugega tako kot prvič. Tako ponovi štirikrat. Nazadnje raz- valjano testo nareži na kvadratke po približno 8 do 10 cm®, v sredino daj malo marmelade ali orehovega nadeva in zgani v trikotnik. Peci v zmerno vroči pečici. Ko je pecivo pečeno, ga povaljaj še v sladkorni moki. Cim delj to pecivo stoji, tem bolj okusno je. Kontni plan kme- tijskih zadrug z uredbo o knjigovodstvu gospodar- skih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 53/53) smo dobili nove predpise v vodenju knjigovodstva v gospodarskih organiza- cijah. Na podlagi teh predpisov vodijo večje in srednje gospodarske organi- zacije od 1. I. 1954 .knjigovodstvo po enotnem temeljnem kontnem razpore- du, maniše gospodarske organizacije pa po skrajšanem kontnem planu. Kmetijske zadruge so do konca leta 1954 vodile svoja knjigovodstva še po starem sistemu kontnega razporeda, v katerem so bili uvedeni tudi sektorji v okviru posamezne dejavnosti zadruge. Tak načiin prikaza preglednosti eviden- ce v knjigovodstvu zadrug je prikladen. z veljavnostjo od 1. I. 1955 pa so zadruge dobile že dolgo zaželen nov kontni plan knjigovodstva, za katerega je poskrbela Glavna zadružna zveza LRS in je prilagojen državnemu kont- nemu razporedu. Nov kontni plan knjigovodstva je razdeljen na deset razredov in je v ne- katerih postavkah celo enostavnejši od dosedanjega sistema, pri čemer pa so 'bjile upoštevane vse dobre okolnostii starega plana. Prečiščen novo izdani kontni plan so sklenile kmetijske zadruge celjskega okraja uveljavljati že s 1. I. 1955, če- prav bi to lahko storile šele 1. I. 1956. Posebnosti novega kontnega plana so tudi v tem, da je za vsako dejavnost zadruge razčlenjen ločeni prikaz efekta dela s pregledom ustvarjenega poslov- nega pribitka ali izgube. Ta pridobitev je še prav posebno važna za upravne in nadzorne odbore kmetijskih zadrug, ker jim nov kontni plan knjigovodstva pri količkaj do- slednem delu nadzorovanja in pregle- dovanju poslovnih knjig omogoča ugo- toviti stanje zadruge, njenih odsekov, obratov in podjetij. F. V. Stev. 19 — stran 10 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. IZ CELJA... Preko 2.800 Celjanov gledalo zabavno prireditev v soboto in nedeljo je bdlo v celj- skem starem gledališču pet predstav z zabavnim sporedom. Nastopali so naši znani humoiisti kot so Ježek dz Ljub- ljane, Božo PodkrajSek in Zlatko Zei iz Maribora, Bud — tov. Hrašovec iz Celja in Tumpek s svc(jtm partnerjem Leibom iz Zagreba. Pri sporedu je s solo točkamti dn v duetu sodelovala Beti Jurkovič, igral pa je znani Feri Souvanov orkester iz Ljubljane. Prireditev je organiziralo trgovsko podjetje »Volna«, ki je hotelo na ta način ustreči svojim odjemalcem in Celjanom sploh. Ker zaradi precejšnjih stroškov takih prireditev v Celju ni ntmogo, je to toliko bolj hvalevredno. Dvajset udeležencev prireditve je bilo tudi lizžrebanih in so dobili lepe na- grade — pet med njimi volneno blago za moške obleke. Zanimanje za prireditev, ki sicer ni bila reklamnega značaja, je bilo zelo veliko. Vstopnice za vseh pet predstav so prodali že vnaprej in bi j(ih še, če bi program še enkrat ponovi. Izra- čunali so, da je prireditev gledalo 2.815 ljudi, ki so tudi prišli na svoj račun. Težko je reči, katera točka je bolj ugajala, saj so bili med nastopajočimi sami znani humoristi. Vsekakor pa je treba omeniti orkester, ki je bil zelo dober in tudi veliko pripomogel k raz- vedrilu. Zlasti je ugajal komad o ga- silski godbi. Souvanov orkester,, ki se je te dni vrnil s turneje po Zahodni Nemčiji, je nastopil tudi pri na^ še s manj znanim instrumentom klaviclino. Trgovsko podjetje »Volna«, ki je to- krat že drugič priredilo zabavni večer, obljublja, da bo tudi jeseni še enkrat organiziralo podoben zabavni večer. __J. V. Gibanje prebivalstva v Celju v ?n8H od 4. do 7. maja 1955 je bilo rojenih 51 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Franc Krajnc, mesarski pom. in Marija Ro- bale, kuh. pom., oba iz Celja; Anton Oberžan, železostrugar in Marija Veternik, nižji knji- govodja, oba iz Celja; Mihael Kolar, avtome- hanik in Dragica Golob, tkalka, oba iz Celja. Umrli so: Angela Timpran, roj. Jeršek, snažilka iz Do- brne, stara 51 let; Anton Srebotnjak, kmet iz Celja, star 77 let; Ivan Selič, delavec iz Celja, star 21 let; Franc Prešiček, poljedelec iz Ve- ternika, obč. Kozje, star 22 let; Martin Ulaga, otrok iz Laškega, star 1 leto; Jože Ambruž, de- lavec iz Bančni, Veržeja, star 44 let. Sreča te išče... Tovariš Spe^rlič Alojzij doma iz Arc- Miia. mizar v tovarni Celeia-Sad, j« pred kratkim prvič v življenju kupil srečko Športne loterije, jo vtaknil v žep suknjiča in skoro pozabil na njo. Ko je bilo žrebanje, tudi ni pomisUl, da bi nemara bU med srečnimi dobit- niki in sploh nd zasledoval izžrebanih rezultatov. Uprava loterije je zato mo- rala po radiu in časopisu iskati izžre- bano številko in srečnega lastnika. Njegova hčerka si je slučajno zapomni- la številko srečke, ki jo je nedavno ku- pil njen oče. ko je slišala poziv, je pre- srečna stekla k očetu v tovarno in mu naznanila veselo vest. Takoj se je na- potil na podružnico drž. loterije in iz- vlekel iz žepa zmečkano srečko, ki mu je čez noč prinesla premoženje — mi- lijon dinarjev. Prebivalci Celja in okolice dmajo sploh srečo pri žrebanjih. V lanskem letu je pri državni loterije Pepca Re- b«xnjak, doma iz Ponikve pri Celju, zadela milijon dinarjev samo na eno srečko. Prav tako je Zerdonerjeva iz Lave pri Celju lani zadela 300.000 din. Prd Športni loteriji je neka delavka iz Volne Laško zadela 200.000 ddn. Ra- čunovodja iz »Konus« v Slov. Konjicah je kupil letos pol srečke in zadel 400.000 dinarjev. Sploh je več Celjanov v zad- njem letu zadelo pri srečkah po 100.000 dinarjev. Kot so mi povedali v podruž- nici Državne loterije v Celju, skoro slednji mesec »čez noč obogati« kdo iz Celja ali okolice, tako, da ima človek že vtis, da prebivalce celjske okoKoe še iprav posebno išče sreča. Preizkusimo jo še mi ... PRIZNANJE TOVARNI POHIŠTVA V MIRNI Pri nas smo vajeni, da kritiziran:iio dn godrnjamo nad tovarnami in trgov- skimi podjetji, če dobimo slabo blago. To je se\'eda upravičeno. Zelo redko pa se primeri, da bi nekdo, ki je dobil za zmeren denar dobro blago po ena- kem merilu, izrekel tovarni oziroma kolektivu priznanje ter mu tako dal zadoščenje za trud in pobudo za nova prizadevanja. Ob tej priliki bi predvsem rad dal priznanje delovnemu kolektivu Tovar- ne pohištva v Mirni pri Gorici. Ce se ne motim, je to mlado podjetje in pri nas še malo znano (ne smemo zame- njati s tovarno pohištva v Novi Gorici — Kromberk),, vendar pa dzdeluje kva- Hitetjne izdejlke. Ko sem pregledoval novo nabavljeno spalnico, nisem opa- zil niti ene napake, temveč povsiod sle- di skrbne roke. Toprivsehnašihpiodjet- jdh a tako dragim predmetom kot je po- hištvo ni vedno primer, pa tudil pri dru- gih konjuktumih panogah ne. Omeniti je treba tudi, da je podjetje iz Mirna, ki prodaja svoje izdelke preko Trgovske- ga podjetja »Les«, tudi glede cen siolid- no. Sp^ice (trodelna omara s komo- do) stane 87.000 din, torej je cena nižja od sličnih spalnic, ki so jih prodajala ostala podjetja v zadnjih šestih me- secih. Celjani so nove spailnice iz Mirne, ki jih je bilo okrog 15, hitro pokiipili. -k!0 CENE NA CELJSKEM ŽIVILSKEM TRGU Z ZBORA VOLIVCEV TERENA SPODNJE TRNOVLJE Pred kratkim smo ttmeli v Tmovljah zbor volivcev, kjer smo poleg i>redloga družbenega piana za leto 1966 obravna- vali še vrsto aktualnih vprašanj. Tako smo govorili o izdanem odloku, po ka- terem bodo morali lastniki zemljlišča, kjer se nahajajo odvodni jarki, kanale redno čistiti. Volivci smo se razveseMi tudi vesti, da je konstrukcija za po poplavi uni- čeni Majdičev mo&t že naax>čena in da ga bomo v doglednem času začeli gra- diti. Razsvetljava Tmoveljske kakor tudi Bežigrajske ceste od Tovarne emajH- rane posode do Gajev je zibujala zadnje čase nmogo negodovanja med Tmovelj- čani. Govorili smo o tem na mnogih zborih volivcev, pošiljali prošnje in de- legacije na LOMO, vendar so obljube ostale le obljube. Končno pa imamo v rokah dopis, v katerem je obljubljeno, da bodo te ulice v kratkem dobile raz- svetljavo. Volivci upamo, da tokrat ne bo ostalo samo pri obljubah. POT SKOZI HUDIČEV GRABEN BO UREJENA SE TA MESEC V zvezi s člankom o potrebi ureditve poti na Hudičev graben, ki smo ga pri- občili v zadnji številki našega lista, nam je celjsko Planinsko društvo poslalo tole pojasnilo: Pot na Hudičev graben bd bHa že meseca aprila obnovljena, če bi bilo ugodnejše vreme. Žica in klini so že pripravljeni, prav tako pa tudi odobren kredit s strani Olepševalnega in turi- stičnega društva Celje. Delo bo izvršeno še ta mesec. PRVA REDNA LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV KOMUNE VOJNIK Premalo individualnega študija- glavna iiiba komunistov Obširno poročilo o dosedanjem delu začasnega komunskega komiteja je po- dal sekretar vojniškega komimskega komiteja tov. Stane Sotler. V poročilu je zajel predvsem hibe dela v vseh štirih osnovnih organizacijah: Dobrna, Strmec, Frankolovo in Vojnlik. Kljub temu, da je v poročilih iz letnih kon- ferenc osnovnih organizacij razvidno, da so se člani vključili v množične organizacije, da bi jih dvignili in v njih praviilno Tismerjevali delo, vendar je premalo čutiti agilni vpliv članov. Osnovne organizacije posvečajo vse premalo pozornosti sprejemanju novih članov — zlasti mladikicev, ki priha- jajo iz vojske. Tudi socialni sestav komimistov v tej komuni ni zadovoljiv, ker tvorijo večino članstva le na- meščenci. Člani se premalo udejstvu- jejo v raznih gosix>darskih akcijah, kjer bi morali biti vodilna sUa, saj bi se s tem najbolj uveljavili in dobili zaupa- nje ter ugled pri ljudeh. Na konferenci so ugotovili, da je vzrok takemu stanju pomanjkanje ideo- loške izobrazbe članov. Večina disku- tantov se je izjavila za individualni študij, ki naj bi bil povezan s semi- narji. Na konferenci so poudarili važ- nost poseganja članov v dejavnost kme- tijskih zadrug kakor tudi odgovornosti članov za krim^inalna dejanja v pod- jetjih. Izvoljen je bU devetčlanski komunski komite in pet delegatov za okrajno konferenco. Konferenci sta prisostvovala tudi čla- na Okrajnega komiteja tov. Pelko in tov. Ančik, ki sta dala napotke za na- daljnje uspešno delo. Vizjak Darinka ...IN ZALEDJA Kozjani se zahvaljujejo... Kozjansko ljudstvo se iskreno zahva- ljuje organizatorjem Kozjanskega tedna, to je DIT, vsem vodilnim funkcionar- jem celjskega okraja in OZZ za razu- mevanje, da so to velikopotezno akcijo tudi materialno podprli, vsem požrtvo- valnim kmetijsldm strokovnjakom, ki so pustili svoja odgovorna mesta in v kratkem času pregledali področje 22 kmetijskih zadrug na območju 12 občin. Pregledana lin analizirana so bila dobra, srednja in najslabša kmetijska pose- stva. tako da smo dobili točno sliko današnjega kmečkega gospodarjenja na Kozjanskem. Ko so Ob zaključku te akcije na skup., nem zborovanju še enkrat amaliziriaii delo te akcije, so navzoči smatraili ta dan kot mejnik med starim in noviitj načinom kmetovanja na Kozjanskem. Kozjansko je bUo doslej res zaostalo in revno, kar pa ni samo krivo. Poza, biti ne smemo, da je te kraje močno opustošil okupator in da si ljudstvo le s težavo utira pot k napredku in iz- boljšanju. — Kot je pokazal Kozjanski teden, bo ta prepotrebna akcija bre« dvoma rodila koristne sadove. Zato pa je ljudstvo hvaležno vsem. ki so v tej akcdji sodelovali. IZ MOZIRJA Zadnjo nedeljo je gostovalo pri nas mladinsko kulturno-umetniško društvo » K a j u h « iz Ljubljane, ki je prire- dilo Večer narodnih pesmi in plesov. Pohvaliti moramo nastopajoče, kajti iz- vajanje celotnega programa je bilo brezhibno in na višku. Ni čuda, da so ljudje v soboto in nedeljo zvečer dvo- rano popolnoma napolnili. Prihodnjo soboto in nedeljo pa bo nastopilo do- mače KUD »Savinja« z Budakovinj »Metežem«. Tudi tu pričakujemo obOne udeležbe. Preteklo soboto in nedeljo se naih je nudn v Mozirju kulturen dogodek posebne vrste. Nastopila je plesna sku- pina Mladinskega kult. umet. društva Kajuh iz Ljubljane. Skupina je izvrstno izvajala razne ljudske plese ob sprem- ljavi svoje lastne godbe. Mladi plesalci in plesalke, bHo jih je 22, so nam nu- diJii lep umetniški užitek. Gledalci so bili z izvedbo plesov izredno Eado- voljni in niso štedili s priznanjem. Najbolj je užgal ukrajinski ljudski ples. Plese je spremljalo tudi petje. Ob pe- strih skupinskih nastopih nam je hitro minil čas. Vsi želimo, da bi nas ta sku- pina ob priliki zopet obiskala. * V soboto, dne 14, 5. ^in v nedeljo dne 15, 5. bo uprizorila naša igralska dru- žina Budakov »Metež«. Pripravlja se tudi proslava lO-oblet- nice zmage nad nacizmom. Sodelovale bodo vse organizacije v kraju. PREBIVALCI REKE NAD PREBOLDOM SI ZELE TRGOVINE Pred nedavnim je imel vaški odbor SZDL v Reki nad Preboldom sejo, na kaferi so razpravljali o letošnjih pro- slavah v okviru desete obletnice osvo- boditve. Med drugim je iznesel odbor tudi željo vaščanov po lastni trgovini. Vas Reka je oddaljena 5 km od naj- bližnje trgovine, tako da vaščani za nakup blaga in prehranbenih artiklov izgube precej časa, katerega bi ko- ristneje porabili drugje. Odbor je mne- nja, da naj bi KZ Prebold ustanovila v Reki svojo poslovalnico, katera bi imela z enim uslužbencem dobre uspe- he, ker bi poslovalnica ne samo nudila razno blago potrošnikom, ampak bi tu- di v jesenskem času odkupovala kme- tijske pridelke. Prav tako kot za trgovino pa je odbor iznesel željo, da bi v bližini na Dobrni pri Preboldu ali pa v sami Reki odprli zopet žago, ki bi rezala za kmete hlodovino. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v časa od 2. do 7. maja 1955 je bilo rojenih 13 dečkov ia 11 deklic. Poročili so se: Jakob Dernjač, delavec iz Sv. Petra, obč. Bre- ze in Marija Javan, poljedelka, stanujoča isto- tam; Kari Vidic, poljedelec in Santej Vida, p6- Ijedelka, oba iz Marijine vasi, obč. Jorklošter; Kanšek Jožef, poljedel^ in Kranjc Ana, go- spodinja, oba iz Marijine vasi; Franc Men- hart, tesar iz Zbelovske gore in Marija Bra- tec, tovarn, delavka iz Rimskih Toplic; Peter Krajnc, elektromonter iz Megojnic in Vasilija Cnš, nameščenka iz Zalca; Jožef Ilribernik, de- lavec iz Skednja in Marija Gaber, poljedelka iz Plefovarja, obč. Dramlje; Planko Stanislav, poljedelec iz Lažiš in Brilej Marija, poljedelka IZ Planinskega vrha; Smeh Vincenc, tovarniški delavec iz Štor in Oroš Jalijana, tovarniška de- lavka iz Vrbna; Jernej Andrej, kmetijski teh- nik iz Bezovja in Skočir Nada, gospodinja iz Sentjarja 17; Valentin Reher, radar iz Velenja in Rožič Frančiška, poljedelka iz Št. Jungerti; Rudolf Rožič, poljedelec in Marija Špeglič, po- ljedelka, oba iz št. Jungerti; Maks Krajnc, poljedelec iz Otemne in Emilija Stožir, polje- delka iz Šmartna v R. d.; Snšnik Ivan, gozdni delavec iz Tešove in Pimat Marija, poljedelka iz Cepelj; Stmišnik Valentin iz Jesenovega in Strnišnik Ivana, poljedelka iz Zaplanine. Umrli so: Della Mea Anton, osebni upokojenec iz Lahov- grabna. star 87 let; Katarina Ojsteršek, pre- vžitkarica iz Paneč, stara 84 let; Doler Jožef. ftrevžitkar iz Trnovelj, obč. Strmec, star et; Frančiška Ocvirk, roj. Svet, gospodinja i* Gotovelj, stara 74 let; Katarina Jelen, rojena Zupane, prevžitkarica iz Studenc, obč. ZaleCf stara 75 let; Antonija Koncilja, roj. Bučar, o- skrbovanka iz Pernovega, stara 72 let; VincenC Steiner, upokojenec, kmet iz Gotovelj, star 7? let; Kotnik Amalija, gospodinja iz Dobja pr' Lesičnem, stara 29 let; Koprive Franc, otrok iz Drenskega rebra, star 7 let; Crnic Pankra- cij, zidor iz Pilštanja, star 67 let; Tržan Franc, kmet iz Hrušovja, Planina, star 78 let; Novak Mihael, mlinar in Žagar iz Vrbna, star 80 let! Točaj, roj. Novak Marija, gospodinja iz Šmart- na v R. d., stara 58 let; Divjak Katarina, knie- tovalka iz Ojstriške vasi, stara 78 let. MED ŽENAMI Prva: »Ona mi je povedala, da si ti njej povedala tajno, za katero sem ti naročila, da jo ne poveš njej.« Druga (užaljeno): »Toda jaz sem J^ vendar rekla, naj ti ne ix)ve, da sem ti ix>vedala!« Prva: »Oh, draga, torej ne povej ji' da sem ti povedala, da je ona meni pO" vedala ...« Itd. itd. IZ VELENJA V počastitev desete obletnice osvo- boditve, je ljudska univerza v Velenju pripravila pretekli torek Kosovelov večer. Dijaki velenjske gimnazije so občutno in dovršeno recitirali Kosove- love pesmi. O delu in življenju kra- škega poeta je govoril predmetni uči- telj Šmajs. Literarni večer so lepo izpolnile glasbene točke. Lahko trdimo, da je literarni večer zelo dobro uspel, kar so potrdili tudi poslušalci, ki so s ploskanjem dokazali, da jim je večer ugajal. * Na zadnji seji Svobode so se pogo- vorili o izobraževalnem tečaju za de- lavsko mladino. Podprla ga bo uprava rudnika. Upajmo pa, da se bodo poleg nje za tečaj zavzele in ga podprle vse množične organizacije in podjetja. Na rudniku bo vsakdo, ki bo hotel v tečaj za polkvalificirane in kvalifi- cirane delavce, moral najprej v splošno- izobraževalni tečaj. Dotok delavcev iz vseh krajev Slovenije in Hrvatske je vedno večjL Zato je prav nujno, da čimprej začnejo s takim tečajem. S takim te(^jem bodo lahko močno dvignili splošno izobrazbeno ravan de- lavstva v Velenju. Zato je bUa tudi seja Svobode plodna. Na njej so se pogo- vorili o najnujnejšem delu v bodočnosti. PROSLAVE 10. OBLETNICE OSVOBODITVE Tudi na Prevorju so v necteljo, dne 8. maja proslavili 10. obletnico osvobo- ditve s 'knaitkim programom v osnovni šoM, kjer se je zbralo mnogo ljudi. Posebno pozornost je abudila godba na pahala SKUD »France Prešeren« iz Celja, ki je še po preplavi vlivala vedro in svečano razpoloženje med i)oslu- šalce. * Prav dobro pripravljeno proslavo de- sete obletnice osvoboditve so imeli v Dobrini pod Zusmom v nedeljo, dne 8. maja. Ob 15. uri so v nabito potoi dvorani nove osnovne šole pričeli tiz- vajati program, ki je bil bogato dn dobro naštudiran. Po referatu učiteljice tov. Gabrškove je zapel moški pevski zboir IZUD več ipepni, sledile so redita- cije in deklamacije. Nato je bila igra »Mati«, lepo podana in dobro naštudi- rana. Potem je še godba na pihala SKUb »France Prešeren« iz Celja za- igrala n^caj venčkov partizanskih, na- rodnih in ndcaj umetnih kompozicij, kar je občinstvo zelo navdušilo. ALI JO BO VSAJ TA KAZEN IZUČILA V tekstilni tovarni »Volna« v Laškem so kaznovali neko delavko z disciplin- sko kaznijo premestitve na drugo de- lovno mesto nižje skupine za dotx> treh mesecev. To je dokaj ostra kazen, zato po- glejmo zakaj je bila izrečena. Delavka je bita zasačena, ko je sku- šala odnesti iz podjetja 45 dkg volnene preje. To ni bilo prvič, tudi prej je že storila podobno dejanje, saj je sama priznala, da je tak zavitek že lani od- nesla domov. Ta delavka je tudi zelo nedisciplini- rana. Samo v mesecu januanu je imela 26 neopravičenih izostankov, za kar jo podjetje ni kaznovalo, ker so smatrali, da ie že zadostno kaznovana s tem, da je izgubila pravico do otroškega do- datka za dobo enega leta. V podietju pravijo, da bi jo sicer za vse to lahko takoj odpustili z dela, vendar pa tega niso storili samo zaradi tega, ker so upoštevali, da ima otroka, ki bi v primeru odpustitve ostal brez vsakih sredstev. Tudi tokrat niso izrekli najostrejše kazni, temveč so jo samo premestili na drugo mesto nižje skupine v pre- pričanju, da tx) ta kazen na njo vzgojno vplivala in da bo z delom pokazala, da hoče popraviti storjene napake. V podjetju so še enkrat dali možnost tej delavki, da se popravi, da se vklju- či v delo s pravilnim odnosom tudi do družbene lastnine. Samo od nje je od- visno ali bo ta zadnji vzgojni ukrep podjetja pravilno razumela. IZ STRMCA Soške vasi so letošnji prvi maj prav svečano proslavile s tem, da je v nji- hovih vaseh ta dan prvlič zagorela elektrilčna luč. V dveh letih so napelja- li 3 km daljnovoda, postavili transfor- matorsko postajo in napeljali 24 km lokalnega omrežja. Ta dan bo vsem pre- bivalcem ostal v trajnem spominu. Po- leg zelo prizadevnih in delavnih pre- bivalcev teh vasi ter poleg dobrega odbora ima največ zaslug za razme- roma hitro napeljavo elektrike resnič- no požrtvovalni predsednik elektrifi- kacij skega odbora tov. Maks Majcen. TO in ONO iz občine Prebold ČLANI DRUŠTVA PARTIZAN KLJUB VSEMU DELAJO Nekateri so ugotovili, da je v društvu Partizan v Preboldu nastopila kriza. Res je, da se je v Preboldu za šport in telovadbo trudilo več desetin vnetih telovadcev dn tako sta 'bila v Preboldu vsakovrsten šiport dn telovadba že tra- dicija. Danes pa nd dovolj »gonilne sEe« in telovadnice pogrešamo. Sicer pa tudi brez prave, čiste in zračne telovadnice preboldski Partizan ne spi. Pozimi m smučarske tekme, tudi tečaji, poleti pa se kosamo v iilavanju, saj imamo lep, nov bazen. Potem so štafete, proste va- je ali pa vaje na orodju. Na letošnjem občnem zboru smo se dogovorili, da mora društvo zajeti vso širino udejstvovanja^ Posebna naloga pa bo, da bomo zajeli ves zdrav mlajši rod in mu vcepili veselje do telovadbe. In če bomo dose^ še zgraditev prepo- trebne telovadnice, ibo preboldski Parti- zan žel najlepše uspehe. PEREC PROBLEM JE SOLA Otrok je za 15 učilnic, učdilinic i>a le 7 V Preboldu se pouk na osnovni šoli kot na nižji gimnaziji vrši pravzaprav od zore do mraka, in kot vse izgleda, se bo kmalu poučevalo v treh izmenah. Pa da vidite te šolske stare klopi! Nič kolikokrat se zgodi, da se sredi pouka stresejo šipe od sUnega poloma. Nam- reč. nek učenec se je prehitro okrenil in s tem zamajal celo vrsto klopi, ki so med seboj povezane. Posledica? Dvaj- set učencev v razredu stoje sledi po- uku. Mimoidoči včasih pozno ponoči sliSijo, kako v šolli poje kladivo in škriplje žaga. Tovariš ravnatelj namreč zbija klopi. Ze nekaj let se govori o gradnji nove šole, toda ... IN TA PRELJUBA STANOVANJA V Preboldu ni stanovanja za zdrav- nika, niti za ostalo zdravstveno osebje, težko ga je najti za učitelja in prav tako težko za druge. Kadar prispe od- ločba za izselitev, so vedno prepiri. Na mnogih sejah pa se Preboldčani za- skrbljeno vprašujejo, kako rešiti pro- blem. Dva ali tri stanovanjske bloke, pa bo stvar v redu! Toda kje dobiti denar? Postavili so že odbor, ki naj bi osno- val stanovanjsko zadrugo in le-ta bi vodila borbo za graditev novih stano- vanj. Na nekem sestanku so govoričili, da bi se sicer našli lepi milijonoki, sa- mo treba je ljudi, ki bi resno in z vne- mo zagrabili za delo. Toda v tem od- boru so najbrže ljudje, ki imajo sami lepa in udobna stanovanja in jim ni mar za tiste, ki so stlačeni po zatohlih luknjah, ki so dostikrat slabše od pre- nekaterih svinjakov. TUDI PREBOLDSKA SVOBODA PRIDNO DELA Pevci pripravljajo samostojen kon- cert, gledališka družina je naštuddrala »Mladost pred sodiščem« in »Ugasle luči«. (S prvo dramo so nastopili že petnajstič.) Dramska skupina obrtne šole pridno vadi »Navadnega človeka«, nižja gimnazija pa pravljično igro »V gradu«. Vse sekcije v okviru Svobode se pri- pravljajo na kulturni dan, ki bo v me- secu juliji.1. Gledališka družina ima v načrtu naštudirati »Veldko puntarijo«. Dobro bi bilo, da bi se takoj osnoval odbor, ki bi ix)vezal priprave za ta po- membni dogc>dek v Preboldu — kul- turni teden. IZ NAZARIJ ALI JE RES ZA NASE OTROKE VSE DOBRO Zaradi imobilizacije denaimih sred- stev v lansiki jeseni je poli nas gradbena dejavnost precej zaostala. Tako bodo letos nadaljevali z delom samo na grad- nji stanovanjskega bloka, medtem ko izgleda, da se gradnja šole ne bo pre- maknila z mrtve točke. In ravno no- vogradnja šole bi bila nujno potrebna. Res je, da smo lansko leto i>ridobila s preureditvijo potrebne prostore, toda pomisliti moramo, da to stanje ne mo- re trajati še vnaprej, kajti prostori, ki smo jih preuredili, so zasilni in v zim- skem času tako hladni, da so zdravju otrok škodljiivi. Mogoče so si oni, ki so predlagali tak zasilen izhod, ogledali šolo v Velenju, kjer sedaj gostuje nižja gimnazija. V tem prostoru je bala svoj čas tudi konjušnica. AHi je res za naše otroke vse dobro? Mislimo, da bi bUo za Nazarje prvo, da postavi svojim otrokom tako šolo, ki bo le-tem drugi dom. Ali ne? MISLI Ljubezen je barva življenja. Zal, tudi ta barva zelo rada obledi. -o- Težko živi, kdor je sebičen, ie teže pa živijo s sebičnežem drugi. -o- Optimist ima to napako, da ima sebe za boljšega, kakor je v resnici. ^LJSKI tednik, 13. maja 1»55 Stev. 19 — stran 11 Hoi pred slovesom (Konec.) Zopet sta slonela ob ografi, zatopljena ^gdk vase, drug poleg drugega, in ven- ^r tako nedoločno daleč vsaksebi ka- noč, ki je bila izginila neznano }cdaj, i^ jutro, ki je gorelo zdaj v tiso- ^grih slabotnih ognjih blede svetlobe ... f^renutki tišine ... brezkončne tišine in žgočega, negotovega molka... Drhte- nje ... neenakomerno sunkovito di- fianje, kakor nezaznavno počasno ni- fianje časa. Naposled bežni pogledi... gijoči v strahu ... gasnoči v bojazni, in J, njih nekje eno samo kruto vpra- šanje — čemu. »Darja, vse je odveč,« je hladno, skoraj odsotno spregovoril Leonid, ko je začutil njene solze. »Nič ne more spremeniti bistva stvari... in poleg tega ni sedaj ne časa in ne čas za to, jcajti niti solze ne morejo podaljšati tega trenutka v večnost, ali pa ga na- rediti drugačnega, kakor je... Zatorej ne joči več... Saj taka vendar ne boš ■mogla na vlak! Slišiš, Darja?« Darja se je nenadno obrnila in zbe- iala, Leonid pa je počasi stopil za njo. Dvorana se mu je zazdela zdaj temna, ]iakoT da so v nji še zmeraj sence noči, zdaj zopet svetla, lesketajoča se in ža- reča v slepeči svetlobi brezštevilnih luči. Kako daleč je bilo vse! Neizmerno daleč. Bilo je. Nekoč. In nikoli več. Oziral se je naokrog in taval... taval skozi žalostno prizorišče slovesa. Človek se zmeraj poslavlja. Vse življenje ni nič drugega kakor poslavljanje. Slovo! Kako bedasto... in kako trpko, če se poslavljaš od človeka, ki si ga ljubil, ker ti je bil vse. Nenadoma je začutil vso prejšnjo slabost; obraz je pobledel, v oči je planila tema... rahel val vro- čine ... in bilo je zopet vse mimo. Samo trenutek, je pomislil, in življenje odmre. Da, trenutek in VSE se spre- meni v NIC. Mahoma ga je postalo strah, strah pred nečim neznanim, ne- dojemljiv brezimen občutek, ki je legel na njegovo dušo in jo vznemiril. Stal je pred ogledalom, bled kakor stena, ko se je v njem prikazala Darja. Stala je za njim, oblečena v črnino težkega hrokata, kar je še bolj poudarjalo do- vršene oblike njene vf^itke postave, be- lino polti in sijaj zlatih kodrov, ki so v lahnih valih padali na ramena; spod privzdignjenega ovratnika kratkega hermelinskega ogrinjala se je lesketala biserna ogrlica, ki je prav tako izpo- polnjevala dovršene poteze grško obli- kovanega obraza. Stala je, bleda in hladno, v brezizrazni lepoti svojega bitja. Leonida, ki je bil ob pogledu na- nje tolikokrat znova očaran in ga je ta angelska nežnost zmeraj znova zbe- gala, so navdala blažena čustva tiste prve čiste in plemenite ljubezni, ka- kršno si priznavajo petnajstletni za- ljubljenci. Rahlo se je okrenil. »Kje si bila?« »Zgoraj. Ali ne v^iš, da tu ni ni- kogar, razen tebe seveda.« »Ah, da. Saj tudi nisem nikogar iskal, razen tebe,« je z bolestnim nasmeškom ponovil Leonid. »Sedaj pa stopiva še gor, sicer se v teh kratkih minutah ne bova utegnila posloviti...« Boječe se ga je oklenila in Lenidu je bilo, kakor da mu je bla- žena usoda vrgla v naročje deklico nje- govih sanj, ki mu je ne more vzeti ni^č več na tem svetu. Strastno jo je objel in se dotaknil njenih ustnic... z nje- nega obraza je ta hip izginila senca prikritega nemira, in mahoma je stala pred njim vsa drugačna, nedojemljiva in skrivnostna... kakor dete, ki razume veliko resnico, ker je ne more razu- meti ... stala je pred njim kakor pre- živ fantom nečesa izgubljenega, po- zabljenega, m kakor sanjski privid, ki se zmeraj znova vrača, ker to pozablje- no ne moreš nikoli pozabiti. Gledal jo je in se smehljal, ne da bi vedel; čutil je njeno bližino, in sedaj se mu je zazdelo, kakor da je tudi sam otrok, otrok, ki ne razume, ker ne more, ker ne sme, kajti brž ko bi hotel razumeti, bi privid izginil, in izgubljeno bi bilo morda pozabljeno. Zdrznil se je in glava je klonila pod težo bežnih ne- jasnih spominov ... Mučen molk ... in nato oklevajoči koraki... Znašla sta se sredi sobe, pogreznjena v terno, ki so vanjo skozi zastrte šipe tipali svetlobni prameni mračnega jutra. V kotu na desni je orkester igral nek osladen blues, tako da je z obrazov igralcev odsevalo blago melanholično navdahnjenje. Mize, obložene z naj- raznovrstnejšimi pijačami, so bile pri- maknjene k vsem štirim stenam. Poleg veUkega, nizko spuščenega lestenca, ki je s svetlobo najrazličnejših barv raz- svetljeval plesišče, so prav tako iz vseh štirih kotov žarele rdeče luči, ki kljub medlosti niso mogle spremeniti vtisa slabo dekoriranega bara. Banalna me- lodramatična scena, je pomislil Leonid, ko je gledal te izmučene obraze, izmu- čene kakor po težaškem delu. Nesmi- selne, nepotrebne ceremonijalne sve- čanosti. Pretiravanje. Nič drugega. Toda ali je res tako? Mar moreš sploh prav presojati in prav misliti, če si bolan ... neozdravljivo bolan? ... Stojiš tu, stojiš kakor nič, kajti ti nisi več to, kar so oni. Podajaš roko. Zakaj? Cemu? Ali bo potem kaj drugače? Hladni stiski rok. Naposled nepomem- bne vsakdanje besede. Besede zaradi besed! »Ostani, ali pa se vrni kasneje!« — »Prav rad, toda zdaj ne morem ostati.« — »Pridi!« — »Da!« — »Pri- deš?« — »Da, kasneje!« Leonid je vedel, da se ne bo vrnil za nič na svetu, zakaj jasno mu je bilo samo to, da ničesar več ne more voditi nazaj. Ko sta odhajala, se je še enkrat ozrl. Kakor da bi nečesa iskal, nato so se vrata zaprla. »Za zmeraj. Vse za zme- raj. Sešt let nerazdružnega življenja za to, da en sam trenutek zabriše in uniči vse.« Spustila sta se po stopnišču ni- zdol, molče in brez besede, ter odšla, ^la sta skozii sivkasto kopreno, ležečo nizko nad pokrajino, ki so kmalu v nji med borovce utonile mogočne stene nekdanje graščine. Nobenih' vprašanj in nikakih odgovorov ... Samo megla in konture dreves in gozdov... megla, ki se je prelivala in se zopet vase, kakor v samoti pozabe otožni spomini na preživele dni... in samo pot.. neskončno dolga in kratka kakor hip... ter koraki kakor v negotovost, ki je v tem hipu našla v obeh svoj mir in pokoj ... MAŠČEVANJE Kregal se z ženico je možiček in ji maščevanje je koval, da kaznuje zlobni njen jeziček, ki nikdar ni mirovati znal. Dolge ure pamet je napenjal, da ženico bi kako ugnal in v iskanju vztrajnem ni odjenjal, dokler prave misli ni dognal. Prav tedaj ženici se je bližal kruti petdeseti rojstni dan. Da prevzetnost njeno bi ponižal, zasnoval je prav peklenski plan. Ploščo z valčkom sam po svoji želji v celjskem radiu naročil je in so tam jo gladko zavrteli, ko njen jubilej napočil je. »Svoji ljubi ženki mož čestita, ko stoletnice že pol slavi, da kljubuje letom srborita še naprej, to iz srca želi.« Ko je čula v radiu ženica to število svojih mnogih let, jo popadla je omedlevica. Zdaj odkril je njeno starost sveti In obljubo možu je storila, če pred svetom bo molčal odslej o višini njenih let števila, da bo dobra z njim kot nikdar prej. Se celo pogodbo sta sklenila, ki prelomil je nihče še ni. Z njim je sladka in neskončno mila, nova sreča pa oba mladi. MAJSKI SNEG Po ulici stopal sem v majski dan pod okni široko odprtimi in vase sem vlekel pomladni dih z nosnicami razprostrtimi. Tedaj prileteli nenadno, glej, po zraku metuljčki prebeli so in v soncu kot svetli koščki srebra nad mano se zavrteli so. A vendar ni to metuljčkov roj, morda le zimske snežinke so, ki v lepi maj zakasnile se čez čudno dolge ovinke so. Ne! Niso metuljčki, ne majski sneg! Nad mano se roka je dvigala in skozi okno odprto je z velikimi cunjami migala. In bil sem prašnih kosmičev poln, ki z njimi pokrila me usoda je, a vendar se nisem jezil nad njo. Le majhna to celjska nezgoda je ... PRAVEGA JE NASEL »Dragi prijatelj! Zadnje čase ml je začel pešaiti spomin. Komaj, da se česa spomnim. Kaj naj nairedim?« »Posodi md tisočaka.« Pol«K velikih izdat- kov za proizvodnjo atomskega orožja v državah, kjer atom- sko energijo pro- izvajajo, začenjajo uporabljati jedrsko energijo tudi za gospodarske name- ne. Slika prikaznje velikansko napra- vo, ki 8 pomočjo jedrske energije proizvaja električni tok. Koliko bolj« bi bilo, če bi vse napore za proiz- vodnjo atomske energije npore^iili v koristne in miro- ljubne namene. 2reb je določil srečne dobitnike Letošnja prvomajska nagradna kri- žanka ni bila težka, zato je čudno, da nismo dobili več rešitev, čeravno so na- grade zelo lepe. Bržčas so lepi iprvomaj- ski dnevi zvabOi naše ibralce v naravo in se jim ni zdelo posedati za mizo in reševati. Letos smo prejeli komaj 58 rešitev, v prtimerjavi z novoletno kri- žanko (nekaj sto), zelo malo število. Ta- ko majhno število reševalcev je pripo- moglo, da so imeli vsi večje izglede, saj je bil nagrajen skoraj vsak osmi re- šev^ec in če odračunamo več kot polo- \(ioo nepravuiniih rešjitev, vsak četrti reševalec. Sreča je imela torej lažjo izjbiro in je določila nagrade takole: 1. 3.C00 din Novak Vilma, Celje 2. 2.000 din Oblaik Miroslav, Celje 3. l.OOO d:n Sm;eh Leopold. Teharje 4. 500 din Kind Fraaijo, Celje 5. 500 din Kramar Jože, Celje 6. 500 din dr. Hočevar Vojteh, Celje 7. 500 din dr. Hrašovec, Celje, Zi- danŠkova Štiri tolažilne nagrade za nenaročni- ke, vsak po 500 din, so dobili: Paušer Drago, Celje; Pogačnik Janko, Celje; Pnimec Ferdo, Celje in Kopin- šek Anton, Teharje. Ker so vsi izžrebani nagrajenci iz Ceija in bližine, naij vsak dvigne na- grado sam v upravi »Celjskega tedni- ka«. REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Aparat; 6. 2IVEL PRVI MAJ; 16. Kapica; 22. Tar; 23. Motivi; 25. Ježevi; 26. Epiteton; 28. As; 29. Pernti; 30. Kupeja; 31. Usaditi; 32, Parija; 33. Kabina; 34. Prevala; 35. Da; 36. Apenini; 38. Korita; 39. PlaniU; 40, Cer; 41. Novaka; 42. Košata; 43. Planica; 44. Kala; 45. Gama; 46. Parati; 47. Vranica; 48. Kost; 49. Dota; 50. Morava; 51. Klevete; 52. Zastop; 54. Eni; 55. Galana; 56. Ploditi; 57. Kanonir; 58. Li; 59. volita; 60. Krivica; 61. Mati Vida; 62. Adamita; 68. Nakapal; 69. P. n. 65. Vsebina; 67. Adamita; 68. Nakapal; 69. P. n.; 78. Sibila; 71. Statika; 72. Parabel; 73. Kri; 74. Krala; 75. Srakica; 76. Mosadik; 77. Trik; 78, To; 79. Via mala; 80. Novačan; 81. Bron; 82. Ra; 83. Sen-malo (Saint Malo); 84. Nalojim; 85, Blanca; 87. Bo; 88. Kartone; 89. Zarojen; 90. Krava; 91. Prijeti; 92. Zakoten; 93. Vrata; 94. Ve; 95. Vogezi; 96. Maričon; 97. Mrena; 98. ASU; 99. Ob; 101. Mota; 102. Pngačev; 1*3. Klada; 104. Amor; 105. Nad; 107. Ni; 108. Na- roden; 109. Hrana; 110. Uhati; lil. Ilok; 112. Vitamini; 113. Aida; 114. Trajan; Navpično: 1. Ataman; 2. Pas; 3. Ar; 4. Amerika; 5. Torina; 6. 2ita; 7. Ivi; 8. Vi; 9. Ljubiti; 10. Pepita; 11. Ržena; 12. Veja; 13. Iva; 14. Mi; 15. Jesenice; 16. Kidata; 17. Atila; 18. Peta; 19. Iti; 20. Co; 21. Ankara; 24. Tuji; 27. Pavica; 29. Panama; 30. Karata; 31. Uraniti; 32. Pevati; 33. Kosava; 34. Planeta; 35. Deltoid; 37. Pogoni; 38. Korana; 39. Plavica; 40. Častnik; 42. Karata; 43. Predica; 44. Kosovel; 46. Polica; 47. Vlovita; 48. Kanibal; 49. DELAVSKI; 5«. Malina; 51. Klinika; 52. Zatopek; 53. PRAZNIK; 55. Gonila; 56. Premica; 57. Karabin; 59. Vabilo; 60. Kratilo; 61. Makadam; 62. Debata; 63. Ada- Kale; 64. Paračin; 66. Sir; 67. Atamani; 68. Na- sajen; 69. Princ; 71. Sramoti; 72. Povojen; 73. Krona; 75. Sinteza; 76. Molotov; 77. Trava; 79. Verjeti; 80. Naročeni; 81. Blata; 83. Saigoa; 84. Nakičen; 85. Brana; 86. Aneurin; 87. Brioni; 88. Krom; 89. Zaradi; 90. Kreda; 91. PV; M. Zagom; 93. Vrana; 94. Vsota; 100. Bar; IM. Pat; 103. Kri; 104. Aha; 106. Do; 108. Ni; IM. Ha; 110. Ur. 6. vodoravno: ŽIVEL PRVI MAJ 49. navpično: DELAVSKI 55. PRAZNIKI 1. ... kdaj bo Koreja lahko pre- bolela posled ce vojne? 2.....za gradnjo predora, ki bo skrajšal zvezo med Parizom in Milanom? 3. ...da vsebuje drevje tudi aluminij? 1. Dr. Rusk, vodja oddelka »Ame- rican-Korea Foundation« je iz- javil, da Koreja ne bo mogla pre- boleti posledice vojne toliko časa, dokler ne bo uspelo zajeziti tu- berkuloze in gobavosti. 2. V poletju 1954. leta je itali- janski parlament ratificiral po- godbo z neko privatno družbo, ki bo z državnimi sredstvi gradila predor za avtomobilsko cesto iz doline Aosta, kjer se bo začel predor v višini 1387 m, v Cha- monix, v višini 1253 m. Predor bo skrajšal zvezo med Parizom in Milanom za 300 km. 3. Botaniki, ki proučujejo av- stralsko floro, so doslej raziskali okoli 80 vrst stebel jesena, hrasta in leske in so v vseh primerih našli v raztopini organskih kislin aluminij. Aluminij se ne nahaja le v steblu, temveč tudi v lubju in listju. Sedaj nastaja vprašanje, ali aluminij igra kakšno vlogo pri rasti drevja, ali pa prihaja v drevje s sokovi zemlje, bogate s tem metalom. Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 63 Zelja po dogodivščinah in spoznanje, da zna sukati orožje, Ulriku ni dala mir. Ogrsko- hrvatski kralj Ljudevit Braniborski je klical srčne može za boj proti Benečanom. Ker brat Herman ni maral z njim, je Ulrik sam zaje- zdil konja in se s hlapci podal v boj. Prvič v zgodovini Celjanov se je on bojeval ob obalah sinjega Jadrana. S kraljem Ljudevi- je oblegal Zader, ki je bil v rokah bene- republike. Ko se je vrnil domov, je ves iz sebe pri- povedoval o krajih na jugu in še bolj razvnel Hermana, ki je bil že tako dovolj navdu- zanj. Stari grof Friderik je z velikim Zadovoljstvom zasledoval vnemo sinov: Kakor hočeta. Naj bo jug, zahod ali vzhod! «4 Ulrik se ni dobro odpočil, ko ga je vojna vihra spet gnala na strani Ljudevita nad samozvanca Valemarja. Tu si je pridobil tak vojaški sloves, da so sovražniki vzklikali »joj in groza«, če so zagledali tri celjske zvezde. Ko je uporneža pomagal pokončati, ni šel domov, temveč jo je z bojnimi četami udaril na Prusko, kjer pomaga pobijati poganske Pruse in Litavce, za kar so mu podelili viteški udarec. Domov grede se je Ulrik spet zapletel v boj med češkimi gospodi in Valsejci. Po vseh teh bojih se je Ulrih poln vojaške slave in ran vrnil v Celje. Brat Herman in grof Friderik sta ga spre- jela z veseljem in ga spomnila še na nevo- jaško dolžnost: »Vzemi si vsaj toliko časa, da se koristno poročiš.« 65 Ulrik se je poročil z Adelejdo, sestro svaka Otona Ortenburškega. Ker je bil takrat star grof Friderik že precej na koncu svojih moči, je Ulrik prevzel v njegovem imenu vodstvo Celja. To se je zgodilo prej zato, ker je bil mir, kot zaradi morebitne Ulrikove vneme za gospodarstvo. Cim je cesar Kari dvignil čete, je bil Ulrik precej nared zapustiti dom, ženo in malega sinčka Viljema. Spet je Ulrik H. Celjski korakal ob zvoku bobnov in fanfar čez sončno Italijo in vneto pomagal Karlu IV. zasesti Rim. Ko se je s tega pohoda vrnil, je ostal doma spet slabo leto, nato se je priključil ogrskemu kralju Ljudevitu, ki se je spet lotil Benečanov. Herman pa je doma pridno pregledoval in sprejemal Ulriku podarjene gradove. 66 Stari grof Friderik se ni mogel odločiti za prvenstvo enega ali drugega sina. Ulrik je kot vojak prinašal rodu lavorike časti, Her- man je obetal pridobiti še večje bogastvo. Poleg tega se je bal, da bi se morebiti oba brata sprla, zato je še nadalje pustil veljati pogodbo Žovneških o nedeljivosti posestev. To pogodbo so celo razširili na posest Orten- burških. Grof Friderik je čutil, da bo kmalu sledil svoji ženi Dimuti, ki je umrla pred leti. Očetova bolezen je Ulrika zadržala tisto leto doma. Starec je rad posedal poleg svojih sinov, poslušal zgodbe iz bitk, še raje njune drzne načrte. Sred zime 1360. leta pa je nenadoma v vi- soki starosti omahnil v naročje sinov. Slo- vesno so ga pokopali v cerkvi minoritski. Stev. 19 — stran 12 CELJSKI TEDNIK, 13. maja l&^g. š:p:o:r:t Titova šiafeia — praznik naše mladine Se nekaj dni nas loči od letošnje vseljudske manifestacije — Titove štafete. Po obsegu in pripravah bo prireditev v tem letu prekašala vse dosedanje. Po vseh stezicah in poteh bodo 19. maja prenašali tisoči tekačev pozdrave in čestitke iz vseh naših krajev predsedniku re- publike tovarišu Titu. Prireditev bo združila solsko mladino z mladino in delavci iz naših podjetij, s telovodc^i, športniki, gasSlci, ob- vezniki predvojaške vzgoje — skratka z vsemi ljudmi, ki bodo tega dne prisostvovali tej ve- ličastni manifestaciji. Seznanjamo prebivalstvo celjskega okraja s časovnico te prireditve, da bo na ta dan lahko prisostvovalo sprejemu tekačev Titove štafete. Gavna proga veže Slovenske Konjice z Zida- nim mostom. V Slovenskih Konjicah bodo sve- čano sprejeli štafeto že 18. maja ob 1?,12, od koder bo krenila naprej proti Celju 19. maja eb 6,46! V Vojniku bodo tekači okrog 7,46, v Celju po ob 8,261 V Celju bo svečan sprejem Titove štafete na Titovem trgu pred kinom Union, kjer bo štafeta imela 20 minut postanka. Ob 8,46 bo krenila naprej proti Laškem, v istem času pa se bodo po Savinji spustili tudi kajakaši s svojo štafeto proti Brežicam. Pri- hod v Laško bo ob 9,32. v Rimske Toplice pa •b 9,52. ' Na glavno progo je vezanih cela kopica lo- kalnih prog, ki po svojih poteh povezujejo ce- lotno omrežje celjskega okraja. Vse te proge se zlivajo proti Celju oziroma na glavno repub- liško progo. Kar poglejmo si jih: 1. Dobrna 7,02, Strmec 7,28, Višnja vas 7,34 in glavna cesta 7,38 s priključkom Vitanje 6,52 ■a Strmec 7,24. 2. Dramlje 7,02, Dole 7,14, Blagovna 7,24, Go- ričica 7,52, Ljubečna 7,45, Trnovlje 7,53 in glavna cesta 8,00. 3. Šmartno v Rožni dolini 7,45, Lopata 8,04, Ostrožno 8,12, Celje 8,21. 4. a) Polje 5,05, Prelasko 5,15, Šmarje 6,30 b) Buče 4,45, Prelasko 5,10 (priključek). 5. Kozje 5,42 Pilštanj 6,03, Lesično 6,11, Pre- vorje 6,31, Žegu 6,43, Košnica 6,57, Cret 7,09, Slivnica 7,17, Crnolica 7,25. 6. Rogatec 5,42, Rogaška Slatina 6,00, Podplat 6,16, Šmarje 6,36, Št. Vid 6,52, Grobelno 7,16, ieittjur 7,32, Štore 8,01, Celje 8,21. 7. Podčetrtek 5,43, Pristava 6,07, Šmarje 6,31. 8. Ponikva—Št. Vid pri Grobelnem 6,52. 8. Dobje 6,48, Jezerce 6,56, Vodice 7,06, Crno- lica 7,20, Šentjur 7,27. 10. Vransko 6,37, Prekopa 6,49, Kapla 6,57, Gomilsko 7,05, Št. Rupert 7,17, Groblje 7,25, Šempeter 7,33, Žalec 7,45, Petrovče 7,53, Celje S,21. 11. Letuš 6,24, Male Braslovče 6,34, Braslovče 6,39, Polzela 6,55, Dobrteša vas 7,16. 12. Gomilsko (vas) 6,55, glavna cesta 7,00. 13. Ojstrica 6,30, Loke 6,38, Tabor 6,46, Kapla 6,52. 14. Mrzlica 6,40, Prebold 7,11, Dolenja vas 7,13, Latkova vas 7,20. 15. Zabukovca 7,20, Griže 7,28, Žalec 7,40, 16. šešče 7,13, Griže 7,24. 17. Vrbje 7,36, Žalec 7,40. 18. Gotovlje 7,36, Žalec 7,40. 19. Liboje 7,25, Kasaze 7,38, Petrovče 7,48. 20. Pirešica 7,24, Arja vas 7,38, Petrovče 7,48. 21. Svetina 7,45, Celjska koča 8,00, Celje 8,21. 22. Breze 9,44, Mala Breza 9,50, Tevče 9,05, Lahomno 9,11, Marija Gradec 9,21, Laško 9,27. 23. Vrh 8,56, Laško 9,27. 24. Bohor 7,20, Planina 7,40, Brežnica 7,44, Loke 7,50, Dežno 8,00, Mrzlo polje 8,20, Jur- klošter 8,35, Mišji dol 8,47, Brodnica 9,10, pn Močniku 9,24, Zagračnica 9,32, Gračnica 9,40, Rimske Toplice 9,47. _Nogomet____ ČETRTA ZMAGA KLADIVARJA V nedeljo je Kladivar na domačih tleh zopet lazveselil preko 2.000 gledalcev. Prvenstveno tekmo s Segesto iz Siska je odločil v svojo ko- »ist z 2:1 (1:1). Pomlajena postava Kladivarja je zaigrala poletno in s požrtvovalnostjo. Gostje »o sicer v prvih minutah ustvarili zmedo v domačih vrstah. Kladivar pa se je hitro zbral in je v prvem polčasu več kot pol ure go- •podaril na igrišču. Moštvo je igralo lepo po- vezano, vrstili so se napad za napadom proti vratom Segeste, od katerih pa se je le en sam končal z uspehom. Marinček je lepo prestregel Piklovo žogo iz kota in jo usmeril v mrežo — 1:0. Po tem uspehu so se vrstili odločni napadi, strelci pa v zaključnih akcijah niso imeli sreče. V drugem delu igre je Kladivar že po 10 mi- mutah igre dosegel vodstvo z 2:0. Piki se je znašel v kazenskem prostoru in brez oklevanja je z ostrim strelomi iz neposredne bližine za- del mrežo. Še dve zreli situaciji sta bili za Kladivarja — žal sta ostali neizkoriščeni. Po- sinek je prejel žogo v kazenskem prostoru in je sam pohitel proti vratarju. Draženovič se mu je pogumno vrgel pod noge in rešil svoja vrata. Kmalu za tem je Hribernik nekoliko pre- rahlo poslal žogo v prazen gol, kjer jo je do- hitel obrambni igralec Segeste in jo iz same gol črte zbil v polje. Gostje so dosegli častni gol po Tenšku 15 minut pred koncem igre. Kladivar je kljub nedeljski zmagi ostal še ma repu tabele. Štiri točke za celjske nogometaše V nadaljevanju prvenstva CNP je ZSD Celje premagalo Usnjarja v Celju z 2:0. V drugi sku- pini pa je celjska Svoboda izbojevala zmago v Radečah s 4:2. V prvi skupini te lige so bili uspešni tudi nogmetaši iz Konjic, ki so v Trbovljah premagali Svobodo z 2:1. Vodilno moštvo Brežic ie na« domačih tleh premagalo Svobodo iz Kisovca z 10:1. V mladinski ligi CNP je Usnjar premagal Rudarja iz Velenja 3:1. Rudar iz Trbovelj pa ZSD Celje z 2:0. _Atletika__ Dva nova slovenska rekorda v Celju V nedeljo so nastopili v Celju mladi atleti v L kolu zvezne atletske lige. Domačini so imeli v gosteh ŽAK Ljubljana iz Ljubljane. Mladi atleti Celja nas niso povsem zadovoljili. Ekipa je bila močno okrnjena, saj niso prišli ■a tekmovanje nekateri prav dobri atleti. Tako 80 Ljubljančani, ki so bili znatno boljši, po- brali zasluženo zmago s 16984:14456 — to je za preko 2400 točk! Kladivarju so priborile ekipno smago mladinke z 8696:7829 točkami. Tudi ta zmaga nas ne more zadovoljiti, saj so v ne- deljo v Mariboru in Ljubljani kar 4 mladinske ekipe dosegle višje število točk. V vmesni točki ie Lorger poskrbel za novo presenečenje. Kljub neugodnemu vetru je v teku na 200 m postavil nov slovenski rekord s prav dobrim časom 22.2. Na 3000 m je po- novno poskušal zrušiti slovenski rekord Vi- potnik. Zanimivo je, da sta tega dne kar dva slovenska atleta izboljšala slovenski rekord na tej progi. Spacapan, član Odreda iz Ljubljane, je v Ljubljani postavil rezultat 8:41.0, Vipotnik pa v Celju celo 8:35.2. Pravzaprav lahko trdi- mo, da je postavil nov slovenski rekord na 3000 metrov le Vipotnik Andrej, ki ga je dosegel dopoldne, dočim je Spacapan tekel v Ljubljani popoldne med odmorom nogometne tekme Od- red : Rabotnički . . . Dobri rezultati na atletskem prvenstvu IL gimn. V tem tednu je II. gimnazija svoj VI. športni dan izkoristila za atletsko zavodno prvenstvo. Nastopilo je na stotine mladih atletov. Med najboljše so se uvrstili: tek 100 m: Jordan 12.0, Lorger 12.1, Draksler 12.2. V skoku v daljino: Tratnik 5.56, Koren 5.27, Poljanec 5.31. V metu krogle: Podgoršek 11.90, Pipal 11.75, Skerl 11.40. _ Rokomet_ ZSD Celje : Branik 13:11 (9:4) Mladi celjski rokometaši so presenetili z imago v t>rvenstvenem srečanju proti Braniku. V malem rokometu so premagali eno najbolj- ših moštev Slovenije in si s tem nabrali prvi dve točki. Za domačine So bili uspešni strelci: Poznik 3, Cizelj I 3, Cizelj II, Debeljak in Seško po 2 in Zakrajšek 1. V samem Celju bo organizirano pionirska štafeta, ki bo povezovala vsa pomembnejša mesta in izletne točke s centrom. Poleg te šta- fete bodo ponesli športniki iz vseh celjskih kolektivov v svojih štafetah čestitke na zborno mesto pred kino Union, mladina vseh celjskih šol pa iz svojih ustanov. Tudi v vseh večjih industrijskih naseljih celjskega okraja bodo delovni kolektivi po svojih tekačih ponesli svoj pozdrav na glavne lokalne proge oziroma v samo mesto Celje. Takšen je potek Titove štafete v celjskem okraju, na kateri bo pretečenih na stotine ki- lometrov s tisoči tekačev in manifestantov. Brez dvoma je prireditev šteti med najbolj mno- žične manifestacije naših ljudi, še^ posebej mladine. Zato trdimo, da je Titova štafeta — praznik naše mladine, POTEK TITOVE ŠTAFETE KAJAKAŠEV PO SAVINJI Vse prebivalstvo mesta Celja vabimo, da se dnde 19, maja ob pol 9, uri dopoldne udeleži sprejema tradicionalne Titove štafete kajaka- šev pri Kapucinskem mostu. Sodelovali bodo kajakaši BD Polzela, Celja in Maribora. Odhod iz Celja bo ob 9. uri, prihod v Laško ob 10,30, v Rimske Toplice ob 11,30, Zidani most 12,00, V Zidanem mostu se bodo priključili kajakaši iz Lftije, Ljubljane in Hrastnika, od koder bodo nadaljevali pot do Brežic. _Sabljanje__ Ekipno prvenstvo Slovenije v Celju Po daljšem obdobju bodo ljubitelji sabljaške- ga športa v Celju lahko prisostvovali kvalitetni prireditvi, ki bo zbrala vse najboljše sloven- ske sabljače. Odred, Branik, Partizan iz Ljub- ljane in domači Kladivar se bodo med seboj spoprijeli za naslove ekipnih prvakov v flo- retu in sablji. Brez dvoma je največji favorit ljubljanski Odred, ki ima v svojih vrstah kva- litetne borilce, od katerih so nekateri med naj- boljšimi v državi. Nastopile bodo med drugimi večletne državne prvakinje Mihelič Maja in Eli, mladinski prvaki Baumgartner, Klopčič in Grahor. Koliko bo mladim celjskim sabljačem uspelo v tej borbi, bomo videli v soboto, 14. maja od 17,30 dalje in v nedeljo, 15. maja od 8 dalje. Tekmovanje bo v telovadnici I. osovne šole v Drapšinovi ulici. _Namizni tenis_ V okviru športnih prireditev I; celjskega tu- rističnega tedna bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. maja v telovadnici I. gimnazije v Kajuhovi ulici velik namiznoteniški turnir moških in ženskih povabljenih ekip. V moški konkurenci bodo sodelovali Triglav (Kranj, republiški prvak), Ljubljana, Partizan (Kočevje) ter Svo- boda (Celje). V ženski konkurenci pa Triglav (Kranj), Ljubljana in Svoboda (Celje). Zmago- valni ekipi bosta prejeli pokala v trajno last. Tekmovanje bo v soboto ob 18 ter se nadalje- valo v nedeljo zjutraj ob 8. -ič __Šah_ Brzoturnir posameznikov za prvenstvo Celja V okviru Celjskega tedna in s podporo Olep- ševalnega društva Celje organizira Okrožni ša- hovski odbor brzoturnir posameznikov za pr- venstvo Celja. Turnir bo odigran v Šahovskem domu, v ponedeljek 16. maja s pričetkom ob 18. uri. Pravico udeležbe imajo vsi šahisti, ki stanujejo na področju mesta Celja, brez ozira, če so organizirani ali ne. Tekmovali bodo za prehodni pokal Olepševalnega društva, poleg tega pa bo nekaj knjižnih nagrad. Prijave sprejema oskrbnik Šahovskega doma med 16. in 20. uro 6d petka dalje. 28. IN 29, MAJA - PRAZNIK TELOVADCEV IN TELOVADK! Brzoturnir Celjskega šahovskega kluba Na rednem mesečnem brzotumirju za prven- stvo v mesecu aprilu je sodelovalo devet igral- cev. Zmagal je Draksler, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Sledijo Šnajder, Oder, Paj- man, Trojak, Hojnik, Davidovac, Ratajc in Pišorn. Dvoboj llrvatska-Slovenija na 100 deskah Celjskim šahistom je uspelo, da bo letošnja prireditev dvoboja Hrvatska-Slovenija na lOO deskah v Celju, dne 22. maja. Ta dvoboj je tradicionalen in ga prirejata Šahovski zvezi Slovenije in Hrvatske vsako leto v čast rojst- nemu dnevu maršala Tita. Dvoboj bo odigran v hotelu »Savinja« s pričetkom ob 13,30. Obe zvezi se trudita, da bosta nastopili z repre- zentancami, v katerih bodo sodelovali mojstri, mojstrski kandidati in najboljši prvo in drugo kategorniki. Zato bo prireditev zelo zanimiva in borbena. Poleg tega bo v obeh reprezentan- cah nastopila ženska ekipa na 10 deskah. ŠPORTNI SPORED Sobota, 14. maja ob 17,30: Ekipno prvenstvo LRS v sabljanju v telo- vadnici I. osnovne šole. Ob 18: Namizni tenis v I. gimnaziji. Nedelja, 15. maja ob 8: Nadaljevanje ekipnega prvenstva LRS v sabljanju. Ob 8: Prvenstvo društev Partizan v mnogo- boju (telovadnica II. osnovne šole, stadion AD Kladivar). Ob 8: Namiznoteniški turnir — I. gimnazija. Ob 17: Nogometna tekma Kladivar : ZŠD Ce- lje (mladina) na Glaziji. Ob 15: Nogometna tekma Kovinar (Štore) : Rudar (Velenje) mladina v Štorah. Ob 16,15: Nogometna tekma Kovinar (Štore) : Rudar (Velenje). V NEDELJO, 29. MAJA - VSI NA POKRAJIN- SKI ZLET PARTIZANA V CELJE! Kronika nesreč Pri padcu na siopnicah si je zlomil nogo Filipič Jože iz Celja. * Rovšnik Franc iz Rakovelj pri Bra- slovčah je padel in si poškodoval nogo. * Pri delu se je vsekal v desno koleno Rozman jože iz Debre pri Laškem. * Pri padcu je dobil poškodbe na glavi Einšpiler Viljem iz Osirožnega. * Koprive Anton iz Blainega vrha pri jurkloširu je padel na cesli in si zlomil desno nogo. * Pri vožnji z motorjem je padel Ka- čičnik Marijan iz Lave pri Celju in si zlomil levo nogo. * lesenek Janja iz Zalca se je polila z bencinom. Dobila je opekline na nogah. * Lešnik Alajz iz Hramš pri Dobrni je streljal z možnarjem. Pri tem je dobil iežje poškodbe po obrazu in roki, iz- gubil pa je tudi oko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. * Polznič Terezija iz Roginske gorce je prišla pod kmečki voz. Utrpela je po- škodbe na hrbtenici in nogi. * Pri padcu si je poškodovala rebro Vinder Terezija iz Dečkove ceste v Celju. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE PROGRAM prireditev v proslavo lO-ietnlce osvoboditve in 30-ietn!ce društvenega deiovanja SOBOTA, dne 14. maja: ob 10,09 Otvoritev umetniške razstave ob 12,00 Pričetek aranžerskega tekmovanja ob 15,00 Izlet v Šempeter NEDELJA, dne 15, maja: ob 8,00 Namizno-teniški turnir »Celjski te- den« za pokal Olepševalnega in tu- rističnega društva v Narodnem domu ob 10,30 Promenadni koncert v Mestem parku ob 20,00 Slavnostna predstava na Ljudskem odru — Buck-Rabadan: Kvej-Lan PONEDELJEK, dne 16, maja: ob 18,00 Šahovski turnir za prehodni pokal Stalne turistične konference v Ša- hovskem domu ob 20,00 Koncert Celjskega godalnega orke- stra SKUD Ivan Cankar s sodelova- njem opernih solistov v Narodnem domn TOREK, dne 17, maja: ob 9,00 Otvoritev turistične razstave ob 19,30 Celje v NOB, predavanje na Ljud- ski univerzi (učiteljišče) ob 20,00 Celjski literarno-glasbeni večer s sodelovanjem Celjskega godalnega kvarteta v sejni dvorani LOMO Celje SREDA, dne 18, maja: ob 15,30 Opero »Seviljski brivec« v Mestnem gledališču ob 20,30 Opera »Lucia Lammermoorska« v Mestnem gledališču ČETRTEK, dne 19. maja: ob 19,30 Zgodovina obrti in industrije Celja in okolice, predavanje na Ljudsh' univerzi (učiteljišče) ob 15,50 Opera »Lucia Loinmermoor*>k«« ,, Mestnem gledolišču ob 20,30 Opera »Seviljski brivec« v Metjinei^ gledališču PETEK, dne 20. maja: ob 8,00 \ ob 10,00 V Turistični film v kinu Usi«« ob 16,00 J ob 20,00 A^ečer SKUD France Prešere« v Na- rodnem domu SOBOTA, dne 21. moja: ob 10,00 Skupščina Stalne turistične koafe... renče v salonu restavracije PoŠta ob 15,00 Izlet v Šempeter ob 46,00 Izlet v Logarsko dolino ob 20,00 Koncert Komornega zbora v Narod... nem domu ob 20,30 Plesni večer pri Mliiiarjevem Jaaea« NEDELJA, dne 22, maja: ob 10,00 Slavnostni občni zbor Olepševalaeg« in turističnega društva Celje t sejni sobi LOMO Celje ob 10,00 Lahkoatletski troboj Kladivar : Mla- dost Dinamo za prehodni poka! Turistične zveze Slovenije na Kla- divarjevem stadionu ob 10,00 Tradicionalni šahovski dvoboj Slo- venija : Hrvatska no 100 deskah y veliki dvorani Narodnega doma v čast rojstnega dne maršala Tita Prodaja vstopnic od 9, maja dalje dnevM od 16, do 18, ure pri blagajni Ljudskega »dre. v Stanetovi ulici, — Vstopnic zo vse prire- ditve je še dovolj no razpolago. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Ker je rok za zamenjavo delovnih knjižic s 1, aprilom 1955 že potekel, uvaja Biro za posredovanje dela Celje zaradi nadaljnjega po- slovanja pri izdaji in zomenjavi delovnih knji- žic od 1. maja 1955 noslednji red: IZDAJANJE GOTOVIH DELOVNIH KNJIŽIC za podjetja, ustanove in posameznike, ki so že vložili prijave za izdajo in zamenjavo delovnih knjižic, je vsak ponedeljek, četrtek in petek od 8. do 12. ure. SPREJEMANJE DODATNIH PRIJAV za pod- jetja, ustanove in posameznike je samo ob tor- kih od 8. do 12. ure. SPREJEMANJE NAKNADNIH PRIJAV za iz- dajo in zamenjavo delovnih knjižic pa je vsak ponedeljek, četrtek in petek od 8, do 12, ure, OB SREDAH IN SOBOTAH strank ne spre- jemamo zaradi internega dela pri izdoji delov- nih knjižic. Vsa podjetja, ustanove ter posameznike pro- simo, da upoštevajo navedeni red, ker nam bo le na ta način mogoče urediti vestno in hitro poslovanje pri izdaji delovnih knjižic. Izjem ne bomo upoštevali, ker s tem samo zaviramo redno poslovanje. Opozarjamo, da smo po zako- nitem roku, o zamenjavi delovnih knjižic zmanj- šali število uslužbencev pri izdajanju delovnih knjižic. Zato smo svoje poslovanje uredili tako, da nam bo z malim številom uslužbencev omo- gočeno redno izdajonje ter zomenjavo delov- nih knjižic. Vso vodstva podjetij in ustanov prosimo, da dvignejo gotove delovne knjižice. Opažamo, da nekatera podjetjo kljub našemu pozivu še niso dvignila knjižic. Ker je veliko primerov, da delavci že po izdaji delovne knjižice zahtevajo, da se jim naknadno prizna delovna doba, pro- simo vsa podjetja in ustanove, da ne pošiljajo posameznih delavcev ali uslužbencev na Biro zaradi priznavanja te delovne dobe. Podjetja raj skrbno zberejo od delavcev naknadna do- kazila ter jih skupno za vse prinesejo na Biro. Sprejemanje posameznih primerov za delavce in uslužbence, ki so že zaposleni, nam bi samo otežavalo redno poslovanje. OBVESTILO Odjemalce električne energije obveščamo, da bo v nedeljo, dne 15, t. m, zaradi vzdrževalnih del prekinitev električnega toka od 7, do 9, ure v naslednjih ulicah: Jenkova, Ipavčeva, Lava, Tkalska, Stritarjeva, Miško Kranjčeva, Drapši- nova, Cankarjeva, Aškerčeva, Gubčeva, Stane- tova in Prešernova, Elektro Celje. VPISOVANJE OTROK V L RAZRE» OSNOVNIH ŠOL Otroke, ki so rojeni leta 1948, bomo vpi»«Tak v 1. razred na I. in II. osnovni šoli r poMede- Ijek, dne 16. maja in v torek, dne 17. maja oi 8, do 11, ure, K vpisovonju prinesite otrokov rojstni list. Upravi I. in H. osnovne šole v C*lj« OPOZORILO Opozarjam, da nisem plačnik za dolseve. ki Jih dela brat Piki Mirko. s Vsako sklicevanje na mene je brez «»Nave in ima samo ta namen, da pride lažje d» de- narja. Piki Jože, Celje, Trubarjeva SPLOŠNA BOLNIŠNICA V CELJl proda: 1 kočijo (koleselj), 1 enovprežne lahke sani, 1 čebelnjak z 12 panji - žnidaršiči, 1 točilo za med. Interesenti si predmete lahko ogledajo v dnevnem času. Informacije dobijo v upravi bol- nišnice, Pismene ponudbe je poslati do 19, Ma- ja 1955 upravi bolnišnice, UGODNO prodam dobro ohranjen gostilniška biljard. Informacije v restavraciji >Svoboda< Celje, Mariborska cesta 65. dSSS^^J Naslov v upravi lista. i^KOUAM hiso z vrtom. Dobrajc, Laška vas 2 I-osta Store. "Sodno fižolovke. Šmartno v Rožni dolini, Zavrh št 29. PRODAM travniško parcelo primerno za en» ali več stavbnih parcel ob cesti na Blagovni gostilni Cater Antonija, Šentjur. l^KODAM plinski reso s plinsko uro po ugodni eeni. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno leseno uto (7 x 11) in stavbn* parcelo, 10 minut od postaje Štore. Tajhmaj- P''®^^ Teharje, nii^ skobelnik. Naslov v upravi lista. PRODAN izvrsten čebelnjak s panji. Naslor t upravi lista. PRODAM ali zamenjam malo posestvo na pro- metnem kraju in lepi sončni legi, četrt ure \z Laškega. Zemlja rodovitna, lep sadovnjak. Cena ugodna. V poštev pridejo samo resni reflektanti. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno posteljo z vložkom- Naslov v upravi lista. KUPIM ogrodje ženskega kolesa. — Naslov r upravi lista. ZAMENJAM stanovanje, sobo in kuhinjo, pol ure iz mesta za enako v mestu ali v bližini mesta. Naslov v upravi lista. Zx4.MENJAM dvosobno stanovanje v bližnji oko- lici za enako v mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v strogem centru, za tri in pol sobno komfortno v blo- ku ali v vili v ožjem centru. Naslov v upravi lista. ODDAM košnjo sena in otave. Naslov v upravi lista. ADMINISTRATIVNA MOC išče honorarne za- poslitve. Naslov v upravi lista. ISCEM prazno ali opremljeno sobo, kjerkoli- Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM izgubljeno osebno izkaznico št.. 11195 na ime Antloga Marica, Celje, Ostrožno. ADMINISTRATORKO s strokovno izobrazba sprejmemo takoj! Plača po tarifnem pravil- niku. Trgovsko podjetje pri »Livarju« Rečica pri Laškem. MANJŠA DRUŽINA sprejme mesto hišnika v mestu ali izven. Naslov v upravi lista. ISKRENO ČESTITAMO k 77-rojstnemu dnevu- naši nadvse skrbni, dobri zlati mamici, DER- SEK IVANI iz Spodnje Hudinje št. 88. Zeiima ji zdravja in kličemo še na mnoga leta. Hčerka Minka Grabnar z družino in sin Lojze NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. V. 1955, dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. »re dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 15. V. 1955 ob 15,30 in 20 - Marja« Motkovič: NA KONCU POTI — Popoldanski i« večerni festivalski abonma. Ponedeljek, 16. V. 1955 ob 15,30 in 20 — Arthvr Miller: CAROVNICE IZ SALEMA - Iive« abonmajo — Gostovanje Zagrebškega irun- skego gledališča iz Zagreba. Torek, 17. V. 1955 ob 20 - Jože Javoršek: KRI- MINALNA ZGODBA — Abonmo red torek i« izven. Opozarjamo občinstvo no izven festivolsk* gostovanje Zagrebškega dramskega gledališča z Millerjevimi »Čarovnicami iz Salema«. Gostje bodo imeli v ponedeljek, 16, 5, dve predstavi (ob 15,30 in 20), obe izven abonmaja. Vstopnice f» no razpolago pri dnevni blagajni od sobote, 14. V, dalje od 16 do 18. Milllerjeve »»Carov«i«e« pomenijo izreden gledališki dogodek, saj pred- stavljajo eno najpomembnejših in po svet» naj- več Igranih modernih dram. KI T¥ A KINO UNION, CELJE Od 12. do 15. V. 1955 »SUMLJIVI TIP«, jugoslovaski film Od 16. do 19. V. 1055 »OTROCI EVROPE«, švicarski film Predstave dnevno ob 18 in 20, ob nedeljak »Ir 16, 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 12, do 16. V. 1955 »MAGGIE«, angleški film Od 17. do 21. V. 1955 »ŽENSKE PRIHAJAJO«, ameriški !i\m Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ■cd«lj«4'- ob 16,15, 18,15 in 20,15. Matineja 15. T. ob 10 »TAJNI TOVOR«, angleiki fi!« OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE prireja v čast 10-letnice osvoboditve in v proslavo svojega 30-letnega delovanja od 14. do 22. maja I. CELJSKI TURISTIČNI TEDEN Sodelujejo: Ljubljanska opera, Komorni zbor. Godal- ni orkester, godalni kvartet. Kulturni klub. Ljudski oder, SKUD France Preše- ren, AD Kladivar, ŠD Svoboda, Šahovski klub itd. CELJANL VREDNO JE PRECITATI Letni oddih vam nudi najbolj poceni (celotna dnevna oskrba 420 din) Pension v Vrbovski na Hvaru, Vožnja od Splita traja tri ure s parnikom. Zveza je vsak dan, razen nedelje. Obširne informacije dobite pri PUT- NIKU Celje ali pa na Tomščievem trgu 3-1, Od 1, VI, se obračajte pismeno na pension Vrboska na Hvaru, Toplo se priporoča upravnik Gobelič Ivo iz Celja, pPD ZAGRAD - POLULE ponovi no splošno željo občinstva v nedeljo, dne 15. mojo 1955 ob 16, uri v dvorani sStegu« Zogrodom vese- loigro s petjem »Vaška komedija«, Vobljenil valovna dolžina 202 metra Nedelja, 15. maja 10,00 Proslavljamo 10. obletnico osvobo- ditve! — Spomini no slavne dni. Čestitke kolektivov, vmes borbene pesmi 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 12,00 Literarna oddaja — Prežihov Vo- ranc: Osem tovarišev 12,30 Poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Knneja 12,45 Zabavne melodije 13,00 Zaključek otldaje Ponedeljek, 16. maja 19,30 Pregled »Večera« 19,40 Športni tednik 20,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Torek, 17. maja 19,30 Poročila 19,35 Vi vprašujete — mi odgovarjamo! 19,45 Melodije bratskih narodov 20,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Sreda, 18. maja 19,30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 20,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 19. maja 19,30 Pregled »Večera« 19,35 Gospodarski in kulturni pregled 19,45 Neznana vokalna glasbo 20,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Petek, 20. maja 19,30 Pregled Celjskega tednika 19,45 Plesna glasba 20,00—23,00 Prenos iz Ljubljane Soboto, 21. maja 19,30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo aavrteli! 30,M—23,00 Prenos iz Ljabljane ESPERANTA 8. leciono Bonan tagon! Caikali smo 14 dni na kosilo, upajmo, da bomo danes kosili. Še prej pa no- novajn vortojn: mantolisto, menukarto — jedilni list, listo — list, seznam, kelnero — natakar, supo — juha, buljono — mesna juha, mangajo — jed(iilo), rizo — riž, pastajo — testenina, apetito — tek, apetit, telero — fcrožnik, kulero — žlica, forko — viMce (samo ena), trancilo — nož, rostita terpomo — pražen krompir, rizoto — rižota, makarono — makaron, viando — meso (kuhano), kamo — meso (živo), bifsteko — biftek, p^ena govedina, bovida rostajo — telečja pečenka, bovajo — govedina, kolbaso — klobasa, miksita salato — mešana solata, tomato — paradižnik, fazeolo — fižol, frukto — sadje, pano — kruh, tagmangio — kosilo, pdro — hruška, pomo — ja'bolko, vinebro — grozdje. sata — sit, varma — topel, verda — zelen, mi montras — pokažem, mi volas — hočem, mi prenas — vzamem, čar — ker, kun — s, z (spremstvo), per — s, z (sredstvo), aia — ali (veznik), post — po, za (predlog). Ni estas en la restoracio, car (ker) ni estas malsataj. (Mal- je nasprotje, sat- koren, -a pridevniška končnica, -j končnica za množino. Mal-sat-aj, malsataj — lačni). Kelnero staras apud la tablo kaj montras mantoliston (menukarton). Sur la mangolisto so napisana vsa Mangajoj, ki jih lahko dobimo. Naj- prej estas menuo (menu). Nato slede supo j, Supo, v kateri se kuha viando, estas buljono. En mantolisto estas še razna malvarmaj mangajoj. Kaj boste jedli? Cu supon kun rizo, au supon kun pa&tajoj? Pazite! Cu — ali, vprašalno, au — ali, veznik! Mi volas supon kun rizo. Kian supon vi volas? Mi volas supon kun pastajo j. Mia (moja) supo estas bona. Cu ankau Via (vaša)? Jes, ankau mia supo estas bona. Cu vi havas bonan apetiton? Jes, mi havas bonan apetiton. Kiie estas la supo? La supo sestas en la telero. Per kio Vi mangas supon? Ni mangas supon per kulero. Kun in per prevajamo v slovenščino enako: s, z. Pravilo: KUN uporabi jamo za sprem- stvo ali neko skupnost,. PER le sred- stvo ali orodje, s katerim kaj delamo. Torej: Ni mangas per kulero supon kun pasta jo j. Juho smo pospravili, poglejmo kakšne prikuhe imajo. Sur la manfolisto skri- bas: Rostitaj terpomoj, rizoto. makaro- noj kun viando, bifsteko, bovida rostajo (telečja pečenka), bovajo, kolbasoj, miksita salato, verda salato. tomatoj, fazeolo. Mi prenas (vzamem) rostitajn terpo- mojn kun bovida rostajo kaj miksitan salaton. Kion prenas vi, kamaradino (tovarišica)? Mi prenas rizoton kaj ver- dan salaton. Cu vi prenas ankau panon? Jes, mi prenas ankau panon. Cu vi mantas rizoton kaj salaton per kulero? Ne. rizoton kaj salaton mi ne manfas per kulero. Mi prenas forkon kaj tran- čilon. Post la ta^gmango ni prenas fruktojn. Tago — dan, mango — jed, tagman- go — kosilo, Frukto j en la telero estas: piroj, po- mo j kaj vinebro j. Po kosilu se prileže še kozarček do- bre kapljice, toda že za kosalo je bil čas i^ekratko odmerjen, zato do pri- hodnjič : Gis la revido! MISEL KONSERVATIVCA TRDI TRDOVRATNO, DA JE ESPERANTO UTOPIJA. RESNIČNA STVARNOST, KI SE RAZVIJA PO PRIRODNIH ZA- KONIH. POBIJA VEDNO MOČNEJE MNENJE KONSERVATIVCEV. (Maksim Grorki)