Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 21 Ljubljana, sobota 27« Januarja 1934 Cena 2.- Dir SINAJSKI VLADARSKI SESTANEK IN BALKANSKI PAKT Vzajemno utiranje poti do balkanskega pakta — V Sabruar ju bodo v Bukarešti odločilni razgovori zunanjih ministrov Balkanskih držav L pravinstvo; LjUDljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492, 2492. Pudru/niči Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 7S.1S0, Wien št 105 241. Svetosavska tradicija Iz stare srbske zgodovine je današnje jugoslovanstvo posnelo dve pomembni tradicionalni vrednoti, dva častitljiva praznika: sv. Savo in Vidov dan. Oba sta se v teku petnajstih let našega sožitja vdomačila po vsej državi. Postala sta viden izraz našega stremljenja po tistem visokem duhovnem edinstvu, ki stavi bodočnost na trdne temelje narodne tradicije. Medtem ko nas Vidov dan spominja žrtev, ki so padle na Kosovem polju, in preko njih vseh neštetih žrtev, s katerimi so južni Slovani skozi vekove plačevali svoje naravno hrepenenje po svobodi in nezavisnosti, je dan sv. Save posvečen narodni prosveti in kulturnemu napredku. Prvi ie praznik telesnih žrtev, junaštva in tiste fizične in moralne sile, ki je bila vedno potrebna za ohranitev narodovega obstoja, dragi pa je praznik duha, duševnih vrednot, znanosti in umetnosti, ki brez njih ne more živeti neben nared Tako se oba iz srbske preteklosti posneta praznika lepo izpopolnjujeta in zavzemata svoje trdno mesto med simboli današnjega jugosiovanstva. Zakaj so baš Srbi prispevali dva svoja simbolna narodna praznika, da podkrepita našo današnjo jugoslovansko, t. j. iz srbstva, hrvatstva in slovenstva v narodno edinstvo rastočo nacionalno zavest? Odgovor na to je mogoč samo tistemu, ki je prepričan, da je naše zedinje-nje rezultat dolgega, četudi nevidnega zgodovinskega procesa na slovanskem jugu. Mogoč je onemu, ki veruje, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci vzlic temu. da smo si v teku časa izoblikovali vsak svojo narodno zavest in ustvarili vsak svojo kulturo, sionečo na tisočletnem samostojnem razvoju, vendarle etnična enota, ki vanjo spadajo tudi sosedni Bolgari. Z vidika te etnične enote, ki vzlic vsemu rasnemu mešanju in vsej bolj ali manj ločeni zgodovinski poti obstoji od jprve naselitve Slovanov na Balkanu do današnjega dne. m med nami tako velikih in usodnih razlik, da se ne bi dale spraviti v okvir skupne nacionalne zavesti. Ločeni po preteklosti, spadamo po sedanjosti v skupno državno politično telo, ki ga zahteva interes vsake izmed teh zgodovinskih edinic, zlasti v dobi. ko je rvet usmerjen k ustvarjanju velikih političnih in gospodarskih enot. S tega vidika je ves naš. še tako različni, po tolikih raznosmernih vplivih obvladani zgodovinski razvoj samo dolga in zapletena pot po neštetih ovinkih k istemu smotru. Invazija Turkov na Balkan, večstoletno krvavenje Slovanov na tem ozemlju — in prav ti s trpljenjem prenapolnjeni vekovi so naše rodove družili mnogo bolj kakor so se mogli tedaj zavedati —, dalje okrepitev ogrske in habsburške države na račun žalostne usode južnih Slovanov, vse to je oviralo osredotočenje in zgostitev slovanske etnične mase od Črnega in Egejskega morja do Jadrana in do Soče. Možnost našega skupnega razvoja pa je idealno ležala že v naših začetkih, in dejstvo, da so se v dvajsetem stoletju obudile v vseh delih te davne etnične note, od Var-darja do izvira Save in še dalje, stremljenja po skupni nacionalni usedi v bodočnosti, je bilo samo izraz te vekovite latentne težnje po skupnosti. Težnje, ki je izhajala iz podzavestnega občnijc, da se moramo najti preko vseh razlik v preteklosti in se skupno pripraviti za nadaljnja stoletja. S tega širokega zgodovinskega vidika in iz vere, da je bila v našem skozi vekove ločenec narodnem življeniu skrita iracionalna previdnost, ki nas je vodila k skupnemu smotru, so vse pozitivne stvaritve preteklosti skupna nacionalna last v sedanjosti. S tega vidika je bil sv. Sava, začetnik srbske književnosti in prvi srbski arhiepiskop, prav tako zaslužen za nastanek in razvoj vsega kulturnega živlienja na slovanskem iugu. kakor n. pr. Slovenec Primož Trubar v drugem času in drugačni zgodovinski situaciji. Sv. Sava je začetnik dolge vrste vseli, ki so pozneje po svoie sodelovali pri razvoju narodne prosvete. Vsak od-p^r proti tujstvu, sleherna duhovna brazda na domačih tleh, vsako, še tako nezavedno dejanje, ki je posredno ali neposredno koristilo narodnemu duhu, vse je prispevalo k ohranitvi in utrditvi skupne etnične mase južnih Slovanov. Dejanje sv. Save, kraljevega sinu, ki je v dvanajstem in v prvih desetletiih trinajstega stoletja ustanovil srbsko književnost, je največje južnoslovansko nacionalno-knlturno delanje po vseslo-vanskem jezikovnem apo^tolatu solunskih bratov sv. Cirila in Metoda. Njegovo kulturnotvorno de jame ie bilo torej vredno, da v sedanjem času. v dobi ze-dinjevalnega razvoja na moderni politični. gosnodarski in socialni osnovi, preide med prve kulturne simbole vsega jugosiovanstva. S tem. da prevzemamo iz srbske zgodovine simbolični lik »prosvetitelia« sv S^ve ne omalovornipmo hrvaških in slo-vencViv, kulturnih vrednot v preteklosti in sedanjosti. Nasprotno: kult sv. Save. Ivi je prodrl tudi v naše kraje, na sloven- Sinaja, 26. januarja g. Danes dopoldne je bolgarska kraljevska dvojica s člani rumunske kraljevske rodbine prisostvovala nekaterim športnim prireditvam, tako n. pr. smučarskim tekmam lovskega polka in sankaškim tekmam. V teku dopoldneva sta kralj Karol in kralj Boris srrejela v avdijenci bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova. Ob 11.30 je prispel v Sinajo posebni vlak s čiani rumunske vlade. S tem vlakom so prispeli tudi šef narodno - kmetijske stranke Mihalake, patrijarh Miron Cri-stea, maršal Bresa ter voditelja strank Goga in dr. Lupu. Naiavljen je tudi prihod bivšega ministrskega predsednika Vajde Voevoda. Opoldne se je vršilo svečano kosilo, kateremu so poleg kraljevskih dvojic prisostvovali vsi v Sinaji navzoči politiki. Politični razgovori se bodo pričeli jutri. Kakor poroča »Lupta«, je kralj Boris povabil rumunskega kralja Karola na obisk v Sofijo. Ta obisk se bo najbrž vršil meseca marca. Ministrski predsednik Mušanov odpotuje jutri iz Sina-je v Bukarešto, da poseti še vedno bolnega zunanjega ministra Titulesca. 'Titulescu je še vedno v postelji ter se ne more udeležiti niti svečanosti, niti političnih razgovorov Zdravici obeh kraljev Bukarešta. 26. januarja. AA. Rador poroča: Danes cb 13.30 je bil v dvorcu Peleš v Sinaji banket v čast bolgarske kraljevska dvojice- Banketu so prisostvovali: Nj. Vel. kralj Karol. Nj. Vel. kralj Boris. Nj. V^l. kraljica Marija, kraljica Ivana, kraljica Elizabeta. princ Nikola. patrijarh Miron, maršal dvora, predsednik bolgarske vlade Mušanov, predsednik rumunske vlade Tartare-sc.1, bolgarski poslanik v Bukarešti Robov, rumunski poslanik v Sofiii Steica in člani votaškega in civilnega doma Ni. Vel. Kralia Karola. Med banketom ie imel Nj. Vel. kralj Karol govor, v katerem je dejal med drugim: Zelo sem srečen, da morem pozdraviti Vaša Veličanstva s prisrčno dobrodošlico, ki Vam jo ob prihodu v Rumunijo hkratu izreka ves moi narod. Odnošaii med Rumunijo in Bolgarijo so 6tari. O tem pričajo grobovi padlih vojakov iz 1. 1877. na gričih okrog Plevne Grivice. Obisk Vaših Veličanstev mi nudi priliko, da se spomnim teh zgodovinskih časov, ki tvorijo podl3go tudi 7>a sedanje odnošaje med obema državama. Radijem se. ker vidim v Vašem kraljevskem obisku znamenje za srečno ustvaritev teh želi. ki so enako drage moiemu in Vašemu srcu. Prepričan sem. da more samo politika prisrčnega sporazum« in okrepitve obstoječega reda privesti do te ustvaritve. Obisk Vaš;h Veličanstev meni in Runmniii bo pomenil pomemben dan za Bolgarsko in Rumuniio. dan. ki bo i.ral še veliko jlogo Dri učvrstitvi miru in sodelovanja n« Balkanu. Dobro vedoč. v koliki meri soglaša Vaše Veličanstvo s temi željami, dvigam časo v zdravie Vašega Veličanstva. Ni- Vel. kraljica in Vašega vzvišenega kralievskega doma in izrekam podobne želi« za blagostanje Bolgarske. NI. Vel. kralj Boris je odvrnil s leini besedami: Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za lepe besede dobrodošlice. Zelo mi je do tega. da prepričani Vaše Veličanstvo, kako se s kraljico radii jeva. ker nama je bila dana prilika, da sva mogla obiskati Vašo leps dižavo. Prisrčni sprejem, ki smo ga bili dpležni. pomeni veliko čast, izkazano bolgarskemu narodu, čast. ki bo našla pri n žim čeprav vlada v Nemčiji že leto dn ni mogel docela zatreti avtonomistični*-stremljenj nekdanje bavarske kraljevin«* Naročnina znaša mesečno Din 25._. Za inozemstvo Din 40._. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. cone v enem izmed balkanskih pristanišč ob Egeiskem morju. O obeh bolgarskih zahtevah se vršijo še vedno intenzivna pogajanja Le če prizadete države pristanejo na bolgarske zahteve, bo Bolgarija priznala obstoječi status quo na BaTkanu. V prvih dneh meseca februarja odpotuje turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej v Bukarešto. Preko Sofije se bo nato vrnil v Ankaro. Listi poročajo v zvezi z njegovim potovanjem, da bosta ob istem času v Bukarešti tudi jugoslovenski in grški zunanji m:ni-ster. V Sofiji bo imel Tevfik Ruždi bej bržkone važne zaključne razgo- ore z ooligarskimi državniki glede balkanskega pakta. Stališče Italije Rim, 26. jan- d. »Giornale di Italria« demantira v svojem komentarju o pogajanjih glede albanskega pakta trditev, po kateri bi italijanska vlada ob priliki nedavnega poseta grškega zunanjega ministra Maksimosa pri Mus-soliniju dala svoi pristanek na balkanski pakt. Grški zunanji minister se je za časa bivanja v Rimu omejili samo na to, da ie obrazložil značaj pakta v splošnih potezah, ne da bi zahteval od italijanske vlade konkretiziranje njeneza stališča. V Sebruarju novi razgovori Bukarešta, 26. januarja, g. Začetkom februarja se bodo v rumunski prestolnici vršilj važni politični razgovori. 1 Dne 4. februarja bo posetil Bukarešto turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. ki se bo na potu ustavil tudi v Sofiji. Kakor javljajo listi, bosta ta čas v Bukarešti t-udi grški zunanji minister Maksimos in jugoslovenski zunanji minister g- Bogoljub Je vtič. Nikola Uzunovič nadaljuje konzultacije Beograd, 26. januarja M. Mandatar krone g. Nikola Uzunovič je v teku današnjega dne nadaljeval konzultacije. Dopoldne in popoldne sc je mudil v Narodni skupščini, kjer je imel razgovore z ministrom g. dr. Kramerjem, nadalje z dosedanjim ministrom pravde Božo Maksimovicem, notranjim ministrom Ži-ko Lazi čem, ministrom za telesno vzgojo dr. Ilanžekom, zunanjim ministrom Bo-škom Je vtičem in ministrom brez port-felja dr. Kojičem. Konferenca gospodarskih zbornic Beograd, 26. jan. p. Konferenca gospodarskih zbornic, ki je bila sklicana za 29. januar v Beograd, je odgodena do 5. februarja. Na dnevnem redu je razprava o obrtnem zakonu. Nadalje bodo na konferenci določili seznam trgovskih strok, statistiko trgovine, način sodelovanja gospodarskih zbornic pri trgovinskih pogajanjih in sklepali o zavarovanju trgovcev za primer bolezni, nezgode in smrti. Proces proti atentatorjem v Bukarešti Bukarešta. 26. jan. s. Vojni minister Uica je danes podpisal odlok, po katerem bodo vsi, ki so zapleteni v atentat na ministrskega predsednika Duce, obtoženi zaradi komplota proti državnemu redu in miru. Obtoženi so tudi general Cantacuzene. dalje sin znane princese Aleksandrine Cantacuzene, Aleksander, baron Flondor ter izdajatelj lista »Calendarul«. Izdajatelj lista »Cuventu!« je obtožen, da je s svojimi članki ustvaril v javnem mnenju stanje. ki je ogražlo javni mir in red. Vodja skavtov aa smrtni postelji London, 25. jan. AA. Zdravstveno stanje lorda Badena Po\ve!Ia, znanega prvobori-telja skavtskega pokreta. je skrajno slabo. Dne 20. januarja se je moral bolnik, ki leži v bolnišnici kralja Edvarda VII. podvreči drugi operaciji. Včeraj je ležal večinoma brez zavesti, proti večeru pa mu je odleglo in se je zopet zavedel Davi izdano zdravniško poročilo pravi, da je bolnik prebil noč še razmeroma dobro, da pa je še vedno v veliki nevarnosti Lord Ba-den Powe!l je star 77 let Proslava italijanske aneksije Reke Reka, 26. januarja, č. Med fašisti se širijo govorice, da bosta k proslavi desetletnice aneksije Reke po Italiii prišla tudi italijanski prestolonaslednik Umberto in ministrski predsednik Mussolini. Službeni komunike pa pravi, da odločitev o posetu prestolonaslednika in Mtissolmija še ni padla. Proslave bodo sredi meseca ar>ril® Zaključek zasedanja italijanskega vojaškega sveta Rim, 26 januarja k. Snoči je bila poslednja seja zimskega zasedanja italijanskega vrhovnega vojaškega sveta Ministrski predsednik Mussolini je na tej seji obširno poročal o militarističnih formacijah in se je nato razvila živahna debata. Pakt o nenapadanju med Poljsko In Nemčijo Včeraj je bila med Poljsko in Nemčijo podpisana desetletna pogodba o nenapadanju Chautempsov padec skoro neizbežen Posledica aSere Staviskega: zahteva po odstopu pravosodnega ministra — Možnost demisije celotne vlade Nova upravna razdelitev Nemčije ifopolna centralizacija države je bila zaradi odpora Bavarcev in Prusov opuščena Od odgovora do odgovora Anglija upa s posredovanjem med Parizom in Berlinom omiliti nasprotstva med stališči obeh vlad Pariz, 26 jan č V zunanjem ministrstva sestavljajo odgovor francoske viade aa m slednjo nemško noto glude razorožitve •iakeijsKa -lela nasio napreiiuit-io n'nič«i'. i>olitični krogi pričakujejo, da bo načrt no ve francoske note predložen ministrsk -m;i pvetu že na prihodnji seji ki bo pod preri sodstvom predsednika republike Lebruna Nota tn) takoj nato odposiana v Bernn i« računajo, da bo izročena nemški državni vladi že teKom prihodnjega tedna Informacije, da bi bil angleški poslanik v Parizu izročil rrancosKi vladi nov angleški predlo? o razorožitvi, se uradno de-niantirajo O vsebini nove francoske note sicer n:so znane podrobnosti, smatra pa Se kn» gotovo, da bo francoska vada odklonil', nadaljnja pogajanja z Nemčijo na osnov., kakor jo je predlagala nemška vla ia v svojem odgovoru na prvi francoski memorandum »Temps, ugotavlja, da so nemški pred I":?! osnovani na doktrini ponovne oooro-žitve, ki je {»ovsom v nasprotju s stališčem, ki ca dosledno brani francoska vlada, ria je namreč treba doseči sporazum med evropskimi silami !e s stvarno razorožitvijo, ne pa z oborožitvijo Nemčije Tudi v ovoji novi noti francoska vlada ne bo docela onemogočila nadaljevanja po-aianj z Nemčijo >Journa!* izraža mnenje, rla se franco ssa vlada s svojo novo noto nikakor ne bo prenaglila Preden se bo glede nje definitivno odločila, bo preučila še možnost fn opnrtunost ansleško-italijanskega posredo vanjn vJournaH trdi, rla je pn^leSki poizkus. za dosego kompromisa med francosko in nem'k<> !< zo v odgovornih pariških no-Itičnih krogih izzval znatno zanimanje. Po angleških ;n italijanskih načrt:)i nai bi s^ v olajšanje sporazuma izločili francoska reza glede razorožitve in nemško »tališč«- glede oborožitve Nemčije ter ustavitev nadaljnjega oboroževanja. V ostalem prevladuje v francoskih »icli-tičnih krogin mnenje, na se z zavlaceva njem francosko-nemških pogajanj ne more ničesar pridobiti pač pa mnogo izgubiti Dokler ni v glavni stvari dosežen sporazum, nima nobenega smisla razpravljati u podrobnostih. Zanimanje javnosti se osredotočuje sedaj v glavnem na možnost angleške intervencije. kakor tudi na način, po katerem naj bi se izvedla Predvsem se franeosk' politični krogi zanimajo tudi za vprašanje, na kak način namerava prevzeti angleška v'ida odgovornost za pcs'ed:cc svojih morebitnih dalekosežnib posredovalnih pred-logov. Kakor izjavljajo poučeni krogi, bo tudi angleški odgovor Nemčiji sicer vljuden, toda kratek in se ne bo spuščal v razaiotri-vanje podrobnosti nemških zahtev. London. 26 jan č. V zvezi s problemom razorožitve poročajo listi danes, da ni dvoma, da namerava vlada prevzeti vlogo poštenega posrednika Redno dobro ob v« ščeni diplomatski korespondent lista News Chronicle.,, Wernon Bartier, trdi da bo an-eleška vlada s posebno noto že te dni obvestila Berlin. Pariz in Riin o svojem stališču ter da bo obenem objavila svoj novi razorožitveni načrt v boli knjigi. O tem načrtu pravi Bartier, da bo v njem predvsem opuščena ideja o poskusni razorožitveni dobi Načrt bo določal tudi razliko med defenzivnim in ofenzivnim orožjem, in sicer tako. da se bo pojm ofenzivnega orožja znatno razširil. Na ta način se bo avtomatsko znianišala efektivna nemška oborožitev Končno bo angleška vlada v leli knjigi izrazila svojo pripravljenost za sode'ovanje v sleherni akciji croti vsaki vladi, kj bi prekršila razorožit veno konvencijo. Intervencija velesil za zaščito Avstrije V pričakovanju nemškega odgovora na avstrijski protest — Aretacije liitlerjevskih teroristov I>»i)don. "6. lanuaria. V angleških vladnih krofih zasledujejo dogodke v Avstriji z veliko pozornostjo. Najprej hočoio počakati na nemški odgovor jlede na avstrijski protest v Borlini. nreden bodo sklonili nadaljnje korake. Angleška vlada Je, kakor se doznnva. pripravljena pridružiti se akciii v Berlinu, ako bosta lo storila Pariz in Kim. Morumg Post* za t rini*?. ruštva narekov se odločilnim krogom v angleškem zunanjem uradu no zdi primeren: če pa bi Avt-lriia opustila svojo zahtevo da nai pride nien eoor z Nemčijo o red svet Društva narodov, bi bila an-rleška vlada pripravljena z dr ižbi s francosko in »t.iliiinskn intervenirati pri nemški državni vladi V ostalem moro imeti vsako nad.tlinie nresojnnie te->a spora !e teoretski znafai. dokler Nemčija ne odgo-v»pi na avstri't=ko noto Pariz. 26 jan. AA Nocojšnji jTemps* piše v uvodniku o avstrijsko-nemškem vprašanju, da se mednarodna razprava «> tem vprašanju ne more opraviti ti.kjer drugle kakor v ženevi Nihče ne bo )pore kal. da ni treba v sedanjem času okrepiti avtoritete Društva narodov ki ima dolžnost. da takoj posreduje, čim bo zahtevala i „ Avstrija, ako ne dobi v Berlinu zadoščenja in zadovoljivega odgovora. V svetu Društva narodov zastopane države Poio morale izpolniti obljuibo. dano Avstriji In njeni neodvisnosti, končuje Ust svo., Komentar. Rim, 26. jan. AA. Poučeni krogi trdijo, da še ni gotovo, ali se bo italijanska vlada pridružila d-emarši Velike Britanije in Francije v Berlinu zaradi zaščite avstrijske neodvisnosti. Italijanska javnost je sicer proti takim diplomatskim detnaršam, vendar Di v sedanjem primeru pristala nanjo, ker io zadnji dogodki v Avstriji zelo vznemirjajo, je lavnost proti vsaki združitvi Avstrije * Nemčijo. Dunaj, 26 jan. č. Snoči so policijski organi v Inomostu aretirali štiri narodno-s«r cia!ist;čne teroriste, pri katerih so našli itrnogo papirnatih bomb dva velika in 7 ■man;<5:'h peklenskih strojev. 4 bombe s plinom za solze,nje. več samokresov in pre-ceišnjo koMčino streliva Pozneje so aretirali še dva druga terorista. Po policijsko-kazenskem postopku so bili vsi aretiram narodni soc;a!isti takoi obsojeni na šestmesečno iečo Po prestani kazni bodo od-premljeni v koncentracijsko taborišče. etost na FaciSiku Zedinjenim državam povzroča položaj na Daljnem vzhodu resne skrM — Ojacenje angleške mornarice na Pacifiku .Ven-vork. jan k. Newyorški tisk se v pos'ednj'h dneh mnogo bavi z izredno napetim političn m položajem na D ilrnem vzhodu A'ew York American« je objavil zan miv uvodnik, v karerem pravi, da v vladn-h krogih sedaj resno preurejajo, kakšno stališče naj bi zavzele Zedinjene države v primeru vojne med sovjetsko Rusijo in Japonsko List sodi da bi bilo treba. č'm b' postala voina nevarnost zelo resna, nemudoma konzultirati vlade /seh velesil v smislu Bnand-Kellogoovega pakta in glede na zatrdila ki sta jih da'a še lani bivši nredn Moskvo za ohranitev miru vsekakor o-a bodo ojačile svojo oboroženo silo na morju ker bo mogoče obvladat' japonski imperializem le s takimi sredstvi V krogih državnega tajništva za zunanje zadeve ugotavljajo, da Japonska še ni ob vestila ameriške vlade o svojih namerah ki iih ie -zrazil japonski zunanji nvmsfer v svojem eksnozeju v senatu in ki se na našajo na prebm narna pogajanja za nvr-no reš-tev vseh nasprotstev glede pomor ske razorožitve ki se pričakine na obeh straneh Tihega oceana za I 1935 ko poteče wash'ngtnnsk-a konvencija. V zvezi s tem zatrjujejo da bo vlada izvedla svoi program o oborožitvi na mor ju ne glede na stabšče k' b' ga zavzel To kio Državn* t>ain k za voino mornarico Swanson je že ponovno izjavil da ne bo topustil nikake iznremembe v dosedanjem -azmeriu glavnih treh vojn'h br>>dovij na r hem oceanu Snričo te amer-*ke odloč i »st' upaio v NVash^gtonu d-3 bo lapon ka končno vendarle nopu«r la od svojf ■hfpve po 'zenačenju «vote «vim'>r«;ke oho ;>ene sile z t< pošto panju nemške državne banke z ameriškim' upniki. Ameriški poslan k je pojasnil zunanjemu ministru Neurathu. da amer ška vlada ne more razumeti. zc.kaj nemška dr žavna bnnka noče izplačati svojih ameriških upn:kov ko ima istočasno dovolj denarja da kupc.je razvrednotene nemške vrednostne p-i^-rje na ameriških in evrop skih borzah, za kfr je doslej izdala že nad .100 m;lijonoV dolarjev. Berlin 26 j-an AA Danes je bila druga sej? za«topnikov angleških in ameriških upn kov ter nemške državne banke Na dnevnem redu ie vprašanje kako naj Vem čija odplačuje svoje inozemske dolgoročne m srednjeročne dolgove Finsnčtii ŠI^TH V Argentini Buenos Aires. 26. januarja č. Policijska oblasti so izsledile veliko finančno afero Aretiranih ie bilo 8 oseb. po večini vlžjib uradnikov finančnega ministrstva ki bo se spuščali v protizakonite špekulacije ln poneverili večje vsote denarja. Tretja žrtev eksplozije je Jakob Kapus iz Trsta Ljubljana, 26. januarja Varnostna kakor tudi železniška oblastva so po napornem poizvedovanju mogla ugotoviti tudi identiteto tretje žrtve eksplozije peklenskega stroja v vagonu brzovlaka pri Krškem Vse domneve so se izkazale kot napačne in je zdaj dognala ljubljanska policija, da jc bil zogleneiec v vagonu ladijski strojnik Jakob Kaous iz Trsta Anton Kapus je imel opravke v Avstriji kamor se je bil odpeljal pred več dnevi ;n je ostal nekaj časa na Dun-jju, kjer je stanoval v VHI. okraju, usodnega dne pa fe odpotoval z brzovlakorn proti Zagrebu po svojih opravk h Vozii se je do Celja v italijanskem vagonu II. razreda. V Celju ga jc opozoril sprevodnik, da mora presesti, če hoče v Zagreb, v drugi vagon, kar je takoj storil. V kupeju z njim je bil dr. Friderik Sterz iz Gradca. Po eksplozij' ni bilo za neznancem ki so ga pomnili zaradi visoke postave, nobenega sledu več PoHcija. ki Je dognala da jc pripotoval neznanec iz Avstrije. se je obrnila po podatke na Dunaj in sicer na ital j inski in na naš konzulat Zahtevala je tudi njegovo sliko, V.i jo jč pokazala sprevodnikom dunajskega brzovlaka in so vsi z gotovostjo potrdili d-a je bil neznanec res v vagonu brzovlaka. na katerega je bil izvršen atentat S tem jc bilo tudi dokazano, da gre za ladijskeg-a strojnika Jakoba Kapusa in so bili o njegovi trigični smrti že obveščeni njegovi svojci v Tr-du. Beograd. 26 januarja p. Po dosedanji preiskavi je ugotovljeno, da jo trotia žrtev atentata s peklenskim strojem v hr*nv!c*n Dunaj-Zagrob, Giacccmo Knnrs. pornorsk' tehnični veščak. rojen 27. oktobra ISfH v Trstu. Spoznali s0 ga po fotografiji sprevodniki brzovlaka. Policijsko opasti s0 so dal pozvale rodbino pokojnika, dn pride v Vidom in na podlagi najdenih predmetov ugotovi identiteto. Trst v bar bi za svojo ek«:st^pco Trst 2.5. januarja. Smotri, ki so vodili državnega nodtaini-ka italiianskega ministrstva vnanj'h stvari. tržaškega rojaka dr Falv;ja Suvicha. na Dunaj, so d«ncs pač popolnoma jasni. Madžarski, ki se je že zdavnaj zartisala Mussolini ju z dušo in telesom naj bi se priključila tudi Avstrija in ta nova tro-zveza naj bi b:la stalna in seveda kar nej-izdatnejša protiutež proti Mali a-.ianti, politični in gospodarski. Telo Avstrije je menda tudi res pridobil dr. Suvich. V gospodarskem pogledu se mu je, vsaj kakor se zdi. posrečilo pritegniti Avstrijo v ita-lijansko-madžarski skup. toda dušo. svo;o ool;t;ko ra si je Avstrija menda vendarle še ohranila svobodno. I"sr>eh dr. S"v'cba, ki si je izbral za svoje dunajsko poslanstvo č^s trk nred že napovedanim zaseden'pm sveta Male antante. potemtakem nikakor ni bil popoln in so časovne nrilike ranesle. da ga je zagrebški svet Male antante mogel temeljito pret'est: še toplega in najti zoni primernega hladila. Med koristmi, ki naj bi jih Suv;chovi sporazumi prinašali Avstriu, se navaia tudi avstrijska svobodna luka v Trstu, ki pa nai bi b:la v svojem bistvu večja korist za Ital:io kot za Avstrijo, prav posebno na za Trst sam. V tem pogledu se jc v italijanski javnosti veliko razpravljalo že zdavnaj pred dr. Suvichevim dnnajskim nosetom in je tako n. pr. revija »Rnssegna Itabana« v svoji zadnji številki jasno povedma. kar je treba storiti v zaščito tržaških, to se pravi italijanskih koristi v odnošajih nanram srednji in vzhodni Evropi. Tu je bila vsaj v glavnih potezah začrtana dunajska naloga dr. Suvicha. »Rassegr.a Itabana« Je tož;la. kako tržaška luka, s katero se moreta po svojem mednarodnem položaju primerjati samo Rotterdam in Anverza, kljub najboljšim luškim napravam hitro izgublja svoj mednarodni promet. Temu nazadovanju pa ni toliko vzrok splošna gospodarska kriza kolikor je kriva »sredebežna sila. ki jo izvajajo sovražni politični činitelii p^oti Trstu in Italiji«.. Jugoslavija z velikimi stroški in žrtvami hoče uveljaviti Sušak in druga svoja jadranska pristanišča, kar pomeni »ambiciozen načrt trgovinske in voiaške ekspanzije na morju« Češkoslovaška naginja k Severnem morju, na Du-nav in celo h Gdvniji in si hoče tako s čim več izhodi na morje kar najbolje zavarovati neodvisnost K temu pa se še priključujejo razlogi politike Male antante. ki se razhaja z ital'jansko pol:tiko 'n tudi to ovira večjo uporabo tržaške luke s strani Češkoslovaške. V zadnjih čas;h pa ie antisemitski pokret v Nemčiji odvrnil j kolikortoliko češkoslovaškega in avstrijskega prometa od Hamburga in Bremena v Trst Židovske tvrdke so obrnile hrbet nemškim lukam. Tarifna konkurenca med Trstom in nemšk'mi lukemi pa se nada-liuie in tej konkurenci sc priključuje še Poljska, ki s svojim gdvnjskim programom ne sega samo preko vse Poljske, temveč celo do Dunava Ta reka pa s svojim čr-nomorskim prometom tudi sama posta io vse večji tekmec Trstu. Iz vsega tega zaključuje list. tla sc pred vojni trgovinski položaj Trsta s;ccr ne ria vzpostaviti, da pa se tržaška trgovina ne sme prepustiti razsulu. Trikotna borba Hamburg — Trst — Gdvnia se ne sme iz prevrečj v tarifno vojno Dunavska prometna pot sc mora smatrati samo za do-Dolnievanje jadranskih prometnih potov ne pa za sredstvo, s katerim sc spravljajo prometna pota v nenaravno 'n neekono mično smer Trgovina srednje in vzhodne Evrope s kolon;iami nai se napelje preko Trsta, kot najprimernejše luke. pri čemer nai se v polni meri upošteva nevomost konkurence az;iskega vzhoda Pod okriljem četvernega pakta naj se v srednji -n vzhodni Evropi sklenejo sporazumi, ki bo do iineli neposredne praktične usp?he na gospodarskem polju. »Trst. italijanska luka tujih držav, ne orodje nenaravne konkurence ali nadvlade in še manj odpora proti za vidnim programom, podprt s poli tiko fašistične vlade, more v nastajajoč zmešnjavi novega svetovnega gospodar tet:j najslabše Izkušnje Z ikon o ljudskem štetju prepušča način ugotovitve Škim Slovencem jc še dc kako so se pri zadnjem ljudskem štet j r kratkomalo odstavljale števno kom'sijc siovensk h občin in krito so n j hova mest i zavzele razr.3 »z-anesljive oseben. Detajli zadnjega ljudskega litetia pa sploh še tv< » obelodanjeni. Če bi bili. bi med rcz-jltiri štetji v pos?mczn:b občrnr.h -n med dejanskim položajem 7-az'jala vePkanska razlika Ko piše o razpisu novega ljudskega štetja, zahteva »Koroški Slovenec«-, naj se narodnost presoja pr» maternem icz-ku : = t no pokolcnju, ki sta njena najizrazitejša znaka. Ker šc ni znano, v koFki mer; bo na to načelo polagala važnost država, pa je na vsuk način potrebno, da irvedeio Ztetie r namdno mešanih kra >ih dež-le nepristranske komisije, i- katerih nai bo rn-stonana tudi narodna manjšina Na vsak nač n pa naj sc že vnaprej onemogoči vs: -ko omejevanje svobode, vsako poH-ari-anje stav'j en: h vprašanj in vsak neresnični podatek. politični oblasti Koro- bro spominu. Strel v glavo zaradi ljubosumja Maribor. 26. januar'a. Pred sedmimi leti se ie delavec Ivan Kocmut z Janževskega vrha poročil s po-sestn'kovo hčerko Ivano Frasovo. Ali čez leto dni se je ločil, ker mu tašča ni hotela izročiti obljubljenega posestva Odšel ie v Francijo za zaslužkom. Potem pa se jc snet vrni! domov k ženi. A jo ic znova pustil, ker ni dobil posestva. Sel jc za hlapca k sosedi Mariji Januševi, ki ie prav takrat postala vdova. Med njima se ic razvilo Ijubavno razmerje, ki ni ostaio brez poslcdic. Od takrat se je vede! Kocmut na vdovinem posestvu kot mož n gospodar, postai je skrajno nasilen in prišlo je celo tako daleč, da se mu je Marija umaknila in šla stanovat v sobo k svoji dekli. Prepiri so bili na dne\nem redu. posebno tedaj ko jc izvedel, da se hoče Januševa omožiti z nekim drugim, ki ie že prihajal v hišo. Odslej je Kocmut Janu5«> vo vsak dan pretepel in jo silil, da se mu ndaia Vsi poizkusi, da bi ga spravil« posestva, so ostali brezuspešni. 30 septembra lani ie Kocmut odšel z doma z grožnjo, da bo danes v hiši še grozno Januševa se je grožnje tako ustrašila, da je pok!ica!a na pomoč soseda Ko je kritičnega dne že legal mrak na zemljo in je v sobi že gorela luč. se je vrnil Kor-mut z nab:to lovsko puiko v roki pred h'šo. Januševa jc v zadnjem hipu zaklenvi vrata in stopila od okna. V tem hipu je počii strel skozi zaprto okno. polni naboj šiber je udaril Januševi v glavo. Sosed, ki je bi! tudi v sobi, je nesrečnico pob a! in io- nato s nomočjo drugih va^-čanov spravi! v ptujsko bolnico, kjer so ji sicer zdravniki rešili življenje, a je reva izgubila levo oko. desno pa ic »ako oslabiic-no. da bo nesrcčnica najbrž popolnoma oslepela. Kocmuta so orožniki prijeli na domu njegove žene. Obtoženec je pri današnji razpravi pred malim senatom priznal ciljanje. zagovarjal sc je pa z ljubosumnostjo. Pravi, da si je hotel tudi sam končati življenje. Ko pa jc videl, ca je Januševa živa. sc je skesal. Pri razpravi s? ie odigral zanimiv ir.tcrmezzo Ko je bila Januševa konfrotirana s storilcem ie p!an:la nanj in ga pričela biti s pestmi. Senat ic ie uveril. da ie Kocmut izvršil delanje po treznem preudarku in ga je obsodil ra 12 hit robi ie ter na tramo izgubo častnih državljanskih pravic, plačati pa mora Januševi tudi 10.000 Din za bolečine. Zagovor- nik dr. Šnuderl jc vložil priziv in rev zijo. JNS v Vuzenici Vuzenica ob Dravi. 23. januaria. Prejšnjo nedeljo je rmt!a občinska organizacija JNS v Vuzen;ci svojo redno letno skupščino, ki je bila prav živahna. Udeležba je bila nenavadno velika, kar nriča. ria sc ljudstvo živo zanima za delo stranke. Seveda smo imeli najprej v mislih našega kralja, ki smo mu z radostjo in iskrenostjo pos'ali vdanostno izjavo. Hkrati smo brzojavili pozdrave gg. ministrom dr. Kramcrju m Ivanu Puclju. Narodni poslanec inž g Pahernik je poljudno obrazložil nove zakone in uredbe. zlasti one o zaščiti kmetov in odplačevanju kmečkih dolgov, o obrestni meri. o -anaciji denarnih zavodov itd Prav posebno pa so se vsi zanimali za uredbo o •avnib delih — v veri. da bo iz fonda za javna dela tudi na vuzeniško občino kaj odpadlo Številne so bile pritožbe članov glede izterjavanja zaostalih in tekočih davkov: splošen je bil tudi pomislek proti predlagani trošarini na les Saj kmetje v dravski dolini nimajo drugega zaslužka kakor z lesom, a tudi ta je ob zastoju lesne trgovine tako neznaten, da niti za najnujnejše potrebščine ne dobijo denarja Mnogo odobravanja ie žel predlog, da naj novi odbor sporazumno z občinskim odborom obnovi vprašanje uvrstitve občjn ske ceste proti Sv Primožu med banovinske. saj jc ta ccsta za javni promet mnogo važnejša kakor marsikatera, ki jih -e banovina že prevzela. Izvoljen ie bil soglasno sledeči odbor: oredsednik Probarč Blaž. posestnik in lesni trgovec: podpredsednik Sovre Franc, šef postaje- tajnik Cvetko Vlad'mir. učitelj- blagajnik Vollmajer Karel šol. upravitelj: odborn'ki: Viher S;mon. nadučitelj v p,- Kresnik Ivan posestnik in trgovec: Grubelnik Aloizn M-avliak Viktor. Verd nik Jakob, Kremžar Ivan, posestniki Mravljak Josip, posestnik in podžupan ^erkuš Bogumir cestar Spreieta ie b'1a resolucija, ki govori o zteriavanju davkov, o predlogu trošarine na les. o zavarovanju valute pri ivozu le riu in v visokih gorskih kraiih vedro, temperatura bodo nekoliko narasle. — Situacija včerai-šnieua dne: Anticiklon prevladuie fi^Iaj nad vzhodno Evrooo fer prodira r»r»ti vzhodu. Temperaturo so novsod padle in vreme je razvedrilo. V seror/vTon-Hni Evropi se t> nomvi? velik islandokj ciklon k« sp Siri nroti centru 1rnnt>nontrj Dnrafsfca vremenska nannvp«? y% soboto • '.•utral mraz. vinoma lasno rvnnpkod zjutraj megla ali nizki oblaki V toku dan.iS-niesa dne oblačenje od severo-zapada Naši kraji in ljudje Sv. Sava Biatje pravoslavne vere slavijo danes praznik sv. Save, ustanovitelja svoje cerkve, ki pa je istočasno tudi važna osebnost v srbski državni in kulturni zgodovini. Rodil se je okrog leta 1174, kot najmlajši sin velikega župaua Štefana Nema-nje in ime mu je bilo Rastko. V mladeni-škifc letih se je že zatekel v svetogorski samostan in postal menih Savo. V samostanu se je ukvarjal z zbiranjem raznih rokopisov, posebno skrb pa je posvečal t-vojim rojakom, ki so se posvetili verskemu življenju. -Iz samostana se je vrnil prvič leta 1195., ko je v Srbiji po smrti njegovega očeta prišlo do notranjih bojev. Ko so bili spori po zaslugi njegovih posredovanj in vplivov končani, pa se je posvetil organizaciji samostojne srbsko-pravoslavne cerkve v namenu, da bi tej organizaciji poveril vse delo za narodno konsolidacijo. Leta 1219. je dosegel svoj namen in postal je prvi srbski arhiepi-skop. Njegov sedež je bil v samostanu Ž;t-i Tako je bila ustvarjena srbska državna misel dejansko od Nemanje, intelektualno pa od prvega arhiepiskopa, ki je čist matično de'al aa tem, da bi postalo pravos avje sintetični del snbske državne kulture. V tem duhu je odgajal sv. Sava svečeništvo in n'egove težnje so tako odlično uspeie in tako ozko zvezale cerkev z državo, da so bili duhovniki tudi pozneje pod Tunki glavni predstavniki državne ideologije in da niso za nobeno ceno popustili od te smeri. Ko- je leta 1227. umrl njegov brat Štefan in je kot njegovega naslednika kro. nsi njegovega sina Radoslava, se je sv. Sava napotil na vzhod, da tbi po svoji zaobljubi obiskal sveta mesta. Romanje pa jc- prekinil, ko so v državi spet nastali spori, a ko se je Radoslavov naslednik Vaiislav poročil s hčerko bolgarskega carja Asana II. in so nastali med Srbijo :n Bolgarijo najboljši odnošaji, je sv. Sava spet krenil v Jeruzalem, Antiohijo in druga sveta mesta. Na povratku s svojega romanja pa je umrl v Bolgariji dne 14 (27.) januarja 1. 1235. Dve leti pozneje so prenesli njegovo truplo v Srbijo v Mileše-vo, kjer je ležalo do leta 1594., ko so ga Turki odnesli v Beograd in sežgali na Vračaru. Tako obkrožuje svetnika sv. Savo le malo legend, zato pa nebroj v zgodovini naroda in njegove kulture važnih dejstev. Sv Sava ni postal samo ena od najpopu-pularnejših osebnosti v pravoslavni cerkveni tradiciji, marveč tudi v narodni kulturi Od vseh srbskih pravoslavnih svetnikov slavi narod v največji meri sv Savo kot narodnega prosvetitelja in kneza Lazarja v spomin na narodno tragedijo, iz katere je vzklilo novo življenje, in ki bo ostaia za vedno simbol neupogljive narodne zavednosti Sv. Savi kot narodnemu prosvetitelju dolgujemo čast in zahvalo vsi južni Slovani. Trikrat kri in trikrat sodba Ljubljana, 26. januarja Tri razprave pred malim senatom, trije obtoženci iz kamniške oklice, tri obtožbe zaradi krvavega spopada. Jože Žebovc iz Most pri Kamniku je bil obtožen uboja, ker je lam na nedeljo 29. junija ustrelil z majhnim brovvningom Kamničana Avgusta Remsa na cesti pri gostilni Ane Florjančičeve v Mostah Rems je prišel tisto nedeljo z materjo sestro in nekaterimi znanci na gasilsko veselico. Seveda je nastal prep;r in je najbolj besnel 281etni Jože Žebovc Spoprijela sta se slednjič Žebovc in Rems, o katerem je danes potrdila neka priča, da je šel nad Žebovca z nožem. Žebovc je dvakrat ustrelil v zrak, nato pa prav od blizu v Remsa. Strel je prebil glavno odvodnico v levi prsni strani in ranil pljuča. Nastopila je smrt zaradi izkrvavitve. Obtoženec je danes priznal: »Res streljal sem na Remsa, toda v siiobranu, ker je šel nadme z nožem Meril sem v njegovo levico, a po nesreči sem ga zadel v prsi.« — Senat je osvojil stališče branilca in obsodil Žebovca le zaradi prekoračenega silobrana na 5 mesecev strogega zapora. Drugi dan je stopil pred sodnike France Koželj, po domače Naumov iz Tunjic. Ko je bila lani 22. oktobra otvorjena Juhan-tova gostilna v Tunjiški mlaki, je šel tjakaj tudi France z bratom. Ker je bi! siten, ga je gostilničar postavil na cesto in to je Franceta tako ujezilo, da je odšel po staro lovsko puško in dvakrat ustrelil proti gostilniškemu oknu. Slabo je streljal, vendar je bilo v nevarnosti življenje Juhan-tovih. ki so bili v gostilni. Zastavni Fran-celj pa pravi, da se ne ve vsega spominjati, ker je bil kratkomalo natreskan. — Z lovsko puško, ki se spredaj baše, se pijan človek ne more ukvarjati, je ugo- varjal predsednik, ki jc sam izvrsten lovec. Kakšen smodnik si dal? — Je bil že prej notri. Pu?ko sem dobil od Bukovnika. Nu, potem... po drugem strelu se mi je puška razletela in me ie strel ranil v levico. Sem jo potem kar tam pustil, namreč puško, in šel domov. — Lovske karte tudi nisi imel! Šibre so bile pa št. 4. Županstvo pravi, da si precej rogovilast. Sodišče je vpoštevalo precejšnjo pijanost in bo France i>edel tri mesece v strogem zaporu. Tretjega obtoženca so spravile karte v kriminal. V Bolkovi gostilni v Zalogu pri Kamniku so 2. decembra ajneali. Zaradi 4 d narjev so se naposled sprii in stepli. Brata Šterna sta napadla mlinarja Pavla Nastrana, prvi ga je s pepelnikom trexil po obrazu, potem sta ga z združenim: močmi zrin:la v kot in tisti hip je Pavel zamahnil z nožem ;n sunil Damjana Šterna v stegno. Danes je obtoženec skesan stal pred sodniki: — Res je, zaradi kart se je začelo, bra-n:! sem sc, nisem pa imel namena ga ubiti. Bila sva si prijatelja, ali tisti hip sqm bil močno razburjen. Nesreča je pamreč hotela, da je Pavle Damjanu prerezal glavno stegensko odvodnico in je Damjan čez nekaj minut izkrvavel. Orožniki so dognali, da sta brata Šterna povzročila prepir in pretep. Pavle se je takrat sam javil orožnikom bil je močno razburjen in se je bilo bati, da si bo sam kaj napravil. Splošno ga slikajo kot m rnega fanta. Vendar je državni tožilec zahteval strogo obsodbo: »Ne gre, da bi se igre likvidirale z noži in smrtjo!« Sodba se glasi zaradi prekoračenega silobrana na 10 mesecev strogega zapora. Dva umora pred velikim senatom Celje, 26. januarja Pred velikim senatom se je včeraj prvi zagovarjal zaradi umora 361etni posestnik Franc Dečman iz Senovice pri Šmarju pri Jelšah. Med Dečmanom in čevljarjem Jernejem Zupančičem, ki je stanoval v sosednji hiši pri Dečmanovih sestričnah, je vladalo že dalje časa sovraštvo. Leta 1912. je obdolženčev oče prodal očetu teh dveh sestričen poslopje pod pogojem, da bo kupec to poslopje, ki jc stalo na prodajalčevem posestvu, po treh letih podrl. Stvar se je potem zavlekla. Slednjič so poslopje podrli, ostal pa je še zid. Zaradi tega zidu je nastal spor med obdolžencem in sestričnama, ki zidu nista hoteli odstraniti. Pri sestričnah se je pred enim letom nastanil čevljar Jernej Zupančič, ki ga je bila žena zapustila. Zupančič je začel trditi. da sestričnama ni treba izpolniti obveznosti in odstraniti zidu. Zaradi tega je prišlo često do prepirov med Dečmsnom in Zupančičem. Zupančič je celo hotel tožiti Dečmana, češ da je ta obdolžil Županja tatvine kokoši. Dečman je lani 30. novembra okrog 16. vzel doma sekiro, jo skril pod pazduho in šel s svojim očetom k sestričnama, kier je našel Zupančiča, ki je sedel na visokem podstrešju. Franc Dečman je pozval Zr pančiča na odgovor, kdaj je Zupančiču očital tatvino kokoši. Zupanč č je na't^ skočil na tla in stopil proti Dečmanu. v7 tem sta prišli sestrčni ki sta potrdili, da je obdolženec očital Zupančiču tatvno Dečman je naenkrat izvlekel sekiro in začel z njo udrihati po Zupančiču, ki se ia zgrudil s krvjo oblit na tla. Dečman je nato odšel v Šmarje m se javil orožnikom Zupančiča, ki je imel devet ran na glavi in lobanjsko kost zlomljeno, so prepeljali v celisko bo!n;šnico. kier je 6. decembr«. podlegel poškodbam Franc Dečman je bil obsojen na 7 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Sod ni dvor je določ;" najmanjšo dopustno kazen ter pri tem upošteval obdolženčevo DANES film bojev in ljubezni CONRAD VEIDT kot GENERAL P L A T O F To je delo napetih scen in ne-prekosljive lepote Zvočni kino IDEAL Nov zvočni žurnal Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri nervoznost, živčno razdraženost, dosedanjo neoporečnost, priznanje in dejstvo, da se je po zločinu sam :avil orožnikom Dečman je vložil priziv proti odmeri kazni. Prevžitkarico ie zadavil Druga razprava zaradi umora se je vršila proti 31 letnemu posestniku Ivinu Ko-privniku iz Cerovca pri Rogaški S!atini. Posestnica Marja Osekova je 18. septembra 1931 prodala in izročila Ivanu Ko-privniku, s katerim je ;mela ljubavno razmerje svoje milo posestvo za 13.300 Din :n si do svoje sm~ti izgovorila brezolačen prevž tek. Pred tem ji je Koprivnik obljubi. da io bo poročil. Ko pa ie Koprivnik dobil posestvo, si ie premislil. V zadnjem času ni dijal 0>ekovi niti obleke niti obutve. Ž njo je grdo ravnal in jo često tepel in divil. Osekova je bila mnogokrat lačna. Koprivnik ni maral Oseko-ve ;n si ie hotel najti drugo nevesfo, a mu je bila Osekova pri tem na poti Priče slikajo Kopr:vn'ka kot slabega dehvca, pijači vdanega, hudobnega, zapravljivega in nemoralnega človeka s sndističnnrr nigib'. 27. oktobra zvečer je bil Koprivnik pri sosed h Q;ekovih, p. d. Turkovih. kjer ie stiskal dve brenti svojega grozdja, nakar je ostal tam tudi čez noč. Ni pa hotel prenočiti pri Turkovih v sobi. marveč je rekel, da gre rajši spat na šupo, češ da je tam že večkrat prenočil in bolje spal n;-go doma. Ko je odhajal okrog polnoči spat, je izgledal vrnjen, vendar pa priče ne izključujejo možnost, da se je samo potvarjal. Šupa, kamor je šel spat, je bila vso noč odprta, tako da se je lahko ponoči odstranil in se pozneje vrnil. Odtod do svojega doma je imel samo pet minut Dne 28. oktobra zjutraj je Koprivnik iz gozda blizu svoje hiše pokl:cal sosedo, ki se pi?e tudi Marija Osek in ji rekel, da je prevž tkarica Marija Osekova umrla Soseda je šla z njo takoj v hišo in naši? prevž;tkarico mrtvo na tleh, na njeni postelji pa je bilo precej zeljnatih glav. Soseda je poklicala drugo sosedo Amalijo Plavčakovo Tej je Koprivnik omenil, da je Osekova padla s peči in se ubila. Vsi trije so položili pokojnico na posteljo. Ko je pričela Plavčakova pokojnico umivati, je opazila, da je bila Osekova onesnažena s človeškim blatom in da je imela vidne telesne poškodoe ziasti na vratu in obrazu, kar se je zdelo Piavčakovi takoj sumljivo. Koprivnik kljub pozivu priče Ivana Verka ni hotel obvestiti ogledn:ka mrličev. Ko jc Plavčakova položila Osekovo na posteljo. je šel Koprivnik k sosedovim, zahteval Štefan mošta in bil prav vese'.. Po pogrebu je rekel, da je sedaj njegovo posestvo dva jurja več vredno, ker je Osekova umrla. Pri zdravniškem ogledu in obdukciji trupla je bilo ugotovljeno da je bila Marija Osekova zadavljena. 29. oktobra pa je zdravnik izvedenec ugotovil, da ima Koprivnik na levi roki dve s krasto po- W I L L I FORST LIANE v njunem najnovejšem filmu v opereti H A I D JJENA VISOKOST PRODAJALKA" Za smeta in zabavo posebno skrbi slavni komik PAUL KEMP Godba: Schmidt Gentner — Rolph Benatzky Danes ob 4., 7. in 9.^4 uri zvečer! Predprodaja vstopnic od 11.—%13. Vsako soboto in sredo nov zvočni tednik senzacij! Telef. 21-24 ELITNI KINO MATICA Telef. 21-24 kriti praski. Sum je takoj padel na Ko-privnika. Koprivnik je zanikal krivdo in trdil, da je bil vso kritično noč pri sosedovih. Senat je prišel na podlagi izpovedi prič in drug h obtežilnih okolnosti do prepričanja. da je Ivan Koprivnik zadavil Marijo Osekovo, ter ga je obsodil zaradi umora na dosmrtno robijo. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nadučitelj Nande Jelovšek f Sodražica, 26. januarja Davi oh pol 4. je umrl po daljši, mučni bolezni br. Nande Jelovšek, nadučitelj v pokoju. Rodil se je 1873 v Sodražici. Služboval je na več krajih Spodnje Štajerske, v poslednjih letih pa kot šolski upravitelj v Dramljah in Libojah. Bil je povsod splošno spoštovan, vzoren učitelj in ljubitelj mladine. V Dramljah si je kupil lepo posestvo, vendar je pa po dolgoletnem službovanju in nastopu upokojitve mislil le na svoj rostni kraj Sodražico, kamor se je vri,.i pred dobrima dvema letoma. Ldejstvoval se je v vseh nacionalnih organizacijah in nastopal s svojo govorniško zmožnostjo, kjerkoli je bilo treba. Kot zaveden Jugosloven in nacionalist je deloval že pred vojno in bil znan kot neomajen steber slovenskega življa. Seveda se je moral med vojno zagovarjati pred graškimi oblastvi. Bil je značajen in povsod uvaže-van, kadar je bilo treba, je pa z blagim srcem pomagal vsakomur in ob vsaki priliki. Izredno je ljubil svoj rojstni kraj, saj je prihajal skozi vsa leta ob priliki šolskih počitnic med svoje rojake, ali žal ni mu bilo dano, da bi po trudapolnem delu dalje časa užival zasluženi pokoj. Bil je ustanovni član gasilnega društva, član Sokola in lovskega društva že od rane mladosti. Pogreb nepozabnega šoln ka in vnetega narodnega delavca bo v nedeljo ob 15. Žalujoči soprogi in ostalemu sorodstvu naše iskreno sožalje! Smrt priljubljene gostilničarke Ljubljana, 26. januarja Po kratki bolezni je davi preminila v Gradišču v Ljubljani gospa Elizabeta Lov-sinova, rojena Koblarjeva, vdova po slovenskem igTalcu Francetu Lovšinu in sestra pokojnega politika in zgodovinarja Antona Koblarja, dekana v Kranju. Po rodu je bila iz Železnikov. Dočakala je lepo starost 76 let. Do zadnjega je bila izredno •ula. a pred dnevi jo je zadela možganska ULTURNI PREGLED „Kariera kanclista Vinciga" (V režiji B. Krefta. — To ie zgodba o karieri, kakršne je lahko deležen samo majhen, beden kanclist ki ga je usoda izbrala, da se poigra z njim in da zaigra nanj komedijo o velikih rečeh, da se rušijo ministrski fotelji, da se krhajo diplomatske kombinacije in da odmeva v srcih množice liudi. S fineso. pritirano do kraja, je Lichtenberg v tem svojem preprostem, lenem, d ibovitem komadu napisal ostro politično sntiro ki io bo "sakdo lahko sprejel na steza; odprtega srca. karkoli je živih liudi med nani: mož »visoke politike«, ki bo naše! vvoio podporo v likih Almbichler ia. dr- Finza. AlcalJ'a de Buertos. gospod dvorni svetnik iz najvišje finančne uprave, desna roka v*eh odločnih reševalcev krize, ki ie podoben 6Pkr;iskemu šefu Dolesehalti. beri ni uradnik, ki ie kakor kanclist Vincig že kot desetleten deček sanjal o penziji. in brezimni drža vi ran vlagatelj prošeni ipi službe in za konresiip ki se s priporočili vseh elrsnk in odlitkov vsph bnrv neprestano mota po predsobah spkciiskih špfnv in dvornih ovetnikov kntprim >p dodelano. da mi-n iotrclvn a note™ neresn in pod teV.i^o številko kroiiio nso-matske intprvenciie rtoSPejo seVrii«v«"»a šefa v nokoi. Č"lovPk Vincig odhaia odklonien. rvomžen v npznamo živlienie maihna konto-ristka. ki ii v svoii sleoi borbi n;kdar ni 'larovnl dohre misli, ga ra roVo vede v *vpt Okrog te zgodbp se zbira ostra slika po-'itične družbe kakršna ie na Dunaju, od ko der ie komediia doma. ;n drvgod Iz vsega dela kipi krik no živem, prostem. resn:čnem človeku. Kreft ie »Kariero« zrežiral v močni, življenia polni odrski podobi. Vse velike in vse majhne reči so zaživele v str- njeni celoti. S a n c i n (Vincig) je s svojo igra ustvaril kreacijo, ki ga uvršča med naše največie igralce Smešnost igranega norca in tragiko malega človeka, ki se tako brez mno bori za svojo neznatno pravico, ie izrazil do zadnjega dna. Njegov Vincig je bil slavljenec večera. Izrazita antipoda. kmetiiskega in finančnega ministrstva v živem kontrastu sta podala Jerman in Po tok ar. Duša hiše v finančnem ministrstvu, dvorni svetnik Dolei»chal, ie bi! v ostrem markantnem liku Lipah. Jan in Danilova sta v prisrčnem duetu odigrala nvnisterialnega tajnika in letalko okrog sveta B o 11 a r i e v a ie bila liha strojepiska, ki gre na koncu z Vincigom v niegovo usodo D r e n o v e c. ki je bil deležen tudi cvetja, ie podal živo podobo bra ziljskega diplomata P1 J t ie bil resničen 6luea iz finančnega ministrstva. Železni k iz oolnega dna doživet Sabander. V četrtek ie bila hiša polna in navdušena. Delo in uprizoritev zaslužita, da b' bila še mnogokrat. Fri. Zagrebško pismo Naša opera je uprizorila v novi obliki genialno opero Musorgskega »Boris Godu-nov«. Sodelovala sta dva nova sotrudnika: režiser dr. Brarko Ga veli a in scenograf bmskega Deželnega gledališča Vac-lav S k r u ž n f. Dr. Gavella je dal operi živahnost in gibčnost; njegova režija je dosegla višek v gibanju množic, v dispoziciji zbora ter v učinkovitih in močnih po- kap in zdravniška pomoč je ni mogla več rešiti. Prav do zadnjega je sama z vso vnemo in skrbnostjo vodila svojo staro in dobro znano gostilno. Pokojna gospa je bila izredno dobrega srca in je imela vsak čas odprte roke za siromake, ki so zgrubili z njo pravo mater. Poleg drugih dobrodelnih institucij ji je bil prav posebno pri srcu zavod šolskih sester v Kranju, to človekoljubno zavetišče za siromašne otroke Gorenjske, ki ga je ustanovil pred leti dekan Koblar in si postavil s tem najlepši soomenik. P;kojnica je bila vedno odločno napredna žena in naročnica vseh naprednih listov. Pokojnica sc je z izredno nežnostjo spominjala svojega pokojnega brata dekanu Antona Koblarja. Vsa leta po bratovi smrti je bila pripravljena kriti vse stroške za ponatis Koblarjevih spisov o zgodovini Kranja. Ponudila je v ta namen 30.000 Din: žal, da se s to. za naše razmere zelo redko priliko niso znaii okoristiti prizadeti čini-telji. Poleg številnih siromakov bodo pokojno gospo Lovšinovo zelo pogrešali tudi gostje njene gostilne, ki so vrlo ženo spoštovali. Pogreb blage pokoj niče bo v soboto ob 14.30. Bodi ji ohranjen časten spomin! Priprave za 901etnico Jurčičevega rojstva Stična, 26. januarji Marljivo sokolsko društvo v Ivančni gorici si je nadelo nalogo, da čim bolj dostojno proslavi OOletnico rojstva velikega Dolenjca, pisatelja Josipa Jurčiča. Na nedavni seji prosvetnega odbora se je med drugim sklenilo, da se na dan obletnice, -f nedeljo 4. marca, vprizori v veliki dvorani Sokolskega doma Jurčičevo največje dele. dramatizirani Deseti brat. Med igralci, ki bodo gotovo odlični v svojih vlogah, so tudi Muljavčani, Jurčičevi rojaki. Za popolno dovršenost scenerije in kuliserije je društvu obljubljena pomoč od nestorja slovenskih slikarjev g. Ferda Vesela s sodelovanjem g. učitelja Turnherja ter sodnika g. dr Močnika v Višnji gori. Društvo bo ob tej priliki izdalo tudi brošuro o Jurčičevem življenju in delu. Sklenjeno je bilo nadalje, da se ustanovi sklad za postavitev spomenika, ki ga menda samo Jurčič še ni deležen izmed vseh naših znamenitih pisateljev. Ker bo celotna proslava zahtevala ogromnega dela, se bo društvo med drug:m s prjšr..i > obrnilo tudi drugam na pomoč. Podrobnosti sporeda bodo skrbno pripravljene in jih bomo pravočasno objavili. Iz kragujevske slovenske kolonije Kraguje\'ac, 25. januarja Nad tisoč nas je Slovencev tukaj, a vendar se o tej naši veliki koloniji le redkokdaj kaj sliši. Največ nas je zaposlenih v arzenalu. Imamo pa tudi razne samostojna obrtnike, kakor mizarje, trgovce, gostilničarje, krojače, čevljarje in fotografa. Shajamo se največ v Sokolu II in pa v »Novem Sadu«, kjer ima naše kulturno društvo »Triglav« svoj lokal in kjer se prirejajo predstave s petjem in tamburanjem. Ob priliki proslave lOOletnice tukajšnje gimnazije smo pričakovali, da bodo svojci izrabili četrtinsko vožnjo v večjem številu, ker S5 le redko nudi taka prilika, a se žal to ni zgodilo. Slovesno smo tudi proslavili 60Ietnica Gangla s slavnostno akademijo in predavanjem Društvo »Triglav« je 20. t. m. priredilo igro »Marišo«, kjer so vsi igralci častno rešili svoje vloge. Pevski in tamburaški zbor lepo uspevata. Le žal. da smo pred kratkim izgubili enega najdelavnejših članov, g. Ličana, ki je bil premeščen v Mo-star. Zapustil nas je tudi naš večletni poročevalec in kritik g. Telatko, ki je odšel v .Sarajevo. Naš vrli društveni delavec g. Nace Ve-har, ki se udejstvuje zlasti pri predstavah, pa zapusti v nedeljo 2S. t. m. samski stan. Poroči se z našo vrlo društveno delavko gdč. Despotovo. Iskrene čestitke! Prepričani pa smo, da nam ostaneta oba še nadalje zvesta sodelavca. drobnostih. Dr. Gavella je obenem ustvaril scenografsko koncepcijo, a načrte za in-scenacijo je po Gavellovi zamisli izdelal češki mojster Skružny. Tudi nove scenske slike so prav učinkovite. Sploh se je pokazal takšen »Boris Godunov«, da ga mora človek res videti. Opera je bila tudi glasbeno osvežena in je za njo uspešno zastavil svoje sile ravnatelj Krešimir B a r a-n o v i 6. Po svoji daljši bolezni se je ob tej priliki prvikrat pojavil na dirigentskem prostoru in ga je občinstvo sprejelo z iskrenim spoštovanjem. Odlični solisti, med katerimi moramo predvsem omeniti nosilca glavne vloge Josipa K r i ž a j a, so kajpak mnogo doprinesli k uspehu izvedbe. In uspeha je bilo res dovolj, saj je bilo gledališče pri prvi na novo inscenirani predstavi, kakor tudi pri vseh nadaljnjih izvedbah, razveseljivo polno. Aleksander M o i s s i, Tilla D u r i e x in Ernst Deutsch so prispeli z ansamblom »Deutsches Volkstheatra« z Dunaja v Zagreb, da izvajajo pri nas Schillerjevo dramatsko pesnitev »Don Carlos«. Moissi in Duuiex, dvoje velikih imen, sta bila obenem najodličnejša protagonista te skupine. Moissijev prizor pred kraljem je bil mojstrsko dejanje igralske umetnosti: kdor ga je slišal, ne bo tako lahko pozabii Lmpresivnosti njegovega govorjenja, moči njegove deklamacije ln stopnjevitostl Izražanja. Tilla Duriex je kot Eboli imela v svojem znamenitem monologu (po sceni z donom čarlosom) silen uspeh, in sicer po danes v „unionu" Bohemski karneval sk ilirije liomače vesti • Odlikovanje, Generalštabni podpolkovnik Jurij M u § i č, načelnik štaba divizije, je odlikovan z redom Belega orla. • izpremembe v Šolski službi. Učitelj Radoslav Vanič je iz Tržiča premeščen na meščansko šolo v Ribnici, učiteljica Čolnar pa iz Gornjih Pirnič na osnovno šolo v črnučah. ♦ Švedski generalni konzulat v Beogradu javlja, da se bodo od 1. februarja dalje lahko vidirale potne listine jugoslovenskih državljanov za potovanje preko švedske in za prihod in bivanje v švedski pri generalnem konzulatu v Beogradu. Natančnejša pojasnila daje kraljevski švedski generalni konzulat v Beogradu, Dositejeva ulica 6. ♦ Velika manifestacija umetnosti. Letos poteče 50 let od ustanovitve Strossmayer-jeve galerije slik. Umetniški ~avod Jugoslovenske akademije zna-i in umetnosti v Zasrrehi se n' a dostojno pr« - -i >.. pc-Uiembnegn jubileja. Ustanov..c« je oil odbor za proslavo 100 'etni. ce naše umetnosti, ki pripravlja sedem umetniških razsta,, !ii bodo pokazale razvoj naše likovne umetnosti od najstarejših dob, osma razstava pa bo posvečena sodobni likovni umetnosti. Ta razstava bo združila vse umetnike, živeče v Zagrebu. Pred 50 leti so bili samo trije Mušič, Kikerec in Rendič. danes pa jih je okrog 70. Naglemu razvoju je mnogo pripomogla galerija slik. ki jo je pred 50 leti ustanovil vladifea Strossmayer. Pri lahnem prehladu vas varujejo neprijetnih posledic eventualne infekcije okusne ANACOT-PASTILE. ♦ Smrt zaslužnega vojaškega zdravnika. V Kraljevu je umrl 84 letni upokojeni sanitetni polkovnik dr. Jovan Pelnarž, ki Je kot zdravnik 1. 1878. prihitel Srbom na pomoč iz svoje češke domovine. Med vojnami Je svoji novi domovini mnogo koristil kot organizator vo;aških bolnišnic in zdravstvene službe sploh Upokojen je bil 1. 1920 in od tedaj je stalno živel v Kraljevu Dr Pelnarž je bil tudi zelo iniciativen in požrtvovalen tudi v raznih dobrodelnih organizacijah ♦ Pastir kot kiparski umetnik. V Splitu bo prihodnji mesec otvorjena razstava ki-parja-samcuka, ki ga je dr. Glavan Vidovič odkril med planinskimi pastirji v okolici. Pastir-umetnik je iz gline z naiprimitiv. rejSimi sredstvi izdeloval razne kipe, ki jih je potem njegova žena prodajala po mestu Dr Vidovič je fotografije posebno zanimivih kioov poslal umetniški skupini riZemlju v Zagreb, ki je ugodno ocenila dola ter oskrbela sredstva za otvoritev razstave. 1. FEBRUARJA TATJANIN VEČER ♦ Društvo za borbo proti raku v Zagre- l'U bo imelo 5. februarja svoj redili občni zbor Na tem občnem zboru bodo člani tudi razpravljali, na kak način bi se dalo do-sredstva za izpopolnitev bolnišnice za Viravljenje raka z radijem. Ta ustanova je bila pred nekaj leti združena i ginekološko kliniko in je v relativno kratki dobi doseg'a sijajne uspehe. Vse pa je premalo in bi bili uspehi še veliko večji, če bi bilo mogoče bolnišnico razširiti. Na razpolago je doslej sarr-o okrog 50 postelj in je to v primeri z mnogoštevilnimi bolniki zelo skromno število Potrebna so znatna sredstva za razširjenje bolnišnice in za nrbs-vo potrebnih količin radija. Bolniški ustanovi bo skušalo priskočiti na pomoč Društvo za borbo proti raku, ki obstoja že nekaj let. ♦ Prava meteorološka Senzacija je bila v četrtek v Zagrebu in okolici. Dočim Je bilo v Zagrebu precej mrzlo in brez solnca, je vladala na Medvedr:ci prava pomlad, a na samem vrhu na Sljemenu se je Siv« srebro v toplomeru dvignilo na 20 stopinj nad ničlo Malo solnca je posijalo v Zagrebu tudi popoldne, na Sljemenu je bilo ves dan nenavadno solnčno in vedro vreme Najvišja temperatura na Sljemenu je bila 22 stopinj nad ničlo, v Zagrebu pa je »naši! minimum 2 stopinji pod ničlo. Tolika razlike že davno ne pomnijo in je zaradi tega ta railika prava senzacija v meteorološkem pogledu. ♦ Obledele obleke barva v različnih ba» vah In piisira tovarna JOS- REICH. UR AN- KREMA ZA LICE 1456 VAS NAPRAVI LEPŠO IN MLAJŠO! ♦ Samomor pogorelea. V Dubici se je ustrelil nekdaj premožni kmet Milan Jo-vič, ker mu Je požar uničil domačijo ln ker je v ognju našla smrt njegova 4 letna vnučica. Strašna smrt otroka, ki ga je imel silno rad, je 63 letnega Joviča tako potrla, da se ni brigal za obnovo domačije tn da je ves zmeden dan in noč taval po pogorišča. Za pomoč in tolažbo sosedov se ni brigal, skrival se je pred njimi, naposled pa so *a našli mrtvega. Ustrelil se je a tvojo lovsko puško. ♦ Huda posledica nevihte. Med snežntnr.i viharji, ki so posebno hudo divjali po Slavoniji v noCi med 16. in 17. t. m. je bil prekinjen telefonski promet med Zagrebom in Novim Sadom, ki še vedno nI urejen. Na tej progi so s posredovanjem telefonskih central v Sara'evu in Splitu omogočeni še vedno samo državni pogovori In imajo zaradi tega velike neprilike podjetniki in trgovci, ki imajo z Zagrebom živahne poslovne ♦ Izredno debel vol. Pišejo nam: Nedavno je v Dobu zaklal mesar g. Jože Janežič iz Domžal, ki vodi Videmškovo mesarijo, vola. ki je tehtal 1040 kg. To izredno težko žival je vzredil posestnik Jakob Grošelj iz Rače. ♦ Tatvina perutnine. V Zlatoličju je bilo zadnji čas izvršenih več tatvin. Pred dnevi pa je bilo ukradeno tamošnji posest-nici Ribičevi Neži 12 kokoši. Ribičeva je videla nekega moškega, ki je šel mimo hiše z nahrbtnikom. Orožniki so tatu že na sledu. ♦ črn novorojenček je redek pojav v Sloveniji. Prav tako -redka je druga izdaja slovenske knjige Najboljši dokaz, da je kmečki roman »GRUNT« od Janka Kača res najiboljša in najbolj čitana naša povest je dejstvo, da je že pol leta po izdaji pošla vsa naklada. Pisatelj pripravlja zaradi močnega in stalnega povpraševanja novo predelano izdajo. Kdor naroči to delo vnaprej pri njegovi založbi »Zemlja« r Ljubljani, Gajeva ul. 9., dobi za veliko noč odlično opremljen izvod že za 40 Din. Istotam se dobi še zadnjih 100 Izvodov Kačeve pravkar izišle duhovito zabavne knjige »Pisane zgodbe« za 35 Din v platno vezani izvod s poštnino vred Sezite po dobrem štivu, ki je danes pri nas tako redko. ♦ Gospodinje! Denar in čas si prihranite z uporabo čistila za kovine in etek-Io »Zvijezda« s patentiranim zamašikom. Iz Ljubljane u_ Zlata poroka. V skromni domačnosti obhajata v nedeljo v Ljubljani svojo zlato poroko gg. Jakob in Marija Pavčič. Pred 50 leti sta se vzela, oba stara takrat po 24 let, in skozi vse življenje skupno delila srečo in nesrečo, veselje in žalost. Iz zakona je izšlo 14 otrok, od katerih pa jih živi le še sedem. G. Pavčič je bil nad 40 let v službi bivše južne železnice ter je služboval po raznih krajih, največ pa v Trstu, Nabrežini in v Ljubljani, kjer žjvi sedaj že deset let v pokoju, čestitkam svojcev in stanovskih tovarišev železničarjev se pridružujemo tudi mi. u_ Okrajna organizacija JNS za Krako- vo in Trnovo bo imela drevi ob 20. v gostilni pri Sokliču, švabičeva ulica, redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kramer in poslanec g. dr. Stane Rape, ki bosta poročala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Na občni zbor so vabljeni vsi člani organizacije. u_ Svetosavska služba božja bo danes ▼ kapeli sv. Nikolaja na Taboru ob pol 9., rezanje kolača pa ob pol 10. v veliki dvorani na Taboru. Domačin slave Je univ. prof. dr. Aleksander Stojičevič. u_ Vajenski dom priredi v nedeljo pod okriljem ZKD ob 10. predavanje o sv. Savi. u— Šentjakobska okrajna organizacija JNS bo itmela drevi v salonu gostilne pri Lozarju redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kramer in Pa poslanec g. dr. Stane Rape, ki bosta poročala o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Na občni zbor so vabljeni vsi člani organizacije u_ Gospodarsko kulturne drultvo za Vodmat-Sv. Peter vabi občinstvo tega okraja na predavanje, ki bo drevi ob 20. v gostilniških prostorih g. Zupančiča na Jegličevi cesti. Ker bo predavanje zanimive gospodarske in kulturne vsebine, naj se občinstvo udeleži v čim večjem številu. Pijača ne bo obvezna. u—. Strokovno in podporno drultvo trgovskih in podjetniških uslužbencev ▼ Ljubljani bo imelo občni zbor 2. februarja ob 15. v prostorih g. Joška Hubada, Pred škofijo 18. u_ Gradbenemu in drugemu delavstvu! Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani opozarja gradbeno in ostalo delavstvo na javen shod, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na shodu bodo zastopniki Narodne strokovne zveze poročali o nevzdržnem stanju gradbenega in ostalega delavstva. Delavci naj prihitijo v velikem številu na ta važen shod in protestirajo proti neznosnemu stanju, v katerem se nahaja naše delavstvo. V nedeljo vsi do zadnjega na shod v Delavsko zbornico. KDO JE? I LOUIS GRAVEUR u_ Omladina Narodne odbrane. Drevi ob pol 20. bo predaval pod okriljem ZKD g. Marjauovič Humbert o Makedoniji, r društveni sobi. Stari trg 13-11. u_ SJSU »Preporod« priredi pod okriljem ZKD v nedeljo ob pol 10. predavanje o razvoju države in kultufi. Predaval ibo g. Hribar Zoran v areni Narodnega doma. u_ Kolo jugoslovenskih Sester poziva odbornice ln članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba velike dobrotnice in dolgoletne članice g Elizabete Lovšinov«. u_ Bakreno numizmatično zbirko je daroval mestnemu muzeju profesor g. Albert Sič. Darovalec je ponovno pokazal s svojimi darovi veliko razumevanje za bodoči mestni muzej in mu izreka mestno načel-stvo prisrčno zahvalo. u_ Mestno načelstvo v LJubljani opo- zarja, da g. Ojster Janko nima pravice pobirati zaostalih prispevkov okrožnega ura-da za zavarovanje delavcev, ker ni več mestni izvršilni organ. PRIDE GUSTAV FRoHLICH V FILMU ,SEN SLEHERNE ŽENE4 u_ Toliko »meha kakor včeraj v Elitnem kinu Matici pri predstavi ZKD, menda že dolgo ni tbilo. »Eksceienca in njegov šofer« s Pavlom Kempom in Dino Grallo sta od sile zabavna. Film se bo predvajal danes ob pol 15. in jutri ob 11. Kdor se hoče poceni nasmejati, naj «i ogleda film! u_ V kratkem prideta Gustav Fronllch in Nora Gregor v Ljubljano. Film, v katerem nastopata, je delo režiserja flolva-ryja, godba pa je Stolzova. To delo že po vsebini zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Je opereta in drama obenem. Godba in petje sta ozko prepletena z dejanjem. Za zabavo skrbi Peter Lorre. Film se imenuje »Sen sleherne žene«. u_ »NJ. Visokost Prodajalka«, ki sh predvaja že dva dneva v Elitnem kinu Matici, vzbuja vedno več pozornosti. Ope reta, ki razveseljuje in zabava. Dejanje se razvija mirno, brez napetosti, a kljub temu tako zanimivo in hitro, da se človek komaj oddahne od smeh«. »Ima pa tudi nešteto dobrih naukov. Z dovtipom s« pove več, kakor s pridigo. Delo se bo predvajalo samo še v nedeljo. Ii Ljubljane gre v Sarajevo, kjer ga že željno pričakujejo Velja namreč sa eno najboljših operet. u_ Pevsko drultvo Ljubljanski Zvon. Br. pevci, udeležite se danes popoldne ob pol 3. pogreba gospe Lovšinove iz Gradišča 13. u_ Lutkarski odsek Ce«ko»lovensk« Obce igra jutri ob 15. v Narodnem domu veseloigro »Gašperčak in povodai mož«. Gostje dobrodoš.K >00000000000000000000 OGLEJTE SI film napetih borb za svobodo \ Sibirijo Borba iene za svobodo ljubljenega moža Napeta dejanja; lepa godba Zvočni kino DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. ari Cene 2.-, 4.-, 6,- in 8.- Din q O )OOOOC u_ Prezgodaj sta zarajala. Na okno stanovanja upokojenega pisarniškega nadofi-cijala g. Franca Gamerca v Zarnikovi ulici sta pribrenčala včeraj popoldne dva gozdna hrošča, ki sta v zimskem sončku zarajala svoj ples. Enega izmed hroščev je g Gamerc vjel in ga spravil v toplo sobo, drugi pa je razpel krila in pobegnil nazaj v mraz ln s tem prav gotovo v smrt. u_ žrtev pretepa In drugI poškodovanci. V neki gostilni v Radomljah so se zvečer zbrali fantje in se pri litru kajpada 3tepli. Posebno je padlo po 3 letnem Hijerouirou Oso;inu, doma iz Rove. Obležal je s hudimi zunanjimi poškodbami. Ko so ga pripeljali včeraj v bolnico, so ugotovili, da «so njegove notranje poškodbe še hujše. Prod cerkvijo Srca Jezusovega je včeraj popoldne padla stara služkinja Josinina Megli-čeva, ki se je pri padcu precej poškodovala na glavi. Zidarskemu pomočniku Štefanu Briclju iz Bizovika pa je včeraj spodletela sekira in se je hudo usekal v levico. Baš pred poslopjem bolnice je včeraj popoldne padel s kolesa 24 letni Alojzij Novak, doma iz Sela pri Moravčah. Poškodoval se je na glavi in so ga iz ceste prenesli v bolnico. u_ Tihotapljenje saharina. V LJubljano prihaja čedalje več ljudi, ki se pečajo s tihotapljenjem saharina Prinašajo ga iz Avstrije. Mali tihotapci vzdržujejo z dobavitelji, ki ga spravljajo preko meje. stalne zveze. Baš zadnje čase je bilo aretiranih v mestu več oseb in jim je bilo zaplenjenega tudi precej blaga. Kazni za tihotapljenje saharina so drakonične, kar pa tihotapcev nikakor ne odvrača od podjetnosti, saj so bili večinoma vsi že ponovno kaznovani. u_ Mnogokratnik za odmero prlrastka- rlne v okolišu mesta LJubljane se je določil za mesec oktober, november ln december 1. 1933. na 7. u_ Bohemski karneval, (ki se bo vršil danes zvečer v Unionu, bo vsekakor največja prireditev letošnjega predpusta. Za vse je v obilni meri preskrbljeno, tako v plesnem kot zabavnem oziru, da o dobro založenih paviljonih niti ne govorimo. Bo tudi bar, okusno dekoriran in privlačen Zmaj se dobro počuti v Unionski dvorant, ki je kar pripravna zanj. Občinstvu spo ročamo, da ogled dekoracij nikomur ni dovoljen. zato inaj ne prihajajo v Union preje kot zvečer. _ Mask bo mnogo, priia- ve So številne, garantirano nam je tudi, da bodo v originalnosti prekosile vse dosedanje. — Ne pozabite privesti s seboj vse znance, da se povesele v letošnjem kratkem predpustu z Ilirijani. Senzacije: zmaj, radio-rportaža, radio-pošta In še mnogo drugega! Plese vodi g. mojster Jenko. u_ Na planinsko veselje dne 1. februarja ob 20. na Taitoru naj pridejo posetniki planinskih koč oblečeni sorazmerno njihovim turam. Plezalcu na severno steno Triglava ni priporočlijv frak in smoKing. še-talcem Po dolini bo pristojala "iaj'bolje promenadna obleka. Najprikladnejša bo »irhovina«, ali vsaj »purcparce* za ture po kočah. Damski svet si naj izbere od najmodernejšega pariškega modela do enostavne hribovske obleke; dobrodošle hlače in smučarska obleka. Zaradi gladkih ledenih tal so okovani čevlji prepovedani. u_ Kdo ie ne ve, da bo 1. februarja III. družabni večer primorskih akademikov pod pokroviteljstvom častnega domskega komiteja? Kako veliko zanimanje vlada za to prireditev, dokazujejo številna informativna pisma, ki prihajajo dnevno na klub. Med mnogimi je dospelo tudi pismo z vprašanjem: »Ali se na vaših družabnih večerih tudi pleše?« Ln danes odgovarjamo vsem, ki jim šc ni znano, da bo ta večer nudil najbolj razvajenemu obiskovalcu prireditev vsega, kar si more zaželeti. Pridite in prepričajte se! u_ Za predpustne zabave priporoča vsem cenj. društvom razne papirnate čepice, maske, kotiljone, koriandoii, bombice, kon-feti, krepasti papir kakor tudi papirnate serviete in krožnike v največji izberi tvrdka M. TIČAR, Ljubljana, šelenburgova ulica 1 in Sv. Petra ccsta 26. Cene konkurenč- ne. Iz Celja e_ Šolska proslava sv. Save bo danes ob 10. dopoldne v telovadnici mestne narodne šole. Občinstvo Je vabljeno, da «* udeleži proslave v čim večjem številu. Ob 21. bo v gornjih prostorih Narodnega do. ma »Svetosavska beseda«. e_ Na Ljudski univerzi Je predaval *. inž. šlebi-nger iz Ljubljane o brezžičnem prenosu slik (o televiziji). Podal je nazorno vse težave razvoja od prvih patentov pa do današnje popolnosti. Na slikah in aparatih, deloma njigovih izumih, plodu 3 letnega dela v Berlinu nam Je obrazložil, kako bomo sprejemali z radijo aparatom doma zvočne filme, prav tako. kot danes sprejemamo godibo in govor. Na oknu sprejemnega aparata riše katodni žarek neslišno s silno brzino najfinejše slike, ki se seveda gibljejo prav kot na platnu. Tako daleč je že uspelo delo v laboratoriju Vendar je pa še dolga pot aparata iz laboratorija v tovarno in od tam v roke odjemalca. Vse to je odvisno od razvoja filmske in pa radijo industrije na ultrakratkih valovih šele takrat bomo lahko gledali doma poljubne kulturne, zabavne, učne in druge filme. _ Nad vse zanimivo predavanje je bilo zelo dobro obiskano. •Mir ali nemir označuje živčno stanje človeka. Današnji način življenja rodi na žalost nemir in nervoznost, zato je treba temu priti v okorn. Ovomaltine vam bo pomagala. Ona ne jači samo mišic in živcev, temveč naš naoravi odporne zoper današnji način življenja, ki ugonablja živce. Ovomaltine povečava veselje do dela in voljo do življenja. SE PRODAJA POVSOD. e— Brezposelnost. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 11. do 20. tega meseca na novo prijavilo 106 brezpo-selih (90 moških in 16 žensk), Število prijavljenih brezposelnih se je v tem razdob ju znižalo za dobrih 40 odst. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta iGlas srca« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Zdravniška vest. V Maribor se je preselil dosedanji šef-zdravnik zdravilišča Rimske Toplice in Slatine Radencev g. fir. Rudolf Rožič, ki je 'bival tudi dalje čas* v inozemstvu, kjer ee je posvetil na kllnisan v Berlinu, Parizu in zlasti na DumUu zdravljenju notranjih bolezni. a— Enodnevn' tečaj o rezi v vinogradu bo v soboto 10. februarja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Maritoru. Ponv bo teoretičen in praktičen ter bo trajal ofl 8. do 12. in od 14. do 18 ure. a_ Mraz je razgnai cestišče na državnem mostu. Včeraj je nastopil hud mraz. živo srebro je padlo na 10 stopinj pod ničlo. Hud mraz je dvignil leseno cestišče ra velikem državnem mostu in je bil promet ves dan oviran, šele proti večeru so dela v. ci mestnega gradbenega urada popravili cestišče. a_ Nova žrtev poledice. Predvčerajšnilm popoldne pa je padel v Poljčarah 7 ietnt sin pismonoše Joško Prešern tako narečno. da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Dečka so morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico a_ Včerajšnji trg za ribe Je bi! r.elo bogato založen. Cene so bile naslednje: menule po 14 Din, borbonl, palmoni in ce voll po 20 Din, orade in sipe po 26 Din m živi krapi po 18 Din kg. Na trgu je blao včeraj tudi prec-ej divjih zajcev, ustreljeni seveda še pred 15. t. m., ki so se prodajali po 18 d0 22 Din komad. V pičli url so biti razprodani. Radio kotiček Ljubljana, 27. januarja Danes ob 10. dopoldne bo prenašal radio i z dvorane na Taboru svetosavsko proslavo. Zvečer ob 18.30 bomo slišali zabavno predavanje našega popularnega gledal škega igralca in publicista prof Šesta Njegovemu predavanju bo sledilo nadaljevanje predavanja vseučiliškcga profesorja dr Vebr^ (glej sliko), ki obravnava vprašanje ljudskega nauka o dobrem in zlu in ki je vzbudil "s svojimi filozofsk:mi teorijami in dognanji tudi med radio abonenti fivo zani-manje Ob 20.45 nastopila v radiu gdc. Štefka Korenčanova in Vida Rudolfova. ki tram zapojeta naslednje Adam čeve otroške pe^-mi za sopran in alt: Pomladanska. Pri po!« žu. Jurjevanje, Ah. zvonijo! Zimska Lenuhi, Tri pure, tri race, tri bele gosi, Posme-hulja neumiti deklici in belokranjsko Narodno kolo. pravici: bila je to najvišja igralska umetnost! Nosilec naslovne vloge Ernst Deutsch pa nas nikakor ni mogel zadovoljiti Deutsch ima manijo večnega krescen-diranja glasu do najvišjih višin, hip nato pa brez prehoda logike nadaljuje s tihim, komaj razumljivim glasom. Te večne kul-minacije utrujajo gledalca, obenem pa kvarijo vtisk in uničujejo iluzije. Od ostalega ansambla bi bilo omeniti še zelo dobrega Kurta Ehrlesa ki je igral kralja Philippa. Gledališče je bilo kajpak razprodano, občinstvo navdušeno in fascinirano. — Dunajska skupina je izvajala SchillerJa v močno skrajšani obliki. V Straussovi opereti »Netopir« smo Imeli debut dame iz zagrebške družbe. Mlce Pexidr-Sriče. D«butantka Je nedvomno pokazal« mnogo gledališkega talenta in po njenem sigurnem nastopu in kretnjah ne bi gledalci slutili, da je bila prvič na odru Mimo tega je debutantka lepa gledališka prikazen, graclozna m ljubka, kar so nadaljnle prednosti za njeno odrsko delovanle. tal da njen glas kaže večje defekt® ki potrebujejo Se precej kulture in izenačenosti Za sedaj je ta glas slabo impostiran zar-H Cesar se pevka naeiblje k prenizkemu intoniranju in nima glasu v popolni oblasti Tako njen glas izsrubtja v vi«ln' blesk, prodornost !n nosilnost. postala stlsnlen ozek in rezek. Pevka bo mof*1« v tej «merl 9e marsikaj storiti svnV srlo, hoče. da ii bo enakovredno * drttrlm! njenim'? dobri-in prikupnimi sposobnostmi. — Za njen nastop je vladalo izredno zanimanje, ki ga je kazalo polno gledališče. Pri občinstvu je imela kajpak velik uspeh in je bila obilno nagrajena s cvetjem. Vera S c h w a r z, zagrebška rojakinja in svetovno znana pevka, je gostovala v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Vera Schvvarz je pričela svojo gledališko kariero pred leti v zagrebški opereti in se Je s svojimi sposobnostmi dvignila med prve svetovne pevke. Dosegla je senzacionalne uspehe na Dunaju, v Berlinu, v Ameriki itd. Naše občinstvo jo dobro pozna izza prejšnjih gostovanj. Po petletnem presledku nam je bila zopet prišla v goste in je tudi zdaj izpričala svojo visoko pevsko kulturo, svojo inteligenco in dramatsko moč podajanja. V opereti Je bila zgolj ena premiera, in sicer Benatzkega »Dražesten otrok«. Ta »Dražestni otrok« pa ni vedno dražesten; utegne biti tudi pust, nezanimiv, naiven, da, celo bedast. Vendar pa je delo samo po sebi prikupno, v njem so tudi duhoviti in zabavni prizori, a nad vsem vlada sipta-tična in nevsiljiva nota, ki ne daje svojega čara samo otroku, marveč tudi posameznim podrobnostim te operete. Delo gledaš zdal z večjim, zdaj z manjšim zanimanjem, kakršni so pač posamezni prizori: tu Izredno uspeli, tam na moč naivni. Zadnja slika pa je višek — neumnosti in naivnosti. ln i njo tffrublš tudi vse nadallnje zanimanje za ta komad. — A ?lasba Benatzkega? O Ros?lniJu pr!povertu1e1o. da se Je ob neki priliki, ko 1e posluSal neko glasbo, nenehoma odkrival. — Ko so ga vprašali, zakaj tako, je odvrnil: »Vedno moram pozdravljati stare znance.« Ce bi bil Rossini po kakšnem čudežu slišal glasbo Benatzkega, bi sploh ne imel prilike, da bi se bil pokril, toliko starih znancev bi šlo mimo... Izvedba je bila prav dobra, igra prikupna in srečna. Posebno velik uspeh zaznamuje mlada Zagrebčanka Ruža Cvetičanin. Premiera igre domačega avtorja De Tisa (Titto Strozzi) »Kako se zapeljujejo ženske« je bila sprejeta s srčno toploto. Avtor kaže na odru šest ženskih tipov: naivno, blasirano, duševno, preprosto, grdo tn temperamentno žensko. In potlej uči. kako se te ženske najpreprostejše zapeljujejo: vsaki je treba pristopiti tako, kakor ustreza njenemu okusu? Naivko je treba začeti naivno, z blaziranko blazirano, z duševno žensko sentimentalno, s preprosto brez ovinkov, z grdo sploh ni treba začeti, ker začenja ona sama, a temperamentni Je treba pokazati mnogo ognja. V tem je torej vsa skrivnost De Tisov komad je pač zabaval naše občinstvo, a to mu je navsezadnje edini namen! Znani nemški pisatelj Kari Kraus je imel v Zagrebu dva predavalna večera Prvi večer je čital iz Shakespeareja. drugi večer pa odlomke iz svojih spisov Zanima nje je bilo oba večera veliko, dvorana dva krat polna O Krausu nI treba posebej govoriti. saj g« pr' nas pozna v*ak kulturen človek Ce ne drugače, pa po njegovi reviji »Dte Fakel« Znan je njegov ostri, sarka- stični slog, v katerem vsaka beseda udari kakor v žolč namočeni bič. Njegov inte-lekt, ostrost njegovega duha priznavajo celo nasprotniki. Treba pa Je omeniti Krausa kot predavatelja: impresivnega, močnega predavatelja, ki pri nJem nobena beseda ne zgreši poslušalca ln zato zapušča pri vseh globok vtisk. Naša drama pripravlja Jocquesa Devala igro »Tovariši« V bližnjih dneh gostuje v opereti J-Sevilski brivec« in Boris Godu-nov« znani ruski basist Egenij ždanovski. Kmalu bo repriza Kosorjtvc drame. »Požar strasti«. Prve dni marca praznuje popularni operni pevec Tošo Lesič 501etnico svojega umetniškega dela. — Japonski plesalec Yeichi Nimura bo s svojo partnerico Lisano Kay gostoval v Malem gledališču. 2!ga Hirflchler. Pred premiero Devalove >Gospodifne« v ljubljanski drami. Jacauee Deval stoji že petnajst let v prvi vrsti vrednih in uepe* nih francoskih dramatikov. Nieeova najbolj ša dela se igrajo vso sezono, nekatera s*' <»e držala v repertoarju cel po več sezon Z »Marie Galanie« si je pridobil visoko literar no odlikovanje »prix Gonrourt« Tofrno med enim letom ie bila v Parizj premiera njegove predzadnje komedije »Mademoiaelle«. ki jo ie francoska in med tem tudi že nem šks kritika oznafila ta viSek njegovega •istvarjania Pred tedni pa le pri?l.v na oder nieeovo na (novejše delo silarna komedija »TovariS«. ki se iera z velikim uspehom ta ko na francoskih kakor na rnmfkib odrih in ki bo eotovo šla po vsem evetu, prav tako kot »Gospodičnaj. Avtor nam hoče v >Uo-č>podicni* pokazati dvoje: vzdušie današnje vel i ko mestne družbe in eno od dram. ki se v tej družbi poraiaio Popelie nas v moderno družino, v kateri živi v^ak po svoje, ki ni dom, ker njihovi prebivalci ne pozna;j toplote sorodniškesa. kaj šele družinskega čuta. D«si avtor ne misli generalizirati. j<* vendarle res. da je takšnih družin, takšnih slabih socialnih etanic v današnji človeški družbi prav mnoso. Deval je prvi. ki ie v francoski literaturi z mjniciozno temeljitostjo pisvetil v sobane in kotičke takih »kon-tumaciranih« - familii. k?kor se izraža Dapa Lucien Ta drama budi v nas sočustvovanje. a njeno vedro okolje nas zabava ••'»-čemo in «m!-iemo pp nhonom Popolnoma zastonj je za naročnike »JITTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici >>Ju«ro«li vi »i«, sai točnosti v nlačevaniu ni smatrati za kake orotidai*»tpv Danes oreneha veljavnost teea zavarovanja, če Se niste poslali naročnine. Gospodarstvo Br. Fran Windl«cher: Na gospodarskih ogledih Malone sto let je stal svet v znamenju gospodarskega napredka Svoboda prometa, svobod« blaga, svoboda kapitala, svo. bod duha in človeka je veljala in je v takem okolju, ko so piem" 'ene polotil e med državam igladile pota, naraščalo blagostanje. širila se je kultura in je rasla skrb za človeka. Potem, ko je nekaj let po veliki vojni ponekod v resnici ponekod samo prividno prišlo do prej nepoznane razgibanosti v gospodarstvu in prometu. !e nekai časa izgledalo, kakor da tudi največja prn. Uuktivnost ne more zadovoljiti ogromnih potreb potrošnjo in porabe, a vendar je konec tietjega desetletja našega veka zapo-čela naenkrat druga na^ibnost Črta n: šla v:č navzgor. Ustavljalo se je delo. Mrla j« t*>djetnost v gospodarstvu in prometu Začela se je doba suhih in nevšečnih let: v državah z najrazvitejšo trgovino, obrtnost-jo in prometom prej, v gospodarsko mešanih in agrarnih državah pozneje. V pričet, ku lanskega leta je vsepovsod po svetu čuti enolična poročila o težkih razmerah in hudi krizi. Naša zemlja, ki ima od rseh panog gospodarstva nekaj pa vsega le malo, je ? takih prilikah pokazala veliko odpornost Mnogo zategadelj, ker je prebivalstvo » svojih zahtevah skromnejše in ni mnogo selišč z ogromnimi industrijskimi središči žalostna resnica pa je. da zadnji dv*» lett čutimo baš v zadostni meri pezo gospodarsko neugodnih časov Preteklo tn <1: za našo državo spada odločno med ^o. spodarsko neugodna leta. Brez olepša vanja smemo zapisati d« »o s« proti koncu leta v svetovnem gospodar stvu razmere nekako ustanovile Svetsko gospodarstvo je že izven nevarne drče pa se tuintam na zapadu že kaže vzpenjava nagibnost Tudi odporno in v jedru reiz črpano gospodarsko ozemlje kakor je na Sa domovina se težko vzpenja iz dušečega zadušja ker je po vsem svetu dandanes navada, da si tudi najnaprednejše države grade proti tujini ograde in se gibljejo vedno odločneje v smeri lastne pre^krh** tako glede blagovnega kakor glede osebnega in denarnega prometa Vse te ovire ln ograde na mejah, kakor so na prvi pogled vabljive in zapeljive vodijo neizogibno v svojih posledicah do gospodarskeaa nazadovanja ki ruši temelje tistega blacosta rija In onega boljšega življenja, ki se je n oglo razviti samo v svobodi prometa in kupčije, skratka v svetski univerzalnosti. V stiski kratkovidno misli vsaka država predvsem na sebe in uvaja ukrepe, ki pre vrgli temelje dosedanje trgovin skp. eo spodarske in finančne politike Trgovinska Politika je postala dekla valutne politika V naših dneh. Stara načela o svobodi kapitala, človn ka. blaga in prometa, o škodljivosti prenapeto carinske zaščite so zapustile prav ti ste zapadne države, ki so jim bile še -»rod jedva 2 leti zgovorni ali llcemerskj biseri-niki Gesla o potrebi in koristi razqibane velike in svobodne trgovine so v teoriji in praksi izgubila spoštovanje in vrednost pa jih je nadomestil malenkosten duh barantanja. V isti sapi, ko zahtevajo Iržav- niki za industrijSKo blago svoje domovine svobodo pri sosedih tn prijateljih, brez pomisleka uvajajo nove carine Z vso rkrh-nostjo slede številkam uvozne statistike p« zavidajo v svojo zemljo uvoz surovin »n kmetijskih produktov svojih sosedov 'n prijateljev, ki pa morajo samo z blneom in do.om plačati kupnino za tu!e biasrn Avtarkija pri sosedih povsod sostavno na preduje. Agrarnim zemljam, kakor naši, Je v taki sredini odprta samo ena pot. Po sili raz. mer morajo nehati biti samo kmetje, ki težko in slabo žive, pa se lotiti vse odločneje Industrije in obrtnosti. sicer ti ui mogoče, da povečaš v d-žavi sami trošnjo in porabno moč prebi' : stva, ki hitro narašča Spričo naraščajočih prepovedi naseiie vanja in doseljevanja lebde agrarno zemlje v nevarnosti, da se vduše od obilic Ustne produkcije in množice prebiva stva VeliK de! človeštva na bližnjem in daljnem vzhodu spričo znanih razmer dandanes k^ maj prihaja v poštev kot kousument za velike množine blaga Akcijski radij svr tovne trgovine je znatno krajši. Kupna in k«nsumn? moč je padla doma ln drugod Ves svet se utesnu'e v svojih potrebah, sa mo potrošnja alkohola žalostno narašča. Kakor stoje razmere v velikih vodilnih državah, je malo izgleda, da pridemo » bližnji prihodnjosti mednarodno do star» razgibanosti v prometu in kupčiji, pa 3«* tako najbližja skrb. da skušamo po najbolj ših možtiostih doma in s svojimi sredstvi priti preko suhih časov Ob času, ko so veiika moda prepovedi, kompenzacije ln kontingenti v mednarodni kupčijski poli tiki, je malo utemeljeno pričakovanje, cJp more v bližnji bodočnosti vzcveteti mednarodno gospodarsko življenje. Za veliko politiko odločajo oziri in razlogi politične ga značaja in političnih potreb. Gospodarstvo se mora podre!ati politični rezont, čeprav pri tem trpe osnovni nauki modrega gospodarja S takimi okolnostmi je tre ba tudi nam računati, pa je velika potreba, da se naša gospodarska politika dom? ne vodi po enostranskih vidikih, marveč jvidevno po zahtevah gospodarske Soiidar nosti. Potrebno je, da jačamo in krepimo svoj domači trg. da si delamo dobre kup ce v lastni državi, ker je po današniem razpoloženju sveta komaj računati s to>m. da nam odpro takozvane industrijsne države v naši soseščini svoje meje. ako tudi pokončamo tiste v celoti vendar redke industrijske in obrtne postojanke, ki smo jih s trudom zmogli Razmere so danes take da niti odvisni naši pridelki niti odvišnu naše prebiva'stvo ne more računati na gostoljuben sprejem v tujini Obložene i last nimi skrbmi ne kažejo velike države, ki ob'ačij<> in vedre kaj resnega razumevanja za manjše narode ki morajo zategade^' posebno skrbno obračati, kar imajo svojega Niti misliti ne smejo za bližnjo bodočnost, da se jim gosto'.iubno odnre po nekdanji navadi pot v bližnjo in da'jno tujino al; ee!o v kraje. irier se sme govoriti o kolo nijah Celo njih pralastna domačija je kljub svetovnim !n lokalnim konferencam predmet gospodarske in politične poželji vosti in gospodovalnosti. Zanimivosti na mednarodnem trgu deviz Na mednarodmem trgu d sv z je nadaije v središču sp.ošnega zan.man.a lev,za New 'Vork. ki se še vedno nt prilag.)dj'a novi začasni pariteti (60% prejšnje zate vrednosti doiarjd). Ko je Roosevelt pred 10 diiev. crok anr.ral svo;e va utarne ukreoc n »e bila povišana v Newyorku uradna nakupna cena zlata na 34.45 dolarja unčo. kar točno ustreza razvrednotenju dolarja za 40 odstotkov, in ko je pričeia amerška vlada na inozemsk h tržiščih kupovat, zlato v večjih količinah, so sp'ošno pričakovan, da se bo tečaj devize Newyork na svetevn h tržščih prilagodil začasni novi pariteti Danes pa do'ar še vedno r>ot.ra v inozemstvu precej višje. Tako notira n. pr. v C:i-ribu 32h 75 namesto 311 (kar bi ustrezalo 40 odstotnemu razvrednoteni«) in ie torej tečai trenutno za 3 odstotke višji Ta visok tečaj dolarja na svetovnh tržišč h nam kaže. da Roosevelt tudi s sedani mi pod\oie-rimi nakupi z'ata v inozemstvu ne more dol iT tako potisn t; navzdol, da h' se no-zemskl rečai rrilagodil novi začasn* pariteti. V prvi po'ovic> ianuarja ie amerška vlada v inozemstvu nakupila že za 58.3 mi-H:ona dolariev zlata nasproti 50 milijonom v teku decembra. Zjnmanje vzbuja tudi gibanj« interva-lutarne vrednosti češkoslovaške krone, m sicer v zvezi s projektom češkos ovaškega finančnega m-nistra Trap;a odnosno prof Rngh-ša. da se uvede v svrho povečanja izvoza 15—20 odstotna valutna premija ki b: se pob ra a tako pri nj-kup h kakor pri prodaiah deviz in valut Čeprav je ta trkrep mšlien 'e začasno, vendar sod;jo v inozemstvu. da lahko pozneje dovede do devalvacije češkoslovaške krone. Oflcijel-ni teča: za prosto devzo Prago ;e na mednarodni trž:šč;h zaenkrat popustil še e za pol odstotka, tako n. rr. v Curihu od 15.35 na 15.28 švicarskega franka za 100 Kč. V večji Tie.r ie 'e nazadoval tečaj za vezane češkoslovaške krone, ki so že prej noti.ra'e ližie. Tečaj za te vezane češkoslovaške krone se 'e prei stalno giba! v Curihu med 14.50 in 14.60. zadnje drvi pa je popustil za 30 do 50 točk. začasno ie pade' tudi na 14 Na Ijub^anski borzi ie deviza Praga popustila v zadniih dveh dneh od 170.22 r.a 169.77 (brez premiie). SHčne diference v tečajih za svobodne in vezane devize obstoiajo tudi pri drug h valutah Tako notira n pr v Curhu prosta deviza Bukarešta okrog 3.05. dočim se vezani le j i nrodajaio po 2 45 Vezan: dinarii v Cunhu v zadniem času nrecei starini pri tečaju 6.05 š\"carsWa franka za 100 dnariev. kar p ližno ttidi ustreza tečajem, k.i *e v na$i držav' n!ačuie>o na nro-sun, trgu. Tečai za «vnbndne dinarie pa 'e ostal pravtako nespremenjen na višini 7 frankov <.a 100 dinarjev. 18.9 10.6 6.5 3.2 prometa Promet na ljubljanski borzi Ljubiiaru»ka borza ;e sestavila pravkai statistiko o prometu v pret. letu. Obseg prometa je tudi lani še nazadoval, predvsem no vrednosti. Devizni promet se je skrčil od 152 na 127 milijonov Din. kar je po*l» dira nadaljnjega razširjenia klirinškega plačilnega prometa z inozemstvom. Blag jv-ni promp! pa ie po vrednosti padel na polovico. od 6.5 na 3.2 milijona Din. Zadnja ie-ta «p je promet na ljubljanski borzi po vrednosti gibal tako-le (v milijonih Din): devize, valute blago 1030 957.3 1931 852.0 1832 151.6 1933 126.5 Znatni padec blagovnega vrednosti ie deloma pripisali zmanjšanju oo količini, deloma pa ie posledica padca wn v zadniih letih Promet z le^om in ogljem se po količini lani ni ve? b;stveno slečil (nazadoval ie le od 305 na 3T*2 vagona), r' lan' le 382.000 na«nroti 139 0A0 Din vi. 1932. Proinet na zaerebški borzi. Tudi n.a-dec ie zabeležiti pri prometu z efekti. T.i nader ie or;r>'sati n^edveoin 'nnfneniu zmani šaniu kn^m v doiflrc.kih obvo7n!cah. ki po nadle od 107 nvP^iov 19^1.. odn^no 47 mili;onov Ipfa 1933 na 6 m H i tonov v lan skem letu Promet v dinarskih ohvp7niV< B>»»>.»ri»«' 11.07. London 28.35. Milan 47 42. NewVork 569.77, Pariz 35 51. Praga 25.56, Curih 175.02 "H) S v zlatu 128 <5 aan. Kfrfcti Ljubljana. Voina škoda 275 den., 7*/i investicijsko 60 den.. 8° o Blair 40 den., 7"/«. Blair 38 den.. 7°/o Drž. hipotekama banka 53 deti.. 4°/» agrarne 30 den.. 6% begluškt* 44 den.. Kraniska industrijska 250 bi. ^HKr«*b Državnt- vrednote Vnma Sko--^ 275 — 278. za febraar 274 — 275, za marc 270 _ 272, za april 270 — 271, 7% investi ciieko 59 — 62. 4°'n agrarne 29 — 30. 7°" Blair 38 - 39. 8°/« Blair 40 — 42. 7«/o Drž hinotekarna banka 54 — 57. 6"/® begluške 13 50 _ 45: bančne vrednote: Narodna ban ka 3875 — 4000. Priv agrarna banka 238 do 242: industrii?ke vrednote: Sečerana Ofciiek 140 - 145. Trbovlje 105 _ 110. Beograd Voi na škoda 275 zaklj.. za marc 277.50 zaklj.. 7rt/o inve<=>ticiisko 60 zaklj. **/■ agrarne 32. 31.50 zakli.. 6°'o beobiške 45.25 44.50 zakli.. 8"'o Blair 40.50 - 42. 7«/• Blair 56 zaklj.. 7•/» Drž hir>otekarna banka 55 dr 57. Narodna banka 3000 zakli.. Priv. aarar na banka 242. 240 zaklj. Dunai. Državne železnice 16.10. Trboveb «ka 12 90 Alnine-Montan 0 00 Blagovna tržišča LES. +- L'uh1inn4ka horra f26 t m ) Ten len ■a za les mlačna Zakliučeni bili 3 va«;> n-" neobrobljene bukovine in 2 vagona tramov. »1TO + Chicago. 26. januarja. Začetni tečaji* PSeniea: za maj 88.75. za iul»i 87.25, za se p tember 88.K; koruza: za mai 51.875. za iu- lii 5:3.625. za september 55. Winnipeg. 26. ianuarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 67 625. za mai 68.75. + Ljubljanska borza (26 t. m ) Tendenca mirna. Zaključena eta bila dva vagona koruze. — Nudijo #e (vse za slo-"heko ixN*t«io. plačljive v 3(1 «l»i«-li» ra Ipo mlevnk' »sr-fi) baika 79 80 w. 140 - 14J 50 *rerti*ka in baran-eka. 78 7» kili»aranu.\ p>> I -iT .V» -140 kiiruza (po «a "d 240 245 banjica IM> 2M» - 25?» + Novosadska blagovna borza (26. t m.) Tendenca prijazna, promet ie bil srednji. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednja-baška. rremfka 95 — 97; okol ca Sombor 94 — 96: gorn;ebaška 96 — 98; baška potiska 97 — 99; gornjeb^nntska ("" kg) 92—94; južnoban. (77 kg) 91—03 Oves: b,«-5ki sretn^ki in «lav«mski 51-53 — men: baški. frem»ki. 64'65 ke 66 - 68 Koruza: baška in sremska stara 75 — 77: nova 50 —52. nova <» išena 66 — 68: banatska stara 72—74 nova 48—50; nova suš. 64—fifl M«ka bašk? in banatska -Oj, in »ops« 170 _ 190: »2« 145 - 16V. »5* '30 _ 15<) »6< 100 110: .7« 75 85 >8* 67 5^ 72 50 sremska slavonska >Og< in >0gg« 1R5 - ISO 12* 145 - 165: >5* 125 _ 143; (U 100 do 110 .7« 75 - 85 »H« 67 50 - 72 50 -Otrobi: ba^ki. sremAi 57 — 59. banaiski 54 — 56 Fižol: b3ški in sremski 125—130. + Somborska blagovna borza (26 L tn.) Tendenca priiazna. prometa ie bilo 43 vago nov Pšenica: baška. okol Sombor 95—97. gornjebaška in slavonska 96 _ 98: sremska 95 - 97; banatska 92 _ 94; baška oMi ska 97 — 99 Koruza: baška stara 74 — 76: baška in sremska nova 49 — 51; za april-iunij 70 — 72 nova sušena 66 - 68 Mf»Ua: baška >9g« in *0gg« 170 - 180; »2« 145 do 165; >5* 130 - 150: 100 - 110. »7« 75 — 85; »8« 67.50 — 72.50- Otrobi: baški 57 — 59. + Bndimpeštanska termin^ka borza (26. t. m) Tendenca prijazna promet sleb. Pše-nira: za mai 8.11 — S.13; koruza: za ma! 8.10 — 812. 21 VIN A + Sejem za prašiče r Mariboru. Na včerajšnji sejem za prašiče te bilo pripeljanih 81 prašičev, od katerih ie bilo prodanih 37. Cene so bii«» naslednje: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 130 - 140 Din. 3 dc, 4 mesece stari 2",0 — 250 Din. 5 do 7 mescev stari 320 — 360 Din. 8 do 10 mesecev stari 450 do 501 L)in. enoletni 650 - 700 Din: kilo-crrom žive teže 7 _ 8.50 Din. mrtve 'fže 950 — U Din Pribodmi 1*den bo sejem za orašiče namesto v petek že v četrtek 1. fe-br jaria. Nevednost fe najdražja Najboljše in obenem najcenejše hranivo premalo Ljubljana, 26. januarja. Ko se je ob koncu leta meril ljubljanski želodec, smo videli, da je popila Ljubljana za silne milijone alkohola v najrazličnejših oblikah in stopa tako vštric z drugimi večjimi mesti. Pri primerjanju uživanja drugih hranil pa pade v oči, da vporabi Ljubljana le četrt litra mleka dnevno na osebo, dočim ga popije vsak Dunajčan nad pol litra, Pražan celo tričetrt litra, da ne govorimo o raznih severnih mestih Evrope, kjer doseže poraba mleka celo nad en li-_er na osebo Prav čudun je ta zaostalost Ljubljane in si Jo na prvi pogled težko tolmačimo. Kdor pa malo globlje pozna položaj, ve, da ni tukaj kriva cena mleka, ker je v Ljubljani mleko tako poceni kakor v malokaterem drugem mestu. Ljubljansko mleko pa ima to ?labo straan, da je zanl-kerno pripravljeno. Takšno slabo pasterizirano mleko ima mimo slabega okusa tudi to napako, da se rado pokvari, če že nI samo po sebi škodljivo. Zaradi iste napake — slabe pasterizacije — se tudi ni moglo uveljaviti tako zvano blomleko. 2e je bila Ljubljana na tem. da zleze kar se preskrbe mleka tiče nazaj v primitivne razmere Tu pa so z vsem umeva-njem svoje naloge priskočile Ljubljani na pomoč Gorenjska mlekarske zadruge in pričele uvažati najbolje pasterizirano mleko v steklenicah, že pri sprejemanju mleka ne gledajo te zadruge le na množino mleka, temveč predvsem na kakovost in ga tudi po tej vrednosti plačujejo. Se več. pri njenih dobaviteliih je uvedena povsod stroga kontrola mo'znic v zdravstvenem pogledu, zlasti kar se tiče tuberkuloze. Posebno to zadnje važno vprašanje je odločilno pri primerjavi z običajnim nekontroliranim mlekom če pomislimo da le v marsikateri hiši kupHeno mleko v nadomestil za materino mVko pri otrocih in krepilo teriki podvrženih ali celo za nio že obolelih sla-bičev. ram Je fa«r.a razlika med zdravim in okuženim mVkom NaR m^lan pa v«e »romnli iipotSfcpva vrednost mle''i k«t hranilo sploh, da ne govorimo o odličnih pred- , mleko, Ljubljana premalo ceni in tudi uživa nohtih pravilno pasteriziranega mleka, kakor ga nudijo Gorenjske mlekarske zadruge. Pomislimo le, da služi mleko za prvo in pogosto tudi za poslednjo hrano človeku Poglejmo le. aako krasno se razvijajo doraščajoča *eleta, ki jim poleg običajne krme dajemo še vsak dan nekaj mleka za priboijšek. Ne zdi se škoda mleka pametnemu živinorejcu, nevedni meščan pa ga pri trgava svojim otrokom v dobi doraščanja. Mimo maščobe in dragocenih beljakovin ter mlečnega sladkorja vsebuje namreč mleko v prav lahko prebavljivi obliki najvažnejše rudninske snovi zlasti apno. ki je najvažnejši gradnik človeškega telesa. Apno v zvezi z vitamini je tista snov, ki daje mleku njegovo neprecenljivo vTednost. Po drugih mestih imajo že desetletja vpeljano dnevno pitje mleka med šolsko deco. V naši banovini je edino Maribor nekaj podobnega ukrenil. Pri nas se pa, žal, starši na vso moč otepljejo otroka, če prosi denar za mleko, zato pa tudi doslej ni bilo kaj prida uspeha z uvajanjem pitja mleka po šolah. Vsak meščan, ki ima do-raščajoče otroke doma, bi moral za vsakega otroka kupiti dnevno najmanj pol litra mleka več. Tako bi bilo pomagano zdravju otrok, LJubljana bi bila lahko ponosna na svojo statistiko o konzumu mleka, Gorenjske mlekarske zadruge bi pa morale svoj obrat povečati in če se ca še izboljšati. Za mleko v steklenicah pasterizirano da Dunajčan, ki je poučen o vrednosti takega mieka, prav rad tričetrt dinarja več pri litru. Tudi Ljubljančani bodo morali priti do prepričanja, da je pasterizirano mleko Gorenjskih mlekarskih zadrug najboljše in zato pri nizki ceni v primeri z navadnim mlekom mno?o cenejše in zdravlu prikladnejše. Nikakor ne smemo pustiti, da' bi zaradi naše nemarnosti morale opustiti Gorenjske mlekarske zadruge svojo, času tn napredku hie'°ne u«rtr«>zajoče pasterizirano mleko v steklenicah. Sokol Sokol II Ljubljana prrre-di danes ob 19. pod okriljem ŽKD predavanje o plezalnih turah v Savinjskih Alpah s skiop-tičnimi slikami. Predaval bo g. Režek Boris v predavalnici na realki. Sokol v Cerknici. Pod okriljem ZKD ho predavanje v nedeljo jb pol 17 v Sokolskem domu o kmetovem boju za obstanek. Predaval bo predavatelj ZKD profesor g. Stepišnik. Sokol v Velikih Laščah. V nedelio ob 15. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o denarju in kreditu. Iz življenja na dežel! Iz Zagorja z_ Cestna popravila pri mostu pred postajo so bila že nujno potrecna. Banovinska cesta se je začela sesedati, zato so v breg Medije zabili dve vrsti hrastovih pilotov. Na nasprotni strani pa zida rudniška uprava betonsko nabrežje od rudniškega do banovinske^a mostu na desnem bregu Medije V bodočnosti bi bi. Io misliti na to. da se ta del regulira tako, da bi opasni ovinek odpadel, struga bi se pa izpeljala od Rajnerja naravnost pod desnim riglom S tem bi bil pridobljen dobršen del stavbnega terena, ki je zriaj neporaben. ker je skalovit in odrezan z Medijo Zaradi bližine postaje bi bil ta del prikladen za naselitev manjše industrije z— Govorice o vselitvi novih industrijskih podjetij so se širile zadnje dni Ta problem je za našo Javnost tolikega pomena v vseh ozirih, da se upravičeno iz-prašuje. ali se odgovorni činitelji z žalostnim umevanjem posvečajo temu vpra šanju Saj nam je še v živem spominu ne uspeh, ki smo ga doživeli, ho je šlo za novo steklarno Interesenti so odšli, stavbni svet pa je bil pozneje prodan dosti pod ■eno, zaradi katere so ee pogajanja skrhala. z Zastrupljanje v tovsklh revirjih. La stnifoe psov opozarjamo, da so zakupniki lovišč začeil nastavljati v loviščih za -■trupljeno meso in odklanjajo odgovornost za pse in mačke, ki se radi potikajo po revirjih in uničujejo divjad. Iz Murske Sobote ms_ v murskosoboško bolnišnico je bilo sprejetih v teku lanskega leta 986 moških in 883 žensk, skupno 1869 Oskrbovanim pa so bili prišteti še bolniki ki so ostali v bolnišnic' iz predlanskega ieta: 1040 mo 5kih 922 žensk skupna 1SR2 tzstopilo le med letom 945 mo*kih in 859 žensk «ikup no 1802 Umri« pa- 40 moSklh 28 žensk skupno 68 '3 5 od«»otka) gtevilo oskrbnih dni Je bito 38 543 Sta'e* bolnikov fe po vprečno dnevno 106 Največje Število bol- nikov je bilo 17. novembra (131), najmanjše pa 19. avgusta (81). Povprečno je bil vsak bolnik oskrbovan v bolnišnici 19.6 dneva, število sistemiziranih postelj znaša 140. število osebja: 2 zdravnika, a od 1. novembra dalje 3, potem 3 uradniki. 12 usmiljenih sester ln 12 režijskih uslužbencev. Dohodkov je bilo okoli 697.000 Din, a. izdatkov 817.000 Din. Iz Ptuja j— Nagla smrt. Pri ge. Macunovi v Ptuju je bila 35 let zaposlena kot kuharica Margareta Heuslova. Dočakala je lepo starost 70 let. Medtem ko je bila še v sredo zdrava v kuhinji zaposlena, so jo drugo jutro našli mrtvo. Zadela jo je srčna kap. j— Aretacifa nevarnega tatu. Orožniki pri Sv Urbanu so prijeli že dolgo zasledovanega delavca Jožefa Kolariča iz Jiršcv-cev. Kolarič je bil zasledovan od okrožnega sodišča v Mariboru zaradi številnih tatvin. Spravili so ga v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Nova hotelska pridobitev Ljubljane Ljubljana, 26. januarja Včeraj je bil po zastopnikih odbora Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani oficieino otvorjen bivši hotel »Tratnik«, sedaj popolnoma prenovljeni »Balkan« na Sv Petra cesti Hote! »Balkan« je v vsakem pogledu moderno renoviran in opremljen kar najbolj udobno Na razpolago je šest sob z eno posteljo, 10 sob z dvema posteljama in 4 sobe s tremi posteljami torej skupno 38 postelj NTa novo je instalirana centralna kurjava ter ima vsaka soba mrzlo in toplo vodo. Gostje se bodo lahko posluževali tudi kopalnico ki je urejena v vsakem nadstropju Vsa instalacijska dela je iz-vrš:la tvrdka P:čman na splošno zadovolj-nost Sobe so svetle in snažne na novo nrenleskane vsaka v drug-ičnem vzorcu. Seveda je bil hotel tik pred renovacijo popolnoma razkužen Okusno sPkarijo je izvršila tvrdka Devetak & Makove Za hotel je plačalo društvo 1.700 OO") D n za renovacijo prostorov pa je bilo treba dodati še novih 500 000 D;n Dela 'e 'zvršila no načrtih znanega arlvtekta inž Srečka Rainerja stavbna tvrcL.a Zupan S preurejenim hotelom ki ga ho vodil pri znani strokovnjak e Franio. Borštnar je Ljubljana spet prdohila obenem pa bo gle de na n»»ke cene (nostelje bodo «tale od 16 do ?6 D n za oseho pri čemer so vraču nane ?e vse taksrt orav gotovo vedno pc -ečen od Tim<>ni?h eostov V poslopju i> tud: dobra goctOna in kavarna zraven p se fiztezu za glavnem noslopiem 'ep vri kjer ima «vr»l *te'te fotograf Društvu > »0t1n1m nred«edn kom 9 !v«n"m 3Veri-=r cem velja na novi pridobitvi samo čest ta«. Napredek v letalstvu Velike novosti v gradnji modernih letal Letalski tehniki vsega »veta -.o na dilu, da bi našli nove izboljšave v giadnji 'e-tal. in ni dvoma, da nas tu čakaj > še veliko presenečenja. Predvsem gre za povečanje brzine, kajti s tem postajo zračni promet čedalje bolj ekonomičen Navadna leta.a -.e gibi jejo danes povprečno z dvojno brzino ekspres-n:h vlakov ali s 180 km na uro Povečanje brzine zahteva seveda celo vrsto tehničnih ukrepov Potrebni so tu zlast močni, a pri tem kolikor mogoče lahk' motorji V tem pogledu smo prišli že tako da'eč, da gradijo motorje ki tehta io na vsako konjsko silo komai pol kilograma Im-tvc na mu torje. ki zmorejo že okrog 3010 k. s. Po drugi strani se konstrukterji trudijo, da bi našli letalskemu trupu in drugim sestavnim delom najboljšo obliko, ki bi čutila zračni upor v čim manjši meri. Najnovejši trupi so sicer majhni, toda podolgovato okrogli, v sprednjem koncu debelejši nego zadaj, krila so ploska in tanka, kolesje oziroma plavači se dado med vožnjo spraviti tik k trupu oziroma v votlmo kril. tako da je zračni upor čim manjši. Veliko truda je prizadevalo graditeljem vprašanje brzine ob pristanku. Letalo, ki doseže med vožnjo do 330 in več kilometrov na uro, s to brzino nikakor ne sme na tla. ker bi se raztreščilo. S posebnimi krilnimi ploščami so dosegli v najnovej- šem času, da more najhitrejše letalo pristati s samo brzino 100 km na uro. Moderni letalski graditelji dajejo, kakor smo rekli, prednost brzemu letanju, ker je najbolj racionalno. Seveda gre to njihovo prizadevanje često na račun udobne prostornosti za potnike, toda ti se radi zadovoljijo z manjšo udobnostjo, če jim po drugi strani prištedi čas. Pred desetletjem ni še nihče verjel, da bo človek v ozračnem moriu plul z brzino 330 km. Pa se nam vidi danes samo ob sebi umevno. A prav tako se nam vidi umevno, da se bomo v deseti-h letih smehljali današnji stopnji napredka, ki se nam zdi danes gigantska. oš človeške volje Zdsravmk-specialist, mnogostranski športnik ln — slepec Svetovno znana s'epa. gluha in nema ameriška pesnica :n filozofka Helen Keller-jeva je lep prmer za to. da moreta prava vzgoja in velika lastna volja prvest tudi človeka z najtežjimi telesn:m! kvarami do na i višjih stopenj duševnega živi jen ia. Pendant k njenemu primeru je angleški stotnik Gerald Lowry ki ;e kot vojni slepec danes v Angliji zelo upoštevan zdrav-rrk specialist in vsestranski športnik Lowry je oslepel 1. 1914 na flandrskem bojišču zaradi stre'a v glavo Zdelo se je. da je njegova usoda zapečatena Ime! pa je srečo, da se je seznanil s sirom Artur-jem Pearsonom ki '•> b" sam slepec in si je z ustanovitvi io bo'rr'šnice sv Dunsta-ra v Londomi za neozdravljivo slepe pridobil velike zasluge za trpeče človeštvo. Na niegov nosvet ie začel Lowry štud'rati fln.itonvjo in kostne bolezni na vseučilišču v Londonu, svoie znanje pa ie poglobil na celi vrsti :nozemsk'h vseučilišč Ko se je vrnil v London, je postal kmalu zelo priznan specialist za bo-lezni kosti in mišic. Posebno priznanje uživa njegova masaž-na umetnost, ki jo cenijo zlasti vsi angleški igralci nogometa rugbyja in tenisa ter lahki atleti. Posta! je uspešen pomočnik neštetim soljudem. Toda kot zdravnik Lowrv ne obravnava samo imovitih pacientov, temveč tudi tisoče revežev, ki mu ne morejo ničesar plačati. Čeprav ima čez dan silno mnogo dela m bi s> zvečer lahko privoščil malo cd-počitka. ie večere nameni! obiskom revnih bo!ni'kov. ki jih zdravi brezplačno. Zanimivo pa je, da Lowrv ni samo v tem pogledu premagal svoje težke telesne frbe. temveč je tudi vsestranski športnik. Skoraj neverjetno je citati, da je izšel že n« mnogih plavalnih tekmah kot zmagovalec. da je mojster na ledu in na smučeh, da jaha izvrstno pleše iad-a, »e udeležuje lovov na zajce in da je tudi izven An-gliie nastopil z lepimi uspehi v področju boksa. Resnično, človek je samo po svoji volji velik ali majhen! leno In njegovi gostje Zakonske muke filmskih zvezdnikov O malem ameriškem mestu Renu gre glas po vsem svetu. Na zunaj se prav v ničemer ne loči od tisočev in tisočev enakih mestec na površini zemeljske o>ble, nič J'osebnega in zanimivega ni v njem in oko-i njega, a vendar je postalo nekakšna prestolnica sveta, neka vrsta Moke, kamor romajo vsak dan stotine in tisoči nesrečnih Z«'Vfvn»i»v Adolf Menjou in njegova žena Katrina Carver Reno si je svoj svetovni sloves pridobil x naravnost neznatnim paragrafom v svoji lokalni jurisdikci ii. Dočim se dane« skoraj še ves svet trmoglavo in trdog'avo drži načela, da je zakon stvar, ki naj se razdere samo v na iskrot. Pravijo, da je iskanje p^tanov v reki. ki je postala na tako čtiden ne^m »zlatonoma«, kai doPetit Bleu«, Pariz) NAMESTU ANEKDOTE V neki točilnici piva v Berlinu sediti dva 2ida. pokušata pijačo in se pogovarjata. .. Slišijo se b&sede: »Fiihrer ... neverjetno ... škandal ... idiot...« Tedajci pristopi k njima Hitlerjev uradnik in zahteva pojasnila ..,. Eden izmed Židov vstane in pravi: ■»•Saj vendar govoriva o našem Flihrerju, o Mojzesu... Ce ne bi bil ti idiot peljal Izraelcev iz Egipta čez Rdeče morje, bi bili danes v Palestini ter bi imeli angleške potne liste ...« VSAK DAN ENA »No, Kiki, kje je tvoja mala?« .( Hoccatj »PORT Veliki mednarodni motoskikjiring na Blejskem jezeru Bled je že večkrat tekom letošnje z;me pokazal, da v polni meri razume svojo vlogo v tujsko-prometnem oz'ru. V kratkem je tamošnji SK Triglav organiz;ral celo vrsto zanimivih zim-kosportnih tekmovanj ki smo jih doslej vajeni le v reno-miranih mednarodnih športnih in letoviških centrih St. Moritz itd. Rled bo imel na Svečnico. 2 februarja, ronet veliko senzacijo: motoskikjoring na Blejskem jezeru. Led je sedaj dovolj močan tudi za tako vrsto tekmovanja, njegova površina jc idealna Prireditev obeta biti športni dogodek p-ve vrste Svoio udeležbo so obljubili poleg donvtčih tudi zagrebški in velik kader avstrijskih motoc?klistov. včlanjenih v Karntner Automobil Klubu v Celovcu. Zlasti slednji so po svojem zimsko-snort-nem udejstvovo.nju svetovno znam. Moto-sVkioring jc izredno zanimiv način tek-rrovan:a. ^aj preizkuša sposobnost dveh tekmovalcev istočasno, motociklista in smucaria. Izredno naneti so trenutki v zavojih in so smučarji za to vrsto vožnje r-1 z v • 1 i že č'sto svojevrstno tehniko. Tempo tekmovania bo sigurno zelo oster. 1 ancki rekord znaša km na uro. ki ga d ,segel g. V";ko K""ar. član MK Ilirije na motorju RS A cim s smučarjem g .Tankom Rusom z. B'ecla Orgnn:'aciia je v rokah a«ilnega SK Triglav na Bledu. k: ga bo podpirala v športnem o/;-u MK Ilirija v Ljubljani (tajništvo M klošičeva 15) Poz;vaio se vozači-motociklisti. da se zakadi kasnega termina i »vi jo na enega gornjih naslovov, kjer je na razpolago točen razpis. R^munsk^ ht*Ae v moštvo v Liub- jani Hirija je perfektuirala bockev tekmo z rcorez^ntančn;m moštvom Rumunije in bo od:grala z n»-a'ah slavil visoko zmago Sloga se Vhko pobaba. da je uklon.ia Hermesovo cnaistorico. a Disk da je igral v Krunju reod^lnčno prot' tamošniemu močnemu Korotanu * One tekmi se od:grata na igrišču Hermesa. in sicer ob 13.30 Jadran-S'ovan. ob 15.30 "sloga-Disk. Cisti preostanek £re v p-;d brezposelnim igralcem. Nogometni turni' nam prinravlia za nedeljo Ilirija. Sc igri-? u ob Celovški cesti ob 14. se sporeda jo 1'iri a : Korotan. Korotan : Reka. Ilirija : Reka v SO m-nutnih tekmah. Z ozirom na krat!-: trr. inost poedinega nastopa lahko p r v .'kujemo izredno živahen potek in bor-henost Korotan in Reka. poslednji prvak J razred?, sta znana po svoj' '.epi. tehnično doka i izoopolnjeni igri. Oba kluba roat.i za seboj resen zimski trening, saj i ,>rata skoro vsiko nedeljo Odkr;ti moramo. da so tud; iiirijanski fantie prav prid-r pr: treningih, saj vedo. kaka naloga jih čika pomladi in bodo tudi zaigrali tako. kot znaio in morajo Belozeleni nastopijo seveda kompletni in bodo ob tej priliki ro-zkusili nove mori in zasedbo mest r.e-k ' ko izpremenili. Radovedni smo, kalco /nenadenje se nam pripravlja in v koliko se bodo izpremembe obnesle. Sl"/bpne oh»°ve f.NP (S seje u o. 17. t. m.) V smislu pravilnika za O. O- LNP (»Jutro« 10. 10. 1933) imenujejo naslednji okrožni odbori: O. O Maribor: predsednik g. dr. Planin;ek. odborniki crg. dr. Frane-tovič. Senica. prof. ,le'ač:č. Filin.ančič. Peterka. Benedik. Kramberger. K umik. por. Berginr. Tomaži? Mozetič. B rumen. Pavle-Franki Maru?«ig. F'«eher. Ilovar. Ošla«. Knez. Vorleb. O. 0. Celie: predsednik g. M-ete'<. odborniki ;tuira'o na svoji prvi seji najpozneje do ?>0 t. m. in n;.; javijo rezultat pod^i-ver.i Glede na službene objave JNS. službeno b>- 4 točka 12. v zvezi g tozadevno vlogo ffpmioaa c opozarjajo klubi na pvin rinielen skle-n JNS. da ne smejo biti mr^že na golih iz žice Or>07aria:n -»e kl'*b; na sklen JNS. s1"ž,be-no br 3. t 3 r>o katerim je slonil v veliavo nov kazenski nravMnik dne 13. t. m. Objavita =e novi l.-^eniki pravilnik v p'"/he-nr-.m rr'!>=:iii ,T\S »^nortista^. ki ga klub', rimi .T\«5 nrpipmaio brezplačno. — V. d. tajnik T Vornk. r^e'3 k o 25. ianuarja 1934.) Navzoč' ga.: dr Kosti. Logar. Golof. dr Dolgan Tomšif Pogorelec Opravičeno odsoten a Setina R.. neopravičeno g. Bur-k Susnend:ra po 5 55 ka7 prav igrale'-Prodnik M:lan (Hermes) Igralca Trček Ciril in Uršič Fraoc sta bila suspendirana na seji p. o. 10. t. m. Vsi trije se pozivajo, da pridejo na zaslišanje na prvo sejo k. o., ki bo objavljena. Tajnik III. Občni zbor SK Zagorja Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor tretje leto obstoječega matičnega kluba zagorske doline. Predsednik g. Lavoslav Mrnuh je v otvoritvenem govoru podčrta! velike finančne težkoče, s katerimi se je moral klub boriti. Najobčutnej.ši znesek predstavlja najemnina za igrišče Tudi običajni dohodki so se močno skrčili. Priporočil je ^portašem, da se udejstvujejo še v drugih športnih panogah, smučanju, turistiki in telovadbi. Klub ima včlanjenih 60 aktivnih. 26 podpornih in 4 ustanovne člane, skupaj 00 Verificiranih igračev 21. Razdeljene so bile razne diplome, med njimi g. Srakarju. prvaku Zasavja na 3000 m ter sledečima g. Podjedu (SKZ) ;n g. Greben-eu (S'\ Retje). ki sta prejela priznanici. Odigranih je b lo 16 prijateljskih in 9 prvenstvenih tekem, 1 poizkusna, brzotur-nir in ena tekma v odbojki. Klub se je udeležil tudi športnega dne v Hrastniku. V zagorski skupini je s 6 točkami in diferenco 12 : 3 zasedel prvo mesto med štirimi klubi. Na športni dan 3. septembra si je klub v tretje pribor il prehodni pokal inž. Loskota ter si ga stalno osvojil. Klubov trener g. Arhar je uvedel smotren trening. Po raznih poročilih funkcionarjev se je vršila volitev predsednika z listki. Ponovno ie bil z veliko večino izvoljen g. Mrnuh. za podpredsednika pa g. Arhar ter nadalje v odbor: Baze!i Milan. Kolenc Aleks. Juvančič Jože Koter Franjo, Si-mončič Franjo. Lebeničnik Franc, Zabov-nik Slavo j. načelnik nogometne sekcije Bukšič Pran jo, >ulin Matko, Ulrych Val-ter, Plahutnik Viktor, Taufer \'lado, Lebeničnik Karel, Ravnikar Ignac, Ašic in Zupančič. Prve smučarske tekme kamniškega Sokola bodo v nedeljo. Člani bodo vozili progo 10 km. naraščaj 6 km. članice pa 4 km. Start bo ob pol 9. pred Čitalnico, ali pa na Grabnu. To bo obenem vežbal-na tekma za tekme kamniškega sokolskega okrožia, ki bodo na Svečnico v Domžalah. Slalom tekme na Mrzlic*. Trboveljska podružnica SPD je priredila v nedeljo 21. t. m. slalom tekmo na Mrzlici. Tekme se je udeležilo 2S smučarjev. Prva štiri mesta so zasedli Celjani, in sicer 1. Mirko M°1ar-šek (SPD Celje) 495. 2. Fric Jelen (Smučarski klub Celje t; 3 Herman Tkalčič (SK Olimp Celje); IV. Steinback (Smučarski klub Celje). SK Iliri ia (hazenska sekcua). Današnji cross-countrv trening odpade Prihodnji tren;ng v torek 30. t. m ob iS. v telovadnici na Ledini. Pri vsakem treningu se sprejemajo nove članice. Oddajte klubsko opremo in poravnajte članarino. — Nogometna sekciia. V nedeljo naj sc javijo g. Haftlu ti-le igralci ki delujejo na brzot"rniriu: Rožič, ITntcr. Berglez. Kve-der, Franzot Bogme. Varšek. Lah II.. Ice, Lah I.. Svetic I. Zunančič, Ffeifcr, Dober-let. H*:;'tner. A':anč'č Igra se ob 14., v garderobo oh 13..><). Ob istem času naj se I javijo g. Kuharju reditelji: Cernač, Ce-bron. Pere. Rihter, Rohaček, Bizovičar, Srimšek, Cvim ter stranska sodnika F.gon in Glušič II. — (Težkoatletska sekcija). Klubovo interno prvenstvo se vrši jutri v nedeljo, pričenši ob 9. v telovadnici šole na Grabnu. Cojzova cesta. Vabljeni vsi prijatelji težke atletike. Opozarjajo se vsi rokoborci, da je tehtanje od 8.30 do 9. Naprošajo se vsi, ki imajo triko sekcije doma, da ga prineso seboj dvigači naj pa dajo opremo gospodarju Boletu ali pa jutri v telovadnici. Drugo preskrbi Nered. SK Reka. Jutri ob 13. naj bodo na igrišču Ilirije: Pikič. Nanv, Bojan, Dane, Drage, Korli. Pino. Broni, Heribert, Ane, Nino, Ciuha. TKD A t ena V nedeljo smučarski iz-Irt v Medvode. Odhod vlaka m glavnega kolodvora ob 12. SD. Sora, Dravi Je. V nedeljo ob 14. *e nadaljuje v Podutiku pod vodstvom Jana Bachleda smučarski tečaj. Vse informacije daje načelnik sekcije na terenu. Vremensko poročilo JZSS in SPD od 26. t. m.: Bistrica - Boh. jezero: —14, ja3no, 10 cm pršita na podlagi 100 cm, smuka idealna. Bled-jra-ro: —6. jasno, mirno, srež, 65 cm snega, led uporabljiv, 25 cm debel. Kranjska gora Rateče-Planlca: —12, barometer stoji, jasno, mirno, srež, 120 cm snega, Vršič in Tamar 350 cm pr£ič*. Logatec: —17, jasno, mirno, srež, snega 40 cm. smuka idealna. Kočevje: —11, Jasno, megleno, na 60 cm snega ledena skorja. ki ne drži smučke, smuka dobra, drsališče uporabljivo. Pohorski dom, Mariborska koča: —3. Jasno, mirno, 70 cm pršiča, smuka idealna. RuSka koča: —2, jasno, mirno, 90 cm pršiča, smuka idealna, san-kališče uporabno. Kopni vrh: —2. Jasno, mirno, 80 cm pršiča. smuka idealna. Pesek: —3, jasno, mirno, 90 cm pršiča. smuka idealna, skakalnica uporabna. Senjor-Jev dom: —6, jasno, mirno, 125 cm pršiča, smuka idealna, flmiat nad Fato: —7, jasno, mirno, 50 cm 5reža. smuka idealna. Sv. Lovrenc: —7, jasno mirno, 80 cm »reža, smuka idealna, skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorju: —8. Jasno, mirno, 70 cm preža, smuka idealna. Rimski vrelec: —9, jasno, mirno, 45 cm pršiča, smuka idealna. — Od 25. t. m.: Sv. Križ nad Jesenicami; —6. jasno, mirno, 10 cm pršiča napodlagi 75 cm, smuka idealna, izgledi najboljši, smuka v planinah idealna. Višnja gora: —10, jasno, veter sever, 5 cm pršiča na podlagi 30 cm, smuka idealna. Sodražica: -r-13, jasno, burja, 100 cm snega, sneg poledenel, smuka dobra. Bloke: —18, jasno, veter sever, 20 cm pršiča na podlagi 40 cm. smuka idealna. Pod kljuka : —11, jasno, aončno, 20 cm pršiča na podlagi 210 cm, smuka Idealna, Ugledi idealni, ugodne enodnevne ture. Koča na Veliki Pbmtnl: —7, jasno, sončno, mirno, 4 cm jtreža. smuka odlična, izgledi idealni. Krvavec: 23. Jan.: --5, jasno, sončno, ve-tervzhodnik. 20 cm pršiča na podlagi, smuka prav dobra. Greanplje. 25. jan.: — jasno, 20 cm srenj. Krtmtoe: —8, mirno. &kofJa Loka. 24. jan : —8, burja. SO cm sreža. Podnart: 20. jan.: 11, mirno, 30 cm sreža. Kofce, 26. Jan.: —t, jasno, sonce, brez vetra, snega 150 cm, pri domu mato južno. Planina šija in Pungrad suh »neg, srrurka prav dofrra. Smntoki dem na Oo-reljkn: —12, Ja*no, sončno, 20 cm nriiča. Iz življenja na deželi Iz Tržiča č— Poštenost. Ga L. D je š!a plačat večji račun v neko podjetje Blagajnik je napisal potrdilo in ga izročil gospe. Ta jc odprla torbico.a denarnice ni bilo. Izgubila jo je. Na deželi je navado, d? se stekajo naidene reči v župniščih in tja je ubrala tudi gospa V cerkvi je bilo oznanjeno, d« je bila večja vsota denarja izgubiiena in najditelj je točno ocldal najdeno denarnico. Prejel je za nagrado 120 Din. gospa pa je sirotišnici na Skali podarila še 50 D;n. Tako je bila poštenost vsem v veselje. Iz Kamnika ka— Kino Kamnik bo predvajal film zabave in smeha »Nezvesti Ekehart«. Predstave v nedeljo ob pol 16., IS. in 20. Predigra zvočni tednik in domači kulturni film. Iz Litije i— Učiteljske vesti. Šol. upravitelju nt Juvorjab pri Litiji g. MedvešSku Bogomiru je dovoljen daljši bolezenski dopust. Za njegovega namestnika je imenovan g. Adolf Senegačnik iz Nove cerkve pri Celju. Sol. uprav. g. Dolgan Milan zapušča Št. Lambcrt pod Sveto goro, ker je imenovan na osnovno šolo v Toplicah pri Zagorju. na njegovo mesto pa je imenovan g. .lamovič Franc iz Krškega. j— Iz občinske uprave. Proti občinskim volitvam v Litiji je bila vložena pritožba. Upravno sodišče pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. — Vse lastnike koles opozarjamo, da se do 31. t. m prijavijo v občinski pisarni. — Občinski odbor jc odobri! podporo naslednjim društvom: novo sokolsko društvo na Ponov;čah dobi 250 dinarjev, gasilske čete na 3000 Din. in sicer: Litija 1500 Din Ilotič 10C0 Din :n Jabknška dolina 500 Din. — Do konca tega meseca so v občinski pisarni razgrnjeni volilni imeniki i— Zasavsko cesto izboljšujejo. Cesto, ki vodi iz Litije proti Ljubljani po levem bregu Save. vozniki zelo uporabljajo. Je pa v mnogih predelih tako zverižena, da ne nudi voznikom potrebnega pregleda. Nedavno se je zgodilo v bližini Ribč občutna nesreča. Po klancu na ribškem ovinku je privozil kolesar, kateremu je pri.brzel nasproti avtomobil. Zaradi ostrega ovinka m nepreglednega terena je zavozil kolesar v avto in je dobil pri padcu občutne poškodbe. Cestnr uprava ie zda' pričela iz-bol jšavati in razširjati cestišče. Te dni so zaposleni s cestnim predelom v Ribčah. Postopno bodo popravili vsa nevarna mesta. Iz Hrastnika ii— Kino Sokol predvaja danes in jutri smučarski film »Beli vragi«, tednik, kulturni film in »Miki miške«. Iz Novega mesta n— Zadnja pot kavarnarja Franca Spil hala je pokazala, kako spoštovanje je užival pokojnik saj Je bilo v sprevodu skoro po' mesta. Pred krsto so se vrstili ven ci, za njo pa užaloščena rodbina s sorodniki. Sledilo je ostalo občinstvo, med katerimi =mo opazili odbornike z županom g. dr. Režkom na čelu, sreskega načelnika g. Logarja a podnačelnikom g. Krajškom, podpredsednika okrožnega sodišča g. dr. Kavčiča, predsednika Gostilničarske zadruge, svetnika Zbornic« za TOI g. Win-diseherja mlajSega ln ravnatelja meščanske šole g. Merviča s učiteljstvom ln Solo. Med ostalimi zastopniki društev je bila tudi deputacija Sokola s starosto br. Marinč-kom. Bodi delavnemu motu lahka žemljica! * DRAVOGRAD. Občinska organizacija JNS bo imela redno letno skupščino 2. februarja ob 9. dopoldne v gostilni pri Ra-biču. Na zboru bosta poročala tudi narodni poslanec g. inž. Franjo Pahernik o delu v Narodni skupščini in banski svetnik g. M ra vijak pa o delu v banovinskem sosvetu Udeležba za člane ie obvezna. RIBNICA. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes v soboto ob 20. in jutri ob četrt na 16. in 20. krasno opereto »Ljubezen je viemu kriva«. Za dodatek zvočni Paramountov tednik. SV. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU. Preteklo nedeljo je imela krajevna organizacija JNS redni letai občni zbor, ki je bil obenem tudi zadnji, ker organizacija zaradi pregrupacije občin likvidira in se ustanovijo organizacije v okviru posameznih občin. Predsednik Petrovič Simon je podal obširno poročilo o delovanju organizacije in naglasil, da je bila organizacija, ki je štela 240 članov, vzor smotrnega in složnega dela. Obžaloval je, da se mora raziti. Pozval je zborovalce, naj tudi v novih krajevnih organizacijah delujejo z vnemo. Poročila so podali še ostali funkcionarji. NaS, sicer skromni preostanek 80 Din smo sklenili poslati za siromašno deco v Trbovljah. Zboru so sledili prijateljski razgovori o raznih aktualnih zadevah. Ob koncu smo sklenili, da se kljub temu, da gremo v tri krajevne organizacije, še sestanemo v doglednem času. VTC. Podmladek RK meščanske šole priredi v nedeljo 28. t. m v Sokolskem domu na Viču Pečjakovo pravljično igro v sedmih slikah »Izidor in Anuška«. Ker se ves čisti dobiček porabi za nakup šolskih potrebščin in učil učencem te šole, se odbor p. RK. prav toplo priporoča za obilno udeležbo. VOJNIK. Zadnja nedelja je prinesla lep dokaz diletantske zmožnosti fantov in deklet iz Škofje vasi. V posojilnici dvorani so pod spretnim vodstvom svojejra reži. serja z uspehom priredili veseloigro sSta-ri grehi?. Dvorana je odmevala od smeha in aplavza. Drugič pa še kaj resnega! ŽALEC. 24. t. m. je bil otvorjen v tukajšnji šoli zimski kmetijski tečaj. Na-vzočnih je bilo nad 50 posestnikov in mla-deničev iz kraja ln bližnje okolice. Tečaj je otvoril župan g. Lorber, sreskega načelnika pa je zastopal sreskl veterinarski referent g. Sribar. Sreskl kmetijski refe rent g. Wernig je prečital načrt preda vanj, ki bodo do marca vsako sredo in soboto od pol 14 do 18. Razen imenovanih dveh referentov bodo predavali Se gg. Inž Petkov#ek. Inž Koprivilek. šolski uprav« teli v pokoju Petriček ln Goričan o naj važnejših panogah kmetijstva. ŽICE. Upraviteljstvo fc>!e je porabilo okoliške šole na prireditev podmladka JS 20. t. m., na kateri je posrusnen podmlad-kar pojasnjeval pomen morja za nas. Mladinski pevski zbor je nato popevai in muziciral z originalnimi instrumenti v zabavo vseh mladih in starih. Sledili so mični odrski nastopi. Prirediteljem lepa hvala za trud. Repertoar DP.AMA. Začetek ob 20. ">oLota, 27.: Pravica do greha. Trven. Znatno anižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 2S. ob 15.: Turške kumare. Izv.m Znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob *).: Gospodična. I'ren»ieia. Izven Ponedeljek. 29.: Zaprto OPERA. Sobota. 27.: Pij* v Savoin. Premiera. Izven. Nedelja, 28. ob 13.: Niž;;v^. lz\en. Izredno inižane rene o«.' -S -g3-h nastopijo: ge. Gjungienac. Thierryjjva, gdč. Snierkoljeva ter gg. Go6ti5. Peček, Zupan. DaneS. Bratina. Dalje nastopijo še gdč. Cankarjeva. Florjamčičeva, Kukčeva ter gg. Simončič, Jelnikar in Jože Rus. Režite je prof. šestova. Muzikatno vodstvo ie v rokah kapelnika Stritofn. ki ie preskrbe! tu li prepad dela. Prva ropriza bo jutri zvečer. Obe predstavi sta izven. Nedelja r operi. Ob 15. poje ena naf-lerpSih oper svetovnega repertoarja d'Albertova opera »Nižava* v isti zasedbi, kakor pri prvi letošnji izvedbi minile srede. Za popoldansko predstavo veljajo izredno zni iane cena od 8 do 30 Din. — Zvečer se 0» ponovi Abrahamova opereta »Ples v Savo ju*. ŠENTJAKOBSKO GIFDAL1SCE Začetek ob 20 1R Nedelja. 28.: Mladostni grehi. ★ Borka »Mladostni grehi« se ponavlja v nedeljo v Šentjakobskem gledališču. V nedeljo ob 'J0.15 iera Šentjakobsko gledališč sijaino burko »Mladostni grehi«, pri kateri «0 se posetniki v soboto in nedeljo tako imenitno nasmejali. Izvnrtne t't>e eo postavili ari. Lavrif, Kune in Hanžič. Vabimo vse ljubitelje smeha, da si ogledajo predstavo. Vstopnice se bodo dobile v soboto in v nedeljo od 10. do 12 in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadst^oipij Mestne?« doma Mariborsko gledališč« Za fet p fe ob 90. Sobota. 27.: Scampolo. A. Nedelja. 28. ob 15.: Študentje smo- Najnižje fene. — Ob 20.: Mala FloramTe. Gostovanje tenorista Stjeoana Ive!je. ★ Drama Stndira v Skrbinškovi režiji rani-mivo komedijo modernega francoskega pisatelja Jacka Devala ^Gospodična*. Delo je odrsko jako učinkovito. Nastopijo Kraljeva (ki je mariborskemu občinstvu še v dobrem spominu, saj je lani nastopila z lepim uspehom v »Bogu maščevanja ). Savinova. Starčeva, Cepiče va. Križa jeva. P. Kovič, Skrbinšek. Nakrst. Fjrijan in Blaž. »Stambulska roža« je prihodnja gla6bftna premiera. Opereto je napisal Leo Fall, eden naiboljših dunajskih operetnih skladateljev pretekle dobe. Vsebinsko je delo vzeto iz orientalskega miljeja. orientalni kolorit je ohranjen tudi v muziki. Premiera bo pri- 1 hodnji teden. Radio Sobota. 27. januarja. LJUBLJANA 10: Pienos svetosavpke proslave Sokola I. s Tabora. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče, stanje cest. _ lS.3f>: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski naak o dobrem in xlu. — 19.30: Zunanjepolitični prcgl>.i. _ 20: Lahka glasba radio - orkestra. — 20-45: Adamičeve otroške pesmi za sopran in alt pojeta gdč- Korenčamova in Rudolfo-v-a. — 21.15: Klarinet solo g. Urbane. — 21.45: poročila, radio jazz. BEOGRAD 16: Orkester. — 16.40: Narodne pesmi. — 19JX>: Slušna igra. — 20.40: Orkestralen koncert. — 22.05: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Go.ialni trio- — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Lahka gki«ba. — 21.43: Plesna muzika. — PRAGA 19.35: Godba na pihala. — 20.35: Spevoigra. — 22.13: Mešan program. — BRNO 19.35: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21.20: Pevski in klavirski koncert. — 22.05: Plesna glasba. — DUNAJ 12: <>rk» ster- — 16.30: Zborovsko petje. — 17.35: Orkester mandolin. — 19: Koncerl na dveh klavirjih. — 20: Komedija. — 22.25: Lahka silasba. _ BERLIN 20.05: Lahka plasbo. — 23: Mešan program. — K0NIG -BERG 21.10: Program iz Berlina. — MCHLAČKER 20.10: Mešan proaram. — 22.35: Starejši plesi. _ 1: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert orkestra. — 19: Plošče. — 20.30: Madžarske pesmi s eicnnsko godbo. — 22.20: Lahka in plesna glasba. — tIM 17.10: Koncert oikostra. — 19.3A; P!o šče. — 20.40: Vokalen in instrumon'a'ei koncert. — 22: Plesna glasba. Nedelja. 25- januarja. LJUBLJANA 7.30: 0 zidavi jam za kidanje krme (inž. Sadar). 8.15: Poročila.— t4.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanjr. — 9.30: Mešan oktet poje božične pesmi. — 10: O pomenu dvojčkov in sorodniška manjvrednost (r. kerlj). — 10.30: Narodne pesmi igra harmonika, dekle in fant 1«? pojeta (sodeljjeio gdč. Sokova, gg. Jolažin in Cvim). — 11 Jo: Slovenska glasba radio-orkestra. — 12: čas, plošče. — 16: Smernice za ureditev in vodstvo naših kmeti; (inž. Petkovšek). — 16.30: Veseloigra -I)o ver - Calaisr. _ 17.30: Reproducirani valčki. — 20: Prenos operete iz gledališki, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 15.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Operne arije. — 21.15: l'lo šče in godba na saksofon. — 22: Ciganska godba — Plošče. — ZAGREB 12: Orkester — 17.30: Lahka g,>dba. — 20.15: Klavirski koncert. — 20.45: Pesmi- _ 22.15: Plesna trlasba..— PRAGA 20.15: Koncerl češke glasbe. — 22.30: šramel kvartet. BRNO 20.15: Program iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. -22: Pleena muzika. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 12.30: Lahka godba. — 17.25: Komorna glasba. — 19-30: Spevoigra. -- 22.40: Lahka glasba. _ BERLIN 2<).<>o: Mešan program — 22.43: Godba na pihala. — KONIGSBERG 20.03: Program kakor v Berlinu. _ MCHLACKER 20: Pevski večer. _ 21: Lahka godba. — 22.43: Plošče. — 2?>: Plesna muzika. — 24: Nočni koncert. BUDIMPEŠTA 18: Koncert orkestra. — 19.30: Dramski večer- _ 21.20: Koncert r ganske kapele. — 23: Sonate. — RIM «7: PTenos simfoničnega koncerta. — 2«>40: Operetni večer. •0 y.v . v t Globoko potrta v neizmerni žalosti naznanjam tužno vest, da nam je umrl naS predobri in ljubljeni soprog, brat in svak Nande Jelovsek Sol. upravitelj v pokoju ln posest. Pogreb nepozabnega in blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. januarja 1934 ob 15. uri na tukajšnje pokopališče. Sodražica, 26. januarja 1934. Žalujoča soproga MARIJA JF,-IX>V.*»EK in ostalo sorodstvo. 1485 NAJ POSTANEJO VAŠI ZOBJE BOLJ BELI * Bell zobje očarujejo. Je neki znanstveni postopek, ki najhitreje in najbolje odpravi rumene madeže na zobeh in jih napravi bele. Treba je samo poskusiti. V prav kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS zobem tak blesk, kakrinera ne morete nikdar doseči z navadno pasto za zobe. KOLYNOS se peni v vsaki tekočini, ugonobi vse rumenkaste madeže in »lise*, a nikdar ne kvari dlesna. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetki. dvakrat na dan, in 'akoj boste ueotovilj rezultate: zobje so pnstpTj beli in zdravi, a dlesna pordeče kot roža. Kupite tubo KOLYNORA še danes! Moji zobje so bolj beli. Koljnos zare> ustvsr*" ""<1a. Zahvala Cb bridki izgubi naSe stare matere, tete, gospe Ane Vehar sc čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevcem pevskega društva Krakovo-Trnovo. kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev. Zlasti pa tudi vsem onim, ki so jo spremili na zadnji poti. V Ljubljani, dno 27. januarja 1934. 1487 2altifoči ostali. A, Cbristi: 38 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Poman »Res ne?« »Prav res da ne.« »Nikogar še ni bilo?« »Nikogar.« »Zelo verjetno ve, da te pridejo izpraševat. Poslušaj! Kakor veš; sem se pripeljal v sredo zjutraj. Če bi te vprašala polici,a ali vobče kdo. oazi na svoj jezik. V torek sem prišel, dne štirinajstega, ne v sredo dne petnajstega, razumeš?« »Popolnoma, gospod grof.« »Prepričan sem. da znaš biti n.olčečen. Hipolit.« »Znam. gospod grof.« »Pa Marie?« »Marie tudi. Porok sem zanjo.« »Prav.« }e zamrmral grof. Ko ie Hipolit odšel, je grof zamišljeno posrebal svo;o kavo. Ca-sih je nagrbančil čelo, enkrat je zmajal z glavo, dvakrat je poki-mal. V tem ga je iznova zmotil Hipolit. »Neka dama vas išče, gospod grof.« »Dama?« Damski obiski niso bili v vili »Mariji-:.- nič nenavadnega, a v tem trenutku se ni grofu niti sanjalo, kdo bi utegnila biti obiskovalka. »Zdi se mi, da ni izmed znank gospoda grofa,« .ie sluga priskoči! gospodarili n3 pomoč. »Pripel i jo semkaj, Hipolit.« Cez nekaj trenutkov je stopila na teraso bleščeča prikazen v po" marančasti in črni obleki. Omamen vonj po tujih cvetlicah je priplaval z njo. »Grof de la Roche?« »Izvolite, madame,« je rekel ta in se priklonil. »Mirelle sem. Morda ste že kaj slišali o meni?« »Oh, seveda, gospodična. Kdo ne bi bil navdušen častilec vaše umetnosti?« Plesalka se je s kratkim, mehaničnim nasmehom zahvalila za pok Ion. »Ne zamerite, da sem vas tako nepričakovano zaskočila.« »Ali, samo v radost mi je. Prosim, izvolite sesti!« je vzkliknil grof in ji prinesel stol. Izpod krinke galantnega spodobja jo je bistro opazoval. Poznal je ženske. Seveda njegove izkušnje prav za prav niso obsegale tistega razreda žensk, ki ga je predstavljala plesalka. On pa Mirelle sta bila tako rekoč tovariša. Vedel je, da bi bile njegove galantne ukane pri tej ženski zaman. B la je Parižanka in še zelo preveiana vrhu tega. Nekaj je res da takoj opazil. Ta ženska je bila silno razburjena, in razburjene ženske rade zinejo kako besedo več, nego je treba. Kot hladen in premišljen gentlemen se je takoj namenil, da izviije iz te okolnosti kako korist. »V Parizu imava skupne znance,« je začela Mirelle, »ki so mi že mnogo pripovedovali o vas, samo da — saj me razumete — v drugačnem zmislu.« »Res?« »Da/te mi. da imenujem otroka s pravim imenom,« je nadaljevala plesalka. »Morda ni lepo, kar vam imam povedati.a verjemite da mi je samo do vašega blagra. V Nizzi namreč pripovedujejo, da ste morilec gospe Ketteringove. j »Jaz! — Morilec gospe Ketteringove?! Pha, kakšna neslanost.. | Njegov glas ie bil bolj naveličan kakor ogorčen. Vedel je, da je to najboljša pot, da izvabi vse, kar ve. »Pa vendar trdijo tako!« »Moj Bog. ljudje čenčajo vraga in po!.« ie zamrmral grof. ne da bi mu šla stvar le količkaj do živega. »Pod mojo častjo bi bilo, če bi se resno branil takih očitkov.« »Nikar me napak ne umejte.« Mirelle se je nagnila naprej in črne oči so se ji zalesketale. »V tem primeru ne gre za prazne mar-n,e. Ali veste, kdo je tisti, ki vas sumniči? Policija!« »Policija?« Grof se je vzravnal. Zdaj ga je bila mahoma sama napeta pozornost. Mirelle je nekajkrat pokimala z glavo. »Da, policija! Saj razumete— jaz imam povsod prijatelje. Sam prefekt —« Ta stavek je dokončala s tem, da je zgovorno skomignila z rameni. »Kdo pa proti lepi ženski ni indiskreten!« je vljudno zamrmral grof. »Policija meni, da ste vi umorili gospo Ketteringovo. A policija se moti.« »Seveda se moti.« Grof ii je brez obotavljanja pritrdil. »To pravite, ne da bi poznali resnico. Jaz jo pa poznam.« Grof jo je začudeno pogledal. »Mar hočete reči, da veste, kdo je umoril gospo Ketteringovo?« Mirelle je živahno pokimala. »Da.« »Nu, in kdo je storilec?« »Njen lastni mož.« Nagnila se je tik do grofa, m glas ji je za" drhtel od besnosti in razburjenja. »Njen mož jo je umori!.« Grof se je naslonil vznak, njegov obraz je postal nepredirna krinka. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanj*: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.— Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kanu. »Auto-moto<*. »Kapital«, »V naiem«. »Posest«. »Ijokali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, *Informacije«, »Živali«, »Obrl« in »Iaos« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor .v pa pod tema rubrikama išče zaslužka oh službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslo\a Vsi ostali oglasi sociaInega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vszko besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati prt predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. emm h >» Bč* mesto !*>t lli'^i, a VVl.O 30 ;t3L!; da- jin;* naslova sli &a šifro 3 Din. — Kdi>r prejema potnike, pla &a h. [>>i 1 l>tii; aa. il-ijaaj« naiiova ia šifro t>a 3 Din. (3) Avto-potniku k', redno p»K'ij>e v d-ravsk: b.t »"vi!*., bi se pr-»ti od-škod.n. iii pridruži'! z ir.rt.-o .r:-<■•> »Jutro« v Celjo p d »nač-k o »Sofotrilk 2:43-5 Reklamni potnik dober govornik, s:STrn*-ga nas:■"•p-i :n d'h-e^u '.».»leda. d-idr. 31-sto. Ponudbe s sl:ilvO in označbo di^eda-n'-ga d slovo t:.« na A'on.a P >n::>:;ny. Ljiib!:«wi. Alek-i -- -v? cesa 1-'.. 2 — '1" ^ »Savjcstaii«. SA -5 Dober prodajalec ■n poznavalec na« nufa k turnega olaga. dobi takoj >>5 ugodnimi pogoji mt-sto v večji trgovini. — Po Tjdbi- nu og.esni c-dde.ek »Jut,ra« pod »Stare ra i > b:a m č«. 2060-1 Mesarja-sekača jBatiki-u-sch) prvovrstnega spre-mem. -»onudbe na el; »Jutra« amo pismene otr'3sn: od de-pod »Sekač«. 19)0-1 Poslovodje za prodajalne čevljev '5'p-mo za takoj. Refle!;-tn.r.ti rt stroke, s praks>, :>;, '• vložijo 'astnoročno in obsimio pisane ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije. t fitogra-if-;'n p-e-i.;si isprifevo' na Al.o ma C'>m;«ny. Ljubljana. Aleksandrov« ces-ta 2. t--d značko »Znana »vrdka« 3130-1 btfer^jA 1 Din; za ču- janje aj*!vva ah ta ši'ro 5 Din. Dijak! a.' V-ojn vostrukcije, iliajo v«»kn btr«e'!o na': ta Šifro aH t« da- janje o- -1- - v m ]> t, . (4) prhodnji prikrojevalui tečaj 7,i da mrk« ln m-iika oba-i la. se vrši ->-1 3. feb; ;ia.r-.a 20. februarja ;0"4. — P.ipor-eča s" najnovejša knjiga »Toaieta« »« i>rikro:e-vfl.nj-s daan-k"h oblek. Cen« Umi O:o. 7.<.to Kmporoi^jlva »_i samouke. T. Kune, L i ubi ja no. Sv. Pet -a C4 TI. 1701-4 Službodobi Dva brivska pomočnika so'V|na in prvovrstna bubi 5'uoerja. ipre;me boljši sa-loti v stala .i službo. Potni .'be n« og*asni o dd-ol f k »Ju tra« p'Vl »Boljši so'mi« 2177-1 Gospodično dobro igralko na klavir, Išfein 7.i takoj. Ponudbe •i« og'««ni ivldel ek Jutra n-,d ilf.o »Dobra pi-vska«. 2201-il V-aVj heseda .10 r: za 1a>ai;e ^ti z« Šifro o* 3 I>;n. fT- D\e prodajalki »no stare!>o. vv*tra.'isko tr*ut»j10 » >ie»vo detajlne t-givine. "n v s'»r-; memo takoj v Ljubljani. V :u»5tfv pri-irjo le popolti^ ina enesljive aposobne j, p-rnf—tto r»-r,ks^> v •no Imi al: galanterij str o t'. Kalcija jamstvo ;>->',ret-no. V ponudbah je ««ves*! teJM ww do?eda nja i; *b-n.-i mesta. mož V IMSt-op«. MS«'s !n - o," ->o jiidi zahtevke gede r>>?e !rd. — Ponudbe ia »f'w. oddelek »Jn'ra» t-"*d ,r>i» or-o nurj^neg« rabim, pot,Te se v 'VValfovi ir':d i* 12. 1000-1 OgU"t trg. rn.iftaja fw 1 1» he«i--la: ta da ari« »t)!»ri aii ia šifro 3 Din. --»(Mtialo«?ra ko. iJče iiužbo za takoj a M pojneje. Nssl-»v pove og'-is. oddelek Jutra 3154-2 Trg. pomočnica pridna in poltena, i-šfe s'iiž.'"'0 s i. februarjem. — Naslov v ojrss-ncm oddelku »Jutra«. " 2173-2 (i Ph Kotrnan: Bili, Bobljev sin _ —^ 7//j A kmalu je stal spet na nogah, trudeč se. da bi izdrl dežnik, kar pa ni bila lahka reč. Zvijal se je in vlekel na vse pre tege _ zaman, ker so se bile šibice ujele za mrežo! Toda vrli Cebž ni vrgel puške v koruzo. Mehanlk- ključavničar verzi ran v elektromelion.č ni stroki, t d»br:mi ipri-čevali. išče službo — P» nudbe ogasni oddeek »Jutra« nod iifro »M"!m n i k 1»S1«. 2122-2 Natakarica pridna in poJteoa. iSfe užbo za 'nkoj a M s 1. februarjem. Najraje g-s nu Gorenjsko. Ponudbe na podru-žJiieo »Jutra« rta Jesenicah pod 5'fro »M';-da« 2:33-2 Vsaka beseda 1 Dia; za dajanje twu=!ova ali za Šifro pa 5 Din. (10) Avto Chevrolet odprt, pi-tsedežtn, tipa 91/S2, ieetciiiiudttreki, skoraj nov, usodno naprodaj. Pitno resni ref "ktanti naj se oglasijo pod šifro »Ze'o rilzku cena«. 2130-10 Ugodna prilika! V industrijskem prometnem kraju na Gorenjskem pro dam avtotakso z limuzino, novejše tipe Ford. p^ts« dežno. 4 eii.. i majhno uporabo bencina, dobremu !b zan-esl jivemn vozafn. — Vof.nje tudi v tr.ozo.nirtvo. Snm-o re^ui reflektanCi. ki imaio d-enar ali knjižieo Kmečke h-«n:;»iee. naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna ek »-sreiiea«. 2-191-10 Kolesa ia Oe*edo. Oglasi »o- cijalneg-a zna-čaia po jO t-ar bi seda. Za da janjd naslova ali 'A Šifro S Din, oziroma 3 Din. fll> Poluteretna kola iagina. jaivorena. tražlm. Pi.-nude n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 12« 2093-11 j Oglasi trg. *nafaja r>o 1 l Din h»«*da; za da ! Janje naalova ali u sirro a Din. Oglasi 1 socialnega ma&ija vsa Ika Itoseca 5(1 pur: za ! iajanje naslova ali ut i iifro pa 3 Din. (7) : Železno blagajno srednje ve.ik-osti, dobro ohranjeno ku.p'mo. — Po nudbe na ojjlasiM oddelek »Jutra« pod šifro »0b6i.n ika uprava«. 233<)-7 Otroški voziček moderen in zelo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasiti oddelek Jutra pod značko »Voziček«. 2203-7 Perutnino razne vrste, rab;m tedensko 200—300 komadov. — Ponud>be na og'«s. oddelek »Jutra« pod »Penitni.nn«. •2242-7 u* r* Uifiast trg. luačaja po 1 DiD besoda; z.\ d« tanje naslova aii ra Šifro f Din. — Oglasi .■•ueialnejfa značaja vsa ka lioseda 30 pvr; za najaaje naslova aii ia »ifno p« 3 Dm. (C) Parni kotel ■•lume-nocevni, 30 m1 kuril-■ie ploskve. 8 atm. pritiska, popoln-1m-a dobro ohranjen. «-a CK)—S00 pare na uro. s posebnim kuriiče.m do 1200 kg pare na uco, pri-ai »r(-n za tekstiil. tovarno in Francis spiral, turb. z« 20 Ks. 5—8 m pa d O«. 230.300 litrov vode. 100—-500 ob-atov na minuto. popolnoma lobro oh-s iij-e-n, prodamo. Ponudbe in o-gled p»-i Remec & Co.. Dapiica pri Kamniku 2243 6 Norveško ribje olje najfinejše sveže, vedn-o » zalogi Naročila 'otn-o p-oti pivzitjn Piecoli. TvrS^va iDutiask«) festa St.ev 6 ŽM3-6 Kratek klavir Stiitigel. jedilnico m drugo opravo prodam radi se litvf Nasov v oglasnem oddelku »Jutra«. Pozor trg. s čevlji! Konkurence zmožna čev-Ijnrnj Vam prltw>ri>6a svojo prvovrstno obutev ročnega izdelka, po mVzklh ren00». ž! 07-6 Gnojno gredo '» hr»ego 10.000 D,n kup:m. P-ouudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«. 9.116-16 Posojilo 120—200.000 D:n i 5 £ e m Dobre obresti, vknjižba nu prvo mest« Sprejmem tud-knjlitice Ljudske posojilnice r Ljub'jan:. v polni vred nosi*. Ponudt* na oglasni »idelek .Jut.ra c pod šifr- -Kratkoročn«^«. 2337- 1C. S 50.000 Din pristopim v dobro idooo obrt. aii spre jui em dru-žrtbrrl.ka z !?t»>t.o! 1 ko vsoto za d-občkttnosno podjetje. — Ponudbe ti« podružnico »Jutro« v Muriboru r>od ^Družabnik«. 3329-lti Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za d .i jan je naslova ali ta Sfro pa 5 Din. (12) Spalnica za 1 osebo iz mebkega ieso. bela, po cen: naprodaj. Naslov v mg.asnetn oddelku »Jut.ra« 2037-12 Lesna industrija »Javor«, Logatec Ljubljana, Masarvkova ce sta št. 12, proda pobt«tyo iz zaloge na hranilne knji žice iu na obroke. 1937-12 Pozor! Krasae apal-nice, lirastove, javor jeve in češujeve. ter kuhinjsko opravo po nizki ceni prtnlam. — Linhartova u-llca 16. 2222-12 j Vsaka beseda 1 Din; j za dajanje nasirva aH /.a šifro pa 5 Din. (20) Pritlična hiša s 3 sobami i.u pritlkiinami, z nekaj vrta, v Martiaščlci poleg Sušaka. tik ob mor-ju. pripravno za letovišče a'i vpoko.ienca naprodaj za 80.000 Din. Takoj po t.rebno 50.000 Dsn. drugo po dogovoru Natančna w jasnila daje Gačlša Anto nija. SuAak. B.-ajdica. 322320 Vogalno hišo z gostilno in kavarno •v I. nadstr. 13 sob. v pri-tllčiju 2 kuhinji ln 4 lokali, prodam. — Naslov v •oglasnem oidelku »Jutro« 2! 40-20 Večje posestvo v iigo(lwm polo-žo ju, s ptod-čm zemljišč"™ za no?radn:jtvo, sadjarstvo in žininoirejo. z d«l>r:m: st-avb-umi iii gospodarskimi po. eliop" kap:-m. Obširoie pi>- «iwibe z op:som n«! ogla«, oddelek »Jutro« [>ed Vfio '!.epo posestvu«. 2160-tlC Vsaka tvjiHia 1 Dih: >* Jajaajti utslota aii ia šifro pa 5 Din. (iS' Urarsko in kolesarsko trgovino z koncesijo in blag-m. do broidočo, p- od a.m v i n hi strj-kein kra u. Ponudb^ poj »ŽC.001« r.a ogIasn< •iddelek »Jutrs«. 1(>(S'S Skladišče 80 m! v b lž:ni kolodvora oddam Naslov v ogl:;snem odde;ku »Jufa«. 2100-19 Brivski salon z uovo oprt-ino, tla dobri točki, brez konkurence — taki)-j proda C i š Ivan. Luib:aiia, VcHkiovgka u'. št". 4." 2193-19 Lokal Išče se dvorana, približno !0 X 10 m. s kabinetom iu kommlco. v centru. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za 1. maj 1034«. 2311-19 V *aka Ottsrda t Dm <* dajanj« nas^va a!! « šifro pa 5 Din 1341 Jabolka najokusnejža po 5 Dlu postaja kupca, od 50 kg rovzetno nudi Postrž:n, Maribor. 2176-34 r/j/ Vsaka beseda 50 par; »a dajanje naslova ali za šifm 3 Din. (28-a) Za pisarno iščem 7A takoj majben lo-kal ali n-eio-preml jeoo sobo blizu pošti™ Por.udbe na naslov: Inž. Stebi, Ale.k-sI> vmssaiz._ . Vsaka b»3eda 1 Din: 1 za dajanje nasiora ali za šifro r>a 3 Din. (3!) I Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami. v II nadstropju, v sredini m* rta oddamo s 1. majem Nasov v oglasuem oddelku »Jutra«. 1415-21 V Kranju na davnem trgu oddam s 1. majem večje stanovanje IVasrMa daje Rud. H ebš. trgj-vec v Kranju. 20S1-21 Stanovanje StSrfeobno, odnosno trisoli-rn>, z vsem komfortom, v sredini mesta oddamo takoj v najrm. Pojasnilu v Gaje\ii u ici 5, sc-b3 128^1. 2180-31 Enosob. stanovanje s pirtnkliTami, v podpritličju oddam stnanki brez otrok s 1. februarjem — everut. z ma.icem. Nasliov v o-jiasnein oddriku Ju-tra 2206-31 njjIiMUilL I Vsaka heseda 50 par: I za dajuije naslova ali I za šifro 3 Din. (23) J Suho sobo prijazitiio. čisto in zračno, jiarket. elektrik«, poseben vbod, sploh z vso oskrbo, na željo s prvovrstno do močo hrano, nudim po niz ki ceni gospodu ali gospo dlčni v Tovarniški ulic« št- 27 — visoko pritličje. 1929-23 Separirano sobo lepo op-emljeno. solnčno. s souporabo kopalnice, v centru mesta oddam takoj aii s f>-b'ti«rjem boljšemu gospodu. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 2123-23 Separirano sobo solučno tn lepo opremljeno. s posebnim vhodo-m, v centru mesta oddam stalnemu boljšemu gospodu. — Nask>v v oglasnem oddelku »Jutra«. 2101 -23 Pisarniške sobe v strogt-m ce®tru mesta oddamo tn.koj v najem, pojasnila v Gajev! uuic.i 5. soba 128/L 2179-23 Preprosto sobo 1 aii 2 gospodičnama odda Pikhle*, Bleivreisora cesta št. 13.111. 2". SO-23 Lepo sobo se«p/1 V. 22.J0-23 _________________________* Sobo prozno ali o-premijeno, s posebnim vh-idom, oddam za K30 Din. Istotam sprej-un.-m po niiki ceui tudi sostanovalko Rožn-a dolina, cesta IT.'G — Troja-nšek, pritličje, desn« 2231-23 2 boljšima gospodičnama oddam tik contra lepo in separirano solx> s prvovrstno oskrbo po 630 Din. — Kopaliiriea. eektrika itn pranje. Naslov v o-gasnem oddelku »Jutra«. 22:8-23 Sostanovalko ki poseduje svojo postelj, siprejmem takoj. Nasi.ov v oglasnem oddelku »Jutra« 2217-23 Sobo z 2 posteljama oddam na Vidovdanski cesti št. l/I — dvorišče. 2316-23 Sobo oddam 2 gos^d-č-rvam« • febr. — Istotam sprejmem sostanovalko židovska ulica štev. 6. 2220-2t? Lepo sobo opremljeno — s posebnim vbodom, oddam v Kf-pa-dški ulici št. 20, Trnovo. 2-01 -23 Dopisi Sobo lepo opremijeno, rta Sv. Petra cesti, s sepajatn-lm vbodom, elek-t-riko in par-ketii-m oddam. Naslov pove ogiasna oddelek »Ji»tn«. 2183-23 Sobo prazno ali opremljeno oddam s 1. februarjem v Sp. ftlški, Jernej«-cesta 8. pritličje, levo. !.)07-23 Prazno sobo s št-edilinlkoTii. -jn -opremljeno s štedilintlkc-m. oddam takoj po eni osebi. — Mi-!e. Rihn-jeva ui. št. 2. 2232 23 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ea dajanje naslova aii za šifro na 3 Din. (28) Glace rokavica d,-škn. je b:la izgubljen od bol«iice lo Masarj-kove ceste 33. kjet naj jo blagovoli najditelj oddati:. 2178-28 Vsaka P-jseda 1 Dio. ia dajanje. naslova a!i za Šifro pa 5 Din (18) Cenj. občinstvu poceni priporočam pristna dalmatinska vin«, vsak čas hladna jedilo ter morske ribe. Redna in hitca postrežba. B-iffet Dalmatinski biser, Tvrševa ces-ta 2tm9-18 Vsaka beseda 2 Din: za u..janje naslova aH šifre pa 5 Din (35) Mlad gospod Ljubljančan — želi reeivo znanje s simpatično go«-o-dieno. Ceuj. dopis* prosi r,a og'«sni oildel<*-k Jutra »od »Smrvatija 1331'. 3238-23 Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre f« 3 Din. (24) I. Zaliti Te. ni bi! moj n*. men. Pridi zopet v k . . . . 2:60-24 Mlajšo s jmost.ojiio m >:inpa.t:vno arospedično ali vdovo, s'o-ke postave, želi sp inati go(i.prv,l srednji h let. kot diskret.no prijateljico. IV-nudbe, če mogoče s s!:ko tw og'«sni oddelek »Jutra« pod »ivgu-n.j [»)ir,o<:' 2197-64 Stroji Pisalni stroj Srni *.h & B-oss 5. bro oli-n-nje-n, z^ 280""i Din in fotoaparat 3 X i cm. f. 3.5 Schlitz-vere-cbluss, skoraj z* 1000 Din t3koj pnodaan. — Zam.enjava zu pionino mo-ž-na! Resne ponudbe no ot-i. oddelek »Jutra« pod šifro »Jesenicv«. 3151-29 Motor na sesal, plin rnlijen. v dobrem s-taajti, od 50—60 Ffp, ra t>: rirt '*. koj. Pimudbe na I prsvo vV:-'e-linstn'a grof3 Drašk«> vi i a. Veliii Bukovec — poštr. M l B ik vec. 2227-29 BfrfffT/MI Vsaka hose-la I Dui. i* dajanje naslova al' za Šifro na Dio (291 Motor 40—60 IIP. v dobrem stanju. na sesalni plin ali na surovo olje. kupi Vaste-lltistvo grofa Draškoviča. Veliki Bukovec, pošt« Mali Bukovec. 2079-29 Šivalni stroj v d-ohrP,;n spanju za *"0 Dn naprodaj pri hič-niik u v Slomškovi oiici štev. 6. 2'38-iO Vsa.^a b»=(-da 1 Din. ia dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" , - — .iir-'*' • _ -f : I Že v osmih slučajih se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudt za Vas zavarovanje pri zavarovalnici *IIT«OK» \ VIJI«, snlnšni za-varo\-alni drežbi v Ljubljani, ni v veljavi, če še niste nakazali denar-ia za tekoči zadnji kvartal, I * I i |i|!| ! Brei po»«b2-oga £»bve«"-!