NO. 150 Ameriška Domovi ima MOIW1F AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet,. San Francisco, SLOV6NIAN Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver^ Indianapoiis^Finrida^^oenl*, ffly, Pueblo, Wfv‘'<-^rringr CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 20, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Gospodarski vodniki kritični do Carterja Vodniki glavnih družb in gospodarskih u s t a n ov imajo močne dvome v gospodarsko politiko sedanje vlade. WASHINGTON, D.C. — Od nosi med Carterjevo vlado in glavnimi vodniki gospodarstva so negotovi in mlahavi. Gospodarstveniki nimajo posebnega zaupanja v vlado in njene gospodarske načrte, ki se jim zdi jo premalo jasni. Še pred ostrim napadom predsednika Carterja na oljne družbe so vodniki gospodarstva imeli celo listo pritožb vse od njegovih predlogov za energijo, naj nižje urne plače pa do financiranja Social Security. Glavna pritožba gospodarstvenikov očita Carterju, da ni izdelal jasnega dolgoročnega gospodarskega programa, ki bi jamčil stalno rast tekom prihodnjih štirih let ob istočasnem o-mejevanju inflacije. Na svojem sestanku v Hot Springs, Va., kjer so se sestali konec preteklega tedna v okviru Gospodarskega sveta, skupine, ki jo sestavljajo vodniki največjih podjetij in družb naše dežele, so izrazili zaskrbljenost, da bi zvezna vlada ob zastajajoči rasti gospodarstva skušala to pognati v hitrejši tek s poživil-nimi ukrepi, ki bi sprožili nov val inflacije. Brez jasnega dolgoročnege gospodarskega programa vlade vodniki narodnega gospodarstva ne morejo jzdelati lastnih programov in načrtov za prihodnja leta. Carterjeva vlada se trudi za izboljšanje svojih odnosov (’o gospodastva, pa po odhodu B. Lancea iz vlade nima s tem dovolj pragih vezi. Za te skrbijo za enkrat zakladni tajnik Blu-menthal, trgovinska tajnica J. Kreps in predsednikov posebni trgovinski pogajalec R. Strauss. Predsednik Portugalske poziva k narodni edinosti LIZBONA, Port. — Predsednik republike Antonio R. Eanes je v govoru v parlamentu pozval k edinosti, k skupnemu naporu za gospodarsko obnovo in okrepitev države. Svaril je z “drugimi” sredstvi, če do edinosti ne bo prišlo. Poziv naj bi bil usmerjen na vlado socialista Maria Soaresa, ki nima v parlamentu večine in zato tudi ne trdne podpore za svoje predloge. Eanes bi rad dosegel, da bi Soares pritegnil v svojo vlado še ostale stranke in ji tako zagotovil trdno podporo v parlamentu in javnosti. ------o----- „ Romney zopet kandidat? LANSING, Mich. — Republikanski vodniki Michigana pozivajo bivšega državnega guvernerja G. Romneyja, nekdanjega Nixonovega zveznega tajnika za domove in obnovo mest, naj bi prihodnje leto kandidiral za zveznega senatorja na mesto R. Griffina, ki je izjavil, da ne bo več kandidiral. George Romney, ki je star 70 let, ne kaže za kandidaturo nobene vneme. Novi grobovi Charles E. Baum Na svojem domu je zadet od srčne kapi umrl 63 let stari Charles E. Baum. Ob prevozu v Euclid General bolnišnico so mogli ugotoviti samo smrt. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in bil zaposlen kot strojnik 32 let pri Eaton Corp., dokler ni stopil leta 1975 v pokoj. Bil je mož Stelle, roj. Panchur, oče Aliena, Mrs. Janice Martz, Ger-alda (Ore.), Laurel Barnes in Lynne, 6-krat stari oče in brat Earla. Ppgreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne ob 10. na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Warnke poln upanja na uspeh pogajanj ŽENEVA, šv. — Paul C. Warnke, vodnik zastopstva ZDA pri pogajanjih z ZSSR o omejitvi strateškega jedrskega orožja, izraža upanje v uspeh pogajanj, ko so se ta premaknila z mrtve točke. Novinarjem je na tiskovni konferenci dejal, da u-tegnejo biti pogajanja uspešno končana v že nekaj mesecih. Za enkrat predvidevajo nov začasni sporazum SALT II, ki bi naj bil veljaven 8 let, med tem k2 §a ie predsednik protesta proti osvoboditvi tal-'^ar2er Pos2a2 spomladi v Koncev v letalu Ltifhanse pretekli,gres' Predstavniški dom je več-torek v Somaliji. ben njegovemu predlogu, kolikor močnejšo podporo mu bo u-spelo zanj doseči v Kongresu in v javnosti. Konferenca se je lotila programa pri manj spornih delih, da bi po kompromisih in sporazumih v teh mogla nato preiti na odločilne in najbolj sporne dele. Med temi je vprašanje nadzora nad cenami plina in olja, pa tudi predlog uvedbe posebne trošarine na olje iz starih nahajališč, ki bi naj povečala ceno olja na splošno in s tem zavrla potrošnjo. Predsednik se zavzema za to, da bi se dohodek te trošarine vrnil potrošnikom v obliki davčnega izplačila, med tem ko se Senat zavzema za to, da bi naj dober del tega dobile oljne družbe za pospešeno iskanje in črpanje olja. Carter in Brežnjev se sestaneta v bližnji prihodnosti predelal v taki meri, da ga ni mogoče več spoznati. V Senatu je prevladalo stališče oljnih družb, ki gledajo le 'za čim več- WASHINGTON. DC - Za- iim ZT menijo dovolj za splosne kon- hodm diplomati v Moskvi pri- sti dežele) je pretekli teden iz- Ca, n T °Sta Predsed'!javil predsednik Carter na ti- Carter ln Predsednik ! skovni konferenci. Ostre pred-z,SSR Brežnjev sestala k™alu lscdnikove besede so našle mo- Carter je po sestanku s sen. R. B. Longom, načelnikom senatnega finančnega odbora, ki ji del programa odobril, med igra vodilno vlogo v senatnem tem, ko ga je Senat okrnil in delu konference, dejal, da po novem letu 1978, verjetno v ZDA. Carter je sestanek predložil čan odmev tako v Kongresu kot v javnosti. Predsednik išče no- v , . „ . ve podpore za svoj energetski ze pred mesec, pa so v Moskvi ’ M je se(iaj pred konIe. odgovorili, da bi bil ta opravič- renco obeh zbornic, v prepričanju, da bo ta toliko bolj podo- V remenski prerok Večinoma sončno in milo z najvišjo temperaturo okoli 60 F (16 C). J -S-J SODBA V SALZBURGU RAZKRIVA ODNOS AVSTRIJSKIH SODIŠČ DO SLOVENCEV K nedavni obsodbi 21 let starega koroškega Slovenca Stefana Petjaka iz Štebna pri Globasnici zaradi sodelovanja pri “napisnih akcijah” junija 1976 je “Naš tednik”, glasilo Narodnega sveta k o r o š kih Slovencev, objavil naslednji uvodnik. * Če je morda kdo le še mislil, da nameravajo avstrijske oblasti rešiti vprašanje slovenske narodne skupnosti na miren način v sodelovanju z manjšino in brez pritiska, potem so se mu morale najkasneje v torek, 4. oktobra 1977, odpreti oči, ko je bil pred salzburškim deželnim sodiščem obsojen naš rojak, 21-letni Stefan Petjak iz Štebna pri Globasnici, zaradi sodelovanja pri napisnih akcijah junija 1976 na denarno kazen v višini 16,500 šilingov. S tem aktom nestrpnosti so avstrijske oblasti jasno dokazale, da hočejo koroške Slovence prisiliti, da sprejmejo končno lansko in letošnjo protimanjšinsko zakonodajo. Istočasno pa je iz te obsodbe razvidno, da je smoter uničenje in likvidacija narodne skupnosti na Koroškem. Paradoksno je dejstvo, ki ga je pokazal ta proces, da o-blasti celo tako imenovani zakon o narodnih skupnostih izvajajo restriktivno. Ob vseh mogočih prilikah je slišati iz ust državnih in deželnih politikov, da je namreč julijska zakonodaja celo najboljša na svetu in da gre za velikodušnost tudi v interpretaciji. Salzburško sodišče je odklonilo predloge obtoženca in njihovih branilcev, naj bi se odvijala obravnava v slovenskem jeziku in se pri tem sklicevalo ravno na zakon o narodnih skupnostih z dne 7. julija 1976, češ da ta zakon sicer predvideva slovenščino pred deželnim sodiščem v Celovcu, ne pa v Salzburgu. Pri tem sodišče pozablja; da je deželno sodišče Salzburg le delegirano sodišče in da je bil preložen proces tja iz vzrokov javne varnosti in objektivnosti. To pa so kriteriji, ki jih ne more zagovarjati obdolženec in mu zaradi tega ne morejo prikrajšati njegovih pravic. Isto velja za priče, ki so predlagale, da se jim dostavi poziv na glavno obravnavo v slovenščini, sklicujoč se na člen 7, odst. 3 avstrijske državne pogodbe. Namesto, da bi jim poslalo vabilo v slovenščini, so bile priče obsojene na kazni v višini 500 šilingov. Iz tega je razvidno, da avstrijske oblasti niti niso pripravljene izvajati zakona o narodnih skupinah, kaj šele člena 7 avstrijske državne pogodbe. Pri tem se moramo spominjati zločinskih dejanj “tafel-stuermerjev” leta 1972, ki so napravili ogromno škodo, vendar jih nobeno avstrijsko sodišče ni kaznovalo. To dejstvo je najboljši dokaz neenakopravnosti koroških Slovencev v Avstriji ter podpore neonacističnim in nemško- nacionalističnim interesom. Prav 4. oktobra pa se je začela tudi beograjska konferenca, na kateri Avstrijci z vso vehemenco/ zastavljajo svoje sile za izpolnjevanje človekovih pravic v svetu. Kako neresna in dvolična je avstrijska politika, pa , dokazuje proces v Salzburku, kjer je obsojen resničen borec za čovekove pravice, kajti manjšinske pravice so osnovne človekove pravice. Prepričani smo, da bo mednarodna javnost do konca razkrivala to Janusovo politiko Avstrije, ki na lastnih tleh tepta te pravice. Mi koroški Slovenci pa se moramo ob tej sodbi zavedati, da je nadaljevanje naše odločne, skupne in pravične borbe proti zatiranju edina pot za dosego naših pravic, v zavesti, da zgodovina dokazuje, da zatiralci narodov nimajo dolgega življenja. Našemu Stefanu pa velja solidarnost vsega našega naroda in demokratičnega sveta! sen. Long in on nista v vprašanju energetskega programa daleč narazen. Pričakujejo, da bo sen. Long skušal rešiti Carterjev predlog za uvedbo trošarine na olje, četudi v nekaj po njegovem prikrojeni obliki. Na zajtrku z demokratskimi vodniki Kongresa je Carter poudarjal z vso prepričevalnostjo potrebo po močnem energetskem programu. Kong. Thomas I. Ashley iz Maumee v Ohiu, načelnik osebnega odbora, ki je dosegel sprejem večine predsednikovega energetskega programa v Predstavniškem domu in je sedaj na čelu Domovega zastopstva na konferenci s Senatom, je obljubil Carterju, da bo konferenca izdelala zakonski predlog, “na katerega bo lahko vsaj malo ponosen”. Poleg s kbng. Ashleyjem se je predsednik Carter sestal posebej tudi s sen. Ribicoffom in s sen. Bentsenom. Prvi je podpiral predsednikov energetski program tekom razprave v Senatu, drugi pa je sopredlaga-telj ukinitve nadzora nad ceno naravnega plina, ki jo je Senat z malo večino izglasoval. Včeraj je predsednik Carter dejal, da bo odložil svoje potovanje v tujino koncem prihodnjega meseca, če ne bo Kongres dotlej izglasoval njegovega e-nergetskega programa. Splošno napovedujejo, da bo Kongres to delo končal do srede prihodnjega meseca. Iz Clevelanda in okolice Štrajk pri East Ohio Gas končan— Štrajk pri East Ohio Gas Company je bil po 103 dneh pretekli torek končan, ko so štraj kujoči sprejeli doseženi spo* razum, ki jim daje takoj 8.1% poviška plač, dodatnih 7.6% a prihodnjim 16. aprilom in 42c na uro s 16. majem 1979. Kandidat Feighan med narodnostnimi skupinami— Gibanje Ameriških narodnosti Ohia, ki je podpiralo R. J. Perka v njegovih političnih stremljenjih, se je odločilo pri sedanjih županskih volitvah za E. Fei-ghana. Tega podpirajo, kot poroča P.D., med drugimi tudi Vaclav Hyvnar, Nicholas Bucap in B. A. Futey, zanj so Michal-sky in Mrs. F. Tesny. Zdi se, da je njihov glavni cilj poraziti D. J. Kucinicha, v katerem vidijo vzrok za poraz svojega kandidata pri primarnih volitvah. Ku-cinich, ki je po očetu hrvaškega rodu, je k Feighanovemu naporu med narodnostnimi skupinami dejal: On >do prav tako pridobil narodnostne volivce, kot jaz irske. — E. Feighan je irskega, porekla. Visoka starost— Mrs. Ursula Pozarelli, 6165 Fieldstone Rd., Seven Hills, j'e dopolnila včeraj 83 let. Dolgoletni zvesti naročnici k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo, da bi jih zdrava in zadovoljna še veliko dočakala! Sv. maša za članice SŽZ št. 14— Članice Podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze so vabljene v nedeljo, 23. oktobra, ob 12.30 v cerkev s. Kristine k sv. maši’ za vse članice. Vsedejo naj se v prve klopi spredaj, bodo za nje rezervirane. Šole morajo ostati odprte— Zvezni sodnik F. Battisti je odredil, da morajo šole v Clevelandu ostati odprte, četudi trdi njihovo vodstvo, da mu je za to pošel denar. Državna zakonodaja je včeraj odklonila poseben zakon, ki bi dal šolskemu vodstvu pravico do najema posojila za vzdrževanje šol. Zanimanje za obisk britanskega princa— V Clevelandu je videti precej zanimanja za današnji obisk princa 'Charlesa, sina kraljice Elizabete II. in njenega naslednika na britanskem prestolu. V naše mesto bo priletel danes dopoldne ob 10.45 iz Chicaga in pristal na letališču Burke, jutri zjutraj pa bo odletel od tam v St. Louis. V Clevelandu bo skupno nekaj preko 22 ur. Opoldne bo na Public Squaru zasadil v spomin svojega obiska drevo. Tekom 12 dni trajajočega obiska v ZDA bo princ Charles obiskal 8 mest. Družinski praznik— Mr. in Mrs. Ignatius Zupančič z Bonna Avenue obhajata danes 57. obletnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo, da bi jih dočakala še veliko v zdravju in zadovoljstvu! r! Laos dobil prva modema sovjetska vojna letala BANGKOK, Taj. — Laos je dobil prve moderne jet lovce v okviru večje pošiljke modernega orožja iz Sovjetske zveze, počivanja vrnil na redno delo in prve po koncu vojne v Indokini. prevzel polno vodstvo vlade. Menahem Begin se po treh tednih vrnil na delo JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Menahen Begin se je po treh tednih zdravljenja in IM<- % »Ml 8117 St. Cliiir Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih dsržav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.03 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $28:00 per year; $14.00 lor 6 months; ?0.00 for 3 months Canada and "Poreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «4g^33 .........~ No! 156 Thursday," Oct 20,” 1977 Politični procesi veljajo vsem koroškim Slovencem ’‘Naš tednik”, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, je 8. oktobra 1977 objavil k sodnim procesom prot’ koroškim Slovencem, ki se borijo za svoje narodne pravice, obsežen članek, v katerem razlaga o-zauje teh procesov in zavzema k njim svoje stališče. Članek posredujemo čitateljem AD, ker sodimo, da je naša dolžnost, da se zanimamo za boj svojih rojakov na Koroškem in skušamo čim boljše razumeti njihova sta-lisca. I. V četrtek, 6. oktobra, obravnava ustavno sodišče na Dunaju pritožbo tistih 26 koroških rojakov, ki so lani 8. c /glista postali v Škocijanu žrtve policijskega terorja. Proti petim od njih, mirnijh slovenskih opazovalcev tak: atne helmatdienstovske prireditve, je državni tožilec medtem vložil tožbo in se bodo morali zago- Slovenski festival v Pennsylvaniji Fantje na vasi, Kies in Zvon v Johnstownu. Dro, umreti nočemo... Cleveland, O. — Slovenski novinarji so na povabilo koroških novinarjev obiskali Koroško in med drugim tudi koroškega deželnega glavarja Wagnerja, ki je trdil, da je Avstrija z “manjšinsko julijsko zakonodajo “po 22 'letih dokončno izpolnila svoje obveznosti do Slovencev. Spet je zastopal tezo o “pravici do asimi-dacije”, (tako bi Slovenco na Koroškem nekega dne izginili čisto po “demokratični poti”, mu je odgovoril neki slovenski novinar) . šel je celo tako daleč, da je osporaval pravico izvoljenih slovenskih voditeljev, da bi zastopali Slovence, češ da njihov mandat” obstoja samo tako dolgo, dokler ga bodo tri stranke blagovolile priznati! Najbolj od- V prostorih Sostarjeve gostilne v Globasnici so se v nedeljo zbrali zastopniki bivših izseljenskih družin na svojem občnem zboru. Prišli so stari pregnanci ki so vse prezgodaj osiveli že v svojih najboljših letih, ko so jim nacistični oblastniki pred petintridesetimi leti izropali imetje in vzeli domovino ter jih kot zločince odgnali v tujino, v nego-tovo'usodo. Zbrala se je “mlada” izseljenska generacija, ki je pregnanstvo doživljala v letih otroštva in šele danes v zreli dobi v polni meri razume, kaj je pomenil ta zločin nad koroškimi Slovenci. V razveseljivem številu je bila zastopana tudi današnja mladina, ki je porok, da bo med Slovenci krit je bil župan Guggenberger, še živela zvestoba narodu in maki je izjavil, da bo v Celovcu po- terinemu jeziku, stavil dvojezični napis tedaj, ko ga bodo postavili tudi v LJU- V okviru ietletnega poročila BiLJANI! avstrijskih škofov, ki so ga pre- * | dali škofje ob svojem zadnjem o- Od 23. do 25. sept. je bil v hisku v Rimu papežu PAVLU Železni Kapli letni kongres Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti. Tega kongresa se je udeležilo veliko zastopnikov narodnih manjšin iz vse Evrope ter je bil za novega predsednika izvoljen Južni Tirolec vsrjati z..r-di odpora proti državni oblasti. So nazadnje Slovencefdr' roladi in poedini Slovenci tepli zandarje, ki so številčno Reginald Vospernik Govorili so bili zdaleč v premoči? zastopniki koroških Slovencev ter tudi Nemcev, ki so očitali slovenskim voditeljem nelojalnost in jim hoteli vtisniti pečat bilo seda ’ treba spraviti pred sodišče, v svarilo drugim. |z^ajstva> Toda KONGRES je Mladi Slovenci — žrrve policijskega terorja, pa so sc JZ.a .no koncu P°se|bno resolu-branili prav tako. in v njej “S skrbjo ugo- Preko odvetnika dr. Matevža Grilca so napisali pri- da se Pol°zaj Koroških tožbo na ustavno sodišče. Pritožili so se proti žandar- °v m ni<: »Ijsal, tem- jem in policistom, ki so brez vsakega povoda tepli in vec mocno posM,sal- Zato u' Aretirali 26 mladih Slovencev, nekatere kot hude zločin- Ne. toda bili so pač provokacija očitno že zaradi tega, ker so pač bili Slovenci,, ki niso rekli slepo da in a-men Feldnerjevemu kričanju. Te pogumne rojake je ce deloma vkkmli v lisice. Ustavno sodišče je na’to odposlalo za več dni na Koroško posebno komisijo, ki je zasliševala prizadete, tako Slovence, kakor tudi policiste. V četrtek, torej danes, v okviru javne obravnave odloča ustavno sovlišče o pritožbi slovenskih rojakov. V torek je bila v Salzburgu obravnava proti globa-škemu Slovencu Štefanu Petjaku, katerega dolžijo, da je z napisno akcijo poškodoval javno lastnino. Štefan Pel jak sc prav tako kot odvetnik dr. Grilc ni udeležil obraVnave, ker ni dobil poziva v slovenščini. Kajti sprva bi morala biti obravnava pred deželnim sodiščem v Celovcu. Kor pa na Koroškem ne bi moglo priti do količkaj jbjektivnegft sojenja — za kar bi ne nazadnje poskrbeli koroški časopisi —, so prestopek preložili na zahtevo obrambe izven višjega deželnega sodnega okoliša Gradec v Salzburg. Štefan Petjuk je prav tako žrtev neizpolnjene državno pogodbe. Kajti Petjakovi, dejanja bi biia nepotrebna in jih tudi ne bi storil, če bi Avstrija pravčasno poskrbela za izpolnitev določil iž člena 7. Ker se to ni zgoddo, so pač napisi na nemških krajevnih tablah ter nr javnih poslopjih morali opozoriti na. to zamudo. Šte-ian Petja,!: se poleg tega sklicuje tudi na paragraf 10 kazenskega zakonika, ki določa, da je nedolžen vsak ti-Ra, ki jc nanravil sicer kaznivo dejanje samo zaradi te-c*a ki odvrnil od sebt ali od drugih neposredno aro-zečo. nevarnost. . . , ra*° Pihne;’ 26 aretiranih mladih Slovencev kakor liki pnrner. Štefana Pet jaka nista le primera neposred-no prizadetih, temveč so zadeva na^ vseh. Že jutri je °vls,U1vsal: izmed nas, policija ni izbirčna. Za-'d ^ k**0 h pr. na heimatdienstovski prireditvi u povsem domovini zvesto na govorniški pult in PFyoga gvanta —tako se je zgodilo v Škocija-tV*—;«/?. .K ^postavljen šikanam in aretaciji, Podpre-rifp !'r * t tioba vse tiste obtožence z vsemi moč-i*'- obtožene Selane, ki so tako uspešno boj-, 1 m'a!: 3£et-le novembra. ■ ‘v J!lssfc’ 18- do 20.'oktobra, bo v Salzburgu sed-r0ti osredniemuo taJniku Narodnega V« u,; skirt.‘»iovencev, Filipu Waraschu. Tudi proti se mu.')?«-/] ■ b.' k'F'dmkom slovenski narodne skupnosti Vsal-f •. t b-1 oziroma so v teku sodnijski postopki. kVat ^fd]monknr,Thk+-Zadene ta'kšn& usoda, da se naen-, pra -jr- ev ‘ 01nrroncirane Z zakonom in oblastjo, da S emt'm. v^mo' fakak .Zato * * zaskrblje- minalizaci- * cu P°k^ko. ki poteka v smer kri- bolp sredstvo avep;ke narodne skupnosti, kajti naj-. P 4 .v„ tvo;Py°ti manjišini sami je manjšina, roškem bi 4n^in?.Zirati narodno topnost na Ko-skupncsL odrPp ?dvrni‘^ P^dniki slovenske narodne tenf ko bi 'staJa n4Zun,lm11 tudi nemški demokrati. Po- izolirnna bt^eTahko deSWoPn°St ¥ kotu- bila bi sprotniki želijo: zlomili bi skuj nosi’ , (Konec jutri) NI JA ne more spregledati dejstva, da Avstrija čl. 7 avstrijske državne pogodbe ni izpolnila W., zavzema poročilo o položaju narodnih skupnosti v koroški Cerkvi razmeroma precej prostora (17 tipkanih strani). V naslednjem citiram nekaj odstavkov iz tega poglavja: “Cerkev, predvsem pa njen vrh, se mora obrniti na vse njene člane, predvsem pa k tistim, ki so slabotni in ogroženi. Vsekakor so slovenski katoličani v svoji substanci kot narodna skupnost in s tem tudi eminentno v njih kulturni substanci z vso bistvenostjo tega za njihovo vero ogroženi in zatirani in imajo pravico za skrb Cerkve. Pa tudi tisti, ki hočejo iz te narodne skupnosti, so v svoji substanci manj narodni, temveč bolj direktno v verski substanci — ogroženi in imajo zaradi tega prav tako posebno pravico. če pa hoče Cerkev ______ in ne po besedi ne po smislu. Unija mora hoteti — zadostiti obe-tudi obžaluje množeče se kazen- ma zahtevama—mora priti brez-sk*e procese proti pripadnikom';Pogojno z narodno ekstremnimi slovenske narodne skupnosti na ! skupinami obeh strani v konflikt Koroškem in se ponovno izjavi za prizadevanja Slovencev in Hrvatov za zasiguranje njih eksistence in njih svobodnega razvoja.” »V 'I* TUQI NA ŠTAJERSKEM ALARM? (Naš Tednik, 29. sept.) Po pisanju nemških listov bi človek moral biti mnenja, da na avstrijskem Štajerskem ni Slovencev. Toda poslušajmo kaj poroča dopisnik iz Lipnice v graški “Tagespost:” V slavnostni dvorani mestne hiše v Lipnici je bila včeraj pod predsedstvom okrajnega glavarja Pammerja seja Upniškega delovnega krožka za ljudsko prosveto. Krožku pripadajo zelo važne naloge, je dejal dr. Pammer, da “zavaruje narodnost v obmejnem ozemlju”, da bo moč držati mejo iz leta 1918, ki je bila takrat prav SAMOVOLJNO POTEGNJENA. Pri ljudskem štetju leta 1951 se je v občini Račje 31 odstotkov, . prebivalstva izjavilo, da ne pri-ldel°- °d tu so Poslali tudi Precei pada nemški narodnosti, potem |fantov . ,in deklet _ v slovensko je TO ALARMNI SIGNAL, ki I ginan1azij0 v zadnJih letih. Zdaj zahteva ustrezne ukrepe “Vse Je bli g' Trap Presfavljen za žup-cbramhnb delo bodo po poročilu nika v BISTRICO NA ZILJI, ki Tagespost” osredoto- takega duhovnika gotovo tudi in tako stoji Cerkev na Koroškem na eni strani kot “največji germanizator” in na drugi kot “enostranski pospeševalec nacionalno slovenskih interesov” pod dvojnim napadom. Cerkev ne vidi svoje naloge v tem, da nudi soje pastoralne usluge ločeno po Nemcih in Slovencih . ampak v odstranjevanju nasprotij, v bujenju razumevanja in obzirnosti za drugega. * ŽUPNIK STANKO TRAP zapustil KOSTANJE. Kostanje so zadnja slovenska fara v smeri proti Osojskem jezeru. Tudi tam so nemčurji napeli vse sile, da bi se slovenstvo čim preje zadušilo in da bi postalo vse nemško. Toda zanjih 5 let je Ibii za župnika tam g. Stanko Trap, ki so ga vsi spoštovali in je s svojo doslednostjo znal braniti pravice slovenskih faranov, da je ta fara spet slovensko “zadihala” in da se je poživevelo tudi prosvetno Fantje na vasi iz Clevelanda. NEW YORK, N.Y. — Ko sem odhajal iz Johnstowna, sc^ mi prijatelji obljubljali, da bodo napisaii poročilo tega nepozafc^ nega srečanja. Vsi imamo polne roke dela, zato razumem, da je težko najti čas za pisanje. “Toti Štajerc” je pač edinstvena izjema, škoda, da ga ni bilo med nami, pa ne le zaradi pisarije, to bi bila zares samoljubna želja. Ker drugače ne kaže, in ker sem prepričan, da je prav zapisati v našo kroniko srečanje pri Sv. Barbari, sem listal po spominih vse do 11. junija tega leta. Slovenski festival v Johns-townu v Pennsylvaniji je bil u-speh temeljitih priprav. Prvi dopisi med župnij.o sv. Barnabe in Ligo segajo v poletje leta 1975. Program smo večkrat spremenili. Lani smo mislili na Korotan, koncert pa je odpadel zaradi zborovih priprav za Baragove slovesnosti v Lemontu. Mislili smo še, da bi prevedli značilno slove'nsko dramatsko delo (Linhart, Finžgar), saj bi bilo brez dvoma pionirsko dejanje, (Foto Liga) cev iz Connecticuta. Naši g°sd telji so nas povabili v dvoran0 in nam ponudili razkošno kosi s tremi vrstami mesa, prikuha mi, zelenjavo, solatami, PeC!. vom, pijačo in kavo. Pozdrav^ je gospod župnik,-, odgovodn J Simon Kregar. Pater Vendelin je izbral slednje mašne pesmi: Oče vec v visokosti; Čast Očetu; Tv°P milost; Lepa si, lepa si, r° Marija; Hvala večnemu Hvali svet Odrešenika; Marii3 predstaviti slovenski oder angleško govorečemu svetu slovenskih rojakov. Tega načrta še nismo odpisali. Povabili smo Zvon. Zbor je pel pred tremi leti v isto cerkvi, ljudje se ga še dobro spominjajo; to so nam tudi povedali. Končno smo se odločili za pester spored, s katerim sm predstavili slovensko cerkveno ljudsko pesem in ples: peta maša, Fantje na vasi iz Clevelanda, Zvon iz Bridgepor-ta in Slovenska plesna skupina Kres iz Clevelanda. Lepše ne bi mogli izbrati. Festival smo brezpogojno vezali na slovensko petje v cerkvi. Za Sv. Barnabo je bila slovenska peta maša odkritje in nepozabno doživetje. Ponovno smo hoteli poudariti, da je cerkev naš prvi dom v Arne- jcerkvi na Bonairu na hribu d°' riki, posoda naših izročil,) spo-[brega zraka, visoko .nad rud111' mino v, kraj naših romanj in od- bi in jeklarnami Pennsylvan«6' ločitev, da “umreti nočemo”. 1 MisUm, da sta narodna pe^ Festival so pripravili: Vod- stvo dneva: župnija sv. Barne-7““-^ tis*6 1- mati ljubljena; Oznanil Je d £ gel. Cerkev je bila okrašena' slovenskimi napisi, vsa v roza Kresove narodne noše so nap0 nile prostor z žarom naših bar'' 11. junija letos je bila prva rn® ša s slovenskim petjem in jezik vzporedni vrednoti- N1 .IVU uucva. župnija sv. x>arua-,rodna pesem «zajema vse be in Ligina pisarna v New Yor-za katere -e pri sam^ ku; Zvon: Armin Kurbus in j pojave, P6" i nastanku-ustvarjanju ali pa vovodja Peregrin Us; Fantje na [povzemanju.razširjanju znač: vasi- zborovodja Janez Sršen; pretežno spontana) ne zavedn0 Kres: koreografija gospe Bcr- premišljena; nešoiana in imP^ kraljestvo nepoznanim. Zapusti- nar Je Ovsenik; pesmi za sveto vizat0rična dejavnost” (dr-U so svoje domove in udobnosti, niašo je izbral dr. pater Vende- []ens Vodušek, Predmet in ^ blagostanje ter odšli sejat božjo lin Spendov, peli so vsi nastopa-jmen muziboloaiie). Ne M- pri čim3 zelo potrebuje. Stari dobri g. ž-upnik Anton Kuhling je moral zaradi slabega zdravja zapustiti Bistrico in jo prepustiti mlajšim z njo to, kar njeni nazivi jen jsko voljo narodne “Sudoster čili na sodni okraj Arnfelds, ki zgrajen v “DUHOVNO TRDNJAVO”. Maja se bo vršila pod predsedstvom deželnega glavai\ , ja Krainerja tudi posebna ahke- V ^0?anJe Pa ie Prišel ta, da prouči to veliko “nevar- ™!adl gosPod ^arko Jemej-torej nost.” ,le ^iovenec! Obema gospodoma . . v., ,. , |na težkih farah obilo blagoslova JSL TJ" n J ST T'in mofI «•#»» '“0' ml. ameriški dej,h tednov je iMled.do, da Weeski ■prijatelji, smo samo koroški fcSlovenei dr-j žavi nevarni, ker zahtevamo v' naši ustavi zajamčene pravice. T. K. Misijonska nedelja Iz gornjega poročila sledi, da so nevarni tudi štajerski Slovenci, ker so pri ljudskem štetju 1951 CLEVELAND, O. — Prihod izpovedali resnico, da so pač Slo- rja nedelja, 23. oktobra, je Mi-venci in tega tudi ne tajijo in sijonska nedelja. Ta dan bomo tajiti ne morejo. (Tako Naš Ted- katoličani vsega sveta prosili nik) blagoslova za vse misijonarje, . j 1 kateri so odšli oznanjat božje j ljubezen ubogim tudi po življe- .ioči> Pri orglah je bila organist-nju. Da vzdrže, rabijo molitve,-ka Fady Schuler. Pri večerni milosti, da morejo pomagati, pa! zabavi je igral orkester Lou rabijo gmotno podporo, kar bo- iHribar. V cerkvenem odboru so mo prispevali za Družbo za šir-lbili: župnik Thomas Carroll, Frank Kolar, Stanley Kuska, Pauline Milavec in Albina Swelz. O pripravah je pisal Johnstown Tribune Democrat. jenje vere. To nedeljo bo imela Misijonska Znamkarska Agcija —CM A svoj sestanek pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti ob 3h popoldne. Ob 2h pa bo v cerkvi da J ljudska pesem odkriv^ nai'° ^ značaj z olementarno silo- Je , di boljši in neposrednejsi ^ mač, saj je vsem in zlahka ^ zumljiva. Jezik in besed113 metnost to seveda nista. Ker ^ pesem sama po sebi čusty°, ^ pri nostalgiji, pri domotožj11 lahko tudi darujemo za duhovno pomoč hašim misijonarjem. _r , „ v pri hrepenenju po domu111 r°d .a k?._1VianekJe prinesl! A' hitro ponudi za pravšen ^ ie 'Tako je narodna pesem kaj . drih1* kult11' meriška Domovina. Koncert rožni venec in blagoslov, kar ! Pu?nel Hlas Amerike; dr. Stane lk0t pa nekaki neobhodni atr Šušteršič je za postajo posnel razgovore z župnikom, z zastop- Iskreno ste vabljeni člani in pri-inikom Lige, pevskih zborov in jatelji k rožnemu vencu in se- plesne skupine. Stanku, da skupno molimo in se Župnija je pripravila pevcem, posvetujemo pri pomoči potreb- plesalcem in gostom ^iz Wa-nim. [shingtona Connecticuta in New Že parkrat je bilo-omenjeno, |Yorka prenočišča v dormitorij« da imame članarino $3 na leto. St. Francis Collegea v Loretu v Iz tega prispevka vzdržujemo Pennsylvaniji. Naši prostori so dva sefneniščnika, prvi je iz U- bili v novi, moderni zgradbi, u-gande, drugi pa iz Kenije. Vsi dobnost je bila po meri najbolj-pa imamo duhovno dobroto, ker ših hoteiov v državi. V College je vsak mesec darovana sv. ma- smo prišli po točno določenem ša za vse žive in umrle člane, j urniku, med prvo in zadn jo sku-Ob priliki, ko umirajo naši so- pino je morda minulo pol ure. rodr.iki in prijatelji, pa imamo Pričakovali so nas študentje, po- tako imenovane etnične re, ostanek tistih sistemov 5^ venske prosvete, ki so j‘h ^ j nesli s seboj naši preprosti naseljenci pred več kot tri ° stoletja. Narodna pesem Je tudi kuverte, v katere lahko položite dar za sv. mašo, ali namesto cvetja darujete v dobrodelni namen v pomoč misijonarjem. Družina umrlega se nap o-brne na go. Mary Miklavčič, tel. 486-4627. Kako lepa je narava- v teh crasnih jesenskih barvah, vse se preliva in žari. Težko ti postane, ko se zaveš da ne bo dolgo, 0628 TRGOVSKA EN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnic* i •; « Najlepša izdelava - Prvovrsten papir * Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE