SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Fo poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2. L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«S. uri popoludne.
fcStev. 207.
V Ljubljani, v ponedeljek 12. septembra 1892-
Letnilc XX.
Ideja boja.
Liberalizna je premalo mej nami, terorizma preveč; samostalnega mišljenja primanjkuje, z lenobo v mišljenju bi pa vsak čas lahko napravili dobro kupčijo. Vrnimo svobodo uma in srca ondi, kjer je šiloma uropana, vsadimo jo tam, kjer dosedaj ni časa, ni moči ni bilo zanjo! Bojevati se nam je proti terorizmu, javljaj se v kakoršni- koli obliki; in če tudi na mogočni prvaški prestol doktorji vseh pravic v imenu svojih zaslug trkajo na naša pohlevna, dosedaj suženjska jim vrata.
Možje, ki so vajeni igrati le vlogo mamelukov in kimovcev, niso za nas. Z njimi niti besede, dokler si ne pridobe prve lastnosti, ki diči katoličana, možatO svoje zavesti. Treba nam mož. In teh je malo! Zato pa je tudi v Avstriji v obče in pri nas posebe tako gnjilo javno življenje. Vsak možak je poklican za javnost; kliče ga čas. Dal mu je več pravic na mah, nego se jih sam ob sebi v desetletju zavedeti more. In mora se jih, če hočemo, da pomoremo resnici in pravici do zmage.
Pri nas ni tako, kot drugod. Na naši katoliški strani so voditelji stranskega pomena; drugod prvega in glavnega. Mi katoličanje nismo stranka, ni politična, ni ekonomična, ni verska. Načela naša niso od včeraj, ki so samo za jutri, marveč presegajo čas, kakor naš pravi voditelj presega vse čase, gospodujoč nad vsemi, naš večni voditelj, katerega le na-mestujejo nekateri smrtniki, voditelj, kateremu se mora dati voditi vsak človek, če hoče doseči svoj namen nezmotljivi voditelj, — Kristus.
In to se je pozabilo. Te najtožneje pozabljivosti provzročevatelji so iskati mej vsemi stanovi in žali-bog prvi in najgorji so vzrastli na cerkvenih prsih. Javno življenje v državi odtrgalo se je od Kristusa, rodbina in šola se mu je odtujila in dalo se mu je
le še nekaj po raznovrstno zavitih paragrafih odmerjenega prostora po cerkvah.
V tej pozabljivosti je vzrastel nov rod, ki je sicer nasičen modernih idej, ki pa nima temelja, kam bi jih postavil.
Zato ne ve, kam ž njimi in namesto, da bi jih rabil človeštvu v korist, rabi jih v pogin njegov — duševni in gmotni, namesto, da bi se vzgajal ž njimi in spolnoval, se le razdivjava in posurovlja. Surovosti ni bilo v javnem življenju nikdar več, kakor od te dobe, ko se je ločilo od Kristusa. Svoboda, omika in napredek so rodili sužnost, surovost in plitvost; moderne iznajdbe so uprav nesrečno treščile v ta čas, mej razbrzdauo ljudstvo in namesto blagostanja donašajo grozovito bedo, namesto zadovoljnosti uporno organizacijo vseh zatirancev, namesto miru — veden strah pred revolucijo. Najblažji vtrpljeji [srca svobode, omike in napredka in veličastni plodovi uma človeškega rodili so — v srcih mraz, v umu — temo zato, ker so ločeni od Kristusa stopili mej svet, ki je nanj pozabil.
Kristus je bil in je lastnik sveta in v posestvu so ga motili tisti, ki so pripomogli, da se je nanj pozabilo. In to pravico lastništva mu branit, to posestvo mu pri-pravdat nazaj se zbirajo nekaterniki naših časov po vseh krajih širne zemlje. To gibanje, katero vzlasti za očetovskega pastirovanja Leona XIII. tako veselo napreduje na Francoskem, v Belgiji, na Nemškem in hvala Bogu poslednji čas tudi v naši zaspani Avstriji, ni n a-pad, marveč bramba zgodovinsko najutemeljenih pravic, bramba najimenitnejše, najsvetejše kupne pogodbe — na gori kalvarijski, bramba pogojev, pod katerimi jedino je mogoče človeštvu in v obče in njegovim individuvalnim skupinam posebe najti srečen obstanek.
Ker se je Kristus pozabil, zato se tudi te resnice več ne umevajo.
Kedor pa tega ne umeva, ne more tudi imeti kaj je sv. cerkev, kaj je njeno pravo. Kršč. katol. katekizem je gotovo naš program (cf. Soča 10. sept.) toda katekizem, kakor ga deli svojim otrokom svobodna, vse oživljajoča, s svojim bujnim življenjem vse slojeve prerojujoča sveta cerkev. Ker le tedaj bo kršč. katol. katekizem v resnici tistega pomena, kakoršen mu pristoji kot knjigi, ki nezmotljivo rešuje večno važna in najpotrebnejša vprašanja na svetu. In kedor nadalje tega ne umeje, temu se še sanjati ne more, kaj pomeni boj za versko šolo, boj za krščansko vedo in umetnost, boj za krščansko vredbo družbe, boj za svobodo sv. Očeta, ali celo — katoliški shod. In zato ....
In zato je s takim človekom težko govoriti. Da pa je ljudij, ki vsega tega ne umevajo veliko mej nami, kaže se vzlasti po I. slov. katol. shodu. Nekateri so še nasprotovali ideji; ti je nočejo razumeti in zato mora biti jedin njihov namen grditi in razdirati ; drugi so prišli z dobrim namenom, dasi morda z marsikakšnim sumnim predsodkom na shod, koder so jih nekatere po njihovi misli nepremišljene in škodljive izjave potisnile na najožje malenkostno stališče, s katerega potem presojajo vse, dasi mora biti presojevalcu katoliškega shoda stališče pred vsem vesoljno — katoliško. Umevanja, jasnosti ni pri njih (cf. Mir 10. sept.)
Saj je prav tako povsod, koder so začeli pravdo za Kristusa. Najivno ....
Najivno plašno gleda svet, kako se pričenja ta pravda in ves osupljen se sprašuje: odkod pa ti pravdarji. kaj pa prav za prav hočejo? to so pravi pravcati fanatiki brez uma, brez razsodnosti; vse bi radi prevrgli, reakcijonarji so, katerim niti najsvetejše ideje našega časa niso presvete, niti največje
LISTEK.
0 koleri.
(Konec.)
IV. Kako živeti, kadar preti nevarnost kolere?
Iz poprej navedenih uzrokov je razvidno, da pride v ogromni večini infekcijska tvarina skozi usta v človeški organizem, v čeva, da se hipoma množi in prouzročuje znamenja kolere, hudo bljuvanje in drisko, bolečine v trebuhu, krč, in slednjič, ako ni hitre pomoči, smrt. Cim slabši je človeški organizem, tem hitreje ga prime bolezen in ga usmrti.
Zaradi tega moramo strogo paziti na snažnost rok, da z nesnažnimi, okuženimi rokami ne vživamo jedil ter tako ne okužimo samega sebe. Pred jedjo naj se sleherni tudi v zdravi dobi umije, v dobi kake preteče nevarnosti pa s kako desinfekcijsko tekočino ali karbolnim milom. Pije naj vsak, zdravi in bolni, le prekuhano vodo, ker dokazano je, da se po slabi, nesnašni pitni vodi najbolj zanese bolezen.
Človeški organizem se pa tudi sam varuje pred infekcijsko tvarino. Dokazano je, da normalno prebivanje želodca uniči prouzročitelja kolere, ker ta infekcijski strup pogine v normalni želodčni kislini (Salisaure).
Ker je pa prebavanje želodca, oziroma ki-
selna reakcija želodčne osebine le tedaj normalno, ako je organizem zdrav, sledi iz tega, da se moramo varovati vsega, kar moti motorično ali kemično delovanje želodca.
K temu prištevamo duševno in telesno preob-ložbo, duševne afekte, vsled katerih je znano, da trpi motorično delovanje želodca, da potem vsled predolgega bivanja vživanih jedil lahko zboli za katarom.
Nadalje vživanje neprebavljivih, nezadostno ali nepravilno narejenih jedil, nenavadnih živil, sosebno preobilnih pojedin, in slednjič, kar moramo najbolj poudarjati, preobilna pijača vina, piva ali žganja. Vsak pijanec boleha za katarom v želodcu, ki je najbolj ugoden razvoju kolere, ker poleg te bolezni je tudi celi organizem oslabljen.
Dobro bi bilo in le želeti v interesu prebivalstva, da bi se zapirale žganjarije ob dnevih, kadar se največ pije, to je, ob nedeljah in praznikih. Pijanca sicer ni škoda, ali ker on lahko zboli poprej, kakor drugi ljudje, preti po pijaucu vedno nevarnost človeški družbi, nevarnost, ki se na ta način odpravi, ne da bi se komu posebna škoda delala.
Ker je kiselna reakcija želodčne vsebine za normalno prebavanje neobhodno potrebna, svetovati je, da naj vsakdo takoj po jedi povžije 10 kapljic solne kisline (Salisiiure) na 4 žlice prekuhane vode.
Odsvetovati moramo rabo takozvanih „Speise-pulver", ker ti uničijo kiselno reakcijo.
Proti zaprtju telesa se ne smejo rabiti razna domača sredstva, najbolje, ako se povpraša zdravnik, istotako tudi vedno pri obstoječem želodčnem ali črevesnem kataru.
Prehlajenja naj se vsakdo strogo varuje. Zaradi tega je dobro, če nosiš flanelo na trebuhu o hladnem času, sosebno jesenskem.
Ako ponavljamo še enkrat vse nasvete, združimo jih lahko v kratkem stavku : Živi redno in snažno!
Vprašal bo še marsikdo: Kaj naj pa storimo do prihoda zdravnikovega, ako človeka napade sumljiva driska?
Odgovor na to se glasi: Bolnika takoj v posteljo položiti. Odpadki njegovi naj se denejo v po sebno posodo, ki ne pride s tistimi za zdrave v nobeno dotiko. Ako le možno, primešajte 5°/0 kar-bolno vodo, če ni mogoče, poparite z vrelim lugom. Bolnik se pokrije z gorkimi obkladki (gorkimi strešniki), jesti sme samo dobro juho, ruski čaj z rumom, ali še bolje s pristnim cognacom, ali kjer tega ni, z vročim lipovim in bezgovim cvetom itd.
V krajih, k|er ni zdravnika blizu, naj si preskrbi zanesljiva oseba „Tincturo opii", katero se d4 odraslim 15—20 kapljic na žlico vode do prihoda zdravnikovega. Z mrzlo vodo naj se nič ne eksperimentira. Vso daljšo skrb prepusti se zdravniku, ki se mora takoj poklicati.
priboritve modernih veleumov — nedotakljive; tudi vede sveti hram in umetnosti božanstvom Olimp onečaščajo, hoteč ju spraviti v jarem nizkotnega
robstva.
In ko so se jim tako napele čutnice, deklamu-jejo še dalje o temi in o mraku, o inkviziciji in Kanosi, o Lutru in Husu, o papežih in Galilo-u Galileju, o samostanih in nepobitnih teorijah nasprotujočih vsakoršni veri, o dičnih prvoboriteljih in nedosežnih pesnikih, o narodnih svetinjah in o svetem boju za „vero, dom, cesarja" in še druge stvari, katerih si moreš prebrati vsak dan cele knjižnice v vseh, tudi v slovenskem jeziku.
Konec modrovanja pa se običajno glasi v tem smislu: kdo pa krati veri pravice; saj cerkve še vedno stoje in prost je vsakemu vanje vstop; cerkveni obhodi se sijajno praznujejo, mej svetovalci krone, mej prvimi kavalirji imajo svoje mesto cerkveni vladike; bogokletstvo in motenje je celo v kazenskem zakoniku všteto mej kažnjiva dejanja, na Brezjah in Kumu smejo ljudje brez kazni po nagih kolenih plaziti se okolu altarjev itd.
Takih in jednakih mislij in nesmislov je že v neštevilni obilici romalo v govoru in pismu mej svet, dokazujoč, da krščanstva nasprotniki ne umejo, ali vsaj nočejo, da bi je svet umel. In to svojo voljo ohraniti v svetu pozabljivost na Kristusa in s tem ga mu odtujiti teroristično izvajajo kot — najhujši tirani, dasi se imenujejo — svobodnjake — liberalce.
Zato smo dejali začetkom, da mamelukov pri j nas ne potrebujemo, marveč zavednih, samostalno j mislečih, razboritih in nesebičnih mož. Kedor na- j stopajoč v tej pravdi za Kristusa išče samega sebe, kdor hoče povzdigniti le svojo osebnost, sebi prislužiti kako častno, ali denarno priznanje, ta — j ostani doma; ne moremo ga potrebovati. Le, komur je bramba najvišjih idej človeštva sama ob sebi dovolj častna stvar, komur je zavest, da so pravda za oropanega Kristusa dostojno in zadostno, ta pridi! j
O tisku.	\
Govoril na I. slov. katol. shodu župnik M. Sila. :
Prevzvišena, premilostljiva gospoda kneza in škofa! j Slavna skupščina 1
„Meglio tardi che mai!" pravi italijanski rek, po naše: „bolje pozno nego nič!" Pozno, že h koncu slovesnega shoda, ko so se že mnogi naveličali (v nebesih se nikdar ne bomo naveličali) pridem tudi ]az iz tržaške škofije, da pozdravim iz globočine srca ta slavnostni prvi slovenski katoliški shod. Pozdravim iskreno vse prvake, učenjake in prostake slovenske poštenjake, ki ste tukaj zbrani v okrašenej beli Ljubljani. Milo mi je pri srcu, ko slišim brzo-jave (telegrame) od vseh stranij naše ožje in širje domovine, samo iz naše častitljive in starodavne tržaške škofije ni jednega pozdrava. Pa ne mislite, častita gospoda, da se pri nas nič ne brigamo za ta slovesni katoliški shod. Zagotavljam Vas, da ogromna večina bodisi katoliške duhovščine in katoliškega ljudstva iz kršnega pečevnatega Primorja
Dobro staro vino je koristno, ako se rabi kot zdravilo; pivo se ne sme piti. Sadje je strogo prepovedano.
To so ob kratkem navodila ne le za kolero, nego tudi za vsako po stvareh in osebah prenesljivo bolezen, kakor griža, tifus.
Vspeh bodo imeli vsi taki ukazi in naredbe merodajnih oblastev, ako občinstvo spozna resnost položaja in samo skrbi, da se ukazi gosposke tudi strogo izvršujejo. Malomarnost se je že večkrat strašno maščevala.
Toda že poprej je treba skrbeti, da nas sovražnik ne prehiti. Tu je pravo polje za dela krščanskega usmiljenja, da se ubogim in revežem, ki so v trdem boju za vsakdanji živež, ki imajo slaba, nezdrava stanovanja, njih položaj kolikor mogoče olajša.
Dajte bogatini revežem in oslabelim primerno hrano in primerno stanovanje, in kužna bolezen bo kmalu zginila, ker ne bo našla ugodnih tal.
S tem ne obvarujete le človeštva, obvarujete tudi samega sebe, kajti enkrat zasejana kal bolezni ne dela potem nobenega razločka mej reveži in bogatini, smrtna kosa je vsem jednaka.
Torej na delo, predno se prikaže sovražnik, da nus ne najde nepripravljenih.
Ako pa kdo želi kaj natančnega zvedeti, kar seveda ne spada v zdravniški delokrog, mu radi ustrežemo v listnici našega lista.
se popolnoma strinja in vjema z vsemi sklepi, okrepi ali resolucijami tega prvega slovenskega katoliškega
shoda.
Slišali ste krasne, navdušene, učene govore iz ust velečastitih cerkvenih dostojanstvenikov, Škofov, kanonikov, doktorjev in učenjakov. Vriva se vprašanje: Bo-li kaj kruha iz te moke? Ali naj ostane tožni izrek: „Nij kruha ni moke — nij prijeti kaj v roke?" V Jeruzalemu o Veliki noči, kose blagoslovi nov ogenj, vsi navzoči z veliko nestrpnostjo čakajo, da ponese vsak kak žareč ogelj ali tlečo glavnjo seboj na svoj dom. Tako Vi, širom domovine odnesite tega svetega ognja, ki so ga zanetili ognjeviti govori na katoliškem shodu, ter sebe in svojce vnemajte s sveto gorečnostjo.
Jaz, priprosti župnik kraški, raz svojega sedeža ua skalnatem Eepentabru gledam vsak dan želez-nične vlake, ki drdrajo po južni železnici, ter opazujem, da je veliko veče število tovornih nego osebnih vlakov. Naše ljudstvo pravi, da tovorni počasni vlak sopiha: „težko peljem, težko peljem!" tako nas je na svetu ogromna večina, ki ponavljamo s tovornim vlakom: „težko peljem, težko peljem!" — Težek jarem nad Adamovimi sinovi"; (Eccl. 40, 1.) in „vojskovanje je Človeško življenje". (Job. 7, 1.)
Da vojskovati, boriti se nam je, kakor pravijo junaški Črnogorci: „za krst častni i slobodu zlatnu." Za sv. vero našo i za dom, cesarja. Vojevati se za kraljestvo božje v nas, zunaj nas, nad nami.
Drugi časi, drugačne razmere zahtevajo tudi drugačna sredstva za pospeševanje človeškega blagra. Ni se nam vojskovati z ognjem in z mečem, marveč posluževati se imamo ognjevite besede in ostrega peresa, namreč tiska, da z istim orožjem, kakor raznovrstni naši nasprotniki brezverci, liberalci, framasoni, židovi ali kakoršnokoli se na-zivljajo, tudi mi se jim krepko odločno v bran postavimo;
Večo važnost ima po vzgledu in nauku največjega učitelja živa beseda nego mrtvo pismo. On nas je učil in apostolom svojca naročil: Idite in učite vse narode." (Mat. 28, 19.) Nikjer ni zabeleženo, da bi ukazal kaj pisati. Sam ni pisal, ko le jedenkrat o nekej jako kočijivi priliki, ko so hoteli farizeji in pismarji ženo-grešnico kamenovati. A Jezus sklonivši se dol, pisal je s prstom svojim po tleh. (Jan. 8, 6. 8) Kaj pa je pisal? Kdo ve? A ono pismo v prahu se je poizgubilo, veter popihnil in pismo izbrisal, da ni sledu ne teru po njem ostalo. Veliko je takih grešnic, recimo časnikov in knjig, mi jih ne imenujemo z imenom, kakor ona žena ni z imenom naznanjena, je li bila Sara ali Mara, Leja ali Rebeka, ter jih ne bodemo kameno-vali, le to opomnimo po vzgledu 'najmilejšega uče-nika: „pojdi in ne greši več." (Jan. 8, 11.) Kdor pa trdovraten ostane ostra kazen mu ne odide: „Hudobni so ko prah, ki ga veter razprši." (Ps. 1, 4.) Vendar se je skliceval naš Zveličar na pismo: „Pisano je: Človek ne živi le od kruha, ampak od vsake besede, katera pride iz ust božjih". Pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi" (Mat. 4, 4. 7. 10.)
On, vseveden Bog, je znal na pamet celo sveto pismo, nauka ni potreboval od nijednega. Angelji božji ne potrebujejo ne pisma ne knjige. Pismo in knjiga je znamenje našega oslabljenega uma. Namen, konečni smoter slebarnega nauka v besedi ali pismu in knjigi je, da razganja dvojno nam prirojeno te-moto, temo greha in temo nevednosti. Seveda .mnogi prve teme niti ne priznavajo, temveč pa trdi, da druga t. j. nevednost je največe zlo na svetu. „Verba volant, scripta manent — besede ginejo. pismo ostane. V politiki, javnem mnenju, narodnem gospodarstvu, v leposlovju, umetnosti, trgovini sploh v vseh strokah javnega društvenega življenja mogočno vpliva dandanes tiskana beseda, bodisi v časnikih ali v knjigah. Velečastiti starček vjetnik v Vatikanu, sveti oče papež Leon XIII., ta svetla luč 19. veka, so z bistrim očesom kot viši čuvaj na Sionu opazili nevarnost, ki človeštvu preti od slabega, brezverskega tiska. Zato so čestokrat priporočali v svojih izbornih enciklikah (pismih), da katoličani naj kar le mogoče podpirajo in razširjajo katoliške časnike in knjige. Kar pa najviši glavar svete katoliške cerkve zahteva, je tako vaino, kakor da nam to zapoveduje sam Kristus z nebes.
„Bela njiva črna ral — moder mož jo je oral" Kaj je to? To je pismo ali knjiga: bela karta in črn tisek. Prvi del uganjke je že resničen, a drugi del nas večkrat vara. Ni vselej „moder mož", ki ono njivo seje in obseje, kako ne morda v smislu sve-
tega evangelija: „Otroci tega sveta so modrejši r svojem rodu, kakor otroci luči." (Luk. 16, 8.) Na oni njivi ni vselej samo zlata pšenica, je čestokrat primešane mnogo ljulike in druzega strupenega zelišča.
i
Na latinskih šolah (gimnaziji) smo nekdaj rabili knjigo za rastlinstvo: Joh. Leunis: Botanik. V tej knjigi so bila vsa strupena zelišča zaznamovana z jednim ali dvema križkoma. Jeden križec f ie značil: giftig (strupeno), a dva križka f t sehr giftig (jako strupeno). Dandanes ne videvam več po botanikah takih znapenj. Mnogo je sicer v našem slovenskem slovstvu, bodi si časopisja ali knjigah, jako pristnega, koristnega, lepega zelišča in cvetja, toda, „ko so ljudje spali, se je vtihotapil sovražnik, ki je ljuliko prisejal". (Mat. 13, 25.)
Včasih je kakšna na zunaj lepotična cvetka polna smrtonosnega strupa. Spomladni senožetni zvonček, kojemu Nemci pravijo Küchenschelle ali Kuhschelle (domač zvonček, kravji zvonec), latinci pa: Pulsatilla vulgaris, pratensis. Lepo modro, po-tuhneno ponižno raste med prvimi spomladnimi cvetkami. Da jo utrgaš in nekaj časa v roki držiš, ti kožo slupi, in ako bi sok nje zavžil, bi te hudo vilo in vsega omotilo. Vendar se rabi v lekarnicah. Treba je torej previdno ravnati s tako cvetko in otroke svariti, da je ne trgajo ali pa celo v usta devajo. Hrvatsko ime za to cvetko je: sasa. V narodnih pesmah Vukovih najdem beležko: „Brala bi sasu, ljubila bi Vasu. Diko, Vaso, a diki te nema; što si dičan, to te ime diči."
Tudi v kakem poštenem listu, kakor je bil slovenski list „Kres" (V. 1. 1885, str. 120.) se včasi priporoča neprevidno in nepremišljeno, česar nikakor ne smemo odobravati. Nekdo pravi o knjigi: F. S. Kraus8: Sitte und Brauch der Südslaven (Wien 1885, str. XXVI + 681 v vel. 8°.) Ta knjiga bode v obče tudi Slovence zanimala, in mi jo vsem prav gor ko priporočamo. — „Veseli pozdravljamo torej to delo" itd. V tej knjigi slavonski žid g. Krauss prav podlo napada duhovščino in redov-ništvo katoliško. Na strani 555. se drzne trditi: „Der Franciskaner Jukic predigt folgende Moral: Der Katholik darf den Altgläubigen ohne weiteres beschummeln, ihn zu tödten wäre aber doch eine Sünde, so lange man hoffen darf, dass er noch einst zum Katholicismus übertreten wird; ein Türke dagegen ist vogelfrei. Einen Türken zu tödten i s t dagegen ein höchst go ttesfü rchtiges We r k. — Jukič ist nicht der Erste, der desgleichen sagt, ihm gebührt nur das Verdienst, diese Lehre zu Papier gebracht zu haben!" (Frančiškan Jukic uči naslednji nauk: Katolik sme staroverca vsigdar goljufat', toda umoriti ga bi vendar greh bilo, dokler se smeš nadejati, da prestopi h katoli-čanstvu. Turka smeš umoriti kakor žival. Turka umoriti je Bogu jako dopadljivo delo. — Jukic pa ni prvi, ki tako uči, nego on je, priznati mu treba to zaslugo, prvi ta nauk zapisal!)
Strahovita nesramnost! Ni treba mi na dolgo dokazovati, da to, kar žid Krauss pravi o frančiškanih, ki so svoje življenje žrtvovali za Jugoslovane, da je, kakor povi isterska prlslovica: „laž, prilaž, in prilažič", t. j. popolnoma zlobna laž. — In take knjige se priporočajo?!
Najplemenitejša rastlina, vinska trta, ima mnogo sovražnikov, najhujši pa je „trtna uš" (philoxera). Koreninice napada, da celo trta v rašČi zastane, medli, vene, vsahne. Korenika zdrava, je podoba trdni veri. „Iz vere pravični živi." (Rim. 1, 17.) Je koren pokažen in okužen, nikakor rastlina ne more vspevati. Za preiskovanje trtne uši je posebna komisija. Mnogi vinorejci so nevoljni na njo, in psu-jejo kakor Nemci: Reblaus-Commision — Lauscommission. Pa ni vsak za to, da bi spoznal uš, morejo biti veščaki. Tako za spise je kaj primerno in umestno, da se osnuje poseben odbor, ki naj pre-sojuje, je-li so slovenski časniki in knjige zdravega koren», in ako so okuženi, ven ž njimi, kakor je najboljši pripomoček proti trtni uši, da se od nje okužene trte izruvajo in z zdravimi trtami nadomestijo. Slovenci imamo lep veliki vinograd, ki ima samo zdrave trte, in to je slavno „društvo sv. Mohorja*. Pa so drugi manjši, starejši in novejši, bujno rastoči vinogradi, le skrbeti je, da se va njo ne vtihotapi trtna uš.
„Fiois, Ende, konec — razbil se bo ta lonec" 1 t. j. umrli bomo. Razpadlo bode naše telo. a duh gre nevtegoma na sodbo. Kristus, naš sodnik, je
(Dalje v prilogi.)
Priloga 2Q7. étev. „¡Slovenca" dné 18. septembra 1898.
zažugal: „Od vsake prazae besede, katerokoli reko ljudje, dali bodo za nji odgovor v dan sodbe." (Mat. 12, 36.) Koliko b lj bo oster odgovor od tiskane besede. Torej nara je v tej zadevi jako pre-vidn m biti.
Končam z besedami cerKvene pesmi: „Rece-dent vetera, nova sint omnia, corda voces et opera." Staro preide uai — Vse novo bodi zdaj!
Naj srce, um, glas jezika Dejanje bode sveta dika.
('/j vahno odobravanje iu ploskanje.)
Pozdravni govor
msflr. dr. Gabrievčiča na prvem slovenskem katoliškem shodu.
(Dalje.)
Poglejmi le, kako se šola naša mladina. Na c. kr. vainici so sicer paralelke, slovenske iu laške; ali v tretjem in četrtem ramdu je skoro ves pouk v nemškem jeziku. Neverjetno je, koliko znanja iz nemške .slovnice in računstva se tirja od nežnih otročičev, v starosti 9—11 let; tudi dijaki 3. iu 4. gimnazijskega razreda z»m >rejo komaj to razu meti, k»r se od on h tiria. Da se jih veliko po-zgubi, je naravuo.
Stopimo na niži gimnazijo. Tukaj je ves pouk v vseh predmetih, razun krščanskega uauka v 1. in 2. razredu, izključljivo v nemškem jeziku. Kake težave imajo prenašati ina'i dijaki pri naravoslovju, pri zemljepisu itd., ve na Primorskem vsak, kdor ima se baviti z mladino. Število propadlih ob koncu tečaja (semestra) je ogromno. N. pr. ob koncu 1. tečaja prošlega leta je imelo med blizu 400 dijaki na vsi gimnaziji čez 140 slabi red. Pri takem položaju moramo sklepati, ali je naša goriška mladina topa in bedasta za učeuje, ali pa mora biti temu drugi uzrok. Prvo ne bo uihče trdil, kdor pozna našo mUdino iu naše ljudstvo, ž;vahno in vzneseno za pouk, tedaj ostane, da iščemo uzrok v sedanjem sistemu. Kaj je nasledek? — Deloma dijaki popustijo nadaljno učenje, ker so spoznani nesposobnimi, večinoma pa, ker ne morejo plačati šolnine, neznosne ravno /a kmeta. Ni čuda, da izmed onih, ki dovršijo 1. razred, jih pride komaj polovico v 4. gimnaz jski razred, od teh pa je komaj polovico kmečkega stanu.
Ce di;ak srečno dovrši nižjo gimnazijo, reče se lahko, da so glavne težave premagane. Ali pri nas ni tako. V 5. in 6. razredu jih zopet veliko oue-more, zaka;, nočem tu razlagati.
Med tem pa pridejo za nekoliko že odrasle dijake druge nevarnosti in skušnjave, da zauemarijo svoje dolžnosti. Takih nevarnost je pri nas veliko, prav veliko, več kakor drugod. Veliko dijakov se pozgubi ravno v 6. in ?. razredu, med temi večinoma S'ovenci. Žal, ali resuično. Prosi, svari takega dijaka, vse zastonj, on ne trpi več nobenih spon.
Ona peščica pa, ki srečno gimnazijske šole dovrši, kam naj se obrne? Gosposki, in teh je večina, obrnejo se na vseučilišča, nekateri kmečkega stanu tudi — pa skoro brez podpore. Kaj naj počnejo ti ? — Ustanov imamo na Primorskem malo, še te so pičle; svojci pa ne premorejo jih podpirati zdatno. Naši nadepolni vseučiliščuiki pozgubijo se večinoma, ker ni zadostne podpore, pa tudi še iz drugih uzrokov, katerih nočem tu navesti. Tako uaraščaj pojema pri vseh stanovih, pri duhovskem najbolj.
Zamore tedaj kdo trditi, da na Primorskem napredujemo, če nimamo naraščaja v onih stanovih, ki so merodajni za narodni razvoj?
Poglejmo zdaj naše ljudstvo, kako je ž njim? Oh, tužna majka! Naše ljudstvo je pa sploh ubogo in siromašno. Pa saj imate tam vinske gorice, kjer raste žlahtna trta? — Res, pa znano je: kjer so vinske gorice, tam tečejo goste solzice — reve in bede. Posebno tam, kjer raste trta, raste tudi revščina od dne do dne.
Priča temu so do'gi vi, ki v< e naše kmetovalce tlačijo; naše ljudstvo na Vipavskem iu v Brdih je močno, prav močno zadolženo ; pa sploh živijo eno leto naprej. Ce kaj pridelajo, ne zado^uje, da se plačajo mali dolgovi, mej letom narejeni. Ce pa malo ali celo nič ne pridelajo; kar se v zadnjih letih zaporedoma godi, potem je treba stradati. Človek bi ne verjel, koliko in kakega pomanjkanja trpijo nekatere vasi v lepi, nekdaj bogati vipavski dolini, ko bi tega z lastnimi oči ne videl. B'izu enako je tudi v Brdih.
Kje se pa naše ljudstvo zadolži? — Pri domačih, pri domačinih vsaj? — Oh, ti imajp komaj za-se.
Vprašam zdaj, je li mogoče pri ubožuem, siromašnem, zadolženem ljudstvu pričakovati v obče stalnih zuačajev, ali jih vzgo iti? To presega vse skušnje pri vseh narodih; skušnja zadnjih let tudi pri nas to potrjuje. Kaj pa bo v prihodnjosti, če gre v tem tiru naprej l
Priča našega siromaštva so tista žalostna izseljevanja, ki se rnnož;jo od leta do leta. So nekateri okraji, oazite dobro, ne kraji, ampak celi okraji so v naših hribih, kjer komaj eua četrtina prebivalstva doma ostane, da se tam borno živi. Na Vipavskem jih gre blizu polovica na tuje; okoli Gorice blizu ena tretjina ; v Brdih iz oddaljenih vasij le malo, iz bližnjih pa v nekaterih vaseh malo kdo doma ostane. Kam gredo ! — Križem sveta, v Trst, v Ameriko, v ono uesrečno Aleksaudrijo. Ce greš jeseuski čas proti Solkanu, vidiš voz za vozom, prenapolnjen z nadepolno mladino. Človeku krvavi srce, kedar pomisli, kam se peljejo in kam piidejo.
Morda slikam prečrno? — Vprašajte dušne pastirje; ti vam lahko povedo, da moje popisovanje je v nekaterih krajih le senca v primeri z dejani-skim položajem. V resnici tužna nara bodočnost!
Poglejmo pa zdaj v okraje širje naše Slovenije ; je-li drugod kaj bolje? — Gledé naraščaja mladeži skoro gotovo; gledé gmotnega stanja, morda kaj bolje tu iu tam, vsaj tako borno ne živijo, kakor pri nas. Skupno pa ne bo bolje.
Da, siromaki smo, ubožni smo, kamor-koli pogledamo po širni Sloveniji. Nimamo veljakov, nimamo denarnih mogotcev, nimamo žlahtuikov. Ce je tu in tam kaj enacega, ne pride v poštev gledé na vse slovenske okraje.
Ali najžalostneje pri tem je to, da pri vsem našem siromaštvu smo na vse strani razdvojeni in razcepljeni; povsod med nami le prepir, vedno be-gauje, vedno hujskanje ; ni miru ljubega, ne od-duška potrebnega, da bi mogli trezuo misliti in pregledati naš položaj. Ubogi, v srcu dobri narod, ves zbegan, ne vé, kara se obrniti, komu verovati, koga okleuiti se.
Ali moremo pri tem pogledu tako žalostnem, da skeli v dnu srca, še govoriti o napredku? Moremo li trezno misliti na napredek, na obstanek? More li kdo izmed nas, ki v resnici ljubi svoj narod, dejanjsko, ne z besedo, kakor naši zloglasni kričači, kedaj biti resuično veselega srca? (Konec slédi.)
Politični pregled,
V Ljubljani, 12. septembra. Xotranje dežele.
Deželni zbori. Vsi načelniki deželnih zborov so v svojih nagovorih se pritoževali, ker so se tako nepričakovano sklicali deželni zbori, da se gradivo zanje še ni moglo pripraviti. Posebno jasno se je izrekel gališki deželni maršal Sanguszko, kateri misli, da bi vlada že pomladi bila morala vedeti, da delegacije ne bodo mogle zborovati v septembru. Posamični vladni zastopniki so pa odgovarjali, da so se deželni bori sklicali, ker so se od več stranij izjavile želje, naj se skličejo deželni zbori. V mo-ravskem deželnem zboru so takoj v prvi seji slo-vausfci zastopniki stavili sedem interpelacij zaradi prepovedi raznih slavnostij. Tirolski deželni zbor je pa že odložil zborovanje do 27. t. m., da bodo tudi italijanski zastopniki mogli se udeleževati raznih volitev. Dalmatinski deželni poslanci se pa po vzgledu državnozborskih zastopnikov jako malomarno udeležujejo sej. Prva seja ni bila sklepčna in zaradi tega se je sprožila misel, če bi morda ne b lo najpamet-neje, da se zborovanje odloži.
Dunaj Liberalci so še vedno brez kandidata v dunajskem notranjem mestu. Vodja zjedinjene levice z vsem svojim vplivom pritiska, da bi liberalci postavili svojega kandidata, ali drugi liberalni vodje se pa ne upajo z liberalnim kandidatom na dan. Tudi nimajo pravega moža. Auspitzer in Magg nista posebno priljubljena, na Caruerijevo kandidaturo pa nikdo več ne misli. Mislili so na župana dr. Prix», ali se bojé prevelike blamaže, ko bi pro pal. Potem bi se vsekako moral odpovedati županstvu. Ko so te dni imeli posvetovanje, izrekli so se, da župan dunajski bi pač moral biti v državnem zboru, ali njegovo pravo mesto bi bilo v gospodski zbornici, k»mor ga bo vlada poklic ila, kakor je pričakovati. Volilci so pa, kakor se kaže, v veliki večini za Kronawetterja, za katerega pa Plener ne mara.
Oi/ersko. Knez primas je že dal odgovor na napade protestantskega škofa Papa. Prišel je v Budimpešto in govoril o tej stvari z učnim ministrom.
Vsprejel je pa tudi sodelavca dveh opozicijskih listov in njima pojasnil svoje stališče. Rekel je, da to njeg» iii osupnilo, ker je Pap njega napal, temveč to, da se je napalo sploh vse, kar je katoliško, na tako nesramen način. To utegne imeti še velike posledice. Ce se cerkev ali pa duhovščina po posamičnih listih napada, to je kaj navadnega, ali kaj takega pa še ni bilo v ogerski zgodovini, da je pro-testantizem v cerkvi po svojih uraduih funkcionarjih napal katoliško cerkev in katolike. Katoliško stališče v vprašanju, v kateri veri naj se vzgoja mladina, ne žali uobeue protestantske verske resnice, ali protestantskega stališča pa katoliška cerkev iz dogmatičnih ozirov ne more priznati. Nobeni veri ne nasprotuje, če se to vprašanje reši v zmislu naravue pravice starišev. Čudno je, če se zmatra za krepostno, če se kdo navdušuje za protestantsko vero, katolika pa takoj zmerjajo za ultramontanca, če se potegne za svojo vero. N\jbolj je pa užalilo kneza primasa, da je Pap katoliško vero vzel iz okvira znanosti, napredka, svobode in civilizacije. Katoliki smo torej nevedni, neumni in nazadnjaški. Mari ni domovina vseh in je li parlameutarizem le protestantska krepost? V Komornu se je domovini vsekala huda rana, ki se ne bode tako hitro zacelila. Za cerkev se knez primas ue boji, pač pa za ogersko državo, katero bi v njenih temeljih pretresli verski prepiri. Sadaj je že narodni prepir, kateremu naj se pridruži še verski. Komur je za blagor države, ta tega ne more želeti. Katoliki so nastopili tudi le ustavni pot, ko so stvar sprožili v parlamentu. Od duhovuikov dobiva pisma, iz katerih je vidno, da so dogodki v Komornu vzbudili veliko nevoljo. Ce se je morda v Komornu zažgal ogenj, videli bomo, kdo ga bode gasil.
Vitanje države.
Srbija. Star pregovor pravi, d» se resnica prav spozna, treba čuti dva zvon». Tako je tudi potrebno, da se ozremo na to, kaj o radikalnem shodu pravijo naročila, ki ne prihajajo od Pasičevih pristašev. Po teh poročilih je pri tem shodu bilo le dv», k večjemu štiri tisoč ljudij. Ti pa niso bili vsi za Pasiča. Mnogi so vpili, da naj predseduje I Katič. ali Pasič se za te glasove ni zmenil. Pred shodom je bilo posvetovanje radikalnih vodij, pri katerem se je mnogo zabavljalo proti Pasitiu in njegovim ministerskira tovarišem. „Male Noviue" pišejo, da je ta shod bil podoben pogrebu, pri katerem se je pokopala Pasičeva popularnost. Ta poročila so seveda pretirana, ali toliko je pa vendar gotovo, da sloge mej radikalci tudi še sedaj ni in zatorej \ ima liberalna stranka lahko vsaj nekaj upanja, da zmaga pri volitvah, ko bode ves vladni aparat delal zanjo.
Rusija. V ruskih pravoslavnih cerkvenih j krogih se že dolgo časa posebno razp^vlja vpra-j o preskrbljenju duhovniških sinov. Mnogo duhov-| niških sinov zaradi pomanjkljive nadarjenosti ali pa zaradi nedostatuih sredstev njih roditeljev ne more postati to, kar so očetje. Tudi se je bati, da bode v kratkem toliko duhovnikov, da bi v tem stanu vsi duhovniški sinovi ne mogli dobiti zaslužka. Zaradi tega že mislijo na to, da bi se ustanovile posebno vrste obrtne šole za duhovuiške siuove, v katerih se bi duhovniki posebno učili tistih rokodelstev, kater» imajo opraviti pri cerkvah, k&kor slikanja svetih podob, izdelovanja cerkvene posode itd. Sedaj je posebno veliko duhovskih sinov, ki neso mogli dobiti svojih študij, katerih stanje je jako žalostno.
Rusija in Francija. Francozi ne zamude nobene prilike, da ne bi pokazali svojega navdušenja za Rusijo. Te dni so prišli v Toul trije ruski častniki k francoskim vajam. Pozdravili so jih jako navdušeno. Pred kaziuo so napravili slavolok z na-' pisom : „Bože carja hrani!" Pri banketu je godba j igrala rusko himno. Generalu Strukovu predstavili ' so vojaka 153. polka, kateri je rojen v Odesi in katerega mati je Rusinja. Francoski general Jamout ' je napil na zdravje ruske vojske. Ruski general Strukov se mu je pa zahvalil in pil na zdravje francoske vojske. Nekaterim listom pa že presedajo te rus filske demonstracije in naglašajo, da ni dobro, če se vojaki tako zelo mešajo v politične zadeve. 1 Večina časopisov je pa seveda vsa navdušena za Ruse.
Anglija. Irci zgube v kratkem jednega svojih glavnih vodij, Viljem» O' Briena. Ta hoče odloži i svoj mandat, ali prav za prav je prisiljen, to j storiti. Pred sedmimi leti je bil obsojen zaradi obrekovanja in mora obrekovancu mr. Boltonu plačati 3000 funtov Sterling. Te svote pa O'Brien še ni plačal in je tudi plačati ne more. Irski nasprotniki I pa hočejo sedaj porabiti to priliko iu so našuutali | Boltona, da n»j iztirja to svoto. Oe mu je O' Brieu | ne more plačati, naj ga pa proglasi za baukeroterja. Po angleških zakonih zgubi potem svoj mandat. O' Brien pa bode sam odložil mandat, predno ga i bodo mogli prisiliti. Za Irce je to velika škoda, ker
zgube odločnega zagovornika, j Nemčija. Nekoč se je izrazil knez Bismarck, da bi socijalnim demokratom prepustil jedno vojvo-j dino, kjer naj bi poskusili prebivalstvo osrečiti po svojih načelih. Nemški kancelar se je tedaj le šalil, »li sedaj se pa kaže, da si bodo socijalni demokrati sami pridobili vojvodino, kjer bodo poskusili s svo-
jimi reformami. Pri deželuozborskih volitvah za ko-burg-gotski deželui zbor zmagali so v kmetskih občinah skoro povsod socijalni demokratje, če tudi volilni red zánje ni ugoden. Voli se namreč po volilnih moióh. Pričakovati je pa, da tudi v mestih zmagajo socijalni demokratje in bodo v večini v deželnem zboru. Potem pa bomo to stranko videli pri pozitivnem delu. Nje vspehi najbrž ne bodo baš veliki. Taki nenavadni vspehi se dajo tolmačiti s t-m, da prebivalstvo z vlado ni zadovolj o in da so socijalui kandidati nastopali s precej zmernim programom in so celó zatrjevali, da ne mislijo vsega prekucniti.
Srednja Azija. Vsi ruski listi tajó, da bi Rusi nameravali si prisvojiti Pamir in tako si narediti pot v lndi|0. „Novosti" trdijo, da je naravnost nemognče, da bi prišla do vojne mej Rusi in Angleži. Glavni smoter Rusije je ocean, ne pa Pamir. Drugi Rusi pa trdijo, da ima Rusija še dovolj zemlje v Aziji in bi povekŠanje ruskega ozemlja bilo le v Škodo Rusije. „Novosti" utegnejo imeti prav. Glavni smoter Rusije je lahko ocean, ali iz tega še ne sledi, da bi Rusija ne imela postranskega smotra, ki bi pa bil Pamir. Zatrjevanje, da ima Rusija že dovolj zemlje, pa ni novo. Slišalo se je vselej, kader so se Rusi pripravljali, da si prisvojé kako pokrajino. In tudi sedaj se bode stvar najbrž nazadnje tako končala, da se bode ruska meja malo naprej pomaknila. To se bode nadaljevalo tako dolgo, da si bodo Rusi in Augleži mejaši. Kaj bode potem, to je težko uganiti.
i
Izvirni dopisi.	i
i
S Štajerskega, 10. septembra. Najlepše spomine smo vsi odnesli iz Ljubljane s katol. slovenskega shoda. Ali glej 1 Glasilo „nerodne" stranke previja in zavija in govorici, kar očito bije resnici o zobe. Tako sem čital v „Narodu" 205 št. „Velik del zborovalcev, ki so res mislili, da jim bode opraviti z idejalom katoliškega shoda so optimisti res prišli v Ljubljano, bili so torej le stafaža jedne stranke, katera se je hotela pokazati v svitu slovenskega katoliškega shoda, katera je hotela biti sank-cijonovana za vse Slovence. Velik del zborovalcev je to svojo vlogo tudi občutil in se je sramoval takšne vloge, ko je uvidel, komu in čemu naj služi." Tako „narodno" glasilo kvasi in kramlja še naprej . . . Torej je bil „stafaža" naš prevladika mariborski, dika naša Michael „stafaža" naši dostojanstveniki in veljaki kakor g. Opat Ogradi, g. dr. Križanič, g. dr. Sernec in več drug.h, neomenjajoč seveda „ka-pelanov", kateri smo že tako zaradi svojega delovanja v „nerodnem" glasilu tarča, na katero sme streljati vsaki"„nerodno-napredni" štrkovec. Zato bi tudi dobro bilo, da vsaj vsa zavedna slovenska duhovščina slovenskega. Štajerja pro testu je zoper tako pisavo in v dičnem „Slovenskem Gospodarju" izreče svojo indignacijo zoper tako pisarjenje v „Narodu." Mi nismo in nočemo biti nikomur „stafaža," — klanjamo se pa katol. načelom in naj jih zagovarja kedor-koli hoče.
Slovenskega Stajerja duhovnik. Iz Cerkelj na Gorenjskem, 9. septembra 1892. (Dve novi društvi.) Po prizadevanju g. .Hribarja ste se pri nas te dni ustanovili dve društvi, gasilno in kmetijsko društvo. Povod, da se je osnovalo gasilno društvo, so pač trije požari, ki so tako hitro drug drugemu sledili. Gasilno društvo šteje dosedaj blizu 70 udov. Načelnik mu je g. Andrej V a v k e n , tukajšnji nadučitelj in župan. Dne 58. avg. je prišlo iz Kranja kakih 20 gasilcev s svojim strojem, da so pokazali uašim fantom, kako se je treba sukati ob času ognja. Obrizgali so streho na šoli in na Borštnikovi hiši. — Brizgalnici imamo že dve, a vaje je manjkalo našim mladeničem; zdaj ko se je društvo ustanovilo, bo v tem oziru izvestno bolje.
Dué 8. septembra pa se je osnovala kmetijska podružnica. V ta namen sta prišla iz Ljubljane g. ces. svetovalec Muruik, predsednik, in g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe. Po krščanskem nauku se je zbralo na vrtu g g. Hribarja precej kmetovalcev fare cerkljanske in velesovske (podružuica seje namreč osnovala za obe fari skupno), tudi nekaj Šenčurjanov smo opazili. Shoda so se udeležili poleg domače duhovščine tudi gg. profesorji : domačin Jenko, Rutar in Hubad. G. Hribar v uvodnem govoru povdarja, da kakor gospodinja pri hiši tri vogle podpira, tako kmetovalec še več kakor tri vogle v državi. Govori o koristi in potrebi kmetijske družbe iu njenih podružnic ter vabi poslušalce na, pristopijo v obilnem številu. Potem je gg. Pire govoril o umnem kmetovanji. Priporočal je zlasti živinorejo in sadjerejo, kar dandanes kmetu največ dobička donaša. Ako ne vina, pili bomo sadjevec, žganja pa nikar ne pijte I (prav umestne
besede!) Več o njegovem govoru ne bom poročal, a naši poljedelci, ki so ga pazljizo poslušali, so si gotovo marsikaj zapomnili ter se bodo po njegovih nasvetih ravnali. Potem gg. cesarski svetovalec Murnik omenja, da danes je še le začetek storjeo, nadaljni redni poduk vam bode pa donašal list „Kmetovalec,, kterega dobiva vsak ud kmetijske družbe. Vpisalo se je udov dozdaj 26, pa to število se bo še pomnožilo, ; Predsednikom je bil soglasno izvoljen gg. zdravnik Eduvard Globočnik, „najnovejši cerkljanski kmet", j kakor se je sam šaljivo imenoval zahvaljevaje se za skazano mu zaupanje. Upamo, da kakor je podjetni ( gospod dobro uredil svojo hišo vrt in gospodarsko poslopje Cerkljam v olepšavo, da bo tako deloval tudi kot načelnik kmetijske podružnice v blagor cele občine, j Na tem shodu smo tudi zvedeli, da je deželni j odbor po posredovanju gg. cesarskega svtnika Murnika podaril 200 gl. našemu novemu gasilnemu drušvu. 1 da si nakupi potrebnega orodja. — Ob 5. uri smo se razšli. — Iz tega poročila lahko spoznate, da tu v Cerkljah ne spimo, ampak skušamo napredovati. Da bi le prvotna vnetost pozneje ne začela ugašati! ^ Od sv. Duha, 10. septembra. Od 31. avgusta do | 8. sept. obhajala se je v tukajšnji farni cerkvi nenavadna slovesnost, namreč sv. misijon. Vodili so ga ljubljanski preč. gg. oo. misijonarji Heidrich, 1 Nežmah in Ferjančič iz reda sv. Vinc. Pav-lanskega. Nebrojna množica se je vsaki dan zbirala v cerkvi. Povedati je pa nam dolžnost, da so preč. gg. misijonarji prav izvrstni govorniki, ki so s prijaznimi govori privabili v cerkev Več mlačnih in trdih in jih pripeljali na pravo pot. Malokateri je ostal, da ne bi prejel sv. zakramentov. Najprisrč-nejša zahvala za to velikodušno dobroto gre pa pač preč. tukajšnjemu g. župniku P. Ogrinu, ki je nam oskrbel sv. misijon, ter preč. gg. oo. misijonarjem za njih trud in prelepe govore, katere so vsacemu globoko segali v srce. Naj Bog blagoslovi to blago-dušno delo, da rodi tisočerni sad!
Iz Prage, dne 8. septembra. (Zasedanje češkega deželnega zbora. — Kolera na naši meji. — Bolgarska izložba in Cehi.) Zborovanje našega deželnega zbora, katero se prične 9. t. m., bode letos pomenljivejše, nego vsa prejšnja. V deželnem zboru bo vlada vsled dogovora z liberalci zopet poskusila izvajati spravo, in to bo zopet provzročilo strastne boje med nemškimi in češkimi poslanci in po drugi strani z vlado. To zborovanje bo pa v drugem oziru izvestno pojasnilo krizo, toda to pojašnjenje ne bo Čehom v korist. Narod bo še bolj potisnjen v opozicijo.
Ako bi se deželni zbor uprl daljšemu izvrševanju punktacij — bo vlada razpustila deželui zbor. Kaj bi pomenil ta razpust, to se da lahko tolmačiti. Izključena v tem oziru ni možnost, da velepo-sestvo voli — v ugodnem smislu za nemško - liberalno stranko, koja bi pri novih volitvah dobila večino v zboru. Posledica bi bila ta, da bi češki deželni zbor, deželni odbor in v obče vsa uprava češkega kraljestva prešla zopet v nemške roke, potem bi se pa izvršili tudi postavnim potem vsi odstavki punktacij. In zoper slednje se bore in se jim upirajo — Mladofehi 1
Minole dni so nastale na posameznih postajah med Češko in Saksonsko strašeče vesti o pripravah, koje ondi prirejajo oblastva, da se zabrani koleri vhod iz severnih krajev Nemške v naše kraljestvo in — vso Avstrijo. Poročila o bližajcči se nevarnflsti grozne te epidemije provzročajo povsodi strah, kajti na pogubne in strašne nje posledice se še vsakdo spominja iz leta 1866, ko je je dovršila na Češkem bedo in nadloge usodne vojue.
Vse možne naredbe so izvedene skrbljivo v Pod-moklih (Bodenbach) in Dečinu, in te vzorni karantenski postaji ste najboljša obramba zoper zatrošenje kolere na Češko. V Podmolkle je vlada poslala iz Prage dr. Wilnschheima in dr. Straussa, da preiskujeta in nadzirata potnike po vlakih, kajti samo iz Draždan se na dan sem pripelje do mejue postaje osem vlakov. Dr. Wilnsehheim se je izjavil, da je nevarnost za Dečin in Podmolkle jako neznatna, ali bati se je, da se bode kolera izvestno zatrosila v Avstrijo, in sicer pred vsem v glavna in velika mesta. Naš mestni zastop je za Prago v slučaju kolere najel še 11 zdravnikov.
Še nekaj I Na svetu je neka reč, koja je v pro metu jako gibčna od človeka do človeka, — to je denar. Z njim se kaj lahko kužna bolezen zatrosi na najskrajnejši konec države naše; če pomislimo, da je v Avstriji, zlasti pa na Češkem, živahen denaren promet z Nemčijo, treba je tudi skrbeti, kako
bi se zttbranilo z razkuževanj)m. Mnogo denarja se pošilja sem iz Nemčije, in papirnati denar more postati istotako nositelj bolezui, kakor cunje itd., katere je prepovedano uvažati.
V obče pa pot do nas iz Hamburga vede preko cele Nemčije; če bodo oblastva in ljudstvo storili dolžnost svojo, bodi si na meji ali v srcu dežele, trdno se moremo nadejati, da kolera ne bode zane-šeue v Avstrijo.
Bolgarske deželne izložbe v Plovdivu, koja je bila slavnostno otvorjena dne 27. avgusta, udeležila se je češka industrija sijajnim načinom. Čehi imajo v izložbi svoj paviljon, koji je prekrasno odičen z draperijami v narodnih bojah, z zastavami in fe-stoni ter se odlikuje z lepo opravo.
Prvikrat je tu češko kraljestvo v sorodni izložbi na tujem zastopano. Zastopanih je v izložbi nad dve sto industrijcev, zborov, rokodelcev iu čeških tovarnarjev, in češka izložba vzbujala je že pred otvorjenjem občno pozornost. Za industrijo in češko trgovino je ta izložba velicega pomena.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12 septembra.
(Osebna vest.) Nadvojvoda Karol Ludovik se pripelje v sredo dne 14. t. m. ob 9. uri 35 minut zvečer v Ljubljano. V četrtek ob '/aO. uri dopoludne bode v poslopju tukajšnje deželne vlade sprejel opravnike dež. pomočnega društva „Rudečega križa" in patriot, gospejnega društva ter si ogledal vse društvene naprave. Opoludne se Nj. ces. visokost odpelje iz Ljubljane.
(Častnim občanom) je izvolila občina Radeče pri Zidanem Mostu' gospoda deželnega glavarja Otona Detel o.
(„Novice" v napredno-narodnem taboru.) Sorodnost idej smo že davno opažali med glasilom na-predno-narodne stranko in med „Novicami", ki so hotele Uiti glasilo neke srednje stranke. Le v taktiki videlo se je tu in tam nekako nasprotje. Katoliški shod je pripomogel, da se je i v tem oziru pokazala jasnost ter da so „Novice" prestopile očitno v narodno napredni tabor. Ta korak je popolno naraven, kakor je naraven povod, ki ga je pospešil, „Novice" pa se niso oprijele samo idej narodno napredne stranke, marveč tudi tona in taktike, katero so poprej same čestokrat grajale. Dne 9. septembra so objavile članek z napisom: „Narodnost." Ta članek se prične z besedami: „Za naš narod bližajo se hudi časi. Ne le od Nemcev nam preti nevarnost, temveč tudi doma imamo sovražnika, silno nevarnega sovražnika. Dau na dan slišimo propovedati, da je obožavanje narodnosti greh, malikovalstvo in Bog v6 kaj še vse" itd. i:d. V tem sm;slu piše člankar dalje ter napada pre-vzvišenega našega knezoškof», češ, „da mu narodno gibanje ni prav ljubo", „ . . škofje naj pokažejo, da so pravi prijatelji našemu narodu. Dokler pa tega ni, pa ostanemo v verskem oziru pokorni našim višjim pastirjem, v političnem bodemo morali hoditi svoja pota, kajti tudi v narodnem oziru velja svetopisemski rek: Kdor ni z menoj, je zoper mene. Kdor ni prijatelj Slovencev, je naš sovražnik in zaveznik naših nasprotnikov" itd. itd. Torej naši škofje so naši sovražniki in zavezniki naših nasprotnikov, to je jedro zadnjega članka v „Novicah". „Novice" so torej sedaj ravuo tam, kjer so že davno naši narodni naprednjaki. Nas to ni iznenadilo, ker vedeli smo že davno, da so „Novice" po smrti dr. Poklukarjevi krenile popolno novo pot, svoji preteklosti dijametralno nasprotujočo. — Mi to konstatujemo, da i naši čita-telji vedo, pri čem da 80 ter da v tem oziru tudi vravuajo svoje postopanje nasproti „Novicam".
(Bujna domišljija naših naprednjakov.) Povedali smo že, da se na katol. shodu ni ničesar govorilo in vkrenilo, kar bi škodovalo prospehu družbe sv. Cirila in Metoda. Katol. shod je sklenil to resolucijo glede družbe sv. Cirila in Metoda, kakoršno je priporočal g. prvosednik Tomo Zupan sam, izra-žujoč željo naj se pravila družbina spremene tako, da se bodo podružnice snovale po župnijah seveda v soglasju s cerkvenimi vladikami, kar je pri katoličanih umevno samo ob sebi. — Družba sv. Cirila in Metoda bi bila imela celo svojega slavuostuega govornika, da ni g. Svetec s svojo netaknostjo tega onemogočil. — Proti nobenemu udu vodstva se na shodu ni izrekla žaljiva beseda, najmanj pa proti načelniku družbe sv. Cirila in Metoda, preč. gospodu T. Zupanu in proti njenemu tajniku g. A. Žlogarju.
— Liberalni slovenski listi so pa utvar zagrabili ter zlorabljajo družbo sv. Cirila in Metoda, proti I. slov. katol. shodu. In pri tem zdi se, da jih je popolno ostavila treznost mišljenja ter da jih je prevladala napačna domišljija. Ta jih vodi na popolno kriva pota, kjer se bore s strahovi, ki so v sredi prazni, okoli kraja jih pa nič ni. — Kaj poreko naši treznomisleči čitatelji na te-le besede, doslovno posnete iz „Edinosti", ki v zadnjem času piše „iz dna razburkane duše" : „In Ti, d i č n i n a š T o m o , prosimo Te v ime stiskanih in trpečih obmejnih Slovencev, ne plaši se krivičnih napadov ljudi, kinisotaki, kakoršen s i T i! Vstrajaj na svojem mestu in narod slovenski Te bode blagoslavljal. In odpuščenja Te bodo prosili, ki so pritrjevali Tvojim in naše družbe nasprotnikom; kesali se bodo, ko nastopi — treznost mišljenja. Saj nisi sam, ki trpiš. Poglej ga tam sivolasega starčka, ki je posvetil vse svoje življenje blaginji naroda slovenskega, ki je pristni izvrševatelj pokojnega Bleiweisa poslednje volje; poglej ga, ki se ob večeru trudapolnega življenja svojega mladostno gibčnostjo skrbi in deli za borni svoj narod; poglej ga starčka Svetca: tudi on trpi krivico, tudi njega so zadeli krivični napadi od mladih ljudij, kojih še nikjer nismo videli pri pozitivnem delu in koje sploh še-le poznamo od onega trenotka, ko so pričeli rušiti, kar so zidali drugi. Tudi starina in poštenjak Svetec trpi krivico; a on se izvestno ne upogne, kolikor ga poznamo. To bodi vzpodbudilo tudi Vam vsem Koblarjem in Zupanom, Žlogarjem in Gregorčičem, da ne obne-
morete natrnjevipoti.".....itd. itd. Raz-
boriti čitatelj gotovo že maje z glavo beroč navedene besede iz „Edinosti". — Kedor razmer ne pozna, moral bi reči, da je I. slov. katol. shod izrekel svoj „anathema" nad družbo sv. Cirila in Metoda ter da je sklenil z vso silo in krutostjo napadati njene prijatelje. Resnica pa je ravno nasprotna: I. slov. katol shod toplo priporoča družbo sv. Cirila in Metoda s pogojem, da se družba organiza-cuje po župnijah v soglasju z našimi prevzvišenimi vladikami. — Kakšen greh je torej storil I. slov. katol. shod nasproti družbi sv. Cirila in Metoda? Prvi greh katol. shoda je, da shod družbo sv. Cirila in Metoda toplo priporoča. To vendar ni tako strašen greh, da bi se morala zato vzdigovati vsa liberalna Slovenija v obrambo družbe!! Čemu ta obrambni krik za družbo, katero I. slov. katoliški shod toplo priporoča?
Drugi greh katoliškega shoda je, da želi, naj se osnujejo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda po župnijah. — To zopet ni tak greh, da bi ne mogel biti odpuščen ni na tem, ni na onem svetu. Kajti ta greh je storil prvi na katoliškem shodu ravno čast. g. Tomo Zupan, načelnik družbe sv. Cirila in Metoda ! — Čemu torej proti temu sklepu toliko krika, ako je prvi slovenski katoliški shod le to sklenil, kar je kot željo na shodu izražal načelnik družbe sv. Cirila in Metoda? Kako to, da se načelnik vsled tega povzdiguje v visoka nebesa, katoliški shod pa iz istega uzroka v brezdanje peklo?!
Tretji greh katoliškega shoda proti družbi sv. Cirila in Metoda pa je ta, da zahteva katoliški shod, naj deluje družba v soglasju z našimi prevzvišenimi vladikami. — Tudi to, m<$nim, da za katoličana ni neodpustljiv greU, ako sam ali v društvih deluje v soglasju s svojimi od Boga mu postavljenimi škofi. To papež Leon XIII. naravnost in odločno zahteva od vsakega katoličana, torej tudi od slovenskega. — Kako naj pa deluje družba, ki ima po pravilih namen, pospeševati slovensko šolstvo na katoliški podlagi, drugače, kakor v soglasju s svojimi škofi? Kje pa je katoliška podlaga brez soglasja s škofi? — Katoliški shod torej ni ničesar sklenil proti koristim družbe sv. Cirila in Metoda, pač pa je družbo t o p I o pri p oroča 1 ter vodstvu pokazal pot, po katerem bi se n a j -vspešneje izvrševali namenidružbe s v. Cirila iu Metoda. Čemu torej tak krik v tem cziru proti katoliškemu shodu? Ali naj se res že tako hitro vresniči bojazen, katero je izražal dr. 'Šušterš č na katoliškem shodu, da utegnejo slovenski liberalci zlorabljati družbo sv. Cirila in Metoda v svoje strankarske namene? — Katoliški shod ni ničesar ukrenil proti družbi sv. Cirila in Metoda, pač pa bo agitacija zasnovana pod krinko prospeha družbe sv. C.rila in Metoda osodepolna za imenovano družbo, ako se pravočasno ne zajezi ta po
liberalnih listih umetno med ljudstvo zanesena agitacija. — Te besede bi v premislek priporočili vzlasti j tudi celovškemu „Miru", čegar zadnji članek o ka-i toliškem shodu nas je osupnil, kakor gotovo tudi j naše somišljenike. Po takem potu koroški Slovenci gotovo ne pridejo do svojih pravic.
(Kako potreben je bil I. «lov. katol. shod), nam dan na dan s cepcem in bitom, z zavijanjem in obrekovanjem dokazuje nebroj člančičev, ki rastó kakor gobe iz tal po raznih listih in lističih. Globoko, globoko se je zajedel liberalizem mej nas in pravih krščanskih načel tako primanjkuje, da je bil že prav skrajni čas, da se je pričela tako potrebna „ločitev duhov". Katoliški Slovenci so svobodno stopili v javnost in jasno in odkrito izrekli, kaj žele, nasprotniki pa z advokatsko zvitostjo ugovarjajo, ne — celotnemu programu, marveč izbirajoč le nekaj točk, ali bolje nekaj besedij, izgovorjenih na shodu; te pa tako krčevito obdelujejo, da bi se dali primerjati le z revežem, ki ima „fiksno idejo". — Sedaj le registrujemo z največjo mirnodušnostjo te žalostne proizvode razboljene domišljij«. — „Kärntner Volksblatt" od 1. septembra pod zaglavjem: „Katolisch-national" drobi resolucijo o „katoliški narodni organizaciji" in vidi iz nje dvojno možnost, da se namreč katoliški Slovenci ali „prazne j nadi prepuščajo, ali pa liberalizmu stiskajo roko, s tem da poda-jejo prst liberalizmu". V resnici duhovito!
—	„Deutsche Zeitung" grdi škofe kot ultra-narodne, kot „S t r o s s m a y e r j e v e učence".
—	„M i r" od 10. septembra se popolnoma v radikalno naprednem tonu, katoliškim načelom odločno nasprotno zadira v prevzv. knezoškofa ljubljanskega; nepremišljeno se igra z zadevo o družbi sv. Cirila in Metoda z vprašanjem o katoliškem vseučilišču v Solnogradu in smeši nekatere osebe. — „Edinost", „Nova Soča" iu „Novice" tudi v zadnjih številkah po svoje kažejo barvo. Za vse pa modruje „Slov. Narod". — Jasno se vidi iz vsega, da je bila cela stvar že davno Dreračunjena in da je vse to premišljeno in umetno zaueseno mej slovenski svet. Mi pričakujemo, da veše, ki plešejo za vsako leščerbo, niso še v večini mej Slovenci.
(Delegaciji) se suideta, kakor je sedaj določeno dne 1. oktobra v Budim-pesti. Deželni zbori bodo torej zborovali le do konca tega meseca. Proti koncu oktobra po zasedanju delegacij se snide državni zbor, ki bode zboroval do Božiča,, in deželni zbori utegnejo se zopet sniti po novem letu.
(Pričetek šole.) Na ljubljanski višji gimnaziji se prične prihodnje šolsko leto v soboto dne 17. septembra s sv. mašo. Vpisovanje za I. razred se vrši dne 15. t. m., dosedanjih učencev pa dne 16. Pre-skušnje se vrSé dne 16. in 17. t. m. Na novomeški gimnaziji se prične vpisovanje za I. razred dne 15. t. m., za ostale razrede dne 16. in 17., pre-skušnje so dne 16. t. m.
(Štajerski deželni zber) je imel v soboto drugo sejo. V finančni odsek so izvoljeni poslanci: Grof Attems, Endres, Kavčič, dr. Kienzl, grof Kottulinsky, dr. Neckerman, Pfrimer, Mosdorfer, Vogel, g. dr. Lipoid, Kaltenegger in Proboscht. V šolski odsek so izvoljeni: Dr. Bayer, baron Hackelberg, Kavčič, Koller, baron Moscon, grof Stiirgh, dr. Fürst, Ha-genhofer in R o b i č. V peticijski odsek: Baron Mayr, Mayer, Morre, baron Moscon, grof Stubenberg, dr. Dečko in Kurz. Y kulturni odsek: For-cher, dr. Heilsberg, Höberl, grof Kottulinsky, Pon-gratz, grof Stubenberg, Sutter, Hagenhofer in dr. Raday. V občinski odsek: dr. Bayer, dr. Link, dr. Kotzbeck, dr. Portugal!, Posch, baron Stork, Thunhart, dr. Sernec in Wagner. V železniški odsek: Forcher, dr. Heilsberg, dr. Kokoschinegg, Koller, dr. Link, Mayer, Posch, Rocblitzer, Vogel. Proboscht, Vošnjak in Wagner.
(Lokalna železnica Poličane-Konjice) bode otvorjena dne 25. oktobra.
(Deželni zbor isterski) je imel prvo sejo v petek. Predsednik Campitelli je v svojem nagovoru pretil, strogo postopati. Ko je deželni glavar zboru predstavil vladuega zastopnika Elluschega, je slovanska manjšina začela klicati „pereat", „sramota". Predsednik jih je grajal in zapretil, da jim v prihodnje vzame besedo. Vladni zastopnik je pozdravil zbor v italijanskem in hrvatskem jeziku. V oiseke ni voljen noben slovanski poslanec.
(Iz Novega Mesta) se nam poroča, da je mini-sterstvo pripravljeno, ondotno pošto podržaviti, ako se priredi za poštni in brzojavni urad pripravno poslopje. Mestna občina hoče v ta namen odkupiti
j bivšo vojaško oskrbovalnico in je tudi te ponudbo stavila poštnemu ravnateljstvu. Ker pa je to poslopje na jako nepripravnem kraju, na skrajni periferiji mesta mej samimi lesenimi, s slamo kritimi skednji in pokopališčem, vložilo je te dni 21 trgovcev, vsi štirji gostilničarji, ki imajo prenočišča za tujce, preko 40 obrtnikov in 58 veleposestnikov, hišnih in zemljiščnih posestnikov, ter razsežua občina šmiheljsko-stopiška ugovor pri c. kr. trgovinskem ministerstvu proti nastanjenju c. kr. pošte v tem poslopju. Ob enem se je prosilo, da bi se pošta nastanila v jako primerno ležeči, skoraj v sredini mesta nahajoči se hiši, koje posestnik je pripravljen, vse za tak urad potrebno ukreniti.
(Utonil) je v soboto popoludne v Škofji Loki pred „fužinami" Blaž Piber. Nesrečno žganje je krivo žalostne smrti.
(Amerikanske novice.) „Amerikauske Slovenec" poroča: Veleč. g. generalni vikarij J. F. B u h je odpotoval dnč 20. avgusta v Mesabo, kjer namerava otvoriti novo misijonsko postajo. V Mesabi biva razven drugih katoličanov tudi okoli 100 Slovencev. — Slovenski dijaki semeniščuiki, ki so nekaj časa bivali v Toworu pri č. gosp. Buhu, so odpotovali 22. avgusta v šolo nazaj. Pred odhodom je imel v nedeljo za Slovence sv. mašo ob devetih gospod Bajec, ki je tudi pridigoval, dijaki pa so peli slovenske pesmi med sv. mašo: Popoldne ob štirih so bile za Slovence pete litanije, govor je oskrbel g. A. Vilman. — V St. Pavlu so jeli zidati katoliško semenišče, za katero je daroval železnični magnat Hill 500.000 dolarjev; porabilo se bo 200.000 za zidanje, 300.000 dolarjev je odmenjenih za oskrbo-i vanje semenišča. — Mej drugim prinaša 36. štev. I „Amerikanskega Slovenca" izvrsten uvodni članek o 1 verski šoli, v katerem omenja, da imajo katoličani i v Združenih državah poleg državnih šol, za katere ; morajo plačevati, tudi 3500 katoliških župnijskih
■	šol s 700.000 otroci. To je pač krasno znamenje . katoliške probujenosti v Ameriki. Največ zaslug pri
| tem ima baltimorski cerkveni zbor, ki je uvel v ; semenišča pouk o vzgojeslovju, zapovedal duhovnikom 1 zidati katoliške šole in katoličanom jih podpirati. Tako so se vse katoliške šole sezidale z milod&ri.
(Za vinorejce) C. kr. okrajno glavarstvo v . Krškem je izpalo nastopni razglas : Na pomlad leta
■	1893 se bodo iz državnih trtnic na Nižje-Avstnj-; skem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem pro-J s ilea m iz takih okrajev, kateri so že od
trtne uši okuženi, delili rezniki sledečih ame-rikanskih trt: Riparia, Solonis, Rupestris in York Madeira, tisoč po 3 gld.; Riparia Pailleres, R paria Perrier, Riparia portalis in Jacquez tisoč po 6 gld.; vkoreninjene trte, pa brez izjeme, tisoč po 10 gld., pa samo tedaj, ko bi se te vkoreninjene trte ne bi porabile za ustanovitev državnih, občinskih ali društvenih naprav. Brezplačno se pa more omenjeno trsje izjemoma samo tedaj oddati, ako bi se kake trsnice za oddajo reznikov iz občinskega ali društvenega premoženja hotele napraviti in da bi taka naprava najmanj 10 let sigurno obstala. Prošnje se morajo pismeno brez koleka, pa tudi ustno pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu zadnji čas do 10. oktobra t. 1. vložiti.
Telegrami.
Dunaj, 11. septembra. Presvetli cesar je odpotoval k manevrom v Pečuh.
Dunaj, 12. septembra. Povodom imen-dne ruskega cesarja je včeraj cesar pri dvornem dineju v Schonbrunu napil na zdravje ruskemu caru. Navzoči so bili ruski zastopnik Kantakuzene s poslaniškim osobjem, več nadvojvod in ministrov. — Deželno sodišče je danes pričelo obravnavo o znani bukovinski carinski zadevi; zatožencev je 21, obravnava bode trajala 18 dnij.
Praga, 10. septembra. Deželni zbor je dovolil 20.000 gld. v zdravstvene namene potrebnim kmetskim občinam, ozirajoč se na nevarnost, ki preti od kolere. Posl. Schmey-kal je interpeloval vlado zaradi dogodkov v Iglavi in Trojan zaradi izgredov v Liberoi. Poslanec dr. Plener je predlagal, da se dne 14. marca izbrana komisija 27 članov pooblasti, da nadaljuje svoje delovanje.
D ar any, 12. septembra. Cesar je bil ob prihoda od mnogoštevilno zbranega pre-, bivalstva navdušeno pozdravljen z reljenu-' klici, ogledal si je vojaške vaje ter se od-' peljal v Pečuh.
Genua, 11. septembra. Zgodovinski slovesni prevod, Kolumbov povrat, se je slovesno izvršil. Kralj in kraljica sta z balkona kraljeve palače ogledovala sprevod in so ju živahno pozdravljali. Pri dvornem banketu so bili ministri, diplomatje, senatorji, poslanci, admirali, generali, nadškof in načelniki oblastev.
Bologna, 11. septembra. Pred brzojavnim uradom razpočila se je velika bomba, .leden časnikar je hudo poškodovan. Pisarna „Agenzie Štefani" pepolnoma porušena.
Pariz, 11. septembra Popoldne je razpočila pri fotografu Ohapronu s kolodijem napolnjena steklenica. Chapron in postrež-nica sta mrtva, Ohapronova žena, dva otroka in dve delavki ranjeni.
Novi Jork, 11. septembra. Blizu Bostona sta trčila dva vlaka. 8 oseb mrtvih, 25 ranjenih.
Tr^menNko »porodilo.
Pri bavarskem dvoru: Smolej in Parli iz Ljubljane
i — Sauiida, posestnikov sin, iz Starega Loga. — Meditz iz 1 Dol. Nemške Loke.
orednja temperatura obeh dni 18<5° in 18'3°, oziroma za 2° in 1- 15° nad normalom.
Umrli bo:
8.	septembra. Klara Mihelič, delavčeva hči, 2 leti, Reber št. 11, katar v črevih. — Katarina Reipnich, železnišKega tiradnika žena, 74 let, Turjaški trg 2, metroeareinom.
9.	septembra. Matija Grivie, posestnikov sin, 1 leto, Stre-liške ulice 11, meningitis.
Pri - Poble Hupnik s Pri
lovca. — Radeč.
Tujel.
9. septembra. kolodvoru: Floreneini iz Ajdovščine, in Stanek s soprogo z Dunaja. — Vitez s»progo iz Trsta.
avstrijskem caru: Hauer, potovalec, iz Ce-Oblak, trgovec, z Vrhnike. — Kavalar, učitelj, iz
Južnem s hčerjo,
Družba sv. Cirila in Metoda
je prejela o d 1. julija do 31. avgusta t. 1.: j	1. Od p o d r u ž n i c :
Kranjske 64 gld, goriške ženske 100 gld., prve ljubljanske 140 gld., šontpeterske ljubljanske 12 gld. 50 kr., tržaške ženske 7 gld., brdske 75, novomeške 93 gld. 3 kr., vipavske 4 gld. 20 kr., komenske 34 «ld. 90 kr., pivške 25 gld., kotmaravaške 10 gld., beljaške 15 gld., senožeške 5 gld., celovške 28 gld. 80 kr., ženske cerkniško-planinske 100 gld., celjske 95 gld , tolstivrške na Koroškem 32 gld. 54 kr., gornje-gradskc 54 gld. 25 kr., blejske 22 gld. 30 kr., žalske 50 gld,, štebenske na Koroškem 14 gld., škofjeloške 15 gld. 50 kr., ženske šentjakobsko-trnovske v Ljubljani 60 gld., črnske na Koroškem 18 gld., ptujske 61 gld. 60 kr., žužemberške 53 gld. 10 kr., brežke 7 gld, krške 23 gld, škocijanske na Koroškem 19 gld. 11 kr.
II. Darovali so: Dr. Fran Gelestin v Zagrebu 10 gld.; ljubljanski ,Sokol' (pokrovitelj) 100 gld.; dunajski slovenski velikošolci 107 gld.; J. Orne, župnik, 8 gld.; J. Cotelj, župnik, 7 gld.; Avguštin Drukar 18 gld. ; pri pogrebu dr. Skofiea v Škofji Loki 39 gld.; dr. Fr. Stor, odvetnik v Ljubljani (pokrovitelj), 100 gld. ; iz dr. L. Čučkove zapuščine 1112 gld. 55 kr.; A Breé, župnik, 10 gld,; A Svigelj, pravnik, nabral 5 gld. 16 kr.; neimenovan v Grižah 1 gld.; breški rodoljubi pri g. župniku v Artičah 16 gld. 50 kr.; poštar A. Sorč s soprogo 2 gld.; A, Svigel, posestnik, 1 gld.; „Ljubljana" 3 gld. 70 kr.; učiteljsko društvo postojinsko 10 gld ; neimenovan narodnjak pokrovi-teljnino 20 gld.; trojica Slovencev iz Pulja 11 gld.; bogoslovci drugoletniki iz Maribora 10 gld.; dekan A. Golmajer 5 gld.; bogoslovci mariborski tretjeletniki 10 gld.; gospa Marija Bra-tanič iz Sent-Ilja 500 gld.; čitalnica planinska (pokroviteljica) 100 gld. ; pri glavni skupščini v Postojini nabrano 157 gld. 51 kr.: učiteljstvo kamniškega okraja (pokrovitelj) 39 gld. 31 kr.; učiteljska konferenca v Črnomlju 10 gld.; J. Švigelj 5 gld.; člani cestnega odbora kamniškega 10 gíd. 65 kr.; šolska vrtnarica M. Podobnik 1 gld. 60 kr.; Kunstelj, Majaron in^ Verbič 3 gld.; od sv. Križa pri Mariboru na spomin na Siškerjevo desetletnico 4 gld.; slovenski in hrvaški učiteljski pripravniki 56 gld.; pri prlmiciji v Tinjah na Koroškem nabranih 15 gld.; dekan A. Hajšek v Slov. Bistrici 5 gld. ; poverjeniki banke „Slavijo" pri shodu 22 gld.; Križaj v Šent Petru 3 gld.; nekdanja „Pobratimija" 72 gld.; gdč. V. Pra-protnik v Postojini nabrala 5 gld.; neimenovan iz Rudolfo-vega 1 gld.; bogoslovec A. Klun v Smledniku 2 gld.; Fran Cargo iz Tolmina 7 gld.; pri shodu hrv. planinskega društva v Ilir. Bistrici 25 gld.; „Narodni dom" v Rudolfovem 9 gld. 83 kr., jurist F. Regali nabral 7 gld. 31 kr.: abiturijent Go-milščak 1 gld.: o petdesetletnici župnika J. Ramovša v Poljanah nabranih 53 gld.; J Globočnik nabral 6 gld.; Krek v Če: kljah nabral 10 gld.
Slavne podružnice, katere še niso poslale doneskov za leto 1892, nujno prosimo, da bi se odzvale svoji dolžnosti, ker so družbini troški čimdalje večii vsled ustanovitve novih šol«kih vrtov in razširjanji šole v Trstu.
V Ljubljani, dné 31. avgusta 1892.
Dr. J. Vošnjak,
blagajnik.
!L
Malinčev sirup.
Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 81/, klg. miiličnega sirupa postne teže, po 10 klg., 20 klg. in 40 klg. Steklenica za poskušnjo zastonj in franko.
Gosp. lekarnarju O. Piccoliju v Ljubljani.
Kemična preiskava je dokazala, da je Vaš malinčev sirup posebno izvrsten.
C. kr. kemiško-flzijologična postaja za preskuševanje v Kloster-neuburgu pri Dunaju.
Ravnatelj: prof. dr. L. Roeslcr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju, svote točno izvršujejo.	(265) 8
V najem se oridn v januvariju 1893 vže nad 50 let obstoječa
prodajalnica
na Raki nasproti farne cerkve. Tudi se dobi lahko stanovanje v hiši, kjer je prodajalnica. — Natančneje se izve pri lastnici vdovi Mariji Vehovec na Raki. 408 3-3
i
Žrebanje
že 16. oktobra.
Velika 50 krajcerska loterija.
(xln viii <loT>i(tek _
75.000jél
Srečke a 50 kr. priporoča: J. C. 31(1 jev v Ljubljani.	(177 7)

št. 50o.
Začetek mestnih ljudskih šol.
410 2—2
Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, na mestni nemški deški ljudski šoli, na mestni dekliški ljudski šoli pri sv Jakobu, na vnai^ji dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški ljudski šoli in na jednorazrednici na Bariu se začne šolsko leto 1892/93
v ponedeljek 19. dan septembra IS92.
Vpisovanje bivšib, vsprejemanje novih učencev in učenk se bode vrš lo 16. dan septembra.
Vpisovalo in sprejemalo se bode: za I. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Poliskih ulicah; za II. mestno petrazredno deško i i u d s k o šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 6; za mestno nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na Cesarja Josipa trgu št 12 (uri tleh na leve); za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopiu; za vnanio nršu-linsko šolo v uršulinskem samostanu; za nemško dekliško šolo v Špitalsklh ulicah (kresija) v II. nadstropju ; za jednorazrednico na B.r.u v šolskem po-slooiu na Karolinški zemlji št 9.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dnč 6 septembra 1892.
ij
KleiuajHa ii 8aitaH
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	415 io_6
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširane in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
X> u 11 a j s k a borza.
Dne 12. septembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	96 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	96 ,
Zlata renta 4%, davka prosta.....115
Papirna renta 6%, davka prosta ....	100
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	994
Kreditne akcije, 160 gld........314
London, 10 funtov stri........119
Napoleondor (20 fr.).........9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100............58
75 kr. 40 „ 85 „ 40 „
25	I
75	.
51	„
69	„
72'/.,
Dne 10. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......112	gld.	55	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	50	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151	„	25	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185	„	25	„
Zastavnapismaavstr.osr.zem.kred.banke 4%	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „*'/,*	100	„	25	„
Kreditne srečke, 100 gld.......189	„	75	„
St. Genois srečke. 40 eld......62	„	50	«
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	75	«
Salmove srečke, 40 gld........ 62	.	25	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........58	.	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	1D2	.	—	.
Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. v.	2810	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	95	.	75	„
Papirni rubelj....................1	„	20	„
Laških lir 100.........—	„	—	„
listu
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
J., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem navedeni vrednostni papirji, «mik«, valute in device.
RlITntl naVA^II. l.llJZ .. nnHnXnnta
Za nalaganje kapitalov priporočamo :
4% bolzansko-meranske prioritete.
4gališkega zemljiškega kreditnega društva zaitavna pisma.
4% duhovsko - podmokelske (Dux - Bodenbaoher)
«rfthrno nrlnplfafa
SIT Žrebanje dné 15. septembra!
50.000 goldinarjev
dobi se z jedno
ogersko hipotecno promeso
a r/, gld. in 60 kr. kolek.
Tis* .Katoliško Tiskarc- v Ljub »n