Po Stran a DlaSant v eotovlni Leto 1X11. itev. 110. v Llttllani. g (etrtet 16 mola 19Z9. cena Din 1.- Iz ha Ja vsak dan popofđue, tevietnSi nedelje In praznike. — Inserat) đo 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L5O, večfl tnserati petit vrsta Din 4—* Popust po dotovom, Inseratnl davck posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.« Din. za Inozemstvo 300.— Din. — Rokopisl se — vr»(a|a — Naš« telefonske itcvflkt to: 3122, 3121, 3124, 3125 In 3126. Zrakoplov „Zeppelln" krenu no pot Davi ob 5.58 je startal k drugemu prekooceanskemu poletu - Na krovu je 40 mož posadke in 8 potnikov - Stroge dolocbe za polet nad Francijo - V Ameriko bo prispel v soboto zvečer ali v nedeljo zjutra j — Friedrichshafen, 16. maja. Točno ob napovedanem času, t. j. ob 5.58 zjutraj, je zrakoplov »Groi Zeppelin« s štiridese-timi možmi posadke in osmimipotniki na krovu startal k svojemu drugemu poletu preko oceana. Na letališču se je zbralo mnogo občinstva ki je odhajajočemu zračnemu velikanu prire-jalo navdušene ovacije. Pred startom se je odigral *e komičen prizor, ki ga je po-vzročila gospodična Marv Pierce lepa 18letna blondinka, hčer-ka nekega ameriškega magnata, ki si je vbila v glavo, da mora na vsak način poleteti s »Zeppelinom« preko velike luže. Že prej si je zasigurala mesto in je že pred par dnevi prispela v Friedrichshafen. Njena mati pa je sinoči brzojavila dr. Eckener-juf da hčerka ne srne na krov. Gospodična Mary se za to pre-poved seveda ni zmenila in je bila danes med prvimi potniki na mestu, da se vkrca. Ko so odvezavali zadnje vrvi, s kate-rimi je bil zrakoplov pritrjen k zemlji, je prihitela na letališče tuđi mati, toda bilo je že prepozno. Veličastno se je dvigal orjaški zrakoplov in po dveh krogih nad Friedrichshafnom iz-ginil v smeri proti Constanzi. — Pariz, 16. maja. Ob 10.10 je zrakoplov »Zeppelin« prele-tel Lion v visini 700 m. Nadalje val je polet v južno-zapadni smeri. — Friedrichshafen, 16. maja. Že ob pol 6. zjutra] so bili po odredbi dr. Ec^e-nerja vsi potniki zbrani na letališču. Število poštnih paketov, ki jih nosi zrakoplov s seboj, znaŠa 200. zavarovani pa so tako visoko, da so zavarovalne družbe na samih premijah pobrate 100 tisoč Mar*. \a]zanimivejša pošiliatev je štiriletna opica »Suzi«, ki sicer ni zava-rovana. pa je bila kupljena za vsoto 15 tisoč dolar je v. Draga opica se vozi v kabini stevilka 5 s krtnilarjem Ludwi-gom. ^Zeppelin« bo ostal v Atneriki 3 do 4 dni, ter bo brž^one odplul nazal v Evropo okrog 26. maja. — Friedrichshafen, 16. maja. Ur. Ecke-ner je včeraj sporo čil zastopnikom tiska, da je Franciia postavila naslednje pogoje za polet »Zeppelina« preko Iran-coskega ozemlia: Zrakoplov »Zeppelin« srne ne samo ponoći, temveč tuđi med 7. in 9. zjutraj preleteti franeosko ozem-Ije, v vsakem slučaju pa aa mora za-pustiti v roku dveh ur. Nikakor ne srne pluti severnejse kakor je letel zadnjič in v nobenem slučaju ne sme leteti nad tvornico Schneidtr- Creuzot. Od Be-sancona mora leteti v ravni smeri do najbližje točke ji žno-franeoske obale. Fotografske aparate sme nesti s seboj, vendar pa morajo biti zapečaten] in se smejo odpečatit šcle. ko zapusti zrako, plov franeosko o/emlje. Delavnice v Friedrichshafnu m< rajo prejem tega dopisa potrditi v dvt h izvodih franeoske-mu vojnemu mirNtrstvu. Ražen tega bo kontroliralo p< let »Zeppelina« 12 franeoskih letal. Z drugirai besedami se to pravi, da bo Franciia postopala napram Zeppelt-nu kot neprijateliskemu zrakoplovu, ako se ne bi dr. Eckener ravnal po odred bah franeoskih oblasti. Lani je »Zeppelin« proti izdanemu dovoljenju franeoske vlade letel pri Besanconu namenoma in brez navigacijske potrebe nizko nad tvornicami municije in orožja Schneider in Creusot. — Berlin, 16. maja. V Berlinu je dva dni zborovalo društvo za preisko-vanje krajev okoli severnega tečaja s pomočjo »Zeppelina«. Na ten posveto-vanjih je bil točno določen nacrt za po-let Zeppelina na polarno ozemlje, ki se bo izvrši! prihodnje leto. Posvetovanj sta se udeležila tuđi Nansen in Sver-drup. Polet »Zeppelina« na severnj tečaj prihndnje leto e bo izvršil v treh etapah, da bi se dosegli čim boljši znanstveni uspehi. Prvo etapo bo tvo-ril polet od najsevernejše evropske točke za pristajanje preko Grenlandije na Terlingov otok. Drugo etapo bo tvori! tridnevni polet nad nepreiskano po" vršino okoli severnega tečaja. Tretjo etapo pa bo predstavlja! povratek »Zeppelina« skozi Behringovo ožino. Stroške ekspedicije bo nosi! svetovn! tisk. Grozna katastrofa v ameriški bolnici V bolnici v Clevelandu ie nastat požar - Ogenj in strupeni plini so zahtevali nad 100 človeških žrtev - Grozni prizori - Skorai nemogoča reševalna akcija — Newyork, 16. maja. Včeraj po-poidne se je pripetila na kliniki cleve-landske bolnice katastrofa, kakršno je tuđi pestra ameriška kronika nesreč ne beleži. V kletnih prostorfti bolnice je nastal v rontgenološkem oddelku za. radi kratkega stika požar,.ki se ie raz-širil na skladišče kemikalij. To je imelo za posledico. da so se začete razvijati ogromne množine strupenih plinov. V par minutah je bila vsa bolnica, v ka-teri Ie btlo trenutno 360 botaikov, v plamen ih. Istočasno je gosta megla strupenih plmov zataa vse bolnfške prostore, tako da skoraj ni bik) misliti na rešitev. V splosni paniki je mnogo bolnfkov ?n strežnlc poskakalo s prve- ga in drugega nadstropja na cesto, kjer so obležali s polomljenim! udu Okro« 14 strežnic in zdravnikov pa se je zateklo na streho, upajoč, da se bo-do mogli na ta način resiti. Storili pa so grozno smrt. Streha se ie namreč kmalu nato porušila in pokopala pod seboj ljudi, ki so bili na strehi in bol-nike. ki so bili prikovani na posteljo ali ki so omamljeni od strupenih pihtov obležali po sobanafi in hodnikih. Rese v a ki a akcija je bila skoraj ne-mogoča. Ogeti) se je širil s strahovito naglico. easHci sprva sploh nteo mogli blrzu, ker so se strupeni plin i širili tuđi na okolico. Sele po dveh urah se je posrećio lokalizirati požar. Ko so ga- silci, opremljeni z maskami, vdrli v po-slopje, se jim je nudila grozna slika. Po hodnikih fn po dvoranah so ležala trupla deloma nabrekla od plinov. dek>ma docela zogljenela. Po dosedanjUi ugoto-vitvah je zahtevala katastrofa preko 100 človeških žrtev. Botnike, ki so se resili, so prepeljali v druge bolnice, vendar pa rmaio skoraj vsi tako huda zastruojjenja. da ni upanja. da bi ostali pri življenju. Pod niševfeiami so najli nad 90 trupe!, izmed katerih pa je identificirati samo 78, dočrm so ostala tako popačena, da sploh ni mogoče ugotovki identitete. Škoda znaša več milijonov doJarjev Poglobitev gospodarskih odnosa jev s Franci jo rVedčasno uveljavljenje trgovinske pogodbe s Francijo bo zelo iitrdilo medsebojne gospodarske odnošaje — Pogodba }c sto- — Beograd, 16. maja. Sinoči je bilo izdano naslednje službeno sporočilo: ■•*Nj. Vel. kralj je podjpisal zakon o iz-vajanju trgovinskih in plovidfbemih kon-vencij. ki so bile podipisane 30. ianuar-ja t. 1. v Parizu med kraljevino SH5 in Franci jo. Ta zakon se jflasi: Cl. 1. Določbe trgovinskih In plovidbenih konvencij, ki so bile sklenjene med kraljevino SHS m FranciK>. stopa-jo v veljavo s 15. majem 1929 ne jfle-de na določbe čl. ^ hi či. 36 teh kon-vencH. ČL 2. Triletni rok, predviđan v čl. 3 in čl. 36, ni iz-prerniemjen In pricne teci. kakor je določeno v prednjem členu. Čl. 3. Ta zakon stopi v veljavo z dn&m, ko se objavi v »Služben;h novi-nah<'. Vaš poročevalec ie sinoči srečat franeoske^a poslanika v Beograd« %. Darda in ga opozori] na debeli izvod »Službenih novin« s trgovinskimi in plovi d/beni mi korrvencijami med Fran-cijo in kraljevino SHS. Francoski po-slanrk je zadovoljen odvrnil: »Radujem se, da je končno rešeno vtprašanje, s katerim se tolikanj ucvr-ščajo naši gospodarski in finančni od-nošaji. Uverjen sem, da boda s tem še boli poglobljene vez: neločliivesa prija-telfetva, ki že sipajajo obe naši državi.« Češka odlikovanja — Praga. 16. maja. Prede^dnik republike je odlikoval z velikim križem Bel^ga Leva bivšepa jugoslovenskeca poslanika v Pragi dr. Branka Lazarevića, s komander-skim redom Belega Leva bivšega šefa kabineta zunanjega ministra dr. Pelivanovi-ća, z oficirskim redom Beleca Orla pa pe-neralštabnega polkovnika Dimitrija 2ivko-vića. Poplave v Šumadiji — Beograd, 16. maja. Iz Kragujevca poročajo, da je reka Jasenica zaradi nalivov zadnjih dni tako narasla, da je prestopila bregove, poplavila ćele po-krajine, porušila skoraj vse mostove, uničila vse setve in povzročila tako ogromno škodo, da je narod naravnost obupan. Zaradi nenadnega navala vo* de Ijudje nišo mogli resiti skorai ni-česar in je utonilo tuđi mnogo živine. Da-li je katastrofa zahtevala človeške žrtve, zaenkrat še ni znano. Vlada je odredila nujno pomoč in odposlala v prizadete kraje vojaške oddelke, da pomagajo pri reševanju. Seja ministrskega sveta — Beograd. 16. maja. Previ se bo vrSi-Ia seja minist'-sl'ega svota, ki «e bo havil z raznimi tekočimi zadevami. Letovanje rumunske kraljice — Solnograd. 16. maja. V zdravilišču St. Tilgen je bila včeraj najeta vila za ru-munsko kraljico vdovo Marijo, ki se na-merava začetkom junija naseliti za daljao dobo. Ministrsld predsednik o nalogah vlade Izjava generala Pere Živkovića — Vprašanje ustave in rarde litve države ni aktualno — Beograd, 16. maja. Današnje »Vreme < objavi ja razgovor z m ini str-skim predsednikorn generalom Pero Živkovićein, ki je med drugim na vprašanje, ali je njesovo inspekcijsko poto-vanje v zvezi z reSevanjem vprašanja usta\e in nove razdelitve države iz-javil: »Vse to so Ie prazne domneve. Mada ima jasno in točno določen program ,ki ga mora izvršiti. V stikih z narodom >em u£Oto>il, da m> narudnt mase mnogo bolje in pra%ilnei^e raru-mele \zrok i/premeinb \ dr/a\i in kra* Ijevega manife>la / dne (>. januaria. kakor tuđi nalo-c, ki nam jih nalaga ta manifest. Med naloge, ki i/Mraio i/ te" ga manifesta, pa za >edaj to \prašanj« ne spada in naš ti>k bi <^e moral ba\ttl s pozitivnim! tn realnimi ži\lien>kitnl problemi neroda.« Velika poneverba poštnega uradnika v Strumici Pri nenadni revizi blagajne so odkrili primanjkljaj 115.000 Din Defravdant izročen sodišču — Strumica. 16. maja. Pri pregledu blagajne strumiške pošte ie bil ugo. tovljen priman)kUai v zne^ku ll.S.Oi'KI Din. \'i^ravnik pošte Mitar Banović se je v posiednjem hrpu skttšal izogniti za-sledovan.iu s tem. da si je od nekega trgovca preskrbel ček za enako vsoto. namenienesa Poštni hranilnici v Skop-Uu. Ko te tergovec par dn4 kasne.ie hotel dvigniti vloženi denar v Skoplju. so odkrili, da je upravnik pošte v Stru- mici zadržal pošiljko, da s tem peca pce>zetl denar kniižii na prejšnji me^ec in tako izkazoval stanje blagajne bre/ pri-manjkl|aja. Nenadni pregled hlagajrit po inspektori« iz Skoplia ie napravil te] manipulaciji konec. l'pravnik B?novič ie bil izročen sod:šću. Aret;r?im ima /eno in petero dece. Velike poplave v Rusiji Volga je narasla za 12 m nad normalo in poplavila 300 vaši - Več tisoč ljudi brez strehe - Splošna mobilizacija za reše- valno akcijo — Moskva, 10. maja. V zadnjih dneh je Volga na mnogih krajih prestopila bregove zlasti pri Nižniem Novgorodu in Ribinsku. Na \sem tem ozemlju je poplavljenih okoli 300 vaši. Mnoge niše je voda porušila. Setev je v teh krajih popolnoma uničena. Mnogoštevilno prebi val-stvo je zapustilo domove in pobegntlo v kraje. kjer nišo ugroženi od poplave. Povodenj se čim dalje bolj širi in po doseđanjih vesteh ie ostalo brez strehe že več tisoč ljudi. Sovjetske oblasti so v \sem po-plavljenem pod roči u Volge izvedle mobilizacijo kmetov od IH. do 40. leta, da bi pomagali prizadetemu prebivalstvu in zgradili nasipe za orae-jitev po vod nj i. Po vesteh iz Ribinska je tamkaj Volga narasla za 12 m nad normalo. Predmestje Ribinska je popolnoma poplavljeno. Mnoge tvornice v Ribinsku so ustavile obratovanje. Težka nesreća pri gradnji hotela Miklič Ljubljana, 16. maja. Danes opoldne, n&kolrko minut pred 12.. se je na Masarykovi cesti na stav-bišcu novega Mikličevega hotela pri-T>et:la težka nesreća. Kleparski vajenec Franc Skalja, ki je imel opravka na strehi, ie hotel sto-piti na dvigalo. Bil je prepričan, da je naprava stabMna. Ko se je dvigalo, ki >e gibliivo konstruirano, zagugalo, je fant nenadoma izgubil ravnotežje in strmoglavil :z v:Š;ne na tla. Težko poškodovanega nesreCncgi fanta so delavci takoj pobrali in pre-r.esli \ lokal, nato pa telefonično ob\e-stili rešilno postajo. Skalja je hi I / re-šilnirn vozom prepeljan v bolnico. Njegova poškodba je zelo težka in ^elo smrtnonevarna. /Jornljeno ima eno ro-ko, čeljusti vse razbite in v ustih n.u je ostal samo en zob. Tuđi notranje je težko poškodovan in skoro ni uranja, da okreva. Koroški avtomobilisti v Ljubljani Ljubljana, 16. maja. Davi so priftpeli v Ljubljano koro§ki avtomobilisti, ki se nahajajo na binkoštnem izletu na naše Primorje ter ee votijo skosi Ljubljano in Postojno na Sušak ter od tu v Crikvenice Koroški avtomobilisti, 15 po številu, »o se odpeljali davi ob 6.45 pod vodstvom tajnika koroškega avtomobilskega kluba, ma- jorja Gressela in barona Bovneburga iz Ce-lovca. Vozili so v treh skupinah. Prva je pasirala mejo na Korenu, druga na Jeaer-skem eedlu, tretja pa na Ljube]ju. Na Lju-belju je goste pozdravil v imenu ljubljan-skega Avto kluba predsednik gosp. Av^ušt Praprotnik. ki se jim je peljal naproti, ter odbornik g. Karol Govekar. Na meji eo se gostje precej zamudili in rato je prispel prvi voz s tajnikom Gres-selom sele ob 10.30 v Ljubljano, dasi je bil prihod gostov najavljen ie aa 10. Kmalu za njim so prtfspeli še štirje vozovi, nato pa drug za drugim polagoma in v več-jem presledku Ie ostali. Na meji megtne občine sta goete pozdravila g. Rado Hri-bar in g. šabec. funkcijonarja Avtokluba. Korolki avtomobilifiti *c se odp^ijali pred »Zvezdo^, kjer je bilo zbiralisče. V restavraciji so kosili in ee pripravili za odhod. Iz Ljubljane so se odpeljali ob 13. Gostje so bili 6 prisrfnim sprejemom v Sloveniji, izredno prijetno vožnjo in lepi-mi cestami zelo zadovoljni. Iz Ljubljane «e odpeljejo preko Poetoj-ne na Sufak in v Crikvenice, kamor do- spo že drevi okoli 18. V Crikvenici onti-nejo en dan, nato se pa odpeljejo na znamenita Plitvička jezen. Povratek je do-loČen za binkoštni pone'IHjek. Vožnja tr«» preko Zagreba, Celja in Maribora nazaj na Korolko. Koroškim avtomobilistom želim« na potovanju srečno pot! Nesreća v nemških plavžih — Waldau. H"». m.7. Berln 133025—13.5325 (13.5175). Bru«elj 7.<*>li Budimpešta <).Q1QS. Curih 1OQ4 4-1W7 4 (1095.0), Dunaj 7.OH23—8 0123 (7.0973). L«.n. don 275.63—276.43 (276.03). Newyork yh »>0 —56.89 (56.79). Pariz 222 36. Prat:« 167.9R— 168.78 (168.38), Trst 297 92. ZAGREBSK4 BORZ4. Devize: Amsterdam ?2.£*. Ounai 790.73. Berlin 13.5175. Budimpešta 9.Q?. Milan 297.92. London 276.03. Newvork 56.70. Pariz 222J6, Praga 168.38. Curih 1095.9. Efekti: Vojna škoda 410. INOZEMSKE BORZE. Ciirlh: Beograd 9.125. Dunaj 73.95. Budimpešta 9<\45. Berlin 123.35. London 25.185, Newyork 519.25. Pariz 20.285. Milu 17.185, Prait 15J66. Stran 2 »SCOVENSit! NAROD« dne 16. mafa 1929. kratkovidnostjo« magistratnih gospo* dov ne razburjali. Sezona prihaja, zato takoj na delo, da bo že julija stalno kopališče ob Savi v Mednem. \ % % V v Moski so egoisti in nocejo priznati svojih napak, pravi ena — Ženske so egoistične, pravi eden — Ženske, čuvajte svoje dostojanstvo! 38 Ni še prav gotovo, da se nifcdar oe bom, četudi vem dobro, da mi bo ral — kadar se bom. — Stara sem 25 iet in mar-sikaj sem že poiskusila v življenju. Im*»la sem dovolj prilike »poznavati moške, ker »em v taki službi. Prišla sem do prepri-čanja, da je zelo malo takih o katerih bh-ko rečeni, da «o na mestu in da bi se z njimi res upala živeti v zakonu, kajti: »zakon je z medom namazan križ, ko se med poliie — ostane samo se križ.« Jaz se tega prav dobro zavedam, zato odlašam že od 20. leta, ko se mi je prvikrat nudila prilika, da poekushn ta ined. Če se bom kdaj poročila, se bom le zato, ker ženska (in to starejša) če ostane fama, nima nikjer ugleda in je kratkomalo ^ani-čevaua. Sicer pa, kadar zopet spoznam kak nov značaj, ki ne dela Časti moškim, si mislim, da je bolje biti tuđi od veeh z^nice-vana, kakor pa živeti s takim možem. Naj-bolj me odbija oNajprej pometi pred svojim pragom.< Boli me tuđi, kadar se kak mož o feni izraza češ, da je dolgocasna, da je grda, »tara, suha ali predebela in ne vem kaj že vse. Ne pomisli pa, da tega ni kriva sama. Največkrat so krive razmere, v katerih živi, če je dolgocasna, ni prav nifc čudnega, saj žena, če je skrbna ima dovolj drugih skrbi, ne pa samo zabavati moža posebno fe ima otroke in je v alabih gmotnih raz,-merah. Če je predebela ali presuha, je kriva maćeha narava, ki je ni obdarovala z lepoto. če je stara, ali je mislil, ko «e je poročil, da bo njegova žena večno mlada? Seveda o možu, ki se tako izraza dobim takoj svoje mnenje. Hoče se mu izpremembe, pa se mu oglasa vest in da bi jo zadušil, »e s tem tolaži. Nerazumljivo mi je tuđi, ta-kaj se vedno ženi o^ita, da ona ne zna privezati možjfl na«e, ako ga on kje kaj polomi. V nasprotaem slučaju pa se možu ue očita tega. Saj moški po njih mnenju vedno vse prav naredijof kdor pa se pusti vplivati od svoje žene, sploh ni mož, tako pravijo. Mnogo bi še lahko napisala, pa ne ma-ram, radi tistih deklet, ki ee nameravajo poroditi, da jim ne vzamem veselja. P. H. 39 Bboge samičice! Brige jih morijo kako naj »reČno prijadrajo v presladki objem uresnič«nja svojih ianj o »lastnem ognji-šču<, brezskrbno«*i in o — preaJatih moiič-kih — v »«veti iakon<, o katerem imajo na žalost premnoge tako srednjeveike nazore, da ga i6tovetijo e takorv. ljubemijo . . . Veak razsoden mol mi bo pa rad pritrdil, da zakoni uitvarijo ve« •ovraštva, kakor Iju-bezoi. Danalnji ienflki naraUftj ne more nika-kor razumeti, da moDd niao tamo uto na svetu, da pihajo na razvneta žen>ka srca, enubijo zakona željne iu jih poro&rjo; (Pe vem, ali je to bilo tuđi včasih?) niti ne slutijo te zorne deve, da ima življenje za moške še kakšen drug smisel. izveu t*?ga, da žj'vijo za ženske naslade, stra?ti in sanje. Zato je umljivo, ako tuđi ne razumejo tega, da je potrebno prej poznati življenje, da je potrebno prej znati plavati, predno skorimo v vrtinec življenja . . . \r vrtincih življenja se plavati ne da več naučiti in zakon je najbujsJ življenski vrtinec. Ni zato elabiČ tišti, ki se mu zdi zakon preoetra živijenjska šola, ker je bil toliko močan, da je dozorelo v njem to spoznanje; nasprotno so slabiči tišti, ki tega ne morejo razumeti. Res je, ien6kam je življenjska maksima telesno izživljanje, kar pravim molkim ne more biti. Moškemu je v naravi, da nstvar-ja, snuje in povzdiguje boljše življenja ce-lokupnega človecanstva. A ženski, posebno sodobni? Telesno izživljanje — samo to! Najčietejši egoizem! Mi moški jim tega niti ne zamerimo, dokler ne zahtevajo od nas, da živimo temu njihovemu življenjskemu višku, njihovim sanjam ter da naj obrnemo hrbet vsemu življenjskemu realizmu . . . Neka eamičica se spodtika ob to. da feo veliki možje tuđi ljubili ženske, kakor Dante, Petrarca in Prešeren. Pritrjujem! V»ak moški ljubi: paniften razsodno in bitje, ki «e mu zdi vredno njegove Ijubezni; umet-nik — vzvišeno, svoje ideale, modele fvo-jih najglobljih duševnih zasnov; povpreč-než — povprečno, bitja, ki so mu najbližja itd. Ti vei pa Ijubijo — če imajo koga . . . DvomJm. da bi ljubili Prešeren, Dante, Petrarca v današnji dobi . . . Doba idealizma je zatonila — umetniki bi danes težko našli svoje ideale. Zm. 40 Morda bom zadela na odror. ker se ne bom držala naslova, arrupak potipala t»om vseeno nekatera" razmišliania preišnjih Stevilk. Na primer piše v eni številki neka kan-didatinja samske^a stanu, da se rato ne bo omožila. ker vidi veliko trasrediio zakon-skega Življenla pri svoji sosedi. Mož se je naveličal žene. Poiskal s1 fe hetero. « Mlada sem. *tara koma! ?1 let. Življenje ne trledam r. zaprtim! očmi. Vidim marsi-kai. kar me boli 'n de!a rane moji mladi duši. Zato vam. dekleta. Jfene — r eno he-sedn sestre. Sa) smo si sestre, četudi si so-nroga bogatala, delavca a!i kmeta. Smelo rečem v obraz, same smo krive, če bod: mož z tiubico ok'-ojj:. Zator«i ne bo-di-ino livbice (hetere). Če ne bo heter, ifh mož tuđi iskal ne bo, 5ih ne bo na$el. Razumem pota, ki dovedefo mnoge do tega koraka, da postaneio slabe. Marsikaj sem že sliSala od tjjjrt^blieTiih duš, ki so se rrH iskreno irpovedale-. Tn mnojpm ie bil vzrok niihovejja padca razočaranje v Ifu-bttm. Marsfkatere tak^ uboge dus> so «e dvfsmile te mnč%iria in postale "krepo^tne in noitene. Ka'ti T>H?e! te iskren orifatel? in Hn dvienif. Ali pa se Je pređramila v njej ona lučka, ki brM v vsakem srcu in razgalila \^o nieno nmaranijo? Vsaka «e lahko dvi^ne, če hoče. Ve drače, ki hodite križetn razkroplje-ne, dokažite svoje dostojanstvo in dvizni-te se. Ne mučite s svojo uma za ni jo ubogih nesrečnih mater. Vem, da se mi boste mnoge smejale in cinično odgovorile: Kako naj se potem primerno oblačim? Kako naj Živin;? Deklice živimo skromno. Lepša pre-prosta oguljena obleka kot elegantna toaleta nepošteno zaslužena. Pokažimo se. da smo žene, da smo vredne nositeljice tega velikega imena. Z3torej bodimo moćne, ne padajmo. Dvignimo zaklad svoje duSe. Trboveijvanka. SjBOTt — Službeno ij LHP-a. Seja uprav, od-nora ?e vrši mesto daues, v soboto 18. raaja ob 18. uri v da niske m »alonu kavarne Emo-na. — Tajnica. — ćlan-tTu Ilirije! Sabljaka sekcija priredi jutri rvečer ob 3". uri v resUvrinji >Zvezda< svoj prvi družabni vefer. Odhor vabi celokupoo članstvo, kakor tuđi v*e prijatelje Ilirije, da »e udeleie tepa ve*«ra v Čim večjem številu in da « svojo navrož-nostjo dokaiejo simpatij« najmlajši, veniar pa že najagilnej^i sekciji Ilirije. — Oibor Hak! Setucjt! Httot ftin* LmMjaaski dwcr Halt! Scmcijt! Halo! Slavnostaa premijera dolgopričakovanega filma „EROTIKOM« I jutri v petek ob 9. uri. V plavni vlogi prva s ovenska filmska igralk i Ljubljančanka Ita Rina • >4a Krawanja. PROGRAM: 1. Grieg krotka Izvaja pomožn; salonski orkester 2 Uvodna beseda. 3 „EROKIKON*, drama nesreene ijubezni mlade Ite v 7. dejanjih Pri predstavi bo navzoča tuđi ma i Ite Rine, gospa K av^nja. Dve urne predstave vsak dan ob 3, 5, 7. in 9 ur. Mladini neprimerno Obcinsko gospodarstvo v Ljubljani in Zagrebu Nekaj stvarnih u^otovitcv na izvajanja občinskega svetnika V debati o občinskem proračunu mesta Ljubljane za 1. 1929 je občinski svetnik £. Ivan H r i b a r primerjal ljubljansko in za-grebžko obcinsko gospodarstvo ter navajal številke, ki stavljajo Ljubljano v zelo neugodno luč. G. Hribar je izvajal, da znaša ljubljanski proračun skoro 65 milijonov Din in da bi zagrebški proračun moral znašati ISO milijonov, ako se gleda na število prebi\al-stva, ki znaša v Zagrebu 150.000, t. j. približno trikrat toliko ko v Ljubljani. Ker pa znaša zagrebški proračun le 96,093.780 Din, je Zagreb proti Ljubljani na bolj^em za 84 milijonov Din. Žalostna bi bila ta slika, ako bi res od-govarjala dcistvom. na srečo pa primera k. Hribarja ne drži, kar hočem pojasniti in dokazati v nastopnem. Ljubljanski proračun izkazuie redne t>o-trebščine 50,S61.09S dinarjev ter izredne 17,397.167 Din, skupaj 68,258.365 Din. Zagrebški proračun pa zna^a pri redni po-trebščini «8,480.780 dinarjev ter pri izredni 7,613.čina zna^a 5.1?o.f>oo Din, potreb-žčina za vse ostale mestne dolsove pa 4 milijone 525.915 Din. PotreMčino 6% ob-ligacijskega posojila je g. liribar vpoSteval le deloma, zato se mu kaže skupna redna in izredna potrebščina samo z okroglo 65 miliionov, mesto pravilno z 68,258.265 Dm. Približno enako razmerje. kakor je med redno potrebičmo Zacreba in Lhibljane v 1. 19?9. se kaže tuđi v 1. 1927 in 19^, ko je redna potreb^čina znaSala: v LiubUani: v I. 1927: 35.842.409 Din (deiansko) in v 1. 1928: 41,224.904 Din (proračunsko); 2. v Zagrebu: v L 1927: S6,154.447 Din in v I. 192*: 79,656.034 Din (oboje proračunsko). To, da je razlika med redno potrebiči-no Zagreba in Ljubljane glede na število prebivalstva ofceh mest vsa tri leta manj ugodna za Ljubljano, da pač misliti in bilo bi vnekako zanimivo ugotoviti vzroke razlike, toda ta razlika Še daleko ni tolikšna. kakor jo hoče predočiti g. Hribar, ki priđe na podlagi svojih računov do zaključka, da je Zagreb proti Ljubljani glede 1. 1929 na boljšem za 84 milijonov Din, dočim bi bilo opravičeno kazati samo na vsoto 40 milijonov dinariev. Pomanjkliiva je tuđi primera. ki jo je napravil g. Hribar glede občinskih dolgov Zagreba in Ljubljane. G. Hribar je izvajal, da znašajo občinski dolgo vi mesta Ljubljane 118 milijonov Din, katertm stoje nasproti dolgovi Zagreba v znesku 128 milijonov Din. K teJ navedbi ie treba pripomniti to-le Ljubljana bo ob koncu leta 1929 res za-dolžcna ja vsoto 118 milijonov Din, oziro-ma še za kakih 8 milijonov več. če se izvrše vse investicije, ki so proraČunj*ne pri izredni potrebščini. Vpoltevati pa je. da spada od vseh dolgov: 1. na mestna pod-jetja 28 milijonov Din; 2. na stanovanjske niše in druge produktivne naprave 25 milijonov dinarjev; 3. na posojilo, ki se ie dalo cestni železnici. 1S milijonov Din. Točne šievilke mi nišo znane, toda razlike ne mo-rejo biti velike. Glede Zagreba je pa o dolgovih treb* poznati to-le ozadje: Dosedanji, po proračunu za L 1029 iz-kazani dolgovi Zagreba res ne znasajo več. kakor navaia g. Hribar, t. j. 128,708.848 dinarjev. Toda Zagreb dela s polno paro in njegov, L 1928 določeni investicijski program zahteva 159,700.000 VHtu od katerih je pokriti 129,300.000 Din s posojili. Doslej je mesto najelo na ta račun 40,000.000 Din. okroflo 90,00ao00 Din pa bo še najeti. Vse kaže, da bo investicijski program iz 1. 192« izvršen v najkrajšem času in zagrebSki mestni dolgovi se bodo dvignili nad 200 milijonov dinarjev, medtem ko ljubljanski dol-govi ne bodo znatnei^e narasli preko 126 miliionov dinariev. VpraSanje je pa Je, ali nimata zacreb-ska elektrarna in plinarna se posebnih dolgov, ki nišo všteti v vsoti 128,7C»8.848 Din. Žal. da iz proračuna za 1. 1929 to ni razvidno, pač pa se more sklepati, da obstoje taki posebni dolgovi, ker je pri plinami proračunjena za odplačilo dotga in za obresti vsota 1.100.000 Din in pri elektranu vso-ta 3.950.000 Din, doCim je v mestnem proračunu pri pekritju proračunjen kot doprinos elektrame in plinarne imenom obresti od investiranih glavnic samo znesek 3 milijone dinarjev. Razlika 2.050.000 ni pojašnjena, skoro pa ne more biti dvoma, da se nanaša na posebne dolgove, katerih vHina ne bo ravno nizka. Ce se po tem pojasnilu primerja pasivno stanje Ljubljane in Zagreba, se pokai« po- P"'noma druga sttlta. ntgo !o le napravil f. Mribar. Podijam u pojasnila ljubljanski javnosti, ki je interesira na aa tem, da i/ve res-nico i.i da potem ne zapo^avlj«! Ljubljan« tako, kakor ie to storil g. Hribar. Pri tem Pa mkakor ne zagovarjam gospor\ a Ljubljane, ki nujno potrebu.ie izboljianja. Opoat* uređnlitva: Odfovonio«,t za ta ^lanek nosi nsec. katerega ime je ^a raz-^olago v urednist\ u. tR+femtriea. Koledar. Dan«&: £ v zraku Krao Ideal: Tainost krttne noči. Pradavaale aa uafvarzl: Sledovi pra« Človeka nd O;še\i. Prediva prof. Brodar. Ob 18. • Dežurne lekaru«. Dane«: Bahovec, Kongresni trg; Uttar, Sv. Petra cesta; Hoćcvar, S^. ^:ikt. G. Anton Novak iz Radmttke. ki )• Mtvij vćertj 8(Hetrrico roiHva Igra Ijubezni in smrti ■DantoT»e\ eda hvaležna, ker nudi glav« oim trem igralcem vajezaiumive, rafinira« no komplicirane, p«iholo*ko relo globoka uloge Jer6me de Courvotssier, poataren uča« njak, irumitelj, filovof in abenem politik. DantoTiov priitai, ki ga igra g. L e v a r, ja rla«ti zanimrva poetična oscbtiost m Le\ar io t^vaja xla«ti v p-rvem delu ij^re odlično^ Jeromova mltda Jent Sofija iraa v gej. St* r i č t v i izvTitna, simpatično tnterpretko, fanatik Vtllee, njen idealnu Č«*ti ljubimac, pa je g. J a n, poln žara ia temperamenta. V eksporiciji te ilustrativno za dobo w vseploino obćutja v Pariju, kitr delvjc fli* Ijotint, prtv dobro uveljtvljajo gg Vida JuTinOTi, Ha*a Slavčeva, Zel»i. n i k in L i p a h. Vikako romantiino Kru# talno nattoptjo kot policajtke kreature gg. Potoka r. Pthor, Kaukler wi Mur« g e 1 j; kot plemenit prijatelj, dati politi« čen natprotnik, pa nastop* Ctrnot goap. Skrbiniek ▼ efektni epiaodi. Zanimivo »centko godbo k tcj igri u strasne dobe jakobmttva je zlotil g Heri« bert S v e t e 1 prav ttiltko rnačilno, kot scenograf pa je z velikim oku»otn »odelo* val g. Iv. ViTpotii. Z* regijo gre r.cer vsa priznati ja g Crrilo D a b a ▼ c u, tamo na vojake odbora ra jtvno varnott bi ka* žalo prihodnii paziti, da oc prikortkajo pred vratm prezgoda.j, ko dialotf ie ni kon« £an. IgTiIci to želi dgra ta« ma pa ni užgala Fr, G. GoMtovmnje čUnov mm-iboriktgM gf** dtliSč* V tredo 21 r m gottujeio v ljubljanski drami štirje člani aatnbortkeffa gle-daliiča v Shaketp*arejevi žaloigTi Romeo 5n Julija. VTogo Romea i^rt g. Rtkuaa, vlogo Julije gdč Kraljeva. Mercuccio — Vladimir Skrbmaek in Dojko — ga, Milana Z«krtjikova. Predtta^t te vi* trrem ahon* maja. Irvlrnm glo^fnskm peemtfara Onotar* jamo na pranijaro Cerkveaiko\e drtme »Greh«, ki bo ▼ to4>oto 18. t. m ob oanifti r\'ečer v drtmkkem gledtlACu Ofc taj pH» liki se po dolgem ftiu zopet nredatavi 1iub# Ijantkeimi občinttrtj kot re*t**r g Vf«lo ftVatrnav. V i^ri nastopi^o ▼ gladnih vioftli ga. Gabrijelčičeva m g. Ktukler. PradttaTa bo rt premijertki ahonmt Nfet* «• rmzumela. Mož gleda rva otroSki voziček: Upam, da bova fu
  • "©*#ni m#stu. Odvet-nik v Trrtmjem dr. Anton A n d r e j č i g se preceli v treh mesecib s fvojo pifarno v Novo mesto. __ Raspisana idraTiiiSk* eluiba. Okrož- nf urad za xavarovanj© delavcev v Ljubljani ra»pi«uje na svojem ambulatoriju službo pogodbenoga zHravnika specijalista za 10-botdravništvo. Prošnje je treba viožiti do 10. junija. — Raaid društra. >Dru§tvo za zgradbo io vzdrževanje doma Sokola I. v Ljubljani« »e je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 8. t. m. pro*tovoljno razlio. — li »Uradnega lisUc. >Uradni Iifct< IL 51. z dne 15. t. m. objavlja: dopolnitev raspita pravosodnega ministra o pojasnilu ukaia Nj. \>1. kralja o obči amnestiji in pomilontitvi, tarifo o pobiranju žigovi ne in dopla&l za prepledovanje in žigosanje nier in merilnih priprav. pristojbin in stroškov, sa preizkušanje gfetemov mer, overovljanje aparatov in instrumentom in kemičnih anali«, ki jih vrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine, postopanje za sprejema-nje in ocarinjanje blaga brez raztovoritve ali i delno raztovoritvijo z vozil, navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Grčijo, navodila za uporabljanje odredb o naknadnem sporazumu k trgovinski pogodbi z Av«trijo in postopanje o izr vrSevanju uvoznih ekspedicij strassfurteke Soli. Z našega poslanlštva v Prag!. Naš poslanik v Pragi dr. Angielinović ie odpoto-val v ponedeljek rvečer v Beosrrad, kier se udeleži konference rranistrov Male an-tante. Zastopal ga bo prvi legacijski tajnik Martinac. — Vpokojitve v železnlškl službi. Vpo-kojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubliani uradnlki Bizian Jakob. iMartelanc Hirtko. Hribaršek Jurij, Pintar Josip, Či-ček Blaž, Vičanski Josip, Vavrovšek KarI, Kopač Tomaž, Kralj Matija. Struna Ivan, Kline Josip, O&aben Ivan, Gorjanec Štefan, Fišer Franc in Pekolj Franc, -pri zagrebški direJcoiii Krivec Anton, Jarbar Alorzij in Hočevar Franjo. — Nov kaženski zagovornik. Vi?je de-želno sodišče v L;ubliani fe sprejelo od-vetniškega pripravnika Stanka Pecar i a v Novem mestu na nje-govo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. — Iz našega državljanstva so izstopili rudar Josip Filač, pristojen v Galavo buko, karrmosek Fiorovantej Rabuza, pristo-jen v Koprivnik, krojač Franc Prosenjak, pristojen v Pokoje in čevljar Josip Hočevar, pristojen v Zužemberk. — Izenačenle pravopisa. V avgustu 1926 je bila imenovana komisija ia izenačenje pravopisa, v kateri je bnl iz Ljubljane vse-učiliSki profesor dr. Frarrce Ramovž. Te dni je komisija definitivno redigirala svoj elaborat o "pravopisu, ki ga fzroči prosvet-nemu ministru. Komisija se ni pecala s problemom enotne pisave in govorice, marveČ ostane vse pri starem. — Nalezlllve bolezni v Irublianski In mariborski oblasti Od 22. do 30. aprila ie bilo v ljubljanski oblasti 7 slučajev šena, 1 krčevite odrevenelosti, 6 tifuznih bolezni, 69 Skrlatinke, 16S o$pic in 13 davice. V mariborski oblasti je bilo v istem času 10 slučajev tifi*znili bolezni, 67 škrlatinke, 33 oSpic, 5 šena, 2 krčevite odrevenelosti, 132 vnetja priušesne slinavke in 12 davice. — Žlvalske kulne bolezni v mariborski oblasti. 13. t m. je bilo v mariborski oblasti 5 slučajev vraničrvega prisada. 3 mehur-caste^a izi>u*eaja, 8 svinjske kuge, 3 svini-ske rdfrčice ter r>o eden šuštavca, konjskih 2arij in čebelne gnilobe. — Poziv slovenskim un^toikom. Umet-ni$ka Matica vaW vse povojne slovenske utnetnike, da ji najkasnej* do 30. maja poš-«ejo do pet posneHcov svoiih najfcoHših del ter kratek življenjapis. UmetniSki Matici se je namreč posrečilo zainteresirati slovenske kroge v Ameriki za izdanie enotnega pregleda slovenske povojtie umetnost!. Informativni ttfot t«r do 100 reprodukcij bo izšlo v obliki družinskftga koledaria v velfkanski nakladi, ter bo pregledu pridejan tekst tudl v anKle5Čini. Pregled slovenske umetnosti bo pTedpriiprava za propagandno umernostno razstavo slo-venske umetnosti v Anreriki, ki !o no Umet-n1Ska Matica s pomočio slov. američkih kuhurnlh orgamzadf priredila I. 1930. Po- snetki nat bodo oštri in jasni in če Ie mo-2<če vsaj formata lo X 15 cm. Naslov: UmetniŠka Matica v Ljubljani. Dunajska cesta 35. — Občni zbor. Starešinska aveza Tri-glava bo imela svoj redni otočni zbor dne 2*6. maja 1929 v Cel'iskem domu v Celju ob 10 uri dopoldne z dnevnim redom po-ročil in volitev odbora. Starešine in aktivni Člani vabljeni. — Odbor. — Kranjska podružnica SPD naznanja, da je Prešernova koča na Stolu za bin-koštne praznike odprta in oskrbovana. — Gradovo artobu^no podjetje. Včeraj smo opazili na Zaloški cesti pol'^ 2užkn-vega Ie Gradov aviobui. Novi »/to'ius ]e piav lep voz. Obratoval bo med ?g. Kaš->'jpm in Ljubljane — »kaj za naie filateliste. Poštm mi-mstrstvo naznanja, da se naslov ra poši-Ijanje požtnih zjiamk v Rusijo glasi odsloj tnkole: ^Representant de la philatelie et de bone aupres de Comite secoure a 1* agri-culture, Moskva I., Tverekaiar Jamskaja No. 3. __ Izlet hrvatskih medieincev t SI«T«ni- jo. Klub Medicinara iz Zagreba priredi na bi n kost ne praznike izlet v Slovenijo, kjer ei ogled a jo poleg Maribora, Celja Ud. pred-vsem Ljubljano, Bled in Bohinj. Ker pade baš v ta ča« tuđi desetletnica Društva Me-dicincev v Ljubljani se jim pridružijo od Ljubljane dalje tuđi njihovi ljubljanski kolegi medicinci. Oboji pri redi jo na binkožt-do nedeljo v Zdraviliškem Domu na Bledu velik zabavni večer in ples pod pokroviteljstvom dam blejekih zdravnikov ge. dr. Benedikove, dr. Ho?evarjeve, dr. JaneŽiČe-ve in dr. de Glerijeve. Ker obeta ta pri-reditev biti prav lepa manifestacija vza-jeninosti slovenskih in hrvatskih medicin-cev, opozarjamo nanjo predvsem domaće obeinstvo blej«ko in pa nedeljske ljubljanske posetnike Bleda. — Redna glama skupšeina JZS6 se vrsi v nedeljo 26. t. m. v beli dvorani hotela Union ob 9. uri dopoldne. Dostop je đovo-Ijen vsem zimskim eportnikom, pravo glasovanja imajo delegati klubov s pismenim pooblastilom. Dnevni red obsega poleg običajnih tock in eamoetojnib predlogov tuđi razgovor 0 mednarodnih zimskosport-nih tekmah v Bohinju 1. 1930. Za udele-žence velja polovična vožnja. — Žen«ka Ciril Metodora podružnica t Kamniku priredi 19. maja >dan bonbmč-kov« v korist naši šolski obrambni družbi. Želimo cenjenim damam veliko uep^ha! 313'n — Pri produkcSi psov, dresiranih v po« licijske ln obrambene svrhe, bo predvajalo sedem vodnikov osem psov rarnih pasem in sicer- 1 nemškega ovčarja, 1 škotskega ovčarja, 2 dobermana, 1 airedale - teriier-ja, 1 angleškesa hrta in 2 nem§ki dogi. Vsi ti psi so iz Ljubljane in Cella. Med vod-niki bo nastopil tuđi °letni Erik. sin zna-nega dresarja Fr. Goriupa iz Celja, ki bo predvajal dobermana in pokazal. da se pokore dobro izvežfoani psi tuđi otrokom. Opozarjamn nadalje na nastop obeh nem-ških doz. Eno bo predvedel g. Goriup Jakob in pokazal, da slede psi svojemu vodniku tuđi na sam mig, brez besed. Druga bo pokazala pod vodstvom Fr. Goriupa delo na moža. Produkcijo bo zakUučil gr. Stanko Hočevar iz Vrhnike s svojim pri-znanim Stauffom, ki bo iskal med gledalci skritesra morilca. NatanČni program produkcije je razviden iz sporedov. ki veljaio kot vstopnice za to produkcijo. 317-n — Priprave za II. Mednarodno razstavo psov so zaključene. Razstavljalcem so bila razposlana spreiemna potrdila. iz katerih je razvidna §tevilka od n.iih razstavljenesra psa. Katalog obsega okoli 300 res prvo-vrstnih psov raznili pasem. Da bo delo olai?ano, nai pripcljeto razstavlialci svoje pse v nedeljo, 19.5 t. 1. točno ob 8 uri zju-trai na prostor Ljubljanskega velesejma. pod čegar okriljem se ta razstava vrši. 315-n — Blnko^tna razstava psov vseh pasem bo zelo zanimiva, kaiti razstavljenih ie okoli 300 psov raznih pasem, med niimi tuđi precej inozemskih. Razstavni odbor je poskrbel, da bo razstava zanimiva ne Ie za kinologe, marveč tuđi za Sirše občin-stvo. Dne 19.5 t. 1. ob 16 uri popoldne se vrši produkcija psov, dresiranih v »policijske in obrambene svrhe. Pri te! produk-dji nastopi 7 vodnikov z osem psi raznih pasem. Dne ?0.5. t. 1. ob 10 uri dopoldne se vrši tekma psov - iamarjev na živesra iazbeca in Hsico. Oba dneva bo izvajala priznana cocfba Sloga promenadni koncert dopoldne in popoldne. Razstava in obe produkciji se vrSe nn prostoru liu'bllanske-sa velesejma. 3t6-n — Vreme. \T6eraj zjutrai ie kazalo, da se bo vreme zboljšalo in da nas mokra Zofka ne bo namočila, popoldne se ie pa nebo naenkrat močno pooblačilo in dobili snv> zopet deževno vreme, kj uteene nekai dn; trajati, ker 'e barometer zelo r>adel. Tuđi vremenska napoved pravi, da bo oblačno m deževnn Maksimalna terrrr>e-ratura je znašala v Snlitu 24, a- Ljubljani 23. v Skcvplju 22, v Mariboru 21, v Za-G:ret>t! in Beogradu ?0. v Sarajevu \9 sto-pinj. Davi je kaza! barometer v Ljubllani 756.3 mm, temperatura ie znaSala 14 sto-pmi. — AretacHa mllllonarla v Beograda. Dr. KrasoviĆ Je v Beogradu tožil nvliio-naria Milana Dimiča. ker jra ie prevanl za doto nffrjcove Že pokorne žene. Sod»5če je odredilo iretacijo miilionaria. KrasoieviĆ je iziavil, da mnakne tozt>o, £e Dimič pl?»?a n}e«0T-emu sinu 5 milii. Din. Jutri! Jutri! »EROTDCON« dranta t-npeče ljubezni m-ladega dekleta. V glavni vlogi ITA RINA — IDA KRAVANJA Telefon 2730. Kino LJUBLJANSKI DVOR. Prva slove niska firmsJka teraika ITA RINA — IDA KRAVANJA l»ride v slavni vlojri -EROTKONA* Jutri ob 9. v kino LJUBLJANSKI DVOR KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Danes! Dancs! Kdor se hoče bcidlco izjo»kari in r>risrčno nasmejati, naj si ogrleda fihn: Sally, hčl cirkusa Trojeva r>o-t osirotelega otroka. Predstave ob 4^ četrt na 7. po) S. in 9. Telefon 7730. Ne zamuđite! Ne zamudite! — PoSmi ravnatet] defravdant Policija je aretirala poStnega ravnatelja v Strum-nici Mitra Banovića, ker je poneveril 115 tisoč dinar je v državnesa denaria. — Smrt pod ekspresnim vlakom. Ko e včeraj čuvaj preffledoval pr; Vinkovcih progo, !e našel na tiru trirplo neznanega moškega. Čuvaj je tako; obvesril posta:rio policijo, ki je ujjotovila, da ie neznanec že mrtev, toda ni mogrla usoten-iti vzroka smrti. Komisija je u^otovila, da je p-one-srečenec star okoli 50 let ter po pokliču obrtnik ali boljši seljak. Ni irkliućeno, da je neznanec izvršil samomor. Morda gre za zločin, ker ;e bil ta dan se?em v mestu. Strojevod.a ekspresnega vlaka Petrović je pa javil policiji, da je opazi!, da stroj vleče nekaj 7a seboj. ko ie vozi! iz Beograda v Brod. LTstaviI ie vlak. toda naSel nf niČc-sar. §ele v Brodu je naSel na stroju črn klobuk, !asr nesrečneža, ki c:a ie vlak vr-sel daleć v stran, kjer so sa pozneje naš!:. — Obsodba zasirupl}evalke Iz Toraka. Iz Bečkereka poroča'o. da ie bila včerar izrečena Dred tamošnjim sodišcem obsodba proti Katici Subu. ki *e pred leti zastru-pila svojega moža Jona. Kakor smo že po-ročali. Je v aferi nastal preokret, ko Te na smrt na vešalih obsoiena ?ubu *'ziavila. da j! Je strup dal Ijubćek Perer Gilezan in jo tuđi pregovori!, nai moža zastrupi. Sodi-šče je Katico obsodilo na dosmrtno iečo, njenega liiihčka pa. ki ii ie pres-srbel arzen, na 10 let težke ječe. — Posledice dvoboj*. Iz Subotice poro-čajo. da se ie pred tedni vrši! v Subo*ici dvoboj ria pištole međ direkt-jricn Kreditne banke Milošem Lepedatitn *n advokatom dr. Milanom Vukotićeni. Dvoboj Je vz"budil v subotiški drnlfbi veii'co pozornost. Duelanta sta se sprla v kavarni in sta hotela međ seboj viteško obračunati. Dvoboj se je vrSil v gozdu W!t« Si*boti.:e Direktor in advo'rar s+i ''fali ,i?p- i\o-dovana. SubotKka policiia Je i>a uvedla proti duelantoma J.eisk.ivn ter *nzad*?vre akte ndstopi'a sodi^č'L Pravni pr.ivđnik ie zahteval ohsotfbn rbeh duelantr>v, do-Čim ?e oprostil oba seku-*.djr*a. ki <*a c>ba sodna svetnika ^ihj'i^-rc 5-odn!re *">b3 sta hotela baje dvoboj Diepreči*! '.n sta /z.to sprejela sekundanstv^. J?is;?čno minr.?di sedai v tnitiovSki kaznilnici in ki ie ^ij^ or^p^l mkrga ame-riškega milij-naria ;n denar zakopal v kleti. Milijon dolir'Ti- v kleri razb'jr'a zadnje čaše ves Novi Sad !:» ok-)ii(o. Ko je prebivalstvo -rv^d^'^, da p.ii;^ija kcp'ie tla v kleti, Je iip?ii*v o v tru;nih in paslo radovednosti pred gostilno. Sedanji lastnik sostilne Arzen Kumarudović je dobi! vic ponudb za nakup hiše, v kateri ie dolarski žegen. ^sodbi o miHjonu v kleti se ;e prvotno zdela izmišljena. Oblasti so pa dobile v rake pisma, ki ?o vest nekako poti-jevala. Prekopavanje kleti ie trajala ves dopoldan. 4 delavci in * redariev je kopi-o 4 m doljro in 4 metre Široko klet soldrnsi meter srloboko.. Tla so bila nokr:ta s 30 cm debelo plastio cementa, kir je prekopavanje zelo otežkočalo. Klju-b vsem naporom pa policija ni našla niti ore Zgrdtia 0 milijonu dolariev v kleti je tor v popolno-ma izmiSliena, ali pa ie morilec Pajić za* kopa! denar kje druzle. Tvrdka Julio Meinl, uvoz kave in Ča.ia. priredi DANES v 35voi: p-rdnižr;ci. ŠelerrhnrROva ulica X TMttkvčvio kuhane ČOKOLAT>E in jutri posku§n]o KAKAO-A na katero Vas vljnKfno vabila f ?r?Ml3f)A —Ij Nare hiš« in tiI^ t me*tneni okolišu. Na Kodeljevem zariaj za Pri«ilno d.e-lavnico raetejo hiSe in vile iz tal kakor ffobe po dežju. Kar cWa vrsta jih i^ ž<». Tam bo imel svoje ognjice in dvorilče tuđi Ladislav Reb^rnik. mestni tržni usluŽ-benec. Delavri so za?eli te dni kopati in odvažati zemljo. Pritaodnji tAd*»n se bo era-dil temeljni del zidovja. Zidarska d*»la te vi«okopritli?ne bi$e je pn»vzp! zidarski mojster Rudolf Sakeida. — Vrzel m^d on-dotnimi novim i zgradbami bo kmalu zazidana. S prvim delom ee j<» pričelo. Baraka, kjer bo spravljeno razno stavbno orodje, je ie postavljena, še U teden začno kopati svet za temelj enonadatropne vile % visokim pritličjem. Dovoljenje za zgradbo te vile je dobil dr. Ljudevit KuSčar. Zidarska dela bo izvrSil zidarski mojster Matko Curk. —1[ Izvršb« na pre}e«jke prfvatnth na. meičencev. V »Organizatoriu« glasilu Zve-ze društev privatnih name*čewcev Slovenije, je napisa] dr. Stojan Baftč i>rav zani-niivo itodijo o vj-.iteii.a izvrfbe ni preiem-ke priv. nameščencev. »Orgaiis-ator« se dobi v tajništvu Zveze društev privatnih na-mcSčencev v palači Delavske zbornice. IV. vhod. Vsem privatnim nameščencem pri-poročanio, da se za to vpraSanie zanimajo. — Mettai majfisirat ijvblJMtki opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mectii. —lj K»p*lišre v nieftMi kui na \hac-Ijevi c«»tL Mestna občina ljubljanska ne na-merava voditi kopališča v me«tni hiJi, Ahadjeva cesta St 10. v lastni režiji in po življa interesente, ki bi bili pripravljeni vzeti kopaliKe v najem, da stavijo svoje po-nudbe. Event. informacije daje mestni po-spodarski urad. —Ij V me»tni hiši na Aharlj*Ti re«ti št. 10 odda se takoj v naj«»m 1 tr^ovski lokal. Tozadevna pojasnila dobe interesenti v mestnem coepodarskem uradu —lj 2elezaa ocraja ob tukajšnjem tlc-dslišču v Gradišću je nujno potrebna, da se raz-padajooi železni deli po potrebi popravi] 0 ali z novirrri nadomestijo. Rja je ozra'o že zjiamo poškodovab. ker ni bi'a ob pravem Č2<\i prepleskana. — I/premembe posesti. Pekovski moj-ster Karei Vidmar, ki ima svoto obrt v Golobovi hisl na Rimski cesti štev. 5. ;e kopil Linin-cerievo hišo štev. 6 na isti cc-stj za milijon dinarjev. Kakor se čuje, na. merava Vidmar napraviti v svoj: hiši parno pekariio. — lj Oboo*a Medjatove hi»e ^teT. i; u« Dunaj>ki ee>ti. Dvorišni stran te večnid-stropne hi*e je dobila nove oken^ke okvire Polovica te strani je ž? tuđi pobelj^na. »tali del ?e pa zdaj beli. Obnovljena in pobeljena bo tuđi severna etran te velike hiže. — lj Moderniziranje trgovinskih lokalor. B Žilic, trjrovec z žfleznino na Dunaj*ki cesti, dela na severni strani svojih lokalov moderna izložbena okna. Delo bo kmalu dovrleno in bo biša « tem na svoii zuna-njosti prevr-\j pridobila. ~H Filozofi! Udeležite se Dolnoštevilno pogreba prol dr. Fr. Cibeja, dolgoletnesra člana in od*bornika -Društva slu5ateljcv fi-!czofske fakultete*. Pogreb bo v petek 17. t. m. ob 3. uri popoldne iz bolnice. — Odbor OSFT. —lj Ure za blrmo. F. Cuden, Prešer-nova 1. 47-L Iz Celja —c SouiBa kosa. Vćeraj je tttnrT v ce1}- sk: :avri bolnici -edva ^4-letrw trgovec Anton ?pe:ser iz Hrastnika. ki se ie mctekll perek zvečer iz neznaneia razlosa na ivo. iem stanovanju ustreli!. Prepeljali *o z* težko rart eneza v celHko boln!co, kier 1e včeraj smrtni rani na de^rtem stricu &+&• —c Jubilej"i šahovski kongres v Laf* kem. V proslavo ?5-!etr:ce dr Vdmarie-ve^a svetovnejra vclerm>is*rstva in v pro* slavo 10-letnicc Mariborskera SahnvsktGn kluba se vr$i v binkr^nih prarn;k;h v kn. 7?;^č" v L^kem ?ihovskf tum r med Marbornrn in Celiem fer ve'e/anim'vi :na v Celij prtr ' ' ? 1*. itnvja t. t. sao;o ob:^ajno t^rr.b .'. - na fVčkovem tr* zu v CeHu. -c Ma\ irski \ečer colencev vBje k«^ ser>atorjiskt >ole (jlasbdit Matice v Cdht se vrš\ kakor vsako kjto, tuđi letos v sre-do dne 5. unija o«b 20. uri zvečer. Vtl ostali nas*op: se r^ vr$ijr> $e prrd tetu datumom. —c Gre«adir|»vo hrv f« popravflafa. Ko se je leros pr čel taliti do *> cm drbe'i led na ćez in ćez zanrzli Savtnjl. *• ogromne ledene ploSče odnes'e no!ovi«d Qrenadir!e\c brv i koncem firera Okolilki občina se ie odloCila, da bo brv pgpra* vila in so z deli zaieti te dn!. Strolkt ra nopravo brv i Sodo pred v doma zna^atl 60.000 Din Mesrna občina cetrska bo s:!a. som s-kk-pa zadnje občmske sete pri-spevals k popravilu brvi z zneskoTi 10.000 H.n. Sprejem v obeinsko zvezo mesta Ljubljane V svoji torkovi seji je občinski svet spreje/ v ljubljansko domovinsko zvezo 101 prosilca, sprejem je pa bil odklonjen 125 prosilcem V Ljubliansko domovinsko /vezo brez takse so bili sprejeti sledeči tuzemski pro» sik-i: Anton Ban, mestni cestni dcUvtc; Josip Bajželj, steklarski moj^ter, Anton Belič, žele/ostrugar tob. tovarne; Marijana Ben* da, služkinja; Bergant Peter, zav. uradnik in posestnik; Anton Bcrglez, hišni po&cst* nik; Frančiška Bruček, kuharica; Anton Cc* larc, zidarski mojster; Fran Cerar, nadspre-vodnik drž. žel. v p.; Andrej Cekada, trgo* vec in posestnik; Katarina Ćcrček, za^eb* nica; Ivan Dernovšek, pasarski mojster in hišni posestnik; Amalija Eilctz, sluginja dri. žcl.; Ivan Emeriič, delavec; Uriula Fi* šer, delavka tob. tov. v p.; Ana Gabrovšek, vdova že!. čuvaja; Marija Gaspari, delav» ka; Marija Grc^oršič, kuharica; Iv. Grim* šič, rasebnica; Josip Grum, delavec; Mari* ja Hlebš, delavka; Franc Hribar, bivši hla* pec; Klementina Huter, postreinica; Ivana llc, služkinja; Marija Judec, bivša šivilja; Ana Kastelic, služkinja; Terezija Kastelic, postrežnica; Ivan Klanšek, žagar drv; Ivan Klenovšek, hotelski avtoprevoznik: Neia K.lun. služkinja; Ivana Knific, kuharica; Josip Kogovšek, užitkar; Terezija Jeraj*Ko* celit zasebnica; Marija KonČan, plet. noga* vic; Ludovik Kotnik, zasebnik; Franciška Kraljić, zasebnica; Ivan Kraljić, posestnik.; Anton Krapež, voznik mestne občine; Iva* na Krašovec, zasebnica; Ana Lah, postrež* nica; Barbara Lajovic, postrežnica; Ivana Lekan, šivilja; J. Lenard trg.; Levec Marija; Mihael Lipo\ec, hišni pos. in postrešček; Martin Mahkota, krojaški mojster; Hedvi* ka Martinak, vdova dez. sod. svetnika v p.; Franc Meze, užitkar; Marija MikuliC, po* strežnica; dr. Mohorič Jakob, odvetnik; Ana Možina, služkinja; Marija Notar, ku* harica; Alojzija No\ak, hišna posestnica; Uršula Oblak, zasebnica; Ana Okom, po* strežnica; Alojzij Payer, natakar; VenCe* slav Paver, prov. kopelisčih mestne ljud* ske kopeli: Marija Paulin, zasebnica: Ma* tevž Pettauer, delavec: Ivan Pire, prov. pom. kurjač drž. žel.; Frančiška Pleterski, služkina; Josipana Podržaj, zasebnica; Ciril Pogačar, tesarski pomoćnik; Pokmčić Ana, služkinja; Helena Posavc, delavka tob. tov. v p.; ^Marija Presinger. vdo\-a po notarsketn koncipijentu; Rajko Ranzinger, posestnik, špediter in car. nosrednik; Ivana Remiaš, zasebnica; Jakob Repanšek, prov. kotlar drž. žel; Janez Ribnikar, avtoizvo^ček; ^Marija Rojsek, bivša kuharka; Ivan Ruci« gaj, ključ, pomoćnik stroj. tov. in livarn; Lovro Sattler, ldjčavničar to\. Pollak; Jo» sipana Seliškar, zasebnica; Ivan Skuk, kroj. pomoćnik; Franc Slavič, tapetniški mojster; FrančiŠka Sterle, delavka tob. tov.; Mariji Strnad. kuharica: FTan SvetiČ, orožniški stražmojster v p.: Matiia Scharlach. nata* kar; Terezija Škof. zasehnka: Matevž Š-li« bar, delavec; Anton Štrekclj, hlapec; Neža Terbovc, postrežnica; Ana Teršan. delav* ka; Ana Teršan, hišnica; Franc Tommc, postresćek; Marjeta Vanrao, rasebnica: Eli# zabeta Vfehar, vd Kalćič, hiralka; R \ViIl-mann. tovarnar: Marija Vivant, po-strežni-ca; Josipina Volkar, kuharica; Atojzij Zajc. strojni stavec: Marija Zatler. delav* ka; Franc Zaviršek, hlapec; Anto-n Zor, de« Iavec tob tov.; Jakob Zrimec, hišni posest* niV in krojaski mojster; Karol Zupančić, pekovski pomoćnik; Amalija Čnidaršič, postrežnica v Hig. zavodu: Alojzij Štem* bal, kTojač; Helena Tavzes, sobarica; Ama* lija Teršan. modistinja; Franc Teršan, me» sarski pomoćnik: Josip Teršan, krojaški pomoćnik: Ignacij Tomšić. prcv. nadkurjač drž. žel.: Marija Toni, roj Lampić, delavs ka tob. tov.- Aloizij Trampuž. skladisčnik; Marija Travnik, delavka tob. tov.; Josip Weiss, delavec; Ivan Valentinčič, sluga: Franc Vidic, trgovskt potnik; Franc Wolf, tapetniški mojster; Viifan Jakob, pro\izo» rični pom. kurjać drž. žel.: Franćiška 7.%* brezovnilc. delavka: Ladislav Zakotnik, čevljarski pomoćnik: Franc Župan, dela« vec; Ivan Župane, sluga: Josjp 2ontar. kro* jaški pomoćnik. Dalje sta bila v ljubljansko občinsko zvezo sprejeta pro taksi sledeča tuzemsks prosilca: Alojzij Hreščak, osnovno=šolski učitelj ter Pere Maksimilijan, posinovlje* nec. Sprcjcni v ljubljansko občmsku /veto proti taksi ter pod pogojenu đa si pridoh« državljanstvo naše kraljevine, je bil zaj^o* tovljen sledečim inozemskih prosilcem: Karlu Horvatu, -»trojevadji. hanu Kcupetz* ky. žel. sprevodniku v p.; Andrej u Man« fredi, delavcu; I:rnestu Pinfarju, hrivske« mu pomoCniku; Hinku Trpinu, knjijjm-odji; N'ikola.iu Toma/i, inženjer ju in Alojziju Tomšiču, šolskemu upravitelju. Nova separacija v Hrastniku Hr«MuiU( tu. maja. Pri rudniku so pričeli pret^kle dni • pri-pravljalnimi deli za novo s^paracijo. Zaposleni so večiooma rudniSki delavci, ki to že začeli orfctranjevati »trojno delavniro jio-1 obratnim! pisarnami. Kljufavni?ar*ko dflo in drugo temu eorohio «e vrii ««^'1,mj v novorgrajeni dflavnici, ki jo je gradilo lani nasproti rudniškeura kon^uma *tdvbno podjetje Roćak iz Trbovelj. Za izvažani«1 materijala »o zgradili tn-di ie rezervni most polejj £#lexne^a mo«ttj pri Birtiču. Nova reparacija bo «tala nasprr>ti Delav-skega doma. l'rej>na bo najmodernije. Kvaliteta hrastni^keea premota bo z novo «iepararijo nedvomno ninopo pridobila. Računati je, da fce ho obratovanje v jamah V najkrajšem f.isu r.natnn izpopolnilo Dve raipraTi h Tržica — Materinski dan. Kakor po ćeli drži« vi, tako se je v nedelio slovesno proslavi! materinski dan tuđi v Tržiću. Naše vrit Kolašce so pripravile krasne umetne cvet« ke, ki so jih prodaJaJe narodu, ki je prav rad segal v ž^pe in po crvetkah. katere %i ie zatikal za klobuk ali v ffumbnke. kjer bodo ostale vsaj pri nekaterih do drute-2a materinskega dne. S prodaio cvetk se je rabralo 7a dobrodelne namene kolale skoro 1300 Din, kar ie za TrŽič prav veliko in kar doka^uj«. da se e ideja kn'a-§ic že močno ukoreninila. Ob !1 dr>po!dne se ie vrSMa v telovadnici mcSČarmke Snit intimna proslava 7, nagovorom. Nastnf>i1a ie mladina osnovne $ole s posrečenimi de» klamacijami, prav irredno lepo pa je na* stonil pev5.ki zbor PomTad1cartev iste ^o!e z dvetia pesmica»"a <; spremlievanjem kla« viria. G. upravitelj Paternost zna mladim pevcem viti :n izvabiti s:!no prijetne cU* sove. Le tako dalje. Prav tako ie na&topU la rr>ladina me^ćanske *ole z d-eklamaclaml in pevskimi točkami $ svoja znanr) bravu« roznostio V imenu kolaSic !e proslavila t lepm nagovorom spomin mater gdJ. Pa-povova. k: ima prav odlične govorničke talente. KolaŠice na» nam pripravilo Se vefi takih prireditev. Po*lu5alcev je bila j»!iva dvorana. — Otvoritev /dravstveneca doma pre* ložena. Na željo pri$to-ine«a ministrstva se je otvoritev trfi§kega zdravstveneira doma preložila na po^neiSi ča*, ko bo rno&rot* večja vdelefbn od stran? državni funVci« lonariev, ki so na uspevanu dorru «• interesiranl. Vse priprave. U. *o b'lt v polnem teku ostanejo v veljavi in se bo otvoritev irvršild po že do-ločenem programu. Zato p/osimo vse sodelujoće. da pridno vežbaio dalie. Otvoritev se bo bržčas irvriila v r»rvi polovici jutiiia. Pri zdraviAu. — Kafco dol-go že čutit« bolečme v noja? — FVed 14 drvevi sem pade! po sto.r>-tVcah in od takrat me noga boli. — AI: veste, da ste si jo zviH v ko-!enu? Celih H dni ste hodili z rvito riojro. na ri^ie nikorrnir potoŽiS, da v*s r>oli? — Se\eda nisem, kajti ^e- rx>ve*m žerrf, da me kaj boK. mi pr«5)ove piti pivo. Stran 4 •SLOVENSKI NAROD« dne 16. maja 1929. Mev i tu SVra krvoločneža! Kaj b: ne kazalo ovaditi Ka policiji? ' — Kaj bi pa mojđa sto riti v tem po- I srledu policija? — Strofo paziti na tega nevarnega Človeka. — Nihče ne zna vleči policije za nos tako, kakor on. — Naj sa pa zapro ... ni rric laž-jeg-a, nego izposlovati odlok o arctaciji tega divja'ka. —■ Saj vam še nj storil nič žalega, —Je ujrovarial Cam'bon. Ta ugovor je pričal. da je Armand sin severa. — Pa vcndar ne misftte, da bom c\\-kala, da me res ubije?« — >e pripom-nila. — Saj sem vam že rekcl. da uredim to zadevo sam. V sporne tvku za Made-Tonin gro*b te mnogo privlačne sile. Prepričan sem. da bo s tem potolažen. — A če se ne bo dal potolažiti? Ne, najbolje bo pn-skrbeti. da ga takoj are-tirajo. — Tada pomislite, da je dober prijatelji mojega oceta in da ga imam rad že od mladili nog. — Torei bom morala odpotovati :z Pariza. In vi liočete. da zapustiim Pariz. Airmamd? — Vi da bi zapustili Pariz? Ne, ne! Jaz bom bedel nad vam i in dotoler bom jaz . . . — Saj ne morete biti vedno v mo-ji bližin-i. Ali, ne, drusače ne gre. Vi, ki ste me resili strašne samrti v žrehi ene divje zveri. me resite tud'i iz krempliev druge . . . Da. od tega trenutka . . . O, bože moj! Najlepša žena Pariza ie bila tišti hip tuđi najbolj razrtrurjeria, in kdo b: se ji čudli'l? Saj je šio za njeno življenje, da, še več, za njeno lep-oto, kajti v tem pogledu ii je bil Beli Medved najboli ne-varen. Kd'o bi se tuđi čudi. da je v stra-liu ovila svoje mehke roke ofcrosr vratu mlađega moža in da mu ie položila vročo glavo na prsa, v katerili je moč-ivo utripalo srce? — Od dae-riške liste oglas, v katerem išče moža z najdaljšim nosom, da se z njim ix>-roči. Kmalu so se začeli oglašati kandidati iz vseh družabnih slojev in vsi so trdili, da imajo najdaljš: nos. In res so imeli vsi izredno dolge nosove, toda med niimi se je pojavil neki zidar, ki je s svojim nosom vse tekmovalce r>o-sekal. Ker je imel najdaljši nos, se je originalna dolarska princesa poročila z njim. Toda čez nekaj dni sta se za-konca ločila in žena je moža tožila, ker se je izfcazalo, da je imel umeten nos. 83-letna starica morilka Te dni se je vršila v Nizzi senzaci* jonalna porotna obravnava proti 83* letni starki Louisi Portois, eni najbo* gatejših žen Nizze. Obtožena je bila umora svoje služkinje, 60?letnc Marije Groš. O Louisi Portois je bilo splošno znano, da je kljub velikemu bogastvu zelo lakomna. Starka ima sicer ogrom» no premoženje, vendar je pa sama opravljala vsa domača dela, čeprav ima hudo srčno napako. S služinčadjo je ravnala zelo grdo in pustila jo je doslovno stradati. Stanovala je sama z Marijo Groš v krasni vili ob morski (bali. Blizu vile je manjše poslopje, kjer stanuje služinčad. V decembra predlanskćga leta je priredila vdova Portois domačo čajan* ko. Ko so gostje odšli, je sama pomi* vala skodelice v kuhinji. V tem se je vrniia služkinja Grosova in je dobro« dušno pripomnila, da bi gospa ne srne* la sama pomivati skodelic, ker to ni v skladu z njenim družabnim položa* jem. Stara vdova se je tako razjezila, da je pograbila smetišnico in začela z njo toiči Grosovo po glavi. Služkinja je zbežala na dvorišče, kjer jo je pa starka dohitela in pobila na tla. Sele ponoči je telefonirala policiji, da je maskiran tolovaj preskočil ogra* jo vile in umoril služkinjo. da bi ne mogla pričati o njegovem zločinu. Po umoru je baje planil na starko, ki mu je morala dati mnogo denarja in dra# guljev. Da bi policija ne sliftila pre« vare, je starka v svoji sobi \se razme« tala. Toda policija je našla pri njej okrvavljeno bluzo in tako je bil zločin pojašnjen. Ker je morilka zelo stara in ima srčno napako, je policija ni zaprla. Pred poroto je pa zločin odločno ti« jila in vztrajala na laži o maskiranem vlomilcu. Sodisče ji seveda ni vcrjelo in obsojena je bila zaradi uboj*, in s\» cer na pet let tc/ke ječe in 20.000 fran« kov denarne globe. Iz Vladrvostoka prišel priznat umor Na orožniški postaji v Mvjavi na Slovaškcm se je zglasil v soboto 31«let« ni mo/, ki se je izdajal za Rusa Ivani Sergejcva in izpovcdal. da je pnšel priznat, umor, katerega je izvršil letos v februarju v Vladivostoku. Pripove« doval je, da je z železnim drogom ubil v svojem stanovanju Ijubčka svoje drage Marije Herkove. Imena umor je* nega zapeljivca ni hotel izdati in je sa* mo povedal, da je bil vojtk v rdeči ar* madi. Umor ni bil takoj odkrit in zato se je morilcu posrećilo pobegniti v Moskvo. Iz Moskve je prisel pes do Smolenska, od tod pa do Varšavc in končno je srečno priremal do češko* slovaške meje, ki jo je prekoračil in se napotil peš v Mvjavo. Tu je hotel dobiti delo. kar se mu pa ni posrećilo, ker je bil kot Rus sumljiv. Zato st je iglasil na oro/niški postaji in pri/nal umor. Državno pravdnistvo meni, da ima Rus na vesti kak težji zločin in da sku» ša s priznanjem umora v \'ladivosto« ku maskirati kak zločin, ki fia je irvrvi! na Čcškoslovaškcm. Sergejeva so po* slali v Prago, dd se potom sovjetskoga poslaništva informiralo, koliko je res« niče na njegovi izjavi. Ker ni nobenihi prič in ker Češkoslovaška nima s so* vjetsko Rusijo pogodbe o izročanju 7ločincev ie zadeva aretiranega Strijc* jeva zelo komplicirana. Janezek ogleduje svojega novegt bratca in vzfcliikne ves presenećen: Ata, poslej, nobeneca lasu nima. — Le počakaj, sai mu kmalu z.ra-sto, ga tolaž: oče. — In zob tuđi nima, ata. — Tud: zobe kmalu dobi — In poglej .ka'ko sluzast in nagu-ban-čen obra z-ima. — Tuđi to bo kmalu lepo in jrladko. — Ne, nošlie poštnin« prosto Michel. Vasina S, Beo-irad. Prodaja kkama Delinu Koez Mihajlova 1. POZOR! Prosimo vsakesa odjemalca, da aas p«ri naročila obvest!, koliko je star, kako mu las ie izDadajo ali so »padati, ali hna prhlja] ali drobne, šibke lase itd. s tem, da napiše, koliko posodo da želi ali da mu mi pošljemo po nje^ovem obolelem las&Ču. Doze so po Dio 115, 150, 185 ttr na>večja in najmočnejsa 290 Din. Vse doze so razvrščene v majhne, večj« in jačje po razmeriu obolelega lasišča, povsod pa ie priloženo eaTanciisko pismo. Djevdielija, 15. III. 1929. Pomada »MICHEL« Vašima ul. br. 8, Beojrad Ccnj. gospodi Danes sem z^vedel od nekega svoj«i.h n*tifnnih prijateiie-v, da s •ivffrimi iznajdenimi z-dravi'H le&te s?olo &zxto, in trdii, da Je na nk-»ovi »!avi na temenu del brez las, ko je rahil Vaš lek, se obrastel z lasmi in ima sedai bfv$i so!fi del srlave zadovoljivo porastel z las-mi. Ker pa tuđi }az na temenu nrmam las, sem se od!o£il, da se obrnem na Vas, da mi izvolite postati od znamenitih Vaiih medifca-me-niov, kolikor treba, da bi moz«I t n-jih utx>rabo dobiti las«. S spoStovantem BriCa RlstiC, tr«.. D*evd-je.Hja. Zrebanfe v državni razredni loterljl Dne 11. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srećke izžrebane: Po Din 2000.— so zadclc št. 10.935, 34.648, 58.233, 108.170 in 123.520. Po Din 500.— so zadele naslednje številke: 5760, 5765.5790, 7542, 1JAX 7677, 8113, 8133, 8135, 8140, 8174, 10.826. 10.835, 10.838 1O874-10.911, 14.12S. 14.150, 17.933. 17.970, 20.007. 20.039, 20.040, 20.093, 20.132. 20.162, 30.913, 30.949 ,30.999, 31.000, 34.603, 34.618, 34.697, 34.751, 34.766, 40.510, 40.524, 40.527, 40.544 40.584 46.126. 53.415, 53.422, 55.809, 55.828, 55.831. 55.886, 58256, 58273, 58.300 58.363, 70.228, 70.231, 70.254, 70.263. 70.275. 70.296, 70.307, 70.314, 70392, 70.395 74.628. 74.671, 74.696, 75.755, S4.593. 84.636, 96.804, 97.375 97.493^ 99.706, ^729 99.80S, 103.123, 103.146, 103.191, 107.917, 107.949. 107.959, 108.163, 108.243, 108259. 108.279, 108.281, 108288, 108.2S9, 108291, 109.731, 109.770, 109.771, 109.811. 109.883, 115.619, 115.657. 120.179, 120.182, 120.183, 120203, 120254, 123.824, 123.920. Dne 13. maja: Po Din 2000-— so zadele št. 7631, 120.113, 123.539. Po Din 500.— so zadele štev. 7557, 7658. 7673, 7687. 8125, 8129, 10.860, 10.871, 10.905, 10.919, 10.926, 10.950, 10.955, 14.110. 17.955. 20.077. 20.165. 20.173 20.182. 20.190, 22.010, 22.020. 30.917, 34.623. 34.669, 34.699, 34.748, 40.501. 46.02S 46.072, 46.080, 46.083, 46.089. 46.091, 46.146. 53.435, 55.811, 55.839, 58222, 58223 58.308, 58.327, 58.341. 58.383. 66.634, 66.677, 66.694, 70214, 70266. 70278, 70.363 70.381, 74.616. 74.632, 74.643, 74.670, 74.686, 74.692, 75.779, 75.796, 84.503. 84.580 84.592. 84.622. 91.708, 91.741. 91.761, 91.773. 91.793, 96.815, 96.826, 97.311, 97.335 97.489, 97.497, 99.748, 99.879, 99.897. 100.740. 103.125. 103.127. 103.141. 103.143, 107.943, 108.120. 108.156. 108.184. 108.227. 109.722, 109.858, 109.880, 115.610, 120.107, 120.127, 120.162, 120.165, 120.250. 120.287, 120289. 123.523, 123.812, 123.893, 123.938. Vsem onj-m izralcem, katerim so bile srećke izžrebane po Din 500.—. borno sreoke zametali za še neizžrebane. če nam izžrebane takoj pošlje.k>, tako da bodo mojcl: nada! je vati igranje na visoke dobitke. Srećke se tuđi lahko zamenjajo pri podružnici uprave »Jutra« v Mariboru ter v Celju. Zamejavali borno seveda lahko samo toliko časa, do kler bo kaj neizžrebatiih sreck na razpolago. Žrebanie bo trajalo *n mesec. Zadružna hranflnka, r.tzo. z., Lfribljaiia,, Sr. Petra cesta 19. Inseriraite v „Slov. Narodu"! >«4f«*ft o$1asi< V*aka beseda 6O p*r. Plača se lahko tuđi * znamkaH. Za odgovor znamkol - Na mpraianjo bres nuunkm nm Tr^ovska hiša z 2 ve-tikima to^aicma, stanovanjem ter velikim BO5T>o4aTifcitn I>oslo?;ein, 60 oralov posestva, ipolovica £Ozd3, pripravna za vst-kio trzovmo, 6 kim orez-hibnem štuju, saino i>r\x)vr*tne znatnke. kupim. Pt».udbe iva: Ma-kso Šalzo K. D.. Osikk. 103« Frizerka in brivski pomoćnik dobra onjj.'-'riiđ, .114u m r n 2« vežbana v vodni ottjj.đ,. . ht..-&ki pomoćnik babi stucer sn dob«r brivtc. dol>/.a taJtoj službo M^r« yko hrreliko kopaliSie .salon »L?u-^ica«. Stišak. fir-v. Pr:nx>f>e. 102§ RibiT^oHe kame !jil rodbini v Lju+tljani. Pon^udhe na uravo lista pod »Poltena 101 !#. Z nafbolfšim uspehom se sad 23 let tiporabljai« L»ri*vl« ktpMle u o£dravljrn)t »potmli boVczni (rnptT. hel« kacKifiie) V vsaki lekarni pul&ca Do ih - S po^ro poi!tc lekarnt BI um, Sa bore a ?o-C PROSTO VOLJNO GASILNO DRL-STVO V RUDNIKU priredi ▼ nedeljo, dne 19. t. m. UEUKO umno veselicu ob 3. uri popoklne na vrtu goH>. Kumra VHop dtom. V slučaju slabega vremena st vrSi veselica v poncdeljc^, 20. t. m. Urcjujc: Jt«ip iuptnćič. - Za «N«i*diM tiOiaoi fnm JmitiK — Zt ^IH li ftMHs*al 44 Jtatas O*m GMmoL - Vri f LjabljMi