Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 20. OKT. 1960 Lelo XII. — Štev. 42 Cena 10 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE PRED GRADNJO NOVE BOLNIŠNICE NAJPREJ OTROŠKI ODDELEK — SODELOVANJE MED SOBOŠKO BOLNIŠNICO IN RADENSKIM ZDRAVILIŠČEM - POTREBA PO USTANOVITVI TURISTIČNE ZVEZE POMURJA Na pobudo okrajnega ljudskega odbora je bilo preteklo soboto v Radencih posvetovanje o gradnji nove bolnišnice v Murski Soboti ter o nadaljnji ureditvi radenskega zdravilišča. Posvetovanju so prisostvovali poleg zastopnikov okrajnega ljudskega odbora, okrajnega političnega vodstva, ljudskih poslancev, zastopnikov nekaterih republiških forumov še predsednik republiškega sveta za zdravstvo Niko Šilih, direktor Centralnega higienskega zavoda dr. Marjan Ahčin in predsednik republiškega sveta za turizem Danilo Dougan. Že leta 1958 je bila imenovana posebna komisija, ki je pripravila vse potrebno za pričetek del za gradnjo nove bolnišnice v Soboti. Kasneje je bil imenovan tudi gradbeni odbor, ki je med drugim organiziral pripravo potrebnih projektov. Po daljših razpravah je bilo določeno, da se zgradijo nova bolnišnična poslopja v neposredni bližini sedanjega infekcijskega oddelka v Rakičanu. Doslej je že pripravljen zazidalni projekt, idejni projekt za otroški oddelek, prav tako pa je pripravljen tudi programski del investicijskega elaborata. Računajo, da bi naj imela nova bolnišnica 618 postelj, kar bi zadostovalo za 125 tisoč prebivalcev. Nova bolnišnica naj bi imela kirurški, interni, infekcijski, ginekološki, pljučni in otroški oddelek, investicijska vrednost predvidene gradnje bo znašala predvidoma 3 milijarde dinarjev. Na posvetovanju je bilo dogovorjeno, naj bi pričeli graditi najprej otroški oddelek. Vrednost vseli del v prvi etapi znaša okrog 286 milijonov dinarjev, dočim je za pričetek gradnje že na razpolago 37,5 milijona dinarjev. Potrebe po gradnji nove bolnišnice v Murski Soboti so tolikšne, da je pričakovati finančno pomoč tudi s strani republiških foru- mov, vsekakor pa bo potrebna pri gradnji tudi pomoč delovnih kolektivov kot vsega ostalega prebivalstva. Pričetek gradnje je predviden prihodnje leto. V razpravi o nadaljnjem raz- voju radenskega zdravilišča so poudarili predvsem potrebo po boljši organizaciji zdravstvene službe v zdravilišču. Po mne(Nadaljevanje na 2. strani) 24. OKTOBER DAN ZDRUŽENIH NARODOV 1960 Nekaj let sem pa se pridružuje velikim praznikom obletnica povsem nove vrste. V mislih imamo mednarodno obletnico, ki se praznuje po vsem svetu. Ta ni last nobenega naroda, vsi narodi jo slavijo z enako pravico. Obletnica izkazuje spoštovanje vsem narodom, naj je njihovo verovanje in filozofsko pojmovanje še tako različno. Njena velika izvirnost je v tem, da poudarja zveze, ki združujejo vse narode. Poleg tega je to obletnica, ki jo lahko praznujejo vse dežele in osi narodi: Dan Združenih narodov. Dogodek, ki nam ga ta obletnica kliče v spomin je uveljavitev Ustanovne listine Združenih narodov dne 24. oktobra 1945. Podpis Ustanovne listine in ustanovitev Združenih narodov pomenita začetek doslej največ-jega prizadevanja narodov na tej zemlji, da bi se rešili vojne in njenih strahot in si ustvarili boljši mir. Enotnost izjemnih namenov je navdihnila ustanovitev Združenih narodov; duh združevanja in solidarnosti je njen temeljni kamen. Kot nobeno človeško delo, tudi Združeni narodi niso popolni, petnajst preteklih let pa je potrdilo plemenitost smotra in potrebo mednarodnega sodelovanja kot sredstva, da se ta smoter doseže. Sama Organizacija pravilno napreduje na svoji poti k univerzalnosti. V začetku je štela le 51 članic; danes jih šteje že 99. Vsaka članica povečuje moralno moč Organizacije in bogati njene skupne izkušnje. V prvih petnajstih letih svojega obstoja so postali Združeni narodi sestavni del mednarodnega življenja, ki ga polagoma napajajo z novim duhom človeške solidarnosti. Pretekla leta so dokazala njihovo vrednost in pokazala državam-članicam in njihovim narodom, da so Združeni narodi absolutno potrebni za ohranitev miru in za reševanje drugih mednarodnih vprašanj v duhu Ustanovne listine. To je razlog, zakaj praznujemo Dan Združenih narodov, obletnico, ki jo lahko praznujejo in jo dejansko praznujejo vsi narodi. IZREDEN USPEH BRIGAD Minulo soboto so mladinske brigade na odseku Lenart — Benedikt severne magistrale kančade z delom. Čeprav dela niso povsem končana, smo lahko z delovnimi uspehi na tem odseku severne magistrale zadovoljni. To toliko boli, ker Uprava za ceste LRS ni razpolagala in še ne razpolaga z zadostnim številom mehanizacije in izkušenega strokovnega kadra za tako zahtevno in obsežno gradnjo v težkem terenu. Tako lahko namreč označimo tudi rekonstrukcij ceste na odseku od Benedikta do G. Radgone. Spričo tega so bili začetki gradnje več ali manj improvizirani, saj je moralo mehanizacijo nadomeščati .spočetka ročno delo, vrstile so se težave, ob katerih je bilo težko izposojene stroje ekonomično zaposliti in namestiti tam. kjer so lahko največ koristili. Kadre (17 gojencev cestarske šole) so morali najprej šolati oziroma učiti. Vzgoja lastnega kadra je tekla vzporedno z osnovno nalogo: gradnjo ceste. Mladinske brigade so svojo nalogo v celoti zadovoljivo iz-podnile. Njihovo delo je bilo požrtvovalno in učinkovito. Zato ni prav nič pretirana izjava vodstva gradbišča, da bi dela na cesti počivala, tako kot je to bilo več ko dve desetletji, seveda če ne bi bilo mladinskih delovnih brigad. S plačano delovno silo dela ne bi tekla s takim pospeškom, vrh tega pa sta štab mladinskih brigad in vodstvo gradbišča dala pobudo za podaljšanje dvomesečne akcije spričo okrepljenega strojnega parka. S tretjo izmeno mladinskih brigad naj bi se dela dokončala do takšne stopnje, da bi promet stekel še pred zimo. Dosežki bi bili že danes mnogo uspešnejši, če ne bi v tretji izmeni nagajalo muhasto vreme. Le-to je povzročilo mnogo težav, saj brigade skoraj polovico do dveh tretjin časa niso mogle delati na trasi. Kakor je poročalo že dnevno časopisje, so bila predčasno ustavljena dela v Dravski dolini in vsa razpoložljiva sredstva sproščena za slovenjegori- ški odsek, sedaj pa je tudi tukaj zmanjkalo sredstev in so se vsa dela na odseku Benediki — G. Radgona omejila na utrditev že začetih del do take stopnje, da bo cestišče lahko prezimilo brez večje škode na že začetih delih. Kakor kaže, bo ostalo brez asfalta čez zimo 4 km nove trase in 3 km stare ceste. Vse to pa je odvisno zgolj od vremena. Vendar pa vodstvo gradbišča še upa, da bo cesta od 29. novembra dalje sposobna za promet. Prihodnje leto bo sledila popolna oprema ceste. To pa je v veliki meri omogočilo 1100 mla- dincev in mladink, ki so sodelovali od 27. junija do 15. okt. pri akciji, ki je vsestransko uspela. -bjš- Posnetek iz brigadirskega albuma: ekonom Štefan Nemec in brigadirka Ivanka Rižnar pri prevozu malice AKCIJA Statistični podatki naše zdravstvene službe kažejo še vedno precejšnjo umrljivost prebivalstva v Pomurju. Med boleznimi, ki so pri nas več ali manj razširjene, je trahnrn. Pogosta so razna epidemična obolenja, dočim je tuberkulozo že uspelo omejiti. Vendar so potrebe zdravstva še vedno večje kot so naše možnosti glede skrbi za zdravje prebivalstva. Nova bolnišnica bo pomenila v tem pogledu precejšen napredek. Že nekaj let ugotavljamo, kako potreben je Pomurju med drugim otroški oddelek. Poleg tega prihajajo iz Maribora vedno bolj pogosta opozorila, da otroški oddelek pri mariborski bolnišnici ne bo mogel več dolgo sprejemal i bolnikov iz Pomurja, saj tamkajšnje kapacitete niso več zadovoljive. Zalo mora tudi marsikatera mamica čakati s svojim, otrokom po več mesecev, da pride na vrsto. Ni torej čudno, da prebivalstvo Pomurja z zanimanjem spremlja vse priprave za gradnjo nove bolnišnice. Na Goričkem so že takoj po prvih pripravah za gradnjo ponudili pomoč v materialu in denarju.Takih primerov, brez kakršne koli organizirane akcije pa je bilo še več. Nove bolnišnice, ki bo stala okrog 3 milijarde dinarjev, si pravzaprav ni mogoče zamisliti brez podobne pomoči prebivalstva. Zato so o finansiranju gradnje razpravljali v soboto tudi na posvetovanju v Radencih. Med več predlogi je vredno omenili vsaj nekatere oblike neposredne pomoči pri gradnji: zbiranie denarnih sredstev pri delovnih kolektivih, razpis ljudskega posojila, ali pa v naših krajih že vobičajene samoprisnevke. Akcija bo morala zaleti čim širši krog prebivalstva, ker lahko te tako pričakujemo, da bo uspešna. PRV0-SLUŽBA ZA VARSTVO OTROK Kakor smo že poročali, je bila preteklo nedeljo v Andrejcih razstava konzervirane zelenjave in sadja. Naš sodelavec je ob lej priložnosti zastavil predsednici odbora zadružnic pri GZZ v Ljubljani CVETKI VODOPIVČEVI in zistopnici Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva LRS MARIJI OPERCKALOVI nekaj vprašanj o delu in o nalogah naših žena-zadružnic. ►►Za odpravo zaostalosti v kmetijstvu vlaga naša družba zlasti zadnja leta mnogo naporov in tudi denarnih sredstev. Proizvajalke Prekmurja, spoznavajoč, da po starem ne gre več, se vključujejo v te napore in vsebolj posegajo v proizvodnjo, ki jo organizirajo zadruge. Delo žena v trzni proizvodnji pa prinaša globoke spremembe v njihovo življenje. Iz temeljev se menja njihov položaj v proizvodnji, družini in družbi. Z gospodarsko osamosvojitvijo postajajo pravzaprav one ljudje, iz katerih utripa novo življenje, ki vedno bolj smelo in z večjo samozavestjo delajo v proizvodnji, pri upravljanju v zadrugi in v ostalem življenju na vasi. Ta položaj pa jim večkrat nalaga nove obremenitve, ker se nahajamo še-le v procesu izgradnje modernega kmetijstva in v začetni fazi organizacije služb za pomoč družini in gospodinjstvu na vasi. Toda ta obremenitev ne pomeni, da bi morale kmetice biti sedaj samo pri štedilniku in otrocih (ker pravzaprav samo pri teh niso nigdar bile, so v vseh dosedanjih čarih garale od zore do mraka tudi na polju), temveč narekuje ženam, da z vsemi silami delajo na tem, da se proizvodnja za tržišča čimbolj in hitreje razširi na vse površine. Na drugi strani je treba skrbeti za to, da se žene usposobijo za uspešneje in modernejše načine dela v kmetijski proizvodnji na tečajih, ki naj bi jih organizirali v te namene, in pa tudi preko rednih šol. Zlasti je nujno odpirati ženski mladini pot v redne kmetijske šole, ker moderna proizvodnja potrebuje usposobljenega proizvajalca za kvalificirano delo. Usposobljenost za konkretno delo pa je tudi najsolidnejši temelj za odpravo nekoristnega trošenja svojih moči, za odpravo preobremenitve, za uveljavljanje v proizvodnji, v upravljanju ter za boljše življenjske pogoje.« (Nadaljevanje na 2. strani) Pridelek grozdja -kvaliteta vina Nekoliko je se prezgodaj, da bi lahko točno ocenili letošnji pridelek grozdja, saj se je trgatev šele začela. Kakor pa vse kaže, lahko verjamemo cenitvam, da bodo družbena in privatna gospodarstva pridelala letos blizu 9.000 ton grozdja. Sodeč po tem. bo letošnji pridelek nekoliko večji od lanskega, kvaliteta pa bo v povprečju zaostajala za lansko. Na vinogradniških gospodarstvih menijo, da se ho povprečen odstotek sladkorja gibal okrog 18 sladkornih stopenj, le pri nekaterih redkih sortah bo presegal 20 stopenj. Vinogradniška in kmetijska gospodarstva v našem okraju bodo letos predvidoma pridelala na 608 hektarjih vinogradov približno 221 vagonov vina. Na vinogradniških gospodarstvih v Gornji Radgoni in Ljutomeru, ki sta najmočnejša proizvajalca vin v našem o-kraju, saj bosta pridelali 190 vagonov vina, omenjajo, da bodo domala vse količine vkletili. Glede naroda pa tako ne bosta imeli težav, saj imata za več let sklenjene pogodbe za izvoz v Anglijo. Na VG v G. Radgoni bodo imeli povprečen hektarski pridelek 35 do 38 hl, nekatere sorte, kakor šipon, rizvanec in laški rizling pa bodo dale tudi po 50 hl na hektar. Na VG v Gornji Radgoni pričakujejo najvišji pridelek (Nadaljevanje na 2. strani) 15. X. — 15. XI. — V ZNAMENJU TEHNIKE OBŠIREN PROGRAM V nedeljo je bilo v M. Soboti posebno posvetovanje članov okrajnega odbora LT, posameznih komisij, članov občinskih odborov LT in vodstva društva traktoristov in kmetijskih strojnikov. Med drugim so podrobneje obravnavali program v Mesecu tehnike. LT pripravlja predvajanje programa II. mednarodnega festivala znanstvenih in tehničnih filmov. predavanja s področja tehnike, ustanovili bodo nekaj novih društev LT kakor tudi društvo traktoristov in strojnikov v Ljutomeru. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov bo priredilo več seminarjev. V nekaterih prak-tičnih predavanjih s področja kmetijstva bodo seznanili kmetovalce s tehnologijo pridelovanja visoko rodnih sort pšenice, z mehanizacijo spravljanja in konzerviranja krme itd. Poleg tega sodelujejo v Mesecu tehnike še društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, gradbeniki ter društvo rudarskih, metalurških in geoloških inženirjev in tehnikov. Jabolka so letos med glavnimi pridelki, ki jih prodajajo naši kmetovalci S posvetovanja v Radencih Od četrtka POMURSKA MDB SE JE VRNILA Z AKCIJE V nedelje se je vrnila v Mursko Soboto z dvomesečne delovne akcije zadnja MDB »Jože Kerenčič«, ki ju je sestavljale blizu 70 brigadirjev, kmečko-delavske mladine. Brigadirji so gradili »Severno magistralo« na odseku Benedikt-Lenart. Ob prihodu brigade na Trg zmage v Murski Soboti so ji Sobočani priredili prisrčen sprejem, nato pa so bili brigadirji pogoščeni v hotelu »Zvezda«. POMEMBNI UKREPI PROTI TRAHOMU Svet za 'zdravstvo pri OLO v Murski Soboti je minuli četrtek razpravljal o zmanjševanju trahomskih obolenj, ki so se v zadnjih letih spet začela močno širiti. Tako se je število obolelih povečalo od 311 v letu 1955 na 1819 letos. Med bolniki je naivec šolske mladine cd 7. do 14. leta. ki predstavlja 74 odst. vseh bolnikov. Najbolj pereč problem predstavlja trahom v lendavski, beltinski in soboški občini. Zaradi tega je svet sklenil, da bodo protitrahomske postaje ponovno pregledale vse obolele hkrati pa začele razvijati širšo preventivno dejavnost. Sklenil je tudi, da bodo poslali na ustrezno specializacijo očesnega zdravni- ka. Za tem je svet še razpravljal o problematiki , berkulozne službe, ki jo bo zlasti potrebno utrditi in razviti v soboški in petrovsko-šalovski občini, ki nimata svojih dispanzerjev. PREDAVANJE MARIJE VILFANOVE V M. SOBOTI Minuli čpb-tpk je v Murski Soboti predavala za ožji okrajni politični aktiv o njanovejših zunanjepolitičnih dogodkih zvezna ljudska poslanka in članica Komisije za zveze s tujino pri Glavnem odboru SZDLJ tov. Marija Vilfanova. Odgovarjala je tudi na nekatera vprašanja. OBČNI ZBOR SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SOBOŠKE OBČINE Na občnem zboru je sindikat prosvetnih delavcev soboške občine obširno razpravljal o deli organizacije v preteklem letu in o problemih šolstvu. Občni zbor je obširno razpravljal tudi o reorganizaciji podružnice in sklenil, da bi naj namesto ene podružnice do konca oktobra ustanovili 9 samostojnih podružnic ki bi jih povezovala posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu. MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V MURSKI SOBOTI V minulem tednu so v Murski Soboti ustanovili mla- dinske politično šolo. Pouk bo trajal 4 mesece. Učni program bo zelo obširen. Poleg teh predavanj pa so predvidena še predavanja o politično-gospodarskih dogodkih. Predvidenih pa imajo tudi več ekskurzij. -av- ZAVOD ZA PRODUKTIVNOST DELA V Murski Soboti je začel prvega septembra z delom Okrajni zavod za produktivnost dela. Po takem zavodu so čutile potrebo domala vse gospodarske organizacije v Pomurju. Novi zavod ho opravljal obširne naloge. Pripravljal bo analize za ljudske odbore, analiziral gibanje narodnega dohodka, proučeval rentabilnost novih naložb posameznih panog. Pomagal pa bo organizirati centre za strokovno izobraževanje na delovnem mestu in izbiral inštruktorje. Na tem področju so bili v Pomurju že storjeni začetni koraki. Zagotovili so tudi inštuktorje za industrijske centre. Imajo jih že v Tovarni perila »Mura«, pri Proizvodnji nafte, v Gradbenem podjetju »Sograd« in na kmetijskem centru v Rakičanu. Kmetijski center v Rakičanu bo dajal kvalifikacije za kmetijske delavce v Pomurju in izobraževal inštruk-toruie za kmetijske centre na ostalih kmetijskih posestvih v Sloveniji. Rakičanski kmetijski center, kakor tudi industrijski center v Lendavi, bosta tesno povezana s Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu in Srednjo tehnično šolo v Lendavi. Če bo potrebno, pa bodo ustanovili v Ljutomera še center za vinogradništvo in sadjarstvo. RAZSTAVA HTZ V POMURJU V nedeljo so odprli v prostorih Obrtne zbornice v M. Soboti I. razstavo higiensko-tehnične zaščite Pomurja. Razstava je prirejena v okvira Tedna varnosti Slovenije. Namen razstave je predvsem opozoriti proizvajalce na varnost pri delu. Nazorno je prikazano, kako se je moč nesrečam pri delu izogniti. Lani smo zabeležili v Pomurju 92 težjih nesreč, pri čemer je bilo 5 smrtnih. -jz- NOVI PAVILJON ZA OTROŠKI VRTEC V GRADNJI Stanovanjska skupnost v Murski Soboti je začela pred tedni graditi skupno z občinskim ljudskim odborom v bližini starega otroškega vrtca nov paviljon. V njem bo prostora za okrog 100 otrok. Tako bodo pridobili nekaj prostorov tudi za učence prvih in dragih razredov osemletk. ki imajo zaposlene starše. Ti se sedaj po končanem pouku najpogosteje zadržujejo na cestah. V Murski Soboti bodo kmalu uredili tudi primerno zavetišče za učence višjih razredov, ki se vozijo z vlaki in avtobusi. Te prostore bodo uredili verjetno v enem dosedanjih gostinskih prostorov. ŠIROKO ZDRAVSTVENO PROSVETNO DELO V POMURJU Zdravstveni prosvetni center pri Okrajnem odbora RK je na zadnji seji sprejel širši del. program, katerega bo izvajal v sodelovanju z občinskimi zdravstveno-prosvet-nimi komisijami. Predvidenih imajo tudi več seminarjev in tečajev. Prvi zdravstveno-gospodinjski tečaj bodo začeli v začetku novembra v Dolini in bo trajal 21 dni. Za tečaj se je doslej prijavilo nad 20 žena. Od 14. novembra pa bodo imeli v Radencih dva seminarja in sicer za prosvetne delavce in zdravstveno-prosvelno osebje. Pripra vili pa bodo tudi tečaj za hišne gospodarje in mladino. do četrtka Že prvi dan precej ljudi na razstavi HTZ PRED GRADNJO NOVE BOLNIŠNICE (Nadaljevanje s 1. strani) nju nekaterih udeležencev posvetovanja je prav v pomanjkanju zdravnikov — specialistov v Radencih tudi delni vzrok, da zdravilišče še sedaj nima urejenih indikacij. Poleg zdravilišča se iz leta v leto bolj uveljavljajo Radenci kot splošno turistični kraj, na kar bosta vplivala med drugim tudi maloobmejni promet kakor modernizirana cesta proti Mariboru. Zato naj bi v Radencih skrbeli za primerno u-reditev širše okolice kraja. Prvi koraki v tem pogledu so že storjeni s sprejetjem nekaterih občinskih odlokov. Zaradi trenutnega pomanjkanja zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja — v Radencih imajo več štipendiran- cev — so na posvetovanju priporočali, naj bi uvedli še tesnejše sodelovanje med zdraviliščem in soboško bolnišnico, prav tako pa bo potrebno pritegniti k sodelovanju nekatere znanstvene ustanove in klinike. Na omenjenem posvetovanju so ugotovili, da bi bilo za nadaljnji razvoj turizma v Pomurju potrebno ustanoviti tudi Turistično zvezo za Pomurje, ki naj bi med drugim proučila možnosti za uvedbo jesenskega turizma v Pomurju. -jm Med številnimi prireditvami ob občinskem prazniku o Soboti je bila tudi komemoracija pri spominski plošči na gimnaziji Sigurnosti se je o velikem številu udeležila tudi mladina. Pridelek grozdja- kakovost vina (Nadaljevanje s 1. strani) na območju Janževega vrba in Polic, na VG v Ljutomeru pa v okolici Slamnjaka in Železnih dveri. Na VG na Kapeli, ki prav tako sodi med močnejše proizvajalce vin, bodo letos pridelali blizu 35 vagonov vina, KGG v Lendavi 4 in po! vagona, na KG v Rakičanu, kjer imajo le 4 hektarje vino- gradov, pa bodo pridelali približno 60 do 70 hl vina na ha. Na vseh gospodarstvih pa o-menjajo, da so morali letos prezgodaj začeti s trgatvijo, ker je grozdje začelo močno gniti Tako so na KGG v Lendavi začeli s trgatvijo že 20. septembra. S trgatvijo pa bodo domala vsa gospodarstva končala že do 1. novembra. Tržni viški pri vinu se bodo gibali okrog 56.000 hektolitrov, pri grozdju pa le okrog 1 vagon, se pravi, le za potrebe trga v okraju. In kakšna bo cena vinu? Na to vprašanje nam na gospodarstvih še tokrat niso mogli dati odgovora. Sodeč po cenah mošta, pa je pričakovati, da bodo znatno višje ko lani. Mošt prodajajo sedaj po 5 do 9 dinarjev za sladkorno stopnjo. Se pravi, di bo vino kljub sorazmerno nizki sladkorni stopnji za potrošnika a precej drago. Prav zaradi -tega ni čudno, če so nekatera gostinska podjetja raje začela navezovali stike s proizvajalci v Dalmaciji, kjer so cene precej nižje. ZA VEČJO VARNOST PRI DELU V ljutomerski občini so se ni Teden varnosti temeljito pripravili. Priprave je vodil občinski sindikalni svet, ki je na zadnji seji obširno razpravljal o dosedanjem delu komisij HTZ kakor tudi o možnosti za zmanjševanje delovnih izostankov ter obolenj in nesreč pri delu in izven delovnega mesta. Zavod za socialno zavarovanje v Ljutomeru budi letos ne more kriti izdatkov z dohodki, zato bo sindikalni svet skupno s podružnicami moral v bodoče težiti za zmanjševanjem nesreč in obolenj. O tem so sindikalne podružnice v okviru Tedna varnosti skoraj v vseh podjetjih obširno razpravljale ter obravnavale delo komisij HTZ. Podobna zasedanja in razprave pa so imeli tudi delavski sveti, ki so ponekod sprejeli ustrezne sklepe za zmanjševanje nesreč pri delu. Komisije HTZ iz podjetij pa so poročale o dosedanjem delu in nadaljnjih programih na konferenci komisij HTZ pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje. O delu HTZ komisij bo v kratkem razpravljal še Zbor proizvajalcev obč. ljudskega odbora. V okviru Tedna varnosti so za delovne kolektive v ljutomerski občini organizirali predavanja s primernimi filmi. PRVO — SLUŽBA ZA VARSTVO OTROK (Nadaljevanje s 1. strani) KAKŠNE SLUŽBE ZA POMOČ DRUŽINI NA VASI BI BILE NAJBOLJ POTREBNE NA PODROČJU KRAJEVNIH ODBOROV? »Da bi se žene laže posvetile delu v organizirani proizvodnji in upravljanju, je nujno olajšati jim delo matere in gospodinje. Na področju krajevnih ljudskih odborov je po mojem mnenju, vzporedno z rastjo tržne proizvodnje, najbolj potrebno organizirati službe za varstvo otrok (za začetek vsaj ob največjih poljedelskih delih) in pa službe za delo s šolskimi otroci. To bi pomenilo veliko razbremenitev žene. Seveda za te službe bi morali v prvi vrsti biti zainteresirani poleg krajevnih odborov predvsem roditelji — še posebno ženske, ki vsak dan najbolj čutijo bremena zaostalega gospodinjstva. Zadružnice v Prekmurju, ki so opravile mnogo koristnega dela pri organizaciji šolskih kuhinj, pri pripravi sadnih sokov, sadja in zelenjave za te kuhinje, bi bilo prav, da bi v krajevnih odborih sprožile ta vprašanja in jih tudi pomagale konkretno reševati. Glavni pobornik in nosilec ideje o skrbi za družino je Socialistična zveza delovnega ljudstva, zato je važno, da kmečke žene delujejo v tej zvezi in se v njenem okviru borijo za razvijanje onih dejavnosti, ki ustvarjajo vse večje pogoje, da se družina razbremeni nekaterih del, je odgovorila Cvetka Vodopivec. TOVARIŠICA OPERCKALOVA PA JE NA DRUGO VPRAŠANJE ODGOVORILA TAKOLE: Razstava konzervirane zelenjave in sadja v Andrejcih je dokaz, da se tudi na Goričkem, močno spreminjajo navade In posveča mnogo skrbi prehrani človeka. Vse priznanje moram izreči ženam in mladinkam, ki so z veliko skrbjo pripravljale ozimnico za šol. mlečno kuhinjo, da bodo tudi otroci preko zime deležni pestrih malic. Predelovanje sadja v razne kon-serve in sadne sokove mnogo pomeni za te kraje. Priporočam, da bi za pasteriziranje sokov kupili Baumanov zvon, s katerim bi v kratkem času uspeli pripraviti velike količine sadne pijače, ki Je mnogo bolj zdrava kakor jabolčnik ali vino hibridne trte. Poleg tega bi na ta način mnogo prihranili na času. Zavedati se moramo tudi tega, da pri uvajanju zdrave prehrane in zdravega načina življenja v naše družine, ne smemo pozabiti na take oblike in pripomočke, ki bodo kmečka gospodinjstva razbremenjevala nekaterih opravil.- TIŠINA — Na Tišini so imeli v nedeljo proslavo v okviru občinskega praznika. Učenci iz tamkajšnje šole so pripravili primeren kulturni program. IZBOLJŠAVE v avtobusnem prometu Včeraj so v M. Soboti na sestanku predstavnikov Avtobusnega podjetja iz Maribora, podjetja »Remont« iz Gornje Radgone predstavnikov občin in OLO sprejeli več važnih sklepov za izboljšanje avtobusnih prometnih zvez v Pomurju in ostalih predelih Slovenije. V glavnem bo ostal v veljavi stari vozni red, ki ga bodo prilagodili potrebam potnikov. Tako bodo v prihodnje vsi dijaški avtobusi prihajali v Soboto najkasneje do 6.45. Velikega pomena bo nova avtobusna proga Maribor — Videm — Bučkovci — Ljutomer — Murska Sobota. Avtobus bo imel odhod iz Maribora zjutraj, tako da bo lahko pripeljal v Ljutomer in Soboto vse tiste potnike, ki so do sedaj morali potovati v Soboto z neugodno zvezo preko Ivanje. Na seji so še razpravljali o možnostih za vzpostavitev sezonske avtobusne proge Radgona — Ljutomer — Ormož — Zagreb in o ureditvi maloobmejnega avtobusnega prometa. I. L. VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. do 30 okt. 1960 Približno do 27. oktobra ne stalno vreme s pogostimi padavinami, sneg skoraj do nižin. Vmesne razjasnitve s slano bodo trajale do 2 dni zaporedno. Po 27. oktobra lepo vreme z meglami v nižinah. Dr. V. M Med redkimi zapornicami: Ljutomerska cesta v Radgoni Previdnost in varnost Pred nekaj dnevi smo bili spet priča železniški prometni nesreči. Delavec, T. H. iz Bučečovec je prečkal v jutranjih urah s konjska vprego železniško progo na poljski cesti v Bučečovcih. K prvemu vozu je imel pripet še en voz. Zaradi močne megle voznik ni opazil iz Radgone prihajajočega vlaka, ki Je zadel v zadnji voz, ga zmečkal in pri tem huje poškodoval na prednjem vozu stoječo C. K. iz Bučečovec. Le naključju se je zahvaliti, da je voznik prečkal progo še v trenutku, ko Je bil vlak nekoliko bolj oddaljen, ker bi drugače zadel vlak v prvi voz. pri čemer bi bila tragedija neizbežna. Ta primer, žal, ni prvi niti na tej, niti na železniški progi Ljuto-mer-Hodoš. Kljub temu, da sta obe progi: Ljutomer-Hodoš in Ljutomer-Radgona lokalnega značaja se je železniški promet predvsem zadnja leta močno povečal. Na progi Ljutomer—Hodoš vozi dnevno 11 rednih vlakov, poleg tega se v sezoni odkupa poveča Število tovornih vlakov. Skoraj vsi vlaki vozijo podnevi, ki je tudi na cestah promet živahnejši kot ponoči. Razumljivo Je, da je iz varnostnih razlogov potrebna čim večja previdnost pri prehodih čez železniško progo. Tudi v zadnjem, bučečovskem primeru je bila poleg goste megle vzrok nesreči prav neprevidnost voznika. Vendar ob povečanem prometu tako na železnici kot na cestah ugotavljamo tudi to, da je večina prehodov čez železnico odprtih, vidljivost po progi pa je zaradi ovinkov ali gozda slaba. Tak primer je prehod na cesti Dokležovje — Bratonci, Ljutomer — Križevci, Ljutomer — Maribor itd. Zato bi bilo prav, če bi na nekaterih takih prehodih postavili železniške zapornice. -Jm LETNA KONFERENCA MLADINSKEGA AKTIVA V RADENCIH V sredo zvečer je bila v Slatini Radencih letna konferenca mladinskega aktiva Sl. Radenci. Član CK ZK Tomo Brejc je uvodoma predaval o 15. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Kakor doslej, bodo mladinci še naprej sodelovali na proslavah. organizirali nameravajo skupno z društvom prijateljev mlad in novoletno čajanko, poživili pa bodo tudi kul-lurno-prosvetno delo ter razgibali športno dejavnost. Idejno — vzgojno delo z mladino PRED NOVO SEZONO Novo obdobje idej no-vzgojnega dela z mladino, ki je pred nami. narekuje vodstvom im organizacijam Ljudske mladine, kakor tudi delavskim univerzam. Zvezi komunistov, SZDL in ostalim organizacijam, da že sedaj začnejo razmišljati o uspehih in napakah dosedanjega dela in na podlagi teh izkušenj izdelajo program za prihodnjo sezono. Obsežnejše znanje mladih ljudi, njihova različna nagnjenja, pravtako pa tudi razvoj naše organizacije zahteva, da vskladimo idejno-vzgojno delo s temi pogoji, razvijamo in uvajamo nove oblike; za katere sodimo, da bodo bolj privlačne in vsebinsko bolj bogate. Centralni komite ljudske mladine Slovenije je izdal pred kratkim Priročnik za idejno-vzgojno delo, ki bo vsekakor lahko koristil mladinskim vodstvom in ostalim organizacijam, ki bodo to delo organizirale. Posamezna mladinska vodstva naj izberejo take oblike idejno-v-zgojnega dela, ki so najbolj primerne za njihovo področje in za katera imajo tudi materialne pogoje. Pri tem pa bodo morala paziti zlasti na to, da bo idejno-vzgoojno delo aktualno, pestro in da bo mladino pritegnilo. Izkupnje so pokazale, da vsepovsod tam, kjer teh temeljnih pogojev niso upoštevali, idemo-vzgojno delo ni potekalo kot smo si želeli. Idejno-vzgojno delo bo potekalo v dveh smereh in sicer: Idejno-vzgojno delo za najširši krov mladine (izvažanje ciklusov, mladinske tribune itd.): izobraževan je in vzgoja mladih družbenih delavcev in ak-tivistov Ljudske mladine (seminarji, mladinsko politične šole, marksistični krožki). Ciklusi ali skupine predavanj tvorijo določeno ideološko-politično ali poljudno- znanstveno področje, ki naj se obdela z več predavanji. Seveda se posamezni aktivi ne bodo odločili samo za en ciklus, temveč bodo upoštevali želje in zanimanje mladine. Občinski komiteji LMS pa bodo organizirali tudi mladinske tribune v občinskih središčih, na katerih bo mladina poslušala predavanja z različnih področij. K prvi smeri idejno-vzgojnega dela spadajo še šole za življenje, mladinski klubi OZN, Idejno-vzgojno delo v samem aktivu itd. In kako bomo organizirali idejno-vzgoj-no delo v našem okraju? Po vseh občinskih centrih bomo skupaj z delavskimi univerzami in ostalimi organizacijami organizirali politične šole, v posameznih srednjih šolah in večjih aktivih, v podjetjih marksistične krožke, za najširši krog mladine pa predavanja po ciklusih, šole za življenje i-n mladinske tribune. Vsi občinski komiteji LMS so že razpravljali o tem in začeli z organizacijo različnih oblik idejno-vzgojnega dela. Pri sestavljanju programov pa tudi niso pozabili na seminarje, ki jih bodo organizirali za mladinske aktiviste; okrajni komite LMS pa bo skupaj z Ljudsko univerzo v zimskem času organiziral seminar za mlade člane delavskih svetov in člane sekretariatov mladinskih aktivov. Idejno-vzgojno delo postavlja pred občinska mladinska vodstva, kakor tudi pred okrajni komite LMS vrsto novih nalog, ki pa jih bodo uspešno rešili, če bodo iskali pomoči pri delavskih univerzah, organiza-ciji Zveze komunistov, SZDL itd. Predvsem bo potrebno več skupnega dela z mladino. Karel Sukič POMURSKI VESTNIK. 20.OKT. 2 PROTI HLADNI VOJNI GENERALNA SKUPŠČINA SOGLASNO SPREJELA RESOLUCIJO, V KATERI POZIVA VSE DEŽELE ČLANICE PROTI ZAOSTROVANJU MEDNARODNIH ODNOSOV Generalna skupščina Združenih narodov je v ponedeljek zvečer sprejela predlog resolucije 15 afriških, azijskih, lafin-sko-ameriških in evropskih dežel, s katero naj bi odpravili hladno vojno v sedanjih mednarodnižh odnosih. Potem ko večina ni odobrila predloga petih predsednikov za sestanek Eisenhower —Hruščev kot uvod za pogajanja med bloki, so se dežele — med njimi tudi Jugoslavija —, ki zavračajo blokovska trenja v mednarodnih odnosih, posegle po drugem sredstvu, da bi preprečile še večje mednarodno zaostrovanje. Kaj predlaga resolucija? Generalna skupščina v njej priznava, da predstavlja »poslabšanje mednarodnih odnosov resno tveganje za mir in sodelovanje na svetlic.. Težnje po zaostrovanju je zato treba zaustaviti ter se zavzeti za večjo harmonijo med deželami vsega sveta, ne glede na njihove politične in gospodarske sisteme. Zato naj se vse dežele v skladu z Ustanovno listino OZN vzdrže vseh dejanj, ki bi poslabšala mednarodno napetost. Moč Združenih narodov temelji na sodelovanju med dežela- mi — članicami. Le tako lahko postane ta organizacija učinkovito orodje za ohranitev miru in za pospeševanje gospodarskega in kulturnega napredka. Treba je storiti nujne ukrepe ter se lotiti problemov, ki zadevajo mir in napredek. Vse dežele članice naj dado svoj delež, da bi dosegli te smotre. Resolucija sama po sebi ne zahteva ničesar, česar bi ne bilo v Ustanovni listini OZN, ki so jo podpisale vse članice te oreanlza-ciie. Toda resnica da so resoluci-jo sprejeli v Generalni skupščni-sočasno v razmeroma napetem mednarodnem ozračju, govori 0 tem, da se svet zaveda nevarnosti, ki jo prinaša s seboj vse večje mednarodno zaostrovanje. Splošna razprava v General. skupšč. je pokazala, da se tudi nekateri najvišji državni predstavniki le ne morejo ločiti od trdih, grobih besed, ki so bile značilne za najhujše obdobje hladne vojne« v preteklosti, četudi je očitno, da so taki ali no-dobni časi že preživeli. Ponedelj-kov kompromis v Cenera’nt skupščini vendarle obeta majhen preobrat, ki smo pa lahko veseli. Seveda ena lastovka še ne pomeni pomladi, toda že resnica, da naj-vi'1i mednarodni forum obsoja netenje nove »hladne vojne«, blagodejno vpliva na mednarodno miroljubno Javnost in na vse tiste, ki se zares zavzemajo za polteno mednarodno sodelovanje v miru in varnosti. Generalna skupščina OZN — nova resolucija ŠTIRJE SVEŽNJI NOVIH DOKAZOV Carigrad — Na Jaši Ado, kjer sodijo članom bivšega turškega režima, so poslali še štiri svežnje dokumentov, na katere se sklicuje obtožnica. Trije vsebujejo dokazno gradivo proti bivšemu premieru Menderesu, bivšemu direktorju kmetijske banke in bivšemu predsedniku Bayaru, ki so zlorabljali svoj položaj in vpliv. Za ta kazniva dejanja je določena kazen do devet let ječe. Četrti sveženj pa vsebuje dokazno gradivo o deviznih prekrških, ki jih Je zagrešil bivši predsednik parlamenta Koral-tan. V senci znamenitih celovških zmajev spet vojaški koraki, heilanje in dviganje rok V znamenju hujskanja V Celovcu, središču slovenske Koroške, so 10. oktobra obhajali štiridesetletnico plebiscita. Proslave so pripravile tiste organizacije, ki so se doslej izkazale kot nositeljice germanizacije in nasilja nad slovensko manjšino. S cer so obljubili, da ne bo imela izrazito šovinistični poudarek, toda lepim obljubam so sledila, kot vedno doslej, grda dejanja. Štiridesetletnica torej ni postala pričetek resnega prevrata v odaos h do manjšine, kot bi bilo pričakovati, temveč je samo potrdila to, kar Slovenci v Avstriji čutijo že dolga leta: germanizacijske težnje onih, ki jim je vsakršno sožitje med slovenskim in nemškim narodom trn v peti. O pisanju avstrijskega tiska, ki je obujal spomine na »zgodovinske dneve za Avstrijo leta 1920« in na »zgodovinsko odločitev deželi zvestih« Korošcev, ne kaže razpravljati. Pisali so pač to, kar delajo že dolga leta. Sledile so grožnje in odkrito hujskanje proti slovenski manjšini. »Domovini zvesti« pa so pripravili t k pred proslavo še eno provokacijo: razglasili so, da so v izložbi slovenske knjigarne v Celovcu, seveda zaradi »izzivanja«, »Tito-komunisti« razšla vili »doprsni kip jugoslovanskega predsednika Tita«. Četudi je bil tu le kip Prežihovega Voranca, je prišlo do izzivanja, ta ko da je policija postavila na vogal celo policijsko stražo. Časnik »Die klene Zeitung«, ki je novico objavil, seveda tega pozneje ni zanikal ... Del govornikov je v dnevih proslave sicer skušal v svojih govorih, poudariti potrebo po sožitju med obema narodoma, posebno deželni poglavar We-denig in predsednik avstrijske republike Scharf, vendar 'e sam sprevod, ki so ga na dan plebiscita priredili po celovških ulicah, pokazal pravo obličje »sožitja«. Tu si lahko videl očitno potvarjanje zgodovinskih dejstev, ki naj bi prepričalo slabe poznavalce koroških prilik, da je Koroška »čislo, večno nemška«. Slovenske besede ni bilo slišati nikjer, tudi ne slovenske pesmi, zato pa toliko več heilanja, vojaških korakov in pa dviganja rok. Nacisti, na srečo (ali •nesrečo?) le v »koroških gvantih«, so si pripeli tudi nacistična odlikovanja s kljukastim križem. Nikjer ni bilo videti niti slišati besede Avstrija, kar je posebno značilno. Ali ni bila vsa prireditev potemtakem v znamenju veliko-nemškega nacionalizma in šovinizma? Seveda so organizatorji na vseh pripravah molčali, da niti s prstom niso mignili, ko je Avstrijo napadla nacistična sol-dateska, temveč pozneje vneto služili nacistom in njihovim smotrom. V boju proti nacizmu so sc izkazali edino Slovenci na Koroškem. Zato tudi niso nikjer poudarjali Avstrije in njene osvoboditve, pač pa bolj pripravljenost za obrambo domovine — v nacističnem, velikonemškem smislu. Zares lep jubilej! PRED NOVO SEZONO V začetku meseca novembra bomo prejeli OLIVETTI pisalne stroje: z valjem 30 cm s tabulatorjem 675.100 din z valjem 46 cm s tabulatorjem 775.000 din z valjem 60 cm s tabulatorjem 983.000 din Gornje cene niso dokončne in bodo verjetno ob prejemu nekoliko nižje. Interesente prosimo, naj nam dajo čimprei pismena naročila, da stroje pravočasno rezerviramo, ker je uvoz le-teh omejen. Na zalogi imamo pisalne stroje »EMONA«; 30 cm valj po 195.000 din 45 cm valj po 250.000 din razne uvožene portabl pisalne stroje od 67.000 do 170.000 din. — Računske stroje, ročne »ZAGREB« M-4. Za naročila se priporoča »DOBRA KNJIGA« Murska Sobota POD VPLIVOM VATIKANA ? PREDVOLILNA VIHRA V ZDA MESEC DNI PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI - OČITKI PROTESTANTOV DEMOKRATSKEMU KANDIDATU KENNEDYJU — KATOLIKU USODNE PAPEŽEVE BESEDE V ,OSSERVATORE ROMANO’ Čez mesec dni bodo Američani odločali o bodočem predsedniku. Kdo bo zmagal? Kandidat republikancev, dosedanji podpredsednik Nixon, ali mož z otroškim obrazom« John Kennedy? Ankete, ki jih je izvedel zadnje dni znani Gallupov inštitut, govore o tem, da se priljubljenost bolj nagiblje k demokratom. »Katolik« Kennedy In vendar te dni v Ameriki manj razpravljajo o programu obeh kandidatov, ki sta jih iznesla na predvolilnih sestankih. Stališča republikancev so več ali manj znana, saj jih odkriva politika dosednje republikanske oprave. Demokrat Kennedy je govoril o nekaterih spremembah, ki jih namerava uvesti, če zmaga, vendar je bil povsod precej kratek v odrejanju bodoče zunanjepok-tične poti. Kampanja je pač kampanja, treba si je predvsem pridobiti čimveč simpatij med tistimi, ki so še »neodločeni«, toda ne samo s po-litičnimi programi Američani raje govore o tem, ali bo lahko zmagal Kennedy — katoličan, ker bi tako postal prvi katoliški predsednik v ZDA! Očitno je. da demokrati niso podprli Kennedyjevo kandi-daturoo zato, ker jee katoličan. Preden so se odločili zanj, so brez dvoma dolgo razmišljal-Edini katoliški kandidat za predsednika ZDA je bil 1. 1920 demokrat Al Smirh, toda bil je hudo poražen. Sicer e število katoličanov od tedaj dalje močno poraslo, vendar so dandanes še vedno v manjšini. Četudi bi bili vsi demokrati, bi Kennedyju ne mogli pomagati do Bele hiše. Zato na n, -hovo strpnost, vodstvo demokratov računa predvsem ne manjšo fanatičnost protestantov, in pa na druge Kennedy jeve odlike, ki jih po njih sodbi ima pred Nixonnm. Kennedy osebno seveda računa na glasove katoličanov, vendar si mora tudi pridobiti zaupanje večjega števila protestantov ln drugih veroizpovedi. Zato mora prepričati ameriško javnost, predvsem protestante, da kot bodoči predsednik ne bo nastopal kot goreči, praktični katolik (kot sl to morda že e zagriženi katoliški krogi), kot oseba, ki vidi v papežu največjo avtoriteto in v Rimu kraj. od koder bi prejemal direktive. V tem pa Je tudi vsa stvar. Protestanti in liberalni katoliki se boje, da bi predsednik-katolik morda dovolil, da bi se Vatikan vmešaval v ameriško zunanjo in notranjo politi-ko . . . Zato imajo tudi precej upravi enih razlogov, vendar se ti ne nana ajo na Kennedyjevo osebnost kot tako. Osemnajstega maja letos je papež ob.avil v uradnem glasilu svete stolice, v »Osservatore Romano«, uradno noto, v kateri nasprotuje ločitvi cerkve od države. Tu tudi navaja, da »katoličan ne sme mimo direktiv cerkve, temveč svoje zasebno in Javno ravnanje navdihovati z zakoni, usmeritvijo in napotki hierarhije.« In prav teh napotkov so se lotili protestanti v predvolilni kampanji. Opozarjajo, da se ne nanašajo samo na Italijo, temveč prav na predvolilno kampanjo v ZDA, oziroma na ameriške katolike. Četudi tako stališče Vatikana Kennedyiu na predhodnih volitvah v Virginiji ni škodovalo, ie vendarle moral nekajkrat izjaviti, rla ne namerava voditi politike po napotkih iz Rima. Tako je enkrat na televiziji dejal, da ameriški katoliki v javnih službah »niso dolžni ravnati se po direktivah iz .Osservatore Romano. Trinajstega septembra je v skupščini Društva protestantskih pastorjev dejal: »Sem pristaš Amerike, v kateri bo ločenost države od cerkve absolutna. Želim tako Ameriko, v kateri ne bo noben katoliški prelat delal predsedniku, kolikor bo ka-tolik, kaj naj dela v kateri duhovniki svojim vernikom ne bodo govorili, koga naj volijo, v kateri nobena cerkev ne bo prejemala od države skladov za svoje šole in v kateri ne bodo nobenemu državljanu onemogočili javno službo samo zato, ker ni iste vere kakor predsednik.« Očitno je, da pri njegovih izjavah ne gre samo za določeno predvolilno taktiko, za obljube, ki bi jih pozneje prekril. Toda kam- panja je kampanja. Čimbolj se bližajo volitve, tem hujši so ugovori njegovih političnih nasprotnikov ravno na — verski podlagi. Pred tedni so ustanovili nacionalno Konferenco mepčanov za verske svoboščine, v kateri so skoraj vsi odborniki-pastorji protestantske cerkve s severa in vzhoda. In to ni ravno kdo ve kako dobro znamenje za demokratskega kandidata. Kampanja se te dni dotika vsakega posameznega državljana. Tako lahko te dni najdeš v svojem poštnem zabojčku pred hišo letak z naslednjo vsebino: »Ali ste Ame-ri an ali meščan Vatikana? Ali bi predsednik-katollk lahko prejemal napotke od papeža? Prav zanesljivo. V tem primeru bi postali tudi vi vatikanski državljan.« Nacionalno društvo protestantov in drugih Američanov za ločitev cerkve od države opozarja, da katoliška cerkev ni takšna organiza- cija kakor druge. Je hkrati verska in politična organizacija, ki želi cerkev povezati z državo povsod, kje je to mogoče. Obenem kaže na nevarnost v zvezi z ameriško zunanjo politiko. Vatikan ima svojo diplomacijo in diplomatske stike s 42 državami. Zato ni izključeno, da bi predsednik ZDA, katoličan po veri, usmeril svojo zunanjo politiko po vatikanski - pod papeževim pritiskom. Očitno je, da bi lahko v primeru, da bi se to zares zgodilo, nastale težke posledice za ameriško zunanjo politiko. Ce bi n. pr. predsednik poslušal papeža, bi n. pr. nikdar ne mogel dejansko ublažiti napetosti med ZDA in SZ! Pastorji nadalje opozarjajo, da so katoliški škofje že 1. 1948 uradno odklonili strogo ločitev cerkve od države. Tudi sedaj še vedno zahtevajo državno finansiranje verskih šol in pozivajo vernike, nnj bojkotirajo javne šole. Pri tem jih opozarjajo, da kanonsko pravo prepoveduje vernikom, da bi pošiljali otroke v neverske. mešane ali nevtralne šole. V nekaterih krajih se jim je posrečilo uničiti javne šole. ker so pozvali naj glasujejo proti državni in občinski podpori takih šol. Katoliška cerkev je v teh zadevah borbena, pravijo protestanti. Kako bo šele potem, ko bo prišel na državno krmilo predsednik — katolik? Zanimivo je. da se je v to kampanjo vključilo tudi nadzorstvo — nad porodi. Protestantska cerkev je za nadzorstvo, katoliška pa proti njemu. Ali bo Kennedy. če postane predsednik, razveljavil sklep Kongresa o nadzorstvu nad porodi, se vprašujejo njegovi nasprotniki. V \Vashingtonu so ustanovili posebno nacionalno organizacijo za podporo Kennedyju, ki jo vodijo protestanti. Ta skuša s številnimi brošurami, letaki in podobnim propagandnim gradivom prepričati protestantski svet, da bo Kennedy spoštoval ločitev cerkve od države kakor vsak drug pred-sednik-protestant. Ali bo v svoji podpori tudi uspela? Generalna skupščina OZN — nova resolucija DEJSTVA GOVORE Pred dnevi so v Bonnu sporočili vest, da so zahodnonemški izvedenci ob sodelovanju neke britanske in ameriške družbe našli ceneni in preprosti način za pridobivanje urana-233 s pomočjo tako imenovane plinske centrifuge. V Washingtonu so zahtevali od bonnske vlade, naj odkritje razglase za tajnost. Zakaj so sporočili to novico prav sedaj, čeprav je znano, da so zahodnonemški znanstveniki napenjali svoje možgane o lem problemu že dolga leta? Mnogi povezujejo objavo novice z ameriškimi načrti o reorganiziranju sil Atlantskega pakta, ki so povsem v nasprotni z željami predsednika de Gaulla. Na drugi strani se prav te dni v pariški skuopšči-ni menijo o atomski oborožitvi Franc je z lastno atomsko zna-nostjo, brez pomoči Londona in Washingtona. Znano je, da je poveljnik Atlantskega pakta, general Norstad že septembra razpravljal s kanclerjem Adenauerjem in glavnim tajnikom pakta Spaakom o ustanovitvi integral. atlant. atom. sil in da se je kancler z načrtom strinja!. Julija so ZDA zahtevale, naj pridobvanje oplemenitega ura -na s pomočjo nove metode proglas za tajnost. Pred dnevi se je pojavil predsednik Eisenhower s pismom kanclerju Adenauerju, v katerem mu predlaga ustanovitev atomskih sil znotraj Atlantskega pakta. To se je zgodilo prav v času, ko se je bonski kancler pogovarjal s francoskim ministrskim predsednikom Debrejem v zahod-nonemškem glavnem mestu. Kot kaže, je ameriški predsednik skušal s tem onemogočiti eventualni sporazum s Parizom o reorganizaciji Atlantskega pakta tako, kakor si jo zamišljajo v Parizu. In res se je zgodilo, da je kancler Adenauer kaj hladno sprejel francoske goste in da razgovori s francoskimi visokimi gosti niso prinesli nič sadu. Atomska oborožitev enot Atlantskega pakta torej postaja stvarnost. Glavni tajnik NATO Spaak se je vrniti s svojega popotovanja v ZDA s prepričanjem, da bodo na parskem zasedanju ministrskega sveta Atlantskega pakta v decembru razpravi;ali o oborožitvi atlantskih sil z atomskim orO'ž‘■'‘"'t. V to ga je prepričal ameriški zunanji minister Her-ter. Zatem je general Norstad izjavil, da bo NATO postal atomska sila. O tem je govoril tudi zahodnonemški ob- rambni minister Strauss, četudi v bolj zamotani obliki. Pravzaprav gre pri vsej tej zadevi za zelo preprosto prizadevanje, da dovolijo atomsko oboroži-tev zahodnonemškega Bundesweh-ra, ki bi se po določbah bruseljskih sporazumov ne smel nikdar oborožiti s takim orožjem. Predvidena reorganizacija NATO pa bi seveda ne mogla iti mimo nemške vojske - zaveznice v atlantski skupnosti. Vest, da je prav nemški znanstvenik iznašel ceneno pridobivanje oplemenitega urana in da torej Zahodna Nemčija pozna pot do izdelave atomske bombe, naj bi olajšala odločitev med atlantskimi zavezniki — žrtvami nacizma v drugi svetovni vojni, da privolijo v atomsko oborožitev svojega nekdanjega nasprotnika. »Kaj si moremo sedaj, ko pa lahko tudi manj bogate dežele od ZDA in Anglije izdelajo svojo atomsko bombo?« pravijo nekateri. V Parizu opozarjajo, da je taka reorganizacija nemogoča prav zaradi obveznosti, ki jih ima Nemčija z določbami bruseljskega sporazuma. Vendar teh izjav ne kaže jemati preresno, ker se v njih čuti užaljenost zaradi tega, ker je Bonn odklonil de Gaullove načrte o Franciji kot atomski sili in francosko verzijo o reorganizaciji NATO. Bundesvvehr so že tako oborožili z atomskim orožjem, ki so ga izdelali v ZDA. Gre za znani dokument MC-70 z dne 26. marca 1. 1958, ki pa je zahtevala najvišja vojaška inštanca NATO, tako imenovana Standing Group v Wa-shingtonu. Sedanji načrti o reorganizaciji brez dvoma odpirajo vrata Zahodni Nemčiji tudi k izdelavi lastnega atomskega orožja ter večji vlogi Bundeswehra v okviru Atlantskega pakta. Zahodna Nemčija naj bi postala »četrta atomska sila«. Angleži se niso uradno povedali svojega mnenja o oborožitvi Zahodne Nemčije z atomskim orožjem. Ni dvoma, da britanska javnost ne bo brez odpora sprejela tako odločitev. Posebno odločno pa bodo protestirali evropski narodi, ki so trpeli pod nemškim škornjem v drugi svetovni vojni. To nadalje pomeni, da bo oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem tudi vse bolj zaostrila že tako napeti položaj, v sami Nemčiji pa še bolj oživila militaristične in revanšistične težnje. Castro je v štiriurnem govoru po televiziji izjavil, da so v zadnjih 20 mesecih na Kubi uresničili bistvene smotre in program njegovega gibanja »26. julij«. Revolucijo nadaljujejo navzlic pritisku od zunaj, njena glavna značilnost pa je še nadalje v tem, da je to »revo-lucija ponižanih s ponižanimi 7a ponižane«. 3 POMURSKI VESTNIK, 20. OKT. Bruno Hartman: DRAMA O VELIKI ODLOČITVI V četrtek bo SNG iz Maribora gostovalo v Murski Soboti z dramo Mateja Bora: »Zvezde so večne«. Strahote štiriletne vojne in revolucije na Slovenskem so dobivale književne upodobitve že med bojem. Bile so to največkrat neposreden odzven na dogajanje, ki se je v skorajda neulovljivi naglici valilo skozi čas in nas postavljalo v najrazličnejše izjemne situacije. Povojno obdobje nam je potem dalo množino del, ki so upodabljala vojna doživetja predvsem iz globoko vsidranih reminiscenc. Te so zavoljo svoje slovitosti in zajedenosti v do-živdjenjski kompleks posameznika kar klicale po izpovedi, da bi izpovedovalci z njo odložili pezo doživljenega. Večina teh izpovedi je z avtentičnostjo burkala bralca ali gledalca, zakaj v njih je našel vzburljive paralele s svojim doživljajskim svetom. Bile so, so in bodo vznemirljiva pričevanja o tistih hudih časih. A avtentična podoba še ni umetnost. Skorajda kot rdeča nit se skozi povojno kritiko vleče misel, da bomo na dela, ki bodo vojni čas prikazala v vsej njegovi zapletenosti, morali še počakati. Le iz primerne časovne razdalje se bo mogoče zavrtati v vse vzgibe in tokove vojne vihre na Slovenskem. Matej Bor je iz take razdalje in s takšnim namenom napisal dramo Zvezde so večne. Boru osvobodilni boj ni bil vir umetniškega navdiha samo v vojnih časih, k njemu se vedno znova zateka tudi v svobodi. Bard revolucije je s pesniško zbirko Previharimo viharje umetniško preoblikoval neposrednost vojnega časa v žive podobe. Avtentičnost se je pri njem preobrazila v umetnost, ki je namen ni načel. Ali pa v dramatiki! Čeprav je Težka ura umetniško neorganizirano delo, je v njem vendarle nabito toliko protislovij človeškega bivanja v minuli vojni, da je to več kot gol dokument dobe. Raztrganci pa so — čeprav porojeni v vojnem grmenju, čeprav poenostavljeno jasni (oziroma: ravno zaradi tega) naš najboljši dramski tekst o osvobodilnem boju. V Zvezdah je Bor segel globlje. Na primerit mladega komponista Brinarja je pokazal muke in iskanja dela slovenske inteligence, ko je iskala smisel in namen svoje eksistence v vojnem času. Bor je v Brinarju povezal tri eksistenčne dileme, ki so takrat grizle del naše inteligence. (Pravzaprav so to dileme, ki se javljalo v vsaki vojni). Prvič: Ali še naprej opravljati svoje delo, ki se človeku zdi smisel njegovega življenja? Drugič: Ali se angažirati v boju? Tretjič: Ljubezen ali nje izguba ? Te tri dileme v vojnem času najbolj zaposlujejo in razreda-jo ljudi. Strah pred smrtjo ali nadčloveškimi napori, strah pred izgubami, želja po miru, po delu se v tisoč variantah in navzkrižjih stekajo v človeških individualnih in jih razpenjajo med življenje in smrt. Bor jih je prenesel na določeno zgodovinsko obdobje in tako zajel njihovo specifičnost. Umetniški podobi neke tipičnosti je postavil za osnovo vprašanje etične opredelitve. Brinarja je popeljal iz vrst simpatizerjev osvobodilnega gibanja v vrste tistih, ki so padli zanj, ne po poti politične ovedenosti, marveč po poti u-pora zoper moralno nasilje, s čimer je še globlje prodrl v razvojne silnice osvobodilnega gibanja in njegove formacije. Andrej Brinar tragično u-mre. Njegova krivda je v njegovi neodločnosti, da bi se s celo osebnostjo in v pravem času opredelil za pravično stvar. Ta ideja pa ni samo u-metniško upodobljena iz zakonitosti osvobodilnega boja, je tudi opozorilo za današnji čas. Ob Brinarju je Bor postavil celo galerijo različnih likov, ki pomenijo predstavnike diferenciranih političnih pojmovanj med osvobodilnim bojem. Borov tenki posluh za motive, ki rastejo iz človeka kot emocionalnega bitja, te predstavnike spreminja v žive ljudi. Tako se nam ob usodah posameznikov odgrinja široka podoba u-sodnega časa za slovensko ljudstvo. Zvezde so večne je drama z izrazito etično zastavljenim problemom. V času, ko se v svetli bije boj predvsem z moralnimi argumenti, so odmev polpreteklosti, ki sozvanja s sodobnostjo in jo osvetljuje nam v opomin. (Gledališki list SNG Maribor, leto XV., štev. 1) Jože Horvat — Jaki: Murska Sobota POMURSKI FILMSKI BAROMETER Repertoar soboškega kina je tudi nadalje v znamenju pestrosti. Že ob koncu tega tedna si bo občinstvo lahko ogledalo italijanski barvni film v kinemaskopu -JEZ NA PACIFIKU« v proizvodnji Dina de Lauientisa. Zato se ne smemo čudili, če bomo srečali v glavni vlogi filma prav njegovo ženo Silvano Manganu, Tudi režija je v rutiniranih rokah. Producent jo je zaupal namreč Reneeju Clemcntu. Če dodamo k temu se to, da so scenarij za film ustvarili s skupnimi močmi Renee Clemeni, Jr-\ving Shaw, Diego Fabri in Ivo Perili, si prav gotovo lahko obetamo od dela čist filmski jezik, a tudi dobro igralsko zasedbo, saj so med sodelujočimi igralci tudi Anthony Perkins, Alida Valli, Richard Conte, Jo van Fleet in drugi. Zgodba, ki jo obravnava film, je privlačna, a tudi dokaj nenavadna. Spominja malce na problematiko grenkega ri a, vendar tokrat ne gre za žetev riža ob bregovih Pada, temveč za družinsko tragedijo na obali Indokine. Ce drugega ne, nam bo film povedal, v kolikšni meri je Silvana Man-gano tista obetajoča igralka, ki smo jo spoznali v De Santisovem Grenkem rižu. Videli bomo tudi, v katero smer se je zvrtelo tokrat kolo časa, ne glede na to, da je zadnje čase tudi v italijanski filmski industriji prevladal komercialni navdih. Za spremembo bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu vzhodnonemški film LISI«. Čeprav smo videli že več vzhodnonemških filmov o časih pred in med prihodom Hitlerja na oblast, si bomo tudi tega ogledali z zanimanjem, saj sodi glavna junakinja filma Lisi (Sonja Suter) med tiste male nemške ljudi tridesetih let tega stoletja, ki so se odločili za nevarno in zelo težko življenjsko pot, vendar z zavestjo, da na tej poti borbe za novo življenje ne bodo osamljeni. Producent filma je DEFA, režiser pa Conrad Wolf. V kolikor film ni zabredel v skrajnost črno-belega prikazovanja ljudi in značajev, bo nedvomno tudi med našim občinstvom dosegel svoj namen, saj je glede na razmere v Zahodni Nemčiji tudi danes aktualen. Sredi prihodnjega tedna bo sledil še mehiški barvni film -GLASBA PONOČI. Že naslov nam obeta mehiški musical s petjem, plesom, baletom, folkloro in pod« b-nim. To, da so si ustvarjalci sposodili tokrat celo sloviti newyorški balet, nas ne sme motiti. Kaže Pidi, da film ne bo zgolj prijeten za uho, temveč tudi dokajšnja paša za oči, čeprav kakšnih globjih umetniških doživetij ne smemo pričakovati. V Slatini Radencih bo oh koncu tega tedna na sporedu ameriški barvni film -VELIKA KORIDA-, ki je bralcem te rubrike že znan, sredi prihodnjega tedna pa bo sle-dil italijanski film STREHA režiserja VItoria De Sice o težavah dveh mladih ljudi, ki jim manjka do sreče le še to, kar pove že na-slov — streha. Tako kot nam je filmov. v katerih, pastopa De Sica kot igralec, skoraj že preveč — so malone vsi komercialni. De Sira pa nastopa v njih zato, da bi pokril s honorarji stroške svojih neorealističnih filmov, — poznamo v filmih režiserja De Sire umetnika povsem druge vrste. Umetnika, kakršnih je v italijanski kinematografiji in tudi drugod le peščica. Da bi bilo ozračje v filmu bolj življenjsko, je De Sica tudi tokrat izbral kot igralce navadne ljudi s ceste (Gaoriella Palotta, itd.) in gledalci bodo radi priznali, da je imel pri izbiri s.ecno roko, pri regiji pa — uspeh. V G. Radgoni bo za konec tedna na repertoarju najprej že znani ameriški film MOŽ V SIVI OBLEKI- (Gregory Pečk), sledil pa bo sredi prihodnjega tedna zelo dober španski film -SMRT KOLESARJA-. V Ljutomeru bo to soboto in nedeljo na sporedu ameriški barvni western film -SEDEČI BIK-, nakar si bodo Ljutomerčani lahko ogledali sredi prihodnjega tedna uspeli jugoslovanski film iz časov narodnoosvobodilne borbe -OSMA VRATA-. V Beltincih bo to soboto in nedeljo na repertoarju ameriški barvni film >> VISOKI JEZDEC-, pri Vidmu ob Ščavnici pa češki barvni lutkovni film -CESARSKI SLAVČEK-. V Križevcih bo prihodnji teden na sporedu italijanski film KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV*, Že to soboto in nedeljo pa ameriški film -ULICA FREDERIK, v Veliki Polani pa angleški film VREŽI NJENO IME S PONOSOM-. Polanča-nem velja svetovati, naj tega filma ne zamudijo, a tudi Čepinčani si bodo v nedeljo prav gotovo z zanimanjem ogledali japonski film -VRATA PEKLA-, saj japonski filmi niso vsakdanji gost na platnu njihovega kina, privlačni pa so tudi zato, ker približajo gledalcem to daljno in zanimivo deželo. -bjš- KORISTNA POBUDA Ob posvetovanju pedagoških delavcev, ki je bilo pred krat-kim na Bledu, so se tudi med našimi prosvetnimi delavci začeli pojavljati predlogi o organizaciji podobnih posvetovanj v našem okraju. Tako je tudi zadnji občni zbor sindikata prosvetnih delavcev soboške obč ne z odobravanjem sprejel podoben predlog in o-čitno je, da se za to zamisel ogrevajo prosvetni delavci tudi v ostalih občinah. Taka posvetovanja in zme-njava izkušenj bi za uspešen razvoj in preobrazbo naše šole ter spremembo načina poučevanja bila izredno pomemb- na. Šolska reforma namreč zahteva od naših prosvetnih delavcev nenehno strokovno izobraževanje in to predvsem v metodiki poučevanja in vzgajanja otrok. Sama predavanju znanih pedagoških delavcev pa tudi niso dovolj za razčiščevanje vseh pedagoških problemov, s katerimi se srečuje vsak pedagog pri svojem dnevnem delil in jih mora reševati. Za uspešnost takega reševanja pa je predpogoj izkušenost, ki jo pa lahko pridobi le pri praktičnem preizkušanju in uporabljanju raznih pedagoških metod. Problemi pri vzgojnem delu na naših šolah pa so si večinoma sorodni in zato bi izmenjava izkušenj brez dvoma mnogo pripomogla h kvaliteti pouka in hitrejši preobrazbi naše šole, ob tem pa vzpodbujata pedagoške delavce, da bi določene probleme tudi študijsko proučevali. -uc KOLEGA MILAN JE DIPLOMIRAL Kolega, to je udomačen izraz med študenti, s katerimi se kličejo in nagovarjajo med seboj. Od njega se postavlja kolega Milan Erjavec iz Borejec, ki je diplomiral na fakulteti za agronomijo in veterinarstvo v Ljubljani. Kolega Milan je bival vsa Štiri leta v Akademskem kolegiju, kjer ga bomo težko pogrešali, saj živimo v kolegiju kot ena sama velika družina. Pogrešali pa ga ne bomo samo Študenti Prekmurci, njegov odhod - bo čutiti tudi v organih študentovskih organizacij in samoupravnih organih, v katerih je Milan deloval z na zunaj vi-dezno lahkoto in vedrim licem. Svoj študij je jemal s primerno resnostjo in ga končal v rekordnih štirih letih. Pri tem ga pa ni oviralo, da je bil predsednik Študentovskega sveta v Akademskem kolegiju, član UO AK. član pritožbene komisije v Kuratoriju študentovskih domov in menz in predstavnik študentov agronomije v fakultetnem svetu. Kot štipendist GO ZZS bo nastopil svojo prvo službovanje v Poljanski dolini. Inženirju Mi’anu Erjavcu čestitamo vsi njegovi kolegi iz Kluba prekmurskih akademikov ter mu želimo, da bo njegovo delo prav tako uspešno pri kakovostni in količinski rasti naše kmetijske proizvodnje. Se posebej pa mu želimo, naj se mu čimprej uresniči njegova želja, priti v Pomurje in delati ter živeti v domačem kralu. K. I. Podeljenih 39 novih štipendij Na zadnjih dveh zasedanjih je Komisija za štipendije pri OLO podelila 39 novih štipendij in sicer 26 študentom višjih in visokih šol ter 13 dijakom srednjih strokovnih šol. Povprečni zneski podeljenih štipendij so zaradi zvišanih cen oskrbe znatno višji kot prejšnja leta. Tako znašajo štipendije slušateljev višjih in visokih šol približno 6.600 in dijakov srednjih šol povprečno čez 4.000 dinarjev mesečno. Iz istih razlogov je komisija zvišala štipendije 11 prosilcem. poleg tega pa razpravljala tudi o tem, da bi tistim štipendistom, katerih materialni položaj ie izredno slab, med letom podelila tudi posebno pomoč. Pri letošnjem podeljevanju štipendij so postali še izrazitejši nekateri pojavi, ki jih je bilo mogoče zaslediti tudi prejšnja leta. Opaziti je, da se mladina odloča predvsem za študij na tehničnih šolah, čedalje manj pa za vzgojiteljski poklic. Zato tudi za nekatere razpisane štipendije sploh ni bilo prosilcev in sicer za študij sociologije, matematike in fizike na naravoslovni fakulteti ter za pedagoški namen razpisani šti-pendiji za študij na tehnični šoli (strojni in gradbeni oddelek) Ni pa bilo dovolj prosilcev štipendij za študij na pravni in agronomski fakulteti ter višji gospodinjski in telesnovzgojni šoli. -ne SESTAVEK PEVOVODIJ Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je sklical vse pevovodje okraja na skupen posvet, na katerem so se pogovorili o nastopih na proslavah ob obletnici vstaje in o sodelovanju mladinskih in pionirskih pevskih zborov na Celjskem pevskem festivalu. Vsi ti nastopi zahtevajo od naših pevskih zborov, pa tudi pevovodij neprimerno več stalnega dela. potrebno bo zbrati program, koordinirati delo s sosednjimi pevskimi zbori, da ne bo program isti, določiti stalne dneve in ure za vaje pevskega zbora, določiti dneve proslave v kraju, v katerem zbor deluje in prav tako določiti občinske proslave vstaje, da bodo zbori pripravljeni za okrajni nastop, ki bo po občinskih proslavah. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev je sklenil, da bo zborom pomagal z glasbeno literaturo in tudi strokovno. A. M. Namesto glose Bilo je na nekem sestanku "Izobraženim ljudi. Naj mi oprostijo tisti, ki jim je narekovaj neprijetno zbo-dei. Menim namreč, da iz-braženost ni poklicna bo-lezen in da niso izobraženi le ljudje, Ki se lahko ponašajo s spričevali in diplomami in ua bi zaradi tega bilo dokaj smešno govorili, da so ljudje nekega poklica izobraženi, drugega pa ne-izobraženi. No torej na tem sestanku »izobraženih ljudi (narekovaj pa je nujen, ker je bilo iz razpoloženja, iz razprave in tudi iz besed govornikov čutiti vsaj prepričanje, da je to sestanek iz-obraženim ljudi, a je zaradi jasnejše družbene določitve potrebno pridevniško določilo zapisati z narekovajem) so mimogrede govorili tudi o izobraževanju delavcev in zelo, zelo izobražen človek je povedal, da izredno zanimanje delavcev za izpopolnitev strokovnega znanja kaže njihovo željo, da bi se po izobrazbi približali intelektualcem (po domače: ljudem, ki so končali neke visoke šole). Morda je tako mnenje le nekoliko večja neskromnost, v ostalem pa tudi prijetna tolažba tistim, ki so se po svojem prepričanju v zgodnjih mladostnih dneh posvetili zvišenim namenom, svetu idej, večnemu dobru in se tako žrtvovali sredi človeštva. Naj bo kakor koli, ampak neskromno se je postavljati za vodnika, smešno pa si je umiš-ljati nekaj takega. Smešno pa toliko bolj, ker so ljudje takrat, ko sc je posvetil zvišenim namenom izobraženima stanu, dejali: »Nekoč bo gospod in se mu bo bolje godilo kot nam. In če je danes mnogo takih, ki si želijo, da bi bili »gospodje, si to želijo predvsem za to, da bi se jim boljše godilo. In še nekaj izven nameravane glose: Vse se začne pri materialnih interesih. In če danes delavec hoče, da bi se mu bolje godilo, se mora učiti. In takih je danes prava armada. Toda ne učijo se samo, da bi zaradi višje kvalifikacije imeli boljše plače, še manj, da bi se znebili manjvrednostnih kompleksov pred obličjem izobraženega in učenega človeka, temveč, da bi čim-več ustvarili in tudi čim laže odločali o tem, kako bo porabljen takolme-novani del ustvarjene vrednosti: presežna vrednost. Štefan Balažič RATKOVCI — Pred kratkim je kmetijska zadruga v Ratkovcih začela graditi novi hlev za 10« glav goveje živine. Dela hitro potekajo. V zadrugi upajo, da bodo hlev spravili že čez nekaj tednov pod streho. Hlev bo od ene strani odprt in bo imel tudi primerne izpuste. V kratkem pa bodo začeli graditi še nove garaže. MURSKA SOBOTA — V minulem tednu je bila ustanovljena pri Občinskem komiteju LMS v Murski Soboti komisija za društveno dejavnost mladine. Komisija ima zelo obširno delo. Člani komisije so sklenili, da bodo po vaških aktivih LMS uvedli nove oblike dela. kot so mladinske tribune, šole za življenje in mladinske klube OZN. -av- BOGOJINA — Mladina iz šole v Bogojini skupno z vaščani pomaga graditi novo šolo. Doslej so šolo zgradili v surovem stanju. Mladina pa prireja razne igre, sodeluje pri pevskem zboru, pripravlja pa se že na praznik republike. Pripraviti nameravajo akademijo, na kateri bodo sodelovale vse sekcije, ki se ukvarjajo s kulturno-pro-svetnim delom. -av- Gospodarski prestopki V drugi polovici aprila letos je stopil v veljavo Zakon o gospodarskih prestopkih, ki predstavlja v glavnem uzakonitev dotedanje prakse gospodarskih sodišč in vskladitev teh z novimi, naprednejšimi načeli noveliranega Kazenskega zakonika ter Zakonika o kazenskem postopku. O gospodarskih prestopkih redko kdaj govorimo, včasih jih smatramo kot »prekrške«, torej kot družbi manj nevarna dejanja. Tu in tam pa se celo še čuje opravičilo za storjene gospodarske prekrške: drugače ni bilo mogoče narediti. Včasih so nekateri celo prepričani. da so gospodarski prestopki zdaleko manj nevarni kot n. pr. manjša kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo ali zoper družbeno premoženje. Pri tem se navadno pozablja na družbo in sploh na položaj, ki ga imajo pri nas delovni kolektivi odnosno gospodarske organizacije. Osnovno načelo našega gospodarskega sistema je samouprava proizvajalcev in samostojnost gospodarskih organizacij. Ta samostojnost gosnodarskili organizaci pa vključuje tudi s predpisi določene obveze do skupnosti. In prav v kršitvi teh nastajajo gospodarski prestopki, ki so v večini primerov motivirani s koristoljubljem neke gospodarske organizacije na škodo družbe. Z ozirom na to. ker so »gospodarski prestopki kršitev pravil o gospodarskem ati finančnem poslovanju gospodarskih organizacij ali drugih pravirih oseb, ki je povzročila ali bi lahko povzročila hujše posledice in je po predpisu pristojnega organa gospodarski prestopek«, je nujno, da organi samoupravljanja, ljudski odbor ter njegovi organi stalno spremljajo pojave gospodarski prestopkov enako kot kazniva delanja zoper narodno gospodarstvo in zoper družbeno premoženje. Praksa nam kaže. da so gospodarski prestopki in kazniva dejanja pogostejša v gospodar- skih organizacijah, kjer v kolektivu ni notranje kontrole, kjer je slaba kadrovska izbira in kjer ni inšpekcijskih organov ali pa ti ne vršijo svojih dolžnosti tako, kot bi to morali. Prav zaradi položaja, ki ga ima gospodarska organizacija in njen kolektiv s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi, maj omenim, da Zakon n gospodarskih prestopkiih tudi določa v prvi vrsti odgovornost gospodarske organizacije za prestopke. Za gospodarske prestopke niso odgovorne samo gospodarske organizacije ampak tudi samostojni zavodi, družbene organizacije in druge pravne osebe. Po tem zakonu pa ne odgovarjajo politično-deritorialne enote in državni organi, ker je njihova odgovornost za tovrstne prestopke urejena na drugi način. Pravna oseba, gospodarska organizacija, njen kolektiv, samostojni zavod itd. upravlja v imenu celotne družbe od nje dobljeno premoženje. Ker so gospodarski prestopki kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju, ki ga iz-vaja lahko le pravna oseba in zato nastopa tudi njena odgovornost kot primerna. Zelo zgrešeno pa je mnenje, ki živi še med nekaterimi kolektivi, naj bi prvenstveno bila za gospodarske prestopke odgovorna odgovorna oseba. Odgovorne osebe delajo v imenu in pod nadzorstvom kolektiva, ki jih imenuje po svojih organih ali pa jih imenuje ljudski odbor po predpisanem postopku, v katerem sodelujejo tudi zastopniki kolektiva. Te osebe nastopajo vedno v imenu kolektiva. v imenu proizvajalcev in delavskega samoupravljanja, delajo po sklepih samoupravnlh organov in pod njihovo kontrolo. Potem takem imajo odgovorne osebe precejšnja pooblastila v zvezi s poslovanjem z družbenim premoženjem in vsled vsega navedenega potem so tudi vselej odgovorni za gospodarske prestopke gospodarskih organizacij ali le sekundarno. Iz. teh razlogov potem tudi določa zakon, da »pravna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek. če je prišlo do prestm-ka z dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva s strani upraavljanja ali odgovorne osebe, ali z dejanjem koga drugega, ki je bil upravičen ravnati v imenu nravne osebe«. Odgovorna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek, če je prišlo do prestopka z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva im če je pri tem ravnala malomarno. Odgovornost pravne osebe in tudi odgovorne osebe temelji na tem, če je prišlo do prestopka z dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva s strani organa upravljanja ali odgovorne osebe«. To določilo pa potem posega že v vsebino dela organov delavskega samoupravljanja in na žalost ugotavljamo, da se tega ti organi tudi premalo zavedajo. Srečujemo še mnenje, kaj bomo zdaj z njim. saj ni več zaposlen pri nas. Zakon pa določa, da odgovornost odgovorne osebe ne preneha, čeprav ji je prenehalo delovno razmerje v gospodarski organizaciji, kjer je bila storila gospodarski prestopek in prav tako tudi ne, če pravne osebe zaradi prenehanja ali prisilne likvidacije ni več mogoče kaznovati. Odgovorna oseba se ne kaznuje za gospodarski prestopek, če je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja in če je pri tem storila vse. kar je po zakonu morala storiti, da bi preprečila prestopek. To omenjam, ker so še zelo pogosti, z ničemer utemeljeni in dokazani izgovori, napraviti sem moral to, ker so mi tako naročili. S tem v zvezi je nujno opozoriti na posebno dolžnost direktorjev, upravnikov in poslovodij, da morajo zadržati izvršitev nezakonitih sklepov, kar je sicer težko, ker nekateri večkrat ne vedo, kdaj je kaj nezakonito. Za storjene gospodarske prestopke smejo sodišča izrekati kot kazen samo denarno, ki znaša za gospodarsko organizacijo od 10.000—5,000.000 din in za odgovorno osebo od 1000—100.000 din. Posebnost je še v tem. da se sme predpisati višina denarne kazni za pravno osebo tudi v sorazmerju z višino storjene škode ali neiz-polnjene obveznosti. V takem primeru sme znašati največja mera te kazni petkratni znesek storjene škode oziroma neizpolnjene obveznosti. Pri odmeri, ali na j bo kazen večja sli manjša morajo gospodarska sodišča enako kot redna- v kazenskih zadevah, upoštevati težo gospodarskega prestopka, nastale posledice ali ki bi lahko nastale, gospodarsko moč pravne osebe odnosno premoženjske razmere odgovorne osebe. Upoštevati morajo tudi 4 POMURSKI VESTNIK. 20.OKT. RAZGOVOR OB SLOVESU Ko sem dan pred zaključkom del na odseku Lenart-Benedikt severne magistrale obiskal mladinsko naselje v Lenartu, so mi hudomušni mladinci soboške brigade v pozdrav zavrteli ploščo. To in še marsikaj me je opozorilo, da slabo vreme ni skalilo razpoloženja pomurske in druge mladine v naselju in na trasi. Zlasti značilno se jni zdi to, da se je velik del mladine, ki je prve mesece delala na severni magistrali, pozneje rad vračal na obisk, soboška mladina pa je prišla na obisk organizirano. Res je torej, da je akcija izredno uspela: v strokovnem in političnem pomenu. Te išče dela je bilo na vseh toriščih enako, mladina pa je izkoristila tudi deževne dni. V takem razpoloženju je potekel tudi naš poslovilni pomenek. Jože Hari, »zadnji« komandant pomurske brigade (prejšnji se je moral pred časom vrniti na delovno mesto) ni mnogo pomišljal, ko sem ga vprašal za mnenje in vtise o brigadi. Brez zadrege je dejal, da je brigada dobro delala in da je bila do predzadnjega dne trikrat udarna. Tudi on se je »spotaknil« ob vreme in ob moker ter blaten teren, zlasti ob onega v Zg. Porčiču. Povedal je še, da je brigada delala vse, kar je bilo potrebno. Pri delu so se odlikovali vsi v ena-ki meri, pripravili pa so tudi pol ducata programov z recitacijami, skeči, deklamacijami, petjem in podobnim. Organizirali so tudi oddajo »Pokaži, kaj znaš!«. Skeče so sestavili kar sami. BRIGADIRSKO »SLADKO ŽIVLJENJE« Bilo je tudi več obiskov. Zapel jim je pevski zbor iz G. Radgone pod vodstvom M. Golarja, zaigral jim je orkester Baranja iz zdravilišča v Radencih, nastopil pa je tudi or- kester JLA iz Maribora, ki je pripravil svoj program in jih razveselil s plesno glasbo. Kajpak, ples. Tega seveda ni manjkajo, saj so bili ves čas vsi brigadirji in brigadirke zdravi. Tudi nezgod ni bilo nobenih. Le v začetku se je zvrstilo nekaj žuljev in prehladov. To pa seveda ni zmotilo brigadirskega »sladkega življenja« z rock‘nd rollom, »tržačanom«, polkami in valčki. Kdo bi jim zameril? Prav gotovo tudi Lenarčani ne, saj so jim brigadirji in brigadirke pomagali pri gradnji vodovoda in prispevali nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur. Sodelovali so tudi pri vseh prireditvah ob minulem občinskem prazniku in obiskali vse okoliške vasi. Kot v vseh mladinskih naseljih ni niti v Lenartu manjkalo pestrega kulturnega in športnega življenja, predavanj, tečajev raznih dejavnosti Ljudske tehnike, itd. Del življenja so si urejale bri- gade same s svojimi programi, za razna predavanja, izlete in gostovanja pa je poskrbel sekcijski štab, ki se tokrat res lahko pohvali z razgibano politično dejavnostjo med brigadirji. GNEČA PRI MALICI Ekonom brigade Stefan Nemec, ki je bil v svoji brigadirski »karieri« tudi že namestnik komandirja čete in komandir, je za slovo »pohvalil« vse brigadirje in brigadirke. Dejal je, da bi vsi radi imeli »repete«, saj je tudi okrog vozička z malico zmeraj bila velika gneča. Le kadar je bila za kosilo ali večerjo tudi prežganka, zelje ali fižol, je bilo manj ponavljalcev. Kulturni referent v brigadi je bila zadnje dni Marta Kosi z Grab pri Ljutomeru. Pripomnila je, da ni bilo dovolj gradiva. Nekaj so ga dobili v Le- nartu, nekaj v Mariboru, nekaj od doma, nekaj pa so prispevali brigadirji sami — od Pavlihove »Pratike« do knjižice z naslovom »Kra-kra ...«. Omenila je tudi vtis, da so fantje bolj dovzetni za kultur« no-prosvetno delo, sicer pa so bili skeči in petje najbolj uspele točke. Dodala je še to. da so bili brigadirji in brigadirke pomurske brigade najbolj redki gostje v gostilni. DELO V VODI DO KOLEN Peter Fridau, namestnik komandanta brigade, je tudi dober risar. Skoda je, da kot risar nikjer ne sodeluje. Dela pri radgonskem »Avtoremontu«. Rad se tudi šali. Najbolj si je zapomnil večerni lov na odeje. Dejal je, da so se zadnje (Nadaljevanje na 7. strani) Pomurje bo dobilo lesni kombinat V teh dneh pripravljajo v Murski Soboti lokacijo in elaborat za gradnjo nove lesne predelovalne industrije. Na Gozdarski poslovni zvezi v Murski Soboti, ki bo investitor novega lesnega kombinata, predvidevajo, da bodo vsi načrti za novo tovarno gotovi do marca prihodnjega leta. Takrat bodo tudi začeli z gradnjo, s katero bodo končali do konca leta 1962. V Pomurju, ki je zelo znano po lesnih rezervah, je gradnja lesne industrije vsekakor utemeljena. Vsa leta nazaj so namreč ves les mehkih listavcev in iglavcev izvažali v nepredelanem stanju. Iz naših gozdov vsako leto izvozijo oziroma predelajo za blagovno proizvodnjo za okrog 40 tisoč kub. metrov lesa. Brutoprodukt vseh teh surovin dosega pol milijarde dinarjev. Z izgradnjo nove lesne tovarne bi se brutoprodukt povečal na eno milijardo dinarjev. Poleg tega pa bi ostalo lesa še za prodajo v vrednosti za okrog 400 milijonov dinarjev. Lokacija nove tovarne za predelavo lesa za Pomurje je v Murski Soboti zaradi tega, ker je dotok borovine in mehkih listavcev v Mursko Sobo- to najbolj primeren. Borovine je namreč največ na Goričkem, mehkih listavcev pa na obeh bregovih Mure. Novi lesni kombinat bo zgrajen ob železniški progi Murska Sobota—Puconci pri Markišavski cesti. Nova tovarna bo imela poleg žagarskega obrala s polno jer-menikoni tudi parilnico, loš-čitnico s sušilnico in prikrojevalnico, lepilnico in obrat za površinsko obdelavo lesnih izdelkov. Predelovali bodo mehke listavce in iglavce v vezane plošče (šper plošče) in vezani les ( panelne plošče). Za izdelavo vezanih plošč bodo u-porabljali mehki les listavcev in iglavcev — predvsem borovino. Zanimivo je namreč to, da do zdaj nikjer v Jugoslaviji niso luščili borovine. Na našem področju pa je borovine mnogo. Pred nedavnim so prav v ta namen izvedli luščenje pomurske borovine v Škofji Loki kar je dalo odlične rezultate. Računajo, da bodo v bodoči lesni tovarni v Murski Soboti predelovali okrog 5 tisoč kub. metrov listavcev in prav toliko borovine. Gotovih izdelkov vezanih plošč in panelnih plošč bodo naredili tudi za okrog 5 tisoč kub. metrov. Vse te izdelke bodo namenili domači potrošnji, nekaj pa tudi za izvoz. Glavni potrošniki vezanih plošč in panelnih plašč bodo domača mizarska podjetja, ki se bodo po nekaterih predvidevanjih vključila v novi lesni kombinat. V novi tovarni bo našlo zaposlitev 300 do 400 ljudi. Skoraj celotno moderno opremo bodo uvozili iz inozemstva. -rj- Beli presledki - neurejena cesta. >Severna magistrala«, ki bo prihodnje leto dokončno urejena. MALA POLANA — Malopolanski gasilci si močno prizadevajo zgraditi gasilski dom. Razmišlja jo tudi o gradnji gasilskega doma skupno z veliko-polanskimi gasilci in o eventuelni združitvi obeh društev. Akcija za ozimnico Šolski odbor in kolektiv osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru sta pravilno dojela eno najvažnejših nalog, ki jih je za letošnji Teden otroka dala med svoje sklepe Zveza prijateljev mladine Slovenije — šolske kuhinje. Na šoli že več let deluje šolska kuhinja, ki je pa letos svoje delo popestrila in ob pomoči šolskega odbora. staršev in članov DPM dosegla, da so otroci 94-odst. zajeti v kuhinjo, da so malice okusne in pestre. Člani šolskega odbora so se zavezali, da bodo po svojih vaseh organizirali aktive, ki bodo zbrali pridelke in te pripeljali v šolo. Pomagali bodo člani SZDL, RK. DPM. vodil pa bo zbiranje član šolskega odbora. Dobili smo že prvo pošiljko paradižnika iz Radomerja, obljubili so, da bodo pripeljali sadje, krompir, fižol, zelje itd. Paradižnik in zelenjavo so že dekleta pri gospodinjskem pouku vložila, pričela pa so tudi s kuhanjem marmelade. Tudi sušiti nameravajo sadje. Mnogo nam je doslej pomagala mednarodna pomoč, vendar upamo, da šolske kuhinje ne bo potrebno ukiniti, čeprav bi pomoč sčasoma odpadla. Starši se zavedajo, da so malice poceni, predvsem pa, da so otrokom za njihov duševni in telesni razvoj potrebne. O dejanski vrednosti malic kot o pomenu za duševni in telesni razvoj otroka so bili starši cesto poučeni na roditeljskih sestankih. Otroci se vesele, ko imamo juhe enolončnice. Zelenjadna juha, riževa juha z zeljem, golaževa juha, celo goveja juha je že bila na jedilniku. Dekleta so že pripravila pri gos. pouku jetrno pašteto, delala skutine namaze itd. Veselo je gledati, s kakšnim tekom se otroci spravijo k jedi. kako se vesele sprememb in kako vsi v eni sapi zatrjujejo, da je boljše kot doma. Čeprav nam je občinski ljudski odbor omogočil nabavo nove moderne kuhinje, imamo še polno težav. Kuharico še vedno plačujemo iz lastnih sredstev, manjka nam še inventarja, posode, sodobnejših gos. strojev, nimamo shramb. skladišč itd. Vendar nam ne zmanjka poguma. Ob pomoči občinskega ljudskega odbora, staršev kot gosp. organizacij bomo počasi tudi te pomanjkljivosti odpravili. M. P. ŠEST NESREČ -- DVE SMRTNI ŽRTVI V zadnjih dneh smo v Pomurju zabeie*.iii več prometnih nesreč od katerim sta dve v Murski Soboti in Ljutomeru terjali dve človeštvi življenji. Do prve hujše nesreče je prišlo na železniški postaji v Murski Soboti, kjer so nakladali jabolka. Jože Gomboc, šo-fer tovornega avtomobila podjetja Avtoprometa iz Ljubljane, je vozilo zapeljal nazaj k odprtemu vagonu. V istem trenutku je skočil 17-letni delavec Franc Domjan iz Gerlinec 138 med avtomobil in vagon. Vozilo ga je tako stisnilo k vagonu, da je bil takoj mrtev. Druga huda nesreča, ki je prav tako zahtevala smrtno žrtev, se je zgodila v ponedeljek zvečer okrog 9. ure na glavni železniški postaji v Ljutomeru. Na prvem železniškem tiru, kjer je stal tovorni vlak z 19 vagoni, so razkladali material v skladišče. Na postajo je prišel 42-letni Alojz Avguštin, pismonoša iz Gornje Radgone. Bil je na trgatvi na Kamenščaku. Z večernim potniškim vlakom, ki je stal na nasprotni strani tovornega vlaka, se je hotel prepeljati nazaj v Gornjo Radgono. Med vagoni premikajočega se tovornega vlaka je nameraval preiti na nasprotno stran, pri tem pa je prišel pod kolesa vlaka, kjer je našel smrt. Zapustil je družino s 6 otroki. Prejšnji teden je zabeležena še ena železniška nesreča v Bučečov- cih, ko je dopoldanski vlak za Gornjo Radgono zadel na nezavarovanem železniškem prelazu pred železniško postajo v zadnji voz (pripetega k prvemu) voznika Tomaža Horvata iz Bučečovec. Vlak je zadnji voz zmečkal, prt tem pa se je huje poškodovala Cecilija Klemenčič. V soboto sta trčila motorist Alojz Gerget, geometer iz Cankove in kolesar Ivan Horvat, Cigan iz Pertoče 123. Do trčenja je prišlo v Vanča vesi potem, ko se je kolesar pred prehitevanjem motorista ozrl nazaj, pri čemer je zavil malce na levo. Prometna nesreča se je končala brez hujših posledic, le na motorju je za 25 tisoč dinarjev škode. Dan poprej se je 5-letni Albert Stajer iz Apač, ki je pritekel iz slaščičarne, nenadoma znašel pod vozečim avtomobilom. Šofer Jože Rogan, ki je vozil avtomobil, je z vso močjo pritisnil na zavore In tako preprečil, da ni prišlo do hujše nesreče. V ponedeljek pa je neznani avtomobilist povozil na mostu v Veržeju Stefana Petka iz Dokle-žovja, vendar k sreči ni bilo težjih poškodb. Ugotovitve kažejo, da je pri vseh teh nesrečah značilna neprevidnost. -rj. predkaznovanost, vrsto prejšnjega prestopka ter koliko časa je že preteklo od prejšnje obsodbe. Skratka: vse obteževalne in olajševalne okoliščine. V ostalem pa so v glavnem glede steka, omilitve kazni in samega postopka osvojena načela rednega kazenskega postopka. Morda bodo kmalu že dozoreli pogoji. da preide kaznovanje gospodarskih prestopkov na redna sodišča in v mnogih primerih na okrajna, kar bi le okrepilo vlogo komune. Pri izrekanju kazni je novo: pogojna obsodba. Sodišče sme pri obsodbi pravne osebe na denarno kazen do 500.000 din ali odgovorne osebe do 50.000 din odložiti izvršitev izrečene kazni za eno do dveh let ob istih pogojih kot redna sodišča v kazenskih zadevah. Denarne kazni plačuje gospodarska organizacija iz sredstev, ki ostajajo kolektivu in tako je z gospodarskim prestopkom materialno prizadet tudi sleherni član kolektiva. Podobico denarnih kazni, izterjanih od pravne in odgovorne osebe, gre v proračun občine, druga polovica pa v proračun ljudske republike. Čeprav so gospodarski prestopki v upadanju, kar je de- loma tudi rezultat ukinjanja nekaterih administrativnih u-krepov v gospodarskem prometu, je v tem tudi opaziti porast aktivnosti organov delavskega samoupravljanja in večja zavest ter strokovnost kadrov. Kljub temu je v Zakonu o gospodarskih- prestopkih še vrsta varstvenih ukrepov. Varstveni ukrepi imajo predvsem namen, da delujejo preventivno, vplivajo na dvig družbene discipline in seveda pri tem tudi na zmanjševanje prestopkov. Iz teh razlogov je sedaj v zakonu več varstvenih ukrepov kot so jih pa mogla Izrekati sodišča prej. Sodišče sme ob izreku kazni za gospodarski prestopek izreči tudi enega izmed tehle varstvenih ukrepov: objava sodbe, odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, prepoved določene gospodarske dejavnosti pravni osebi in kot peti ter zadnji, prepoved določene službe odgovorni osebi. Prve tri varstvene ukrepe smejo izrekati sodišča tudi, kadar jih ne določa predpis, s katerim je bil določen gospodarski prestopek in tudi pri pogojni obsodbi. Da bi se odgovorne osebe še bolj zavedale svoje odgovornosti, je v Zakonu še po- sebno določilo o pravna posledici, ki jo ima obsodba odgovorne osebe. Po podatkih mariborskega okrožnega gospodarskega sodišča, kamor spada tudi Pomurje, je bilo lani v postopku manj pravnih oseb kot leta 1957, nasprotno pa se je za 74 odst. dvignilo število odgovornih oseb in to napram letu 1958. V zvezi s tem je potem tudi razumljivo določilo v zak., s katerim je predvidena pravna posledica obsodbe odgovorne osebe v prepovedi opravljanja določenega dela pri gospodarskih organizacijah, samostojnih zavodih, družbenih organizacijah in organih družbenega upravljanja. V tem so osnovna načela Zakona o gospodarski h prestopkih, ki naj vplivajo na organe delavskega samoupravljanja, da se zanimajo za vsak gospodarski prestopek enako kot za kazniva dejanja in naj ukrepam ob upoštevanju, da jim je družba z izročitvijo premože-nja tudi določila, kako morajo poslovati in upravljati. Da bi nekateri problemi po-stali jasnejši organom samoupravljanja in sploh proizva-jalcem, naj navedem. da je v lanskem letu od vseh obtoženih kaznivih dejanj odpadlo 12.2 odst*. na kazniva dejanja takoimenovanega gospodarskega kriminala ali 58 odst. od obtoženih kaznivih dejanj v gospodarstvu jih je bilo zoper družbeno premoženje. Ugotovljena škoda je presegla 11 milijonov dinarjev. V odgovor tistim, ki prikazujejo storilce kot socialno prizadete, bi odgovoril. da so v večini primerov storilci težjih kaznivih dejanj zoper narodno gospodarsko in zoper družbeno premoženje tisti, ki spadajo med sorazmerno najbolje plačane in o katerih vsi vedo, vsi jih vidijo, kako živijo in razmetavajo družbena denar. Lani je Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru sprejelo v prvem polletju 23 in drugem 6 prijav zoper gospoMar-ske organizacije z nagega področja zaradi storjenih gospodarskih prestopkov. V letošnjem prvem polletju pa zoper 22 gospodarskih organizacij in 32 odgovornih oseb. Zanimivo je. da se nekatere gospodarske oraganizacije in njihove odgovorne osebe v zadnjih letih skoraj stalno pojavljajo enkrat ali dvakrat ali celo večkrat pred gospodarskim sodiščem. Ta pojav pa zahteva podrobnejše analize vzrokov za te pojave. Nekateri povratniki so celo člani ljudskih odborov odnosno drugih samoupravnih organov. Med storilci gospodarskih prestopkov v letošnjem prvem polletju je 6 kmetijskih zadrug, 3 vinogradniška posestva, 3 trgovska podjetja, ostalo pa so industrijske odnosno obrtne gospodarske organizacije. Zanimivo je še, da je bilo letos največ prijav zaradi kršitev Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (11), kar deloma kaže, da med letom ni dovolj inšpekcijskih pregledov in pomoči in se tovrstni gospodarski prestopki odkrivajo šele ob pregledovanju zaključnih računov. Na drugem mestu so kršitve določb Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (6). Tovrstni gospodarski prestopki nam ob nekoliko podrobnejši analizi odkrivajo samovoljno odgovornih oseb in še koristoljubne določene gospodarske organizacije in to na škodo družbe. Iz teh vidikov bi morale tudi družbene in predvsem pa pol Mične organizacije v podjetjih obravnavati pojave gospodarskih prestopkov. nanje reagirati ter iskati vedno nove oblike, kako krepiti notranjo kontrolo, samoupravljanje celotnega kolektiva. Ob vsem tem pa je razveseljivo, da je vedno manj kršitev Uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij, kar pomeni, da smo v zavesti in strokovni usposobljenosti naših kadrov napredovali. Navedeni podatki za kazniva dejanja in za gospodarske prestopke ne dajejo čiste slike. Marsikak proces nam je odkril že vrsto težkih kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov, katerih korenine segajo že nekaj let nazaj. Ako bi okrepili zanimanje in kontrolo kolektivov, ako bi imeLi ljudski odbori potrebne in kvalitetne inšpekcije in če bi se hitreje otresali ozkih lokalnih interesov, s katerimi se večkrat vse opravičuje in spregleda tudi marsikatera zadeva na škodo družbe, bi hitreje upadala kazniva dejanja in gospodarski prestopki in to upadanje bi bilo resnično ter razveseljivo. Naši podatki o upadanju tovrstnih kaznivih dejani in gospodarskih prestopkov v Pomurju so večkrat le še izraz, da zadev ne odkrivamo pravočasno in nas potein vse to kasneje zelo drago stane. Vanek Šiftar POMURSKI VESTNIK, 20. OKT. 5 Se en posnetek iz albuma: brigadirki Berta in Jelka pri malici PO PREKMURSKEM DERBYJU ZASLUŽENO VODSTVO SOBOTE Maribor za petami Sobote (mariborski Večer), Soboti gre najbolje (ljubljansko Delo) itd. — se glase naslovi v naših vodilnih dnevnikih nad stolpci poročil z nedeljskih tekem v IV. kolu SCL. In skoraj nepričakovano: naš prvi predstavnik v tem kakovostnem razredu se je usidral na prvem mestu na lestvici, ki kaže trenutno moč posameznih ‘moštev v tej nogometni družbi. Vsekakor lep uspeh, ki ga ne more zasenčiti niti to, da je vodeči Kladivar tako globoko klonil v Novi Gorici v srečanju z istoimenskim klubom (0:3) in s tem -izkupičkom« zdrknil na tretje mesto, vodstvo pa Je torej prevzela Sobota, ki je v domačem derbyju odpravila lendavsko Nafto. Maribor je trenutno drugi, potem ko je s težavo odvzel obe točki ljubljanskemu Slovanu. Olimp in Ilirija sta remizirala, trboveljski Rudar je z edinim golom uspel odnesti obe točki Krimu z domačega praga, medtem ko je Ljubljana natresla kranjskemu Triglavu doma kar šest golov, prejela pa je samo enega. Sicer pa to niso posebna presenečenja (razen novice iz Nove Gorice), ker so ostale zmage ali remiji bili pričakovani. Strelci so dosegli v tem kolu samo 22 golov! SOBOTA: NAFTA 4:1 (2:0) Tekma na tako razmočenem in blatnem terenu (povrhu tega pa je še deževalo) ni progla biti posebno lepa, vendar pa je bila kljub temu precej borbena in zanimiva. Gostje so računali vsaj na eno točko, saj so nastopili z nekaterimi novimi igralci, razen tega pa jih je spodbujalo tudi nekaj sto navijačev, ki so se pripeljali iz Lendave. Za domače barve je tokrat prvič nastopil vratar Vrdju-ka. ki je navzlic temu, da ni mogel ob takem igrišču pokazati vseh svojih veščin, uspešno prestal prvo preizkušnjo pred soboškim občinstvom — namreč v prvi tekmi za prvenstvo. Doma i so zaigrali dobro in so tudi zasluženo zmagali, čeprav so tudi gostje nekajkrat zelo nevarno napadli, vendar pa se jim ni po-sreči’o premagati vratarja Vrdjuko. Slab teren pa se je maščeval zlasti vratarju gostov Klariču, ki je nekajkrat spustil žogo iz rok in je zaradi tega tudi precej deležen pri tako visokem porazu Nafte. Strelci: Potočnik v 6. in 62. minuti. Skalar v 25. in Maučec v 77. minuti (enajstmetrovka) za doma- če, za Nafto pa Hirš v 59. minuti. Pred okrog 1500 gledalci je tekmo dokaj uspešno vodil sodnik Kolenc iz Maribora, ki pa vendarle pri presojanju posameznih prekrškov, zlasti pri dveh enajstmetrovkah, ni imel enakega kriterija. LESTVICA SCL: Sobota 4 3 1 0 9: 3 7 »Maribor« 4 3 0 1 16: C 6 Kladivar 4 2 1 1 14: 6 5 Ilirija 4 2 11 5: 3 4 -Ljubljana« 4 1 2 l 9: 5 4 Rudar 4 1 2 1 4: 5 4 Krim 4 2 0 2 4:5 4 N. Gorica 4 2 0 2 9:12 4 Olimp 4 2 11 8: 9 4 Slovan 4 0 2 2 5: 8 2 Triglav 4 1 0 3 11:14 2 Nafta 4 0 0 4 2:21 0 USODNA ENAJSTMETROVKA GRAFICAR : DRAVA (Ptuj) 2:3 (2:2) Kljub tehnično nekoliko boljši igri gostov bi bil tudi neodločen rezultat se kar realen, saj so se tudi domači, z izjemo par igralcev, ki so tokrat resno zatajili, močno trudili, da bi iz tega srečanja -potegnili« vsaj remi. Vendar pa jim to ni uspelo, tokrat predvsem po zaslugi obrambe, ki je bila v nedeljskem srečanju slabši del moštva. Z malo več prisebnosti bi lahko bila odvrnila nevarnost že pri prvem golu (žoga se je ustavila tik pri gol črti, vendar Je bil • gostujoči napadalec hitrejši in jo je porinil v mrežo), da ne govori- mo o usodni enajstmetrovki, ki je dokončno zapečatila usodo domačih. Sodnik je upravičeno pokazal na belo točko, ko je domači obrambni igralec nepravilno zaustavil žogo, ki je bila blizu vrat v posesti napadalca Drave. Sicer pa je k takemu rezultatu doprineslo svoj delež tudi blatno in razmočeno igrišče. Strelci golov: Radulovič in Mladenovič za Grafičarja, Komel 2 in Mesarič za Dravo. Pred dokaj številnimi gledalci je vodil tekmo Hren iz Maribora — dokaj objektivno in je v drugem polčasu izključil iz irre zaradi prigovarjanja igralca Drave Komelja. vendar pa njegove odsotnosti domači niso znali izkoristiti marveč so po tem dogodku prejeli tretji gol. PO TRETJEM KOLU PNL PRESENETILA NAFTA B V tretjem kolu PNL, ki se je končalo z velikim presenečenjem - porazom Sobote B proti Nafti B na domačem igrišču. je prišlo tudi do dveh neljubih dogodkov, predvsem po krivdi sodnikov. Delegirani sodnik za tekmo Tišina : Pušča sploh ni prišel ob do-lo enem času na igrišče. Čeprav sta se oba kluba sporazumela za neizprašanega sodnika — po enournem čakanju - ln je tako tekma bila v redu odigrana in tudi zaključena, pa ne moremo mimo tega, kako lahko sodnik enostavno ln brez čuta odgovornosti prezre svojo dolžnost. Vprašujemo se. ali taki sodniki sploh lahko ostanejo še naprej člani sodniške organizacije. Vsakdo, ki le gledal nedeljske tekme na igrišču Sobote, je lakko pričel do zaključka, da Je za igranje tekem na takem igrišču res potrebno mnogo dobre volje in požrtvovalnosti. Če se igralci Tišine in Pušče niso ustrašili razmočenega igrišča in so s tem dokazali, da so disciplinirani člani svojih klubov, potem je tolikanj bolj graje vredno odstopanje sodnika in delegata, ki sploh nista prišla na igrišče. S takim načinom a v vsekakor ne bomo dosegli množičnosti v pomurskem nogometu. Pričakujemo od sodniške organizacije, da bo odslej odločneje nastopila proti takim sodnikom. Drug neljubi dogodek pa se Je pripetil v Radgoni. Sodnik je za-kljujil tekmo 9 minut pred koncem. Po podatkih, s katerimi razpolaga podzveza, je krivda za to na obeh straneh. Kaže, da igralci Dobrovnika niso mogli prenesti poraza in so postali nedisciplinirani, čeprav bi morali vedeti, da si sami ne morejo krojiti pravice: če so menili, da so oškodovani, bi se morali pritožiti po končani tekmi, ne pa si iskati »zadoščenja« kar na igrišču. Oba dogodka nam kažeta, da bo potrebnega še dosti vzgojnega dela v novih klubih, mnogo požrtvovalnosti igralcev in seveda — več discipline. Prav tako je potrebno, da pridobimo čim več sodniškega kadra iz vrst starejših igralcev, da bodo tekme lahko potekale v redu. Sodniki, ki zahtevajo disciplino od igralcev, morajo sami dajati vzgled drugim. Tudi za posamezne tekme določeni delegati morajo pozorneje in resneje opravljati svoje dolžnosti. Kar zadeva rezultate III. kola, so se tekme končale z dokaj pri- čakovanimi rezultati. Edino presenečenje je poraz Sobote B na do-majem igrišču. Vsekakor je to moštvo eden glavnih favoritov za prvaka, toda s tako igro verjetno ne bo zasedlo tega meha. Na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb. Se naprej vodita Planika in Radgona brez izgubljene tekme. Kaže, da hočeta ti dve moštvi resno poseči v borbo za prvo mesto in bo verjetno odločilna prav tekma med njima. Sicer pa je do konca prvenstva še dosti tekem in pred nami je še spomladanski del tekmovanja. Po igri sodeč, ima tudi Tišina dobro moštvo in ko bo to pridobilo tudi potrebno rutino in se uigralo, lahko doseže zelo ugodne rezultate. Nedeljski rezultati tekem PNL: Sobota B : Nafta B 1:5 (0:1); Pušča : Tišina 4:2' (1:2); Planika : Ljutomer 8:1 (4:1); Radgona : Dobrovn k 6:0 (3:0); Beltinci : Kupšinci 3:0 p. f. LESTVICA PNL PO III. KOLU Planika 4 4 0 0 24:1 8 Radgona 4 4 0 0 27:4 8 Narta B 4 2 1 1 9:8 5 Pušča 3 2 0 1 21:12 4 Sobota B 3 2 0 1 13:10 4 Tišina 3 1 0 2 16:14 2 Beltinci 3 1 0 2 4:5 2 Ljutomer 3 0 1 2 5:13 1 Dobrovnik 3 0 0 3 1:20 0 Kupšinci 4 0 0 4 3:36 0 * Sobota B : Nafta B 3:5 (0:1) Zaključene so delavske športne igre v Soboti Največ priznanj za Panonijo Delavske športne igre so v Murski Soboti že tradicionalne in jih prirejajo vsako leto v počastitev občinskega praznika. Letos je prijavilo svoje sodelovanje 28 sindikalnih podružnic v devetih športnih panogah. V izbirnem in zaključnem tekmovanju pa je sodelovalo nad 500 članov sindikata, kar je tudi veren dokaz množičnosti v tej športni manifestaciji in medsebojnega tovariš. zbliževanja na športnem področju med posameznimi kolektivi. V nogometu, kjer je sodelovalo 15 tekmovalnih ekip, so zavzel prva tri mesta sindikalne podružnice Panonije, Mure ln Blisk—Rafimus, v odbojki (12 moštev) Pomurski tisk. Panonija. Odde’ek za notranje zadeve-Sodišče, v kegljanju—moški (11 ekip) Panonija, TMI Pomurka in Železničarji, v kegljanju-ženske Pomurski tisk in OLO, v šahu (14 moštev) Banke, Sograd-Zidar in OLO. v stresanju z zračno puško (11 ekip) Panonija, Trgovci in Rafimus-Blisk, v lahki atletiki (prijavljenih 7 moških in 2 ženski skupini) je zasedla prvo mesto Panonija, toda brez borbe, v kolesarjenju (8 ekip) Mura, Trgov- ci in Rafimus-Blisk. V skupnem plasmanu je zasedla prvo mesto in dobi glavni prehodni pokal sindikalna podružnica Panonije s 152 tekmovalnimi točkami, na drugem mestu je Pomurski tisk, na tretjem Rafimus-Blisk itd. V torek popoldne so bile v hotelu »Zvezda« v Murski Soboti s podelitvijo pokalov in pohvalnih diplom zaključene letošnje delavske športne igre, ki jih je priredil ObSS v počastitev občinskega praznika — 17. oktobra. Z ključni svečanosti je prisostvoval tudi predsednik ObLO M. Sobota tov. Karel Lutar, ki je čestital tekmovalnim skupinam in predstavnikom delovnih kolektivov k doseženim tekmovalnim uspehom, predsednik ObSS tov. Rudi Horvat pa je podelil najboljšim zaslužena priznanja. Tekmovanje za okrajno prvenstvo v atletiki Dobri rezultati - najboljši ŽUNEC Na tekmovanju za okrajno prvenstvo v atletiki, ki ga Je priredila OZ TVD Partizan M. Sobota preteklo nedeljo na novem stadionu pri soboški gimnaziji, Je sodelovalo 13 telesno-vzgojnlh organizacij z 90 tekmovalci. Med njimi je bilo 6 podeželskih društev s 27 na topajočimi, kar dokazuje, da je tudi na podeželju veliko zanimanja za kraljico športa. Tekmovanje je potekalo nemoteno in so bl.i zabeleženi tudi nekateri dobri rezultati. Najboljše je dosegel Žunec v skoku v višino in metu krogle, pri pionirjih so se dokopali do vseh prvih mest tekmovalci PSD Mladost, pri mladincih tekmovalci gimnazije, medtem ko so bile pri mladinkah moči dokaj izenačene. Tokrat so prvič v Pomurju tekmovali pionirji tudi v teku na 60 metrov z ovirami. REZULTATI Pionirke: Tek na 60 m: Grmič, Mladost 9,4, Sabati, Mladost, Vrečic, Puconci, Ristič, Cankova 9.7; skok v daljino: Grmič, Mladost 4,08, Marij, Polet 4,02 Hajdinjak, Mladost 3,91; skok v višino: Hajdinjak, Mladost 1,25; Marič, Polet I. 20, Sukič, Polet 1,20; met krogle: Grmič, Mladost 10,70, Štivan, Mladost 10,63, Legen, Polet 10,63; Pionirji: tek na 60 m z ovirami; Ku-konja 11,0, Gombošl 11,3, Horvat II, 6 (vsi Mladost); tek na 60 m; Gombošl, Mladost 8,0, Gyttrfi, Mladost 8 2, Banfi, Puconci 9.1; skok v daljino: Vadnal 4 36, Kukonja 4,25, Šiftar 4.10 (vsi Mladost); skok v višino: Glažar 1,35, Ferenčič in Mesarič 1.30 (vsi Mladost); met krogle: Gyttrfi. Mladost 17 54. Gom-boši, Mladost 15,82, Cvernjak, Grad 14.03; tek na 1000 m; Gombošl, Mladost 3,08,1, Težak, Rogaševci 3,27,0; Mladinci: tek na 100 m: Lo- gar, Gimnazija 11,9. Zunec, Gimnazija 12,0, Kolbl, ESS 12,1; skok v daljino: Logar, Gimnazija 3 42, Antalič, Gimnazija 5.41, Husar, Učiteljišče 5,30; skok v višino: Zunec, Gimnazija 1,70, Obal, ESS 1.63; Antalič, Gimnazija 1.50; met krogle: Žunec, Gimnazija 13,84, Mauko, Cankova 12.80. Živanovič, Rakičan 10.42; tek na 1000 m: Talaber. Gimnazija 3 01.8. Nemec, Gimnazija 3.04.1. Novak, Učiteljišče 3.10,6; Mlajši mladinci: skok v daljino: Šeruga. ESS 5 08. Dolgov, Rakičan 4 68, Lebar, Mladost 4 4.3; sik v višino: Šeruga, ESS 1,53. Piv. Mladost 1.35. Lanjšček. Polet 1.35; Mladinke: tek na 100 m: Sinko. Cankova 13 8, Kolmani, Roga-ševci 16 0; skok v daljino: Štampar, Gimnazija 4 35. Serd. TiVna 3 .78. Gomboc Cankova 3.37; skok v višino: Cigler, Tišina 1.05; met krogle: Herman, Učiteljišče 1166, Stoti, Cankova 9,78, Bencak, Tišina 9,55; Člani: skok v daljino; Obal, 5.30; met krogle: Lebar, Gra-fičar 11,64; tek na 1000 m: Sedmak, Rakičan 2,59,7. PLANIKA NEZADRŽNO NAPREJ PLANIKA : LJUTOMER 8:1 (4:1) Domača enajstorica Je zadnjo nedeljo z izdatno zmago nad borbeno enajstorico iz Ljutomera pokazala, da je moštvo v izredni formi kot celota, saj so vse vrste delovale brezhibno in zanesljivo. Gostje so prišli v Turnišče z upanjem, da se jim bo po uspehu proti Nafti B morda znova nasmejala sre,a, vendar pa Je igra pokazala, da bo Planiki zelo težko vzeti točke na domačem igrišču. Igra se je začela zelo tempera- mentno in domači so takoj zagospodarili na igrišču. Mreža gostov se je že v 3. minuti zatresla, ko je Bažika dosegel vodstvo 1:0. Slednjih dvajset minut so se gostje dokaj dobro upirali, kljub temu pa so morali v 24. minuti že drugič pobrati žogo iz mreže. Zaradi nesporazuma v domači obrambi so Ljutomerčani v 30. minuti po Jam-cu znižali na 2:1. S tem golom se je Jame vpisal kot prvi v listo strelcev, ki je uspel premagati vratarja Planike v jesenskem tekmovanju. Neposredno pred koncem so domači dosegli še dva zaporedna gola in zvišali vodstvo na 4:1. Planika je v drugem polčasu izvedla pravo ekshibicijo in nada‘je-vala s serijo golov. V 56. minuti je Pucko zvišal na 5:1. samo štiri minute pozneje pa je srednji kri’ec gostov igral z roko v kazenskem prostoru. Sodnik Gerenčer je pokazal na belo točko in Vereš je spretno poslal žogo v mrežo. Zadnja gola sta bila dosežena v 26. in 29. minuti po Pucko in Gjerkešu. Ostali del igre je potekal v premoči domačih, ki so se zadovoljili z doseženim rezultatom, gostje pa so se v glavnem branili. Igra je bila na dostojni športni višini. Sodnik Cerenčer iz Lendave je bil zelo korekten. Gledalcev so našteli nad 500. Mladi nogometaši Nafte so pokazali, da so mnogo boljši od svojih vrstnikov, ki sodelujejo v SCL. Zmaga v Soboti pomeni vsekakor uspeh, še posebno, če upoštevamo, da je bil teren zelo razmočen. Igralci Nafte so pokazali zelo lepo igro. ki je navdušila tudi gledalce. Se posebno so se topot odlikovali Seireš, Prendl in Perša. pri domačih na srednji krilec Klanjšček, ki je rešil domače še večjega poraza. Z napakami je sodil Flisar iz Sobote. RAZPORED TEKEM ZA NEDELJO. 23. OKT. 1960 MURSKA SOBOTA: Sobota B : Tišina ob 14,30. delegati E. Cug BELTINCI: Beltinci : Pušča ob 14,30, delegat M. Kreslin DOBROVNIK: Dobrovnik : Kupšinci ob 14 30, delegat — sodnik LJUTOMER: Ljutomer : Radgona ob 14,30. delegat — sodnik Tekma Planika : Nafta B je že bila odigrana in sta v nedeljo obe moštvi prosti. ROKOMET GRAFICAR : VAJENEC (Lendava) 28:10 (10:3) ESS : KROG 17:8 (9:5) BELTINCI : SAG 32:4 (15:3) Tablica po V. kolu Beltinci 4 3 0 1 95:51 6 Vajenec 5 3 0 2 6j:82 6 SAG 4 3 0 1 59:79 6 Gra.ičar 4 2 0 2 98:67 4 Krog 4 2 0 2 93:69 4 ESS 5 2 0 3 87:96 4 Učiteljišče 4 0 o 4 36:87 0 Tekme v nedeljo, 23. okt. 1960: MOŠKI MURSKA SOBOTA: SAG : Grafičar, ob 9.00 uri; Učiteljišče : ESS, ob 10. 15 uri; KROG: Krog : Beltinci, ob 10,30 uri; Članice MURSKA SOBOTA: Grafičar : Učiteljišče, ob 8. uri; SAG : Krog, ob 11.30 uri; BELTINCI: Beltinci : ESS, ob 8.30 url; PIONIRJI KROG: Bakovci : Mladost, ob 9.30 url; MURSKA SOBOTA: Cankova : Polet, ob 10. uri. Strelci soboške občine v počastitev 17. oktobra Z MALOKALIBRSKO PUŠKO : PRVI RAKIČAN Občinski strelski odbor v Murski Soboti je preteklo nedeljo priredil tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v počastitev občinskega praznika. Sodelovalo Je dvanajst ekip z 48 strelci, zaradi slabega vremena pa se tekmovanja ni udeležilo osem skupin. Da so sode ovale tudi te skupine, bi bilo to tekmovanje doslej najbolj množično. Pokrovitelj tekmovanja Je bil ObLO Murska Sobota. Neobičajno slabo sta se tokrat uvrstili ekipi strelskih družin Borec in Obrtnik, ki sta navadno na podobnih tekmovan ih dosegli vedno prvo ali drugo mesto. To pa se zgodi vsaki družini, ki ne opravi pravilnega izbora strelcev. Strelska družina Borec šteje na pr. okrog 200 članov in je po številu članstva najmočnejša strelska organizacija ne samo v občini, marveč v vsem Pomurju, pa je na to tekmovanje poslala komaj eno ekipo, čeprav bi jih lahko tudi pet in ce o več. Saj imajo tudi mnogo strelcev, ki prednjačijo po kakovosti! Toda vse kaže. da se je upravni odbor te strelske družine zadovoljil z doslej pridobljenimi priznanji in doseženimi častnimi mesti v številnih tekmovan ih, kar pa ni pot, ki vodi naprej k novim uspehom. Vrstni red posameznih ekip v tem tekmovanju: 1. Rakičan; 2. Grafičar, Cankova; 3. Kovinar, Sobota; 4. Borac, Sobota; 5. Sograd, Sobota; 6. Grafijar-mladinci, Sobota; 7. Noršinci-mladinci; 8. Tro-me„nik, Grad; 9. Dane Sumenjak, Moščanci; 10. Rakičan-mladinci; 11. Obrtnik, Sobota; 12. Trgovec, Sobota. Prvo uvrščena tekmovalna skupina je prejela prehodni pokal pokrovitelja, trem prvoolasiranim ekipam pa je občinski strelski odbor podelil pohva’ne diplome. Kapet. Ivo Perinifi RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 23. do 29. oktobra NEDELJA Rosanda Sajko: Palček—Piščalček; 8.50 iz albuma otročkih pesmi -Pesmi in skladbe Matija Tomca; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Franc Avbelj-Lojko: V dolini Kolpe; 10.30 Lepe me.odije; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45 Domače popevke; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-I.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo—II.; 15.30 Melodije za vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Lucretia Hale; Peterkinsovi praznujejo; 16.20 Za nedeljsko popoldne (Spored zabavne glasbe); 17.10 Peli so jih mati moja (S’o-venske narodne pesmi); 17.30 Radijska igra - NIkolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor; 18.47 Stevan Frl-stič: Prva suita iz baleta Ohridska legenda; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20 05 Izberite melodijo tedna! (Glasbena oddaja z nagrado); 20.50 Parada orglic; 21.00 Ob osemdesetletnici skla-dateija Stanka Premr'a: 22.45 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel; 23 00 Poročila; 23. 05 Zarinil koncert pianista Dinuja Lioat-t’ja; 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Drobne orkestralne skladbe; 8 40 Popevke se vrstijo; 9.00 Naš podlistek — J. G. Crowter: Sest velikih zdravnikov - I. W. Harwey; 9 20 Uverture in drugi operni odlomki; 10.15 Zvočni kalejdoskop: 10.40 Mešani zbor S’o-venske filharmonije d. v. Rada Simfonija: 11. 00 Zabavna glasba na tekočem traku: 11.30 Za otroke; 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vilko Štern: Petletni na .rt razvoja vinogradništva; 12.25 Opatija 1980 (Popevke s festivala v Opatiji); 13.30 P. I. Čajkovski: Iz letnih časov; 13.50 Zabaval vas bo ansambel Mojmirja Sepeta; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce - III.; 14.35 Naši poslušalcu čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 15.40 Naši popotniki na tujem — Mirko Cepič: Po gori samostanov Athos; 16.00 Operne melodije; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.15 Slavni umetniki našega časa - III.; 18.50 Človek in zdravje; 20.30 Slavnostni mednarodni koncert za Dan OZN (Prenos iz Pariza, Ženeve in New Yorka); 22.30 Slavko Osterc: Klasična uvertura; 22.36 Veliki orkestri; 23.25 Nočni akordi. TOREK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Zborovski operni prizori; 8.55 Radijska sola za srednjo stopnjo — Mitja Kreft: Tovarna sredi pašnikov; 9.40 Poje Goienjski vokalni kvintet; 10.15 Izberite melodijo tedna.; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 12.00 Kmečka godba; 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Mi ica Oblak. Ukrepi za povečanje pridelka črnega ribeza; 12.40 Pisani ..voki z Dravskega polja; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 S sporedov naših opernih gledališč; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Tako so začeli prepevati večglasno; 15.40 Listi iz domače književnosti - Vladimir Cundrič: Pesmi; 16.00 Leonard Bernstein: Kaj je jazz? 16.45 Zabavni orkester Raphaele; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Segava klaviatura; 18.20 Drobne zanimivosti iz življenja naših in tujih skladatel. ev — I. oddaja Blaž Arnič; 18.45 Nov/ izobraževalni obzornik; 20.00 Zbor RTV Zagreb p. v. Slavka Zlatiča na Dubrovniških letnih igrah 1960; 20.30 Radijska igra - Joachim Wit-te: Dama Ih slepec (prva izvedba); 21.30 Ritmi s polinezijskega otočja (oddaja s komentarjem); 21.45 Četrt ure s plesnim orkestrom Max Greger; 23.05 Po svetu jazza - I. festival jugoslovanskega jazza; 23.35 Popevke z Brodwaya. SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene sole v Ljubljani pred mikrofonom - I. oddaja; 8.30 W. A. Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru - Jupiter (cdikaški sim-fonični orkester dirigira Fritz Rei-ner); 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Zvočna mavrica (spored popevk in plesnih melodij); 10.15 Priljubljene operne točke; 11.00 Melodije raznih de el; 1130 Za cicibane; 12.00 Zadovoljni Kranjci; 12.15 Radijska kmečka univerza - Jože Kregar: Hiacinta in tulipan: 13.30 Parafraze na melodije J. Straussa; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mitja Kreft: Tovarna sredi parnikov (ponovitev); 14.35 »Ljub ca, povej, povej . . .« S.ovenske narodne; 15.45 Radijska univerza - ing. Mi jo Furlan: Uporaba radioktivnih izotopov v biologiji in medicini; 17.15 Sestanek v sredo; 17.30 Pojo zabavni zbori; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Plesni zvoki; 20.00 Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže - Opera v 4 dejanjih; 22.15 Mladim plesalcem; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta - ni. oddaja. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.35 Moški zbor »Solidarnost« iz Kamnika p. v. Viktorja Mihelčiča; 8.55 Radijska šo a za višjo stopnjo — Tako so začeli prepevati večglasno (ponovitev); 10.15 Popevke iz raznih kontinentov; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Sovjetska zabavna glasba; 12.60 Narodne ob spiem-ljavi hormonike; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Jenko: Donosnost vrboieje in varstvo bregov; 12.25 Arije z znanimi pevci; 13.30 Boris Papandopulo, Kad igra kolo - Jakov Gotovac: Koledo; 13.45 Od tu in tam (Zabavna giasoa); 14.05 Marjan Kozina: Baletna suita; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz svetovne knji evnosti - Kacetnik 135633: Hiša punčk; 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje - Ob 15o-letnici rojstva skladatelja Roberta Scnumanna-I. oddaja; 18.00 Petnajst minut s pevko Je.ko Cvetezar; 18.15 Drugo dejanje opere Ivan Susanin Mihaila Glinke; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Sodobna francoska lirika (literarna oddaja); 2.2.15 Po svetu jazza - I. festival jugoslovanskega jazza. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Dve orkestralni rapsodiji — Pavel Sivic: Med-jimurska rapsodija — Georges E-nescu: Romunska rapsodija št. i v A-duru; 8.30 Operetna in lahka glasba; 9.00 Naš podlistek - Sest velikih zdravnikov — Louis Pasteur; 9.20 Zbor Robert Shaw; 10.35 Ali vam ugaja? (Spored zabavne glasbe); 11.00 Iz oper italijanskih veristov; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Popevke, ki jih radi poslušate; 12.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 12.15 Radijska kme.ka univerza — ing. Jože Rihar: Analiza prezimovanja čebel 1959-60; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Pet pevcev - pet popevk; 13.45 Domače polke ln valčki; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Babičin veliki prijatelj; 14.35 Poje tenorist Jan Peerce; 15.45 Radijska univerza - ing. Albin Wedam: O elektroniki; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Od plesišča do plesiš'a; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Zabavni orkester Les Bavter; 18.30 V dvoranah Svobod II. oddaja; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ansambel Maurice igra znane melo-dije 20. 15 Tedenski zunanjepoli-tični pregled; 20.30 Veliki skladatelji kot so jih opisal njihovi sorod-niki Johann Sehast;an Rach; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.15 Za ljubitelje modelnih popevk in plesnih ritmov; 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA 8.00 Pokorila; 8.05 Glasba oh delu;8.35 Slovenski samosnevi; 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo - Radio Murska Soboto NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila obvestila in reklame; 12.30 Peli vam bodo domači zbori; 12.40 Oddaja v madžarskem Jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila ln reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte. Babičin veliki prijatelj (ponovitev); 9.35 Za razvedrilo (Spored zabavne glasbe); 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Odmevi iz opernih in koncertnih dvoran; 11.00 Zvočna ruleta; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Pesmi jugoslovanskih narodov, igra ansambel Stane s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Nada ru-pis: Ugotovitve kontrole proizvod-nih krav; 13.30 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 13.50 DvosDevi iz francoskih oper; 14 20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitiajo in pozdravijo; 15.40 S knjićevnega trga; 16.00 Izbrali smo za vas; 16.40 Medani zbor KUD Pošta — Obrtnik lz Maribora p. v. Gustava Rakuče: 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 17 45 Pozdrav z gora; 18 00 Jezikovni pogovori; 18.15 Akademski pevski oktet; 18.30 V tričetrtin-skem taktu; 18 45 Okno v svet: 20.00 »i gamsovi stezi . . .« Narodne In domače melodije; 20.30 »Poslušaj in povej nam!«; 21.20 Melodije za prijeten konec tedna. POMURSKI VESTNIK, 20. OKT. 6 V KRATKEM PO POMURJU PETROVCI — V petrovsko-šalovski občini imajo v teh dneh sestanke odborov krajevnih organizacij SZDL, na katerih analizirajo delo iniciativnih odborov ter se pripravljajo na volilne konference, ki bodo v prvi polovici novembra. Doslej so imeli take sestanke v Petrovcih in Zenavljah. DOLIČ — V Tednu požarne varnosti so imeli tudi v Doliču nekaj uspelih akcij. Med drugim so priredili tudi sektorske vaje, na katerih je sodelovalo več sosednjih gasilskih društev. Najboljše rezultate je doseglo domače društvo. -jz VELIKA POLANA — Pred nekaj dnevi so v Veliki Polani dokončali z adaptacijo zgradbe SLP, v kateri bodo uredili bufet, šolsko kuhinjo, primeren kotiček pa bodo odstopili tudi mladini. Nabavili bodo tudi televizijski sprejemnik. ČRENSOVCI — Črensovčani si že dolgo želiio, da bi dokončno uredili dvorano v zadružnem domu. Le-ta je že dalj časa v surovem stanju in jo je treba dokončno urediti. Ureditev dvorane želi tudi mladina, ki se nima kje sestajati, čren- sovčani so pripravljeni pomagati pri urejanju, potreben je le material. BREZOVICA — Gasilci iz Brezovice so letos zgradili gasilski dom, v katerem bodo u-redili tudi majhno dvorano, v to pa bodo namestili tudi televizijski sprejemnik. VELIKA POLANA — V Veliki Polani bodo priredili ob pomoči Ljudske univerze iz Lendave izobraževalni tečaj. Za tečaj vlada veliko zanimanje. HOTIZA — Zadrugi Polana in Hotiza sta se letos združili in prenesli sedež na Hotizo. Zadruga Polana — Hotiza tako sedaj lažje posluje. Sicer pa je pred zadrugo velika naloga — vaški kolobar. Zadruga ima tri traktorje, sejalnice, kombajn in druge stroje, v kratkem pa bodo dobili še en traktor. Zadruga je letos uredila tudi mastno tehtnico. -ek ŠULINCI — V nedeljo so v Sulincih odprli novi gasilski dom. Gradil so ga začeli letos spomladi. Za gradnjo so vaščani sami prispevali prostovoljno delo in gradbeni material v vrednosti nad milijon dinarjev. Na svečanosti je med drugi- mi govoril tudi sekretar Obč. komiteja ZKS Karel Gomboc, pionirji pa so izvedli primeren kulturni program. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu precejšnja. ROGAŠOVCI — Kmetijska zadruga v Rogašovcih je doslej odkupila že nad 32 vagonov sadja. Prodajajo ga pretežno preko poslovne zveze, deloma pa neposredno nekaterim podjetjem. Nekoliko težav so imeli z embalažo. Računajo, da bodo odkupili še kak h 20 vagonov, saj so cene precej ugodne. MEKOTNJAK — Gasilci v Mekotnjaku so minulo nedeljo svečano prevzeli gasilski avtomobil. Ob tej priložnosti so imeli v Mekotnjaku tudi sektor- ske vaje. Sodelovala so 4 gasilska društva. Zlasti se je odlikovalo društvo iz Branoslavec. ZBORI VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI V radgonski občini bodo po vseh večjih krajih od 16. do 23. oktobra zbori volivcev. Na njih bodo odborniki občinskega ljudskega odbora razlagali Zakon o izkoriščanju kmečkega zemljišča, člani šolskih odborov pa bodo poročali o delu šolskih odborov v preteklem letu. Na zborih bodo obravnavali še krajevne komunalne probleme in volili nove člane šolskih odborov. REALITETNA AGENCIJA MARIBOR Partizanska c. 24, telefon 28-13 Poslovalnica: Murska Sobota, Kneza Koclja 16 Ptuj, Krempljeva 8 Skladišče: Maribor, Prisojna ulica Posreduje nakup in prodajo vseh premičnin in ne premičnin. Ima zastopstva v vseh večjih mestih FLR J. Prisrčne čestitke k občinskemu prazniku Murske Sobote RAZGOVOR OB SLOVESU (Nadaljevanje s 5. strani) dni, ko je pritisnil mraz, pojavili v spainiCi lovci na odeje. Brigadirji so zaspali, toda hlad jih je prebudil. Nekateri so se namreč oskrbeli z odejami, da so jih imeli po sedem, drugi pa - nič. Zato je bilo treba odeje stražiti, saj je bilo zadnje dni tako hladno, da so pogosto našli zjutraj led na vodi. Dobre volje pa jim navzlic temu nikoli ni zmanjkalo. Franjo Skarabot iz M. Sobote sl je med drugim najbolj zapomnil to, ko je njegova četa (bil je komandir čete) kopala Jarek pri mestu v vodi skoraj do kolen. To je bilo dva dni, nakar jih je namest-ni komandanta naselja »nagnal« na suho delovišče. Kopali so v copatah in bosi, duh pa jim le ni klonil. Rad se spominja tudi tovarištva, ki je bilo zgledno. Enakega mnenja je Slavica Loparnik iz Logarovec, namestnik komandirja čete in zapisnikar brigade. Za-pomnila si je, da je bilo nad 15 brigadnih konferenc, ki so bile zelo dobre in poučne. Sprimo predčasnih odhodov nekaterih brigadirjev domov so morali poeosto voliti nove funkcionarje. Vendar pa trdi. da so bili na konferencah fantje bolj glasni. BRIGADIRSKI SMEH JE ZAMRL Marija Kreft iz Murskih Petrgovec, bolničarka brigade, je vesel« dekle. Omenila je, da je bilo med namišljenimi bolniki več fantov in deklet. Največ je bilo tvorov in glavobolov. Brigadirji in brigadirke pa jo »dolžijo«, da je dajala tistim, ki so ji bili »pri srca«, tablete prej kot drugim, a tudi lega, da je bila pri kloririnju vode preveč uradna. Čeprav ji ni bilo treba delati, je krepko vihtela lopato in je celo dobila — žulj. Hudomušneži trdijo tu- dli, da je bila predsednica »kluba klepetulj«, ona pa pravi, da so ji fantje radi včasih ukradli kakšno tableto. Franc Marič iz Bakovec ve mnogo povedati o športnem življenju, Edi Koser iz Slatine Radenec meni, da je prišel odhod domov mnogo prehitro, Albert Küronja iz Petrovec pa je pripomnil, da je vajen blata z Goričkega, vendar se na trasi ni mogel ozirati nanj, saj je šlo za odstotke in kubike. Sicer pa je bil najboljši na delovišču Franc Ficko iz Vadarec, ki je v službi v Čepinec. Njegovo brigadirsko ime je bilo »Stari« in vsak večer je šel »na akcijo« — na lov na odeje. OSTALI SO LE KILOMETRI Še marsikaj so povedali vrli brigadirji in brigadirke pomurske brigade v tem razgovoru ob slovesu. Tudi to. da so bili najboljši »repetaši« komandant brigade, njegov namestnik, komandir prve čete, bolničarka, sekretarka in — ekonom. To so pa tudi vsi člani kluba ponavljavcev... Res — škoda, da je zamrl veseli nasmeh postavnih brigadirjev in brhkih brga-dirk pomurske brigade v naselili v Lenartu. Zadnjič so ga slišali Lenarčani v soboto zvečer, ko je bilo brigadirsko rajanje. Danes brgadirjev ni več, ostali pa so kilometri, nemi spomeniki brigadirskega truda in veselja na Severni magistrali od Lenarta do Benedikta. Bojan Šinko Petek. 21. okt. — Urška Sobota. 22. okt. — Zorislava Nedelja, 23. okt. - Severin Ponedeljek, 24. okt. - Rafael Torek, 25. okt. - Darja Sreda. 26. okt. — LurBan Četrtek. 27. okt. - Sabina PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ketere sem izrekel proti FASELE-KU iz Hrastje-Mota in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. Franc Hašaj, Gradišče št. 28. p. Tišina. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI v M. Soboti od 10. do 15. okt. 1960 Karel Vrečič, Geza Hodošček, Vilma Lončar — tretjič, vsi iz Zen-kovec; Stanislava Senekovič — petič, iz Crensovec, Elza Krpič, Janko Benko. Irena Fartek. Marija Krpič, Marija Krpič. Emilija Celec. Frida Benko. Marija Haidi-niak. Marija Krpič, Rozalija Fartek, Kristina Skotnik, Terezija Fartek. Viljem Fartek, vsi iz Gornjih Slaveč. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota MURSKA SOBOTA - 21.-23. okt. italijanski barvni kinemaskop-ski film: »Jez na Pacifiku-*; od 24.-25. okt. nemški film: »Lisi«; od 26.-27. okt. mehiški barvni film: »Glasba po noči«. SLATINA RADENCI - od 22.-23. okt. ameriški barvni kinema-skopski film: »Velika korida«; samo 27. okt. italijanski film: »Streha«. GORNJA RADGONA - od 22.-23. okt. ameriški barvni kinema-skopski film: »Mož v sivi obleki«; samo 24. okt. angleški barvni film: »Pesem mrtvih ljubimcev«; od 26.-27. okt. španski Mm: »Smrt kolesarja«. LJUTOMER — od 22.-23. okt. ameriški barvni kinemaskopski Mm: »Sedeči bik«; od 26.-27. oktobra jugoslovanski kinemaskopski film: »Osma vrata«. BELTINCI - od 22.-23. okt. ameriški film: »Visoki jezdec«. VIDEM OB ŠČAV. - od 22 -23. okt. češki barvni film: »Cesarski slavček«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 21.-22. okt. ameriški kinemaskopski film: »Ulica Frederik«; samo 26. okt. italijanski film »Kro-nika revnih ljubimcev«. VELIKA POLANA - Samo 23. okt. angleški film: »Ureži njeno ime s ponosom. ČEPINCI - Samo 23. okt. japonski film: Vrataž pekla«. OBČINSKI KOMITE LMS Murska Sobota obvešča vse mladince in mladinke, da bo v tekoči sezoni ustanovil MLADINSKO POLITIČNO ŠOLO V poštev pridejo vsi mladinci in mladinke iz mladinskih organizacij, ki imajo voljo do izobraževanja. Prijave pošljite do 10. novembra 1960 na Občinski komite LMS Murska Sobota. ZENSKO KOLO in KROSNO za izdelavo tepihov, prodam. Vzamem pa tudi v 8- urno varstvo otroka. Murska Sobota, Lendavska št. 33. M-1124 HIŠO s posestvom v Gomilici št. 59 prodam. (Bivša gostilna - ni nacionalizirana). Jože Vojkovič. Turnišče 247, p. Turnišče. M-1125 HIŠO z vrtom in travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ul. 5, Gornja Radgona. M-1101 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, z njivo, travnikom, gozdom in vinogradom (3 ha), ugodno prodam. Marija Novak, Lahonci Št. 33. p. Ivanjkovci pri Ormožu. M-1127 MLADO BREJO SVINJO, visoko, dobro plemenjačo, ugodno prodam. Jelovšek, Tešanovci št. 124. M-1133 KUPIM borov in smrekov žagan les vseh debelin. Filipič, Babin-ci. p. Ljutomer. M-1138 HRASTOVO KAD za zelje, sod za vino in črpalko s cevjo za studenec, ugodno prodam. Vprašati v Murski Soboti, Borovnja-kova št. 12. M-1131 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno, pošteno sprejmem v Ljubljano. Veselje do šivanja raželjeno. Naslov v upravi lista. M-1134 GALEB SR 150 ccm po ugodni ceni. prodam. L. Novak, Černelav-ci št. 9, p. Murska Sobota. M-1135 HIŠO, vinograd in nekaj zemlje na krasni Južni legi, prodam. Informacije dobite pri Karlu Stefku, Ljube Šercerja št. 2, M. Sobota (pri ekonomiji). M-1121 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo v Murski Soboti za 800.000 din in več posestev v okolici Murske Sobote takoj proda REALITETNA AGENCIJA, Kocljeva 16, M. Sobota. M-1136 GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejmem. Ljutomer, Or-moška 12. M-1139 Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »PANONIJA« Industrija kovinske galanterije Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna unest a: TEHNOLOGA — NORMIRCA. Strojni tehnik z najmanj 3-letno prakso ali z mojstrsko šolo s 5-letno prakso. KONSTRUKTORJA Strojni tehnik s 5-letno prakso v kovinski stroki. PLANERJA PROIZVODNJE IN MATERI ALA Mojstrska šola kovinske stroke z 2-letno prakso ali viso-kvalificirani delavec- s 5-letno prakso. VISOKOKVALIFICIRANEGA ORODJARJA Mojstrska šola kovinske stroke s 5-letno prakso. REFERENTA-NABAVE MATERIALA Trgovski uskužbemec s srednjo strokovno izobrazbo ▼ kovinski stroki s 5-letno prakso ali kvalificirani delavec kovinske stroke z 10-letno prakso. OBRATNEGA KNJIGOVODJE (knjigovodkinje) Srednja strokovna izobrazba ali nižja m rokovna izobrazba s 5-letno prakso. KOVINOSTRUGARJA ZA FINA DELA S 5-letno prakso. Nastop službe s 1. novembrom 1960. plača po Tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje je treba poslati na upravo podjetja -z navedbo dosedanje zaposlitve. OBRTNA DELAVNICA za izdelovanje usnjene konfekcije Križevci v Prekmurju v prisilni likvidaciji razpisuje JAVNO DRAŽBO ki bo 23. oktobra 1960 ob 10. uri na sedežu v Križevcih v Prekmurju. Na javni dražbi bodo prodana osnovna sredstva kot so: šivalni stroji, pult, miza, peč, stelaže in drugo. Prednost nakupa na javni dražbi ima socialistični sektor. Za informacije se obrnite na lik v. upravitelja Gustava Gomboca, računovodjo pri Kmetijski zadrugi Križevci v Prekmurju. Razpisna komisija ZDRAVSTVENEGA DOMA Ljutomer razpisuje delovna mesta ZDRAVSTVENEGA NIŽJEGA TEHNIKA — zobarske asistentke in BOLNIČARJA Pogo j i : predpisana strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom pošljite upravi Zdravstvenega doma v Ljutomeru. Komisija za nastavitev in odpust delavcev in uslužbencev pri Trgovskem podjetju na veliko »POTROŠNIK« M. Sobota razpisuje delovno mesto: mlajšega kvalificiranega TRGOVSKEGA DELAVCA — železninarske stroke Pogoji: kvalificirani trgovski pomočnik železninarske stroke. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba dostaviti na gornji naslov najkasneje do konca oktobra 1960. LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti o b v e š č a interesente, da bo pod pogojem, če bo dovolj prijavljencev. organizirala TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA Interesenti naj pošljejo pismene ali ustmene prijave LJUDSKI UNIVERZI v Murski Soboti. Prav tako bo organizirala' nadaljevalni TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA v primeru, če bo dovolj prijavljencev. Pismene in ustmene prijavnice sprejema LJUDSKA UNIVERZA M. Sobota. Erskine Caldvvell ČRNEC ABE LATHAN »Tega primera ne maram,« je -rekel. Še dotakniti se ga ne maram.« Fant je brezupno strmel vanj. To je bil tretji pravnik, ki ga je obiskal to jutro, in vsi so zavračali prošnjo, da bi sprejeli, primer njegovega očeta. »Iz tega ni mogoče izcimiti niti beliča,« je rekel Ramsey Clark, še zmerom namrščen. »Iz vas črncev nisem še nikdar dobil niti borjača, tako ga ne bi tudi zdaj. Razen tega nič več ne želim zastopati črnce na sodišču. Boljši pravniki o-d mene so na ta način propadli. Ne maram postati razvpit kot advokat za črnce.« Henry se je prestopil z noge na nogo in se ugriznil v ustnico. Stal je sredi sobe in premišljeval, kako bi se vendarle dalo pomagati očetu. »MOj oče ni nikoli trdil, da namerava ubiti gospoda Lut-berja,« se je upiral Henry. »Zmeraj je bil v dobrih odnosih z gospodom Lutherjem. Nobeden od nas mu ni nikdar delal težav. To vam lahko vsakdo potrdi. Vsi drugi najemniki gospoda Luther ja vam bodo zagotovili, da je bil oče zmerom na strani gospoda Lutherja. Nikoli ni rekel, da mu kani prizadeti kaj žalega.« Pravnik je zamahnil z roko, naj neha govoriti. Slišal je vse, kar je hotel slišati. Povedal sem vam. da se zadeve ne bom pritaknil,« je zagodrnjal, zagrabil šop papirjev in jih treščil na mizo. »Ne maram hoditi na sodišče zato, da bi tam zgubljal čas s prerekanjem o zadevi, ki ne bi ničesar spremenila, naj bo tako ali drugače. Kar prav vam je, črncem, da vas od časa do časa življenje malo izuči. Če je Abe Lathan v resnici grozil gospodu Bolicku ali ne — za to ne gre. to ničesar ne spreminja. Abe Lathan je rekel, da se ne misli odseliti s kmetije, ali je tako ali ne? No. to zadošča, da ga kaznujejo na sodišču. Ko pride zadeva pred sodbo, bo to vse, kar bo želel sodnik slišati. Za uspehe bo pršel hitreje, kot bi skočila bolha. Ni advokata.. ki bi zapravljal čas za tako zadevo, ko ve, kako se bo končalo. Če bi bilo kaj denarja, bi utegnilo biti drugače. A vi, črnci!, nimate niti belica pod palcem, da bi mi plačali. Ne, te zadeve ne maram. Še povohal je ne bom več.« Henry je odšel iz pisarne Ramseya Clarka in se napotil v jetnišnico. Zagotovil si je dovolilnico, da sme obiskati očeta za pet minut. Stric Abe je sedel na pogradu za rešetkami, ko je vstopil Henrv. Ječar je prišel in obstal za njim pred vrati z rešetkami. : Ali si šel h kakemu advokatu in mu povedal, da nikoli nisem rekel nič takega zoper gospoda Lutherja?« To je bilo prvo, kar je vprašal stric Abe. Henry je gledal očeta, a bilo mu je težko odgovoriti. Odkimal je, povešal pogled, da je nazadnje strmel samo še v tla. Pa saj si poskusil, Henry?« je vprašal stric Abe. Henry je prikimal. »In ko si povedal advokatom, kako nikoli nisem rekel grde besede o gospodu Lutherju, nikoli v življenju, tudi pred njegovim očetom ne. ali niso tedaj rekli, da mi bodo pomagati priti iz zapora?« Henry je odkimal. »Kaj so rekli advokati, Henry? Ko si jim povedal, kako spoštljiv sem bil zmeraj z gospodarjem, in kako sem trdo delal zanj vse svoje življenje, ne da bi bil omenil plačo — ali niso reki niti tedaj, da mi bodo pomagali?« Henry je pogledal očeta :in nagnil glavo, da hi ga bolje videl skozi rešetke. Nekajkrat je požrl slino, preden je mogel spregovoriti. Bil sem pri treh advokatih, je stisnil iz sebe. »Vsi trije so rekli, da ne morejo storiti ničesar in da je treba pač kar čakati na sodbo. Rekli so, da ne morejo pomagati, ker te bo sodnik tako ali tako spravil v ječo. Prenehal je za trenutek in pogledal k očetovim nogam skozi rešetke. »Če hočeš, lahko stopim še h kakemu odvetniku, da bi prevzel obrambo. A ne bo kdo ve koliko pomagalo. Kratko malo ne zganejo s prstom.« Stric Abe je zopet sedel na pograd in se zagledal v pod. Ni mogel razumeti, zakaj mu noben advokat ne mara pomagati. Teda j je pogledati sina skozi rešetke. Oči so se mu naglo polnile s solzami, ki jih ni mogel zadrževati. Zakaj pravijo advokati, da me bo sodnik tako ali tako obsodil?« je vprašal Henryja. Henry se je krčevito oprijel rešetk in pomislil je na leta, ko je videl mater in očeta obdelovati bombažna polja za Lutherja Bolicka, za kar je dobival hrano, malo obleke instanovanje — to je bilo vse. Zakaj neki so to rekli, Henry?« je trmasto ponovil oče. Najbrž preprosto zato. ker smo pač črnci,« ie Henrv nazadnje odgovoril. Sicer ne vem. kako bi mogli reči kaj takega. Ječar se je zganil za Henryjem in ga dregni s svojo palico. Henry je odšel po hodniku med vrstami celic proti satena, ki so vodila na cesto. Ni se mogel niti ozreti. 7 POMURSKI VESTNIK. 20. OKT. Učenjaki o mladinskem kriminalu V Parizu je pred nedavnim bil kongres psihiatrov, kjer so med drugim hoteli tudi iz raznih izkušenj ugotoviti vzroke vse bolj naraščajočemu mladinskemu kriminalu posameznikov in pa skupin. Znanstveniki po posebno poudarili, da pri tem ne gre za abnormalne posameznike, v pravem smislu besede, pač pa za mladoletnike, ki se iz različnih vzrokov ne morejo prilagoditi pogojem, v katerih živijo. Na kongresu so ti mladoletniki dobili posebno ime, kot ►►neprilagojeni. Neprilagojenost je kot neka bolezen danes zajela precejšnje število mladoletnikov. Posebno velik problem je ta mladina dandanes v velikih mestih Zahoda. V končnem poročilu kongresa so znanstveniki navedli nekaj osnovnih vzrokov te tako imenovane ►►neprilagojenosti«. Kot enega glavnih vzrokov »neprilagojenosti« naj bi bile razne ekonomske težave. Po mišljenju psihiatrov je treba posebno pozornost posvečati otrokom družin, v katerih je zaposlena tudi mati. Delo matere izven hiše mnogokrat več ali manj dezorganizira življenje cele družine, ker se mati tako ne more dovolj posvetiti vzgoji svojih otrok. Stanovanjska kriza naj bi bila prav tako eden glavnih vzrokov »neprilagojenosti«. Zaradi stanovanjske stiske se veliko število otrok skorajda ves čas potika na ulici. Ti otroci potem tudi čestokrat začnejo na ulici iskati svoje življenjske smern:ce. V zadnjih desetih letih postaja zaradi porasta življenjske ravni in raznih drugih ugodnosti telo otroka vedno močnejše. Oklepi srednjeveškega človeka postajajo za slehernega otroka pretesni in zato zahteva otrok več prostosti, katera pa mnogokrat iz teh ali pa iz onih razlogov slabo vpliva na njegov duševni razvoj. Razen tega je um današnjega otroka vedno znova in znova prisiljen spoznavati stvari s tega ali onega področja znanosti. Njegov način izobraževanja je v zadnjem času močno pospešen z raznimi sodobnimi pripomočki, kot so: film, radio, televizija itd. Pri tem pa moramo posebno pomisliti na to. da uma ni moč s pomočjo sodobnih sredstev prisiliti k hitrejšemu dojema- nju. S tem se ustvarja velika neuravnovešenost, ki povzroča duševne motnje. In naposled še dolgoletno šolanje, da bi si tako mladina ustvarila boljše življenjske pogoje. Od nekaterih otrok tako zahtevajo mnogo več, kot so sicer sposobni. Zato pa je današnja mladina danes tudi primorana, da opravlja mnogokrat posle, katerim pa žal ni dorasla. Na kongresu je bilo poleg tega še tudi govora o kriminalu starejše mladine. Glavni vzrok tega kriminala bi naj prav tako bila neka vrsta neprilagojenosti. Ugotovljeno je, da je vzrok teh prestopkov predvsem to, da se mladina nekako ne more v modernem življenju uveljaviti. Mladoletnik se v takem položaju čuti nekoliko ponižanega, kar povzroča, da si išče zadoščenja v izvrševanju raznih nedovoljenih stvari. Kongres je nazadnje prišel do zaključka, da je treba tej mladini čimprej pomagati. Treba bi jo bilo slej ko prej pripeljati do tega, da se sprijazni in pomiri z modernim življenjem. Ta mladina je tako rekoč napovedala celemu vetu nekako »vojno«, katero pa je treba čimprej končati s tem, da pride do premirja med družbo in mladino. POMOTA Nedavno je v Indiji v neko banko med pošto prispel nazaj tudi prazen davčni formular z naslednjim opozorilom: Zakaj mi vendar enkrat ne date miru s temi davki, ko pa ste vendar že večkrat bili opozorjeni, da sem že tri leta mrtev«. VSE PROTI POTRESOM Po velikih katastrofalnih potresih v Agadiru in drugod po svetu so začeli japonski gradbeni strokovnjaki razmišljati o plastičnih hišah, ki bi bile odporne proti potresom. Pred nedavnim so zara-dili prvo tako hišo. Zgrajena je iz tako imenovanega asfaltnega betona, vezana pa je z drugimi vezmi iz raznih plastičnih mas. Baje je ta tip hiše izredno primeren za vsa področja. Strokovnjaki menijo, da ima poleg odpornosti še to dobro lastnost, da je izredno dober izolator za toploto, ŽARNICA, KI SVETI ŽE 31 LET Riža Brener, gospodinja iz Djurdjevaca pri Koprivnici, ima na podstrešju svoje hiše žarnico, ki sveti že celih 31 let. Riža je to žarnico kupila leta 1929 in od takrat jo uporablja. Žarnica je podolgovate oblike, kakršne so takrat Izdelovali. Strokovnjaki pa menijo, da bo žarnica verjetno svetila še nekaj let, seveda pa, če ne bo medtem prišlo do večjih kolebanj napetosti. LESENI SANDALI IN ŽUPAN Zupan italijanskega letovišča Capri je izdal nenavaden odlok; ta namreč pravi, da se v mestu ne smejo uporabljati sandali z lesenimi podplati. Vsakogar, ki bi ga zasačili s temi sandali na cesti, zadene nič manjša globa kot 5000 lir. Svojo odločitev utemeljuje župan s tem, da nosilci teh sandal z ropotanjem po asfaltu kalijo mir v mestu. SEKIRA V KAMNOLOMU Ko je nekega dne šel Ilija Bobič, logar iz Mlake v Liki skozi star kamnolom, je opazil neko iz kamna štrlečo sekiro. Ker se mu je zdela čudna, jo je previdno izdrl ter jo vzel s seboj domov. Pozneje so arheološki strokovnjaki ugotovili, da gre za sekiro še iz starogrških časov. Takrat so namreč v teh krajih sekali les za gradnjo svojega brodovja. Nekdo od drvarjev je verjetno sekiro tu pozabil in skozi dve tisočletji je skorajda zarasla v kamen. ELEKTRONSKI MOŽGANI ZA SODNIJSKE ARHIVE Inštitut za elektronske naprave v Detroidu (ZDA) je skonstruiral novo vrsto elektronskih možganov, namenjeno za sodnijske arhive. Stroj si lahko zapomni veliko število sodnih razprav, nato pa jih pozneje zopet reproducira. Podatke, ki si jih je ta ►►arhivar- zapomnil, potem po potrebi zopet posreduje v obliki pisanega teksta. RACMAN — KOKLJA Pešud Križan, kmet iz Stankov-ca ima racmana, ki ima to ►►strast-, da vodi piščance. Ko zagleda kje kokljo, jo takoj napade in jo po vsej sili odžene. Tako potem sam prevzame položaj koklje in vodi piščance. Do piščancev je izredno obziren, bolj kot koklja sama. Piščancem skrbi tudi za hrano tei jih pred drugimi domačimi živalmi junaško brani. NOVI NAČIN OŽIVLJANJA SRCA Ko srce bolnika zaradi operacije preneha delovati, so doslej za ponovno oživljanje uporabljali ta način, da so bolniku po operaciji odprli prsni koš ter nato z rokami masirali srce, dokler spet ni začelo delovati. Pred kratkim pa so kirurgi baltimorške bolnice v ZDA začeli uporabljati drugo, novo metodo. Kirurg položi obe roki na bolnikova prša ter začne močno pritiskati navzdol. Nato hitro zopet dvigne dlani, tako da se prsni koš sam dvigne. To ponovi nekajkrat, dokler srce ne začne zopet normalno delovati. Pravijo, da je nova metoda mnogo enostavnejša in sigurnejša, hkrati pa tudi dosti hitrejša. URA ZLOČINOV Statisti FBI (državne varnosti v ZDA) so izračunali, da je v ZDA bil v letu 1959 izvršen vsakih 7 minut uboj, vsakih 46 minut pa večja kraja. Dalje ura zločinov kaže še naslednje podatke: vsakih 35 minut zločin zaradi lastne nejevolje, vsake 2 minuti kraja enega avtomobila, a vsako minuto manjše kraje v vrednosti do 50 dolarjev. KOKOŠ, STARA NAD 20 LET Draga Barbulov iz Radojeva pri Zrenjeninu ima kokoš, ki je stara nad 20 let. Izlegla se je leta 1939. Toda ►►starka kljub svojim letom še vedno vsako leto po dvakrat Izvali družino piščancev in znese okrog 120 jajc. PO KOPANJU ZOPET SLIŠI Milica Jeremič iz Smederovske Palanke je preteklo leto zaradi gripe izgubila sluh. Obiskala je že vse mogoče specialiste za ušesne bolezni, obšla vse klinike, a ji vseeno niso mogli nikjer pomagati. Nedavno pa je obiskala sorodnike v Smederovcu. Tu se je z njimi Šla kopat. Ker je nekoliko dlje plavala pod vodo, ji je nenadoma nekaj močno počilo, najprej v enem ušesu, nato pa še v drugem. Najprej prestrašena, nato pa nenadoma zelo vesela je bila Milica, ko Je opazila, da zopet sliši. V trenutku se ji je namreč vrnil sluh. SKRIVNOST MRTVEGA MORJA Že precej časa so se razni potapljači iz vsega sveta trudili, da bi na dnu tega morja odkrili ostanke mesta Sodome in Gomore. Zelo slana voda tega tropskega morja, ki je specifično težja od človeškega telesa, je vse potapljače znova in znova metala na površje. Pred kratkim pa so si priskrbeli posebno obtežene specialne obleke ter se tako spustili na dno. Pod vodo so doslej napravili veliko posnetkov, vendar pa jim za sedaj še ni uspelo odkriti nobenih sledov za izginulima mestoma. NAJBOLJ NEUMNEMU ADVOKATU Noben advokat v mestu Gool-proft v ZDA ni hotel sprejeti pisma, ki je imelo naslov: ►►Najbolj neumnemu advokatu tega mesta«. Ker nihče ni hotel sprejeti tega pisma, so ga naposled na pošti odprli. V njem je bilo 100 dolarjev in listek z naslednjo vsebino: ►►Prisrčen pozdrav, prijatelj! Vendar niste tako neumni, kot sem sicer mislil.« Denar je uporabljen v dobrodelne namene. Advokati pa so vendar bili neumni, ko niso hoteli sprejeti pisma. NENAVADNA PREVARA Ko je bila pred petdesetimi leti grajena železniška proga Koprivnica — Osijek, je bilo na področju vasi Budančevac zgrajeno poslopje postaje. Svoje ime bi postaja morala dobiti po vasi Budančevac. Vendar pa je bilo drugače. Ker pa je bilo poslopje tudi precej blizu sosednje vasi Kloštar, so si ti vaščani želeli, da bi postaja nosila ime njihove vasi. Nekoč ob neki priliki so Klo-šterčani povabili svoje sosede v goste. Med njimi sta bila tudi dva vaška odbornika. Ko so ju malce napili, so jima v šali porinili nek list, ki sta ga, seveda veseljaka, takoj podpisala. Sele potem, ko je postaja uradno s pomočjo te listine dobila ime Kloštar, sta se odbornika spomnila, da sta podpisala pogodbo za ime postaje. Vendar je bilo sedaj že prepozno. Ta prevara sicer ni škodovala nikomur, vendar še danes Klošterčani zbadajo svoje sosede, da so ►zapili svojo postajo«. TEŽJA MRTVA RIBA Neki trgovec z ribami iz Mün-chena je razpisal nagradni natečaj za svoje odjemalce, da odgovore na vprašanje: “Zakaj je mrtva riba težja od žive?« Kmalu nato je trgovec prejel veliko pisem, v katerih so tekmovalci objasnjevali to stvar. Vendar pa nagrade ni prejel nobeden, ker mrtva riba v resnici hi nič težja od žive! SPOMENIK NEZNANEMU NOGOMETNEMU NAVIJAČU V mestu Herren, na Westfal-skem v Zahodni Nemčiji, so pred kratkim postavili svojevrsten spomenik. Posvečen je neznanemu nogometnemu navijaču. Doslej je to menda prvi spomenik te vrste na svetu. Do tega je prišlo povsem slučajno. Neka kiparka je izdelala kip, ki predstavlja tri mladeniče, ki vpijejo “gool«. Spomenik je bil namenjen za okras nekemu šolskemu dvorišču. Ker pa je bil več mestnim očetom, so ga odkupili in ga postavili na mestni trg. PRIJATELJSTVO PREKO JAJCA Pošiljka jajc, ki je pred nekaj meseci prispela iz Holandije v Nemčijo, je bila povod za prijateljstvo dveh mladeničev. Mladenič iz Holandije je namreč na neko jajce, ki ga je zapakiral, napisal svoj naslov. Jajce Je prispelo med ostalo pošiljko v Nemčijo, kjer ga je kupil neki fant. Ker je bil na jajcu naslov, je fant za šalo napisal pismo. Tako sta si fanta začela dopisovati in fant iz Nemčije je pred kratkim obiskal prijatelja iz Holandije. Prihodnje leto pa mu bo jajčni prijatelj« vrnil obisk. NI IMEL SREČE Donald Latvson iz Chicaea Je vdrl v neko trgovino s ćevlji. Uspelo mu je, da je do nezavesti premlatil tri uslužbence ter pobral ves denar. Ko pa je hotel oditi, je pred seboj opazil vrsto kupcev. Drugo mu ni preostalo, da Jih postreže in potem zapusti trgovino. Ko je čez nekaj časa prispela policija, ga je našla ravno takrat ko je prodajal že sedmi par čevljev. DVE BRESKVI — KILOGRAM Na plantažnih sadovnjakih Kme-tijisikeiga gospodarstva »Jastrebac« blizu Aleksinca gojijo neobičajno vrsto breskov. Plodovi teh breskev so tako veliki, da tehtajo običajno tri breskve kilogram. Pri odbiranju dosežeta to težino tudi dve breskvi. Breskve imajo zelo prijeten okus, meso se jim lahko odlepi od koščice in primerne so za tnamsport. Želva v Prlekiji Pred dvema mesecema je Franc Novak ml. iz Banovec našel v bližnjem gozdu želvo srednje velikosti. Ves čas se je želva zadrževala blizu gospodarskega poslopja, le en teden je ni bilo, a se je zopet vrnila. Minuli teden je tov. Novaku svetoval S. F. iz Ljutomera, da bi bilo prav, če bi želvo spravili v živalski vrt. Dogovorila sta se, vendar je želva tudi v Ljutomeru »ušla« in je sedaj nekje na vrtovih med Ormoško cesto in železnico. Prav bi bilo, če bi pomagali Ljutomerčani iskati želvo in jo spravili v živalski vrt, ker morda v našem podnebju ne bi prestala zime. K. F. NADMORSKA VIŠINA IN ŠPORTNI USPEHI Ob lanskoletnih panameriš-kih športnih igrah v Chicagu, na katerih je sodelovalo 55 držav, so se sestali tudi razni športni strokovnjaki in zdravniki. Obravnavali so razne fiziološke probleme, ki se pojavljajo pri športu. Zanimivo je, da je največje zanimanje vzbudila tema: »Nadmorska višina in športni rezultati.« Pri raznih velikih športnih tekmovanjih, na katerih so tekmovalci mnogokrat izpostavljeni velikim telesnim naporom, je ugotovljeno, da zelo močno vpliva na rezultate tudi nadmorska višina. Dognano je, da tekmovalci, ki so trenirali v krajih z majhno nadmorsko višino, dosegajo na mestih z večjo nadmorsko višino mnogo slabše rezultate, kot pa bi jih dosegli v kraju treninga. Strokovnjaki menijo, da bi ta problem lahko odpravili. Športniki, ki se pripravljajo za razna važna tekmovanja v majhni nadmorski višini, se tej nevšečnosti lahko izognejo, če pridejo v kraj tekmovanja vsaj teden pred priredit- vijo. V tem času se nekako aklimatizirajo in privadijo na okoličine. Po dosedanjih poskusih je ugotovljeno, da so športniki na ta način dosegli na mestih tekmovanja iste rezultate, kot v krajih treninga. NA HIMALAJO Zena prvega zmagovalca Mount Everesta, Sir E. Hillaryja bo prihodnje leto organizirala žensko ekspedicijo na 8337 m visoki vrh Makalo na Himalaji. Znanstveni vodja te amperi cije bo njen mož osebno. Skušal bo omenjeni vrh osvojiti brez aparatov s kisikom. Kakor znano, je prva ženska ekspedicija na Himalajo tragično končala. MEDENA UGANKA Nekemu zdravniku v holandskem mostu Venio je bila dolgo nerešljiva uganka, kako to, da se vsako jutro prebudi v postelji ves umazan z medom. Naposled je zvedel to, da med kaplja s stropa: na podstrešju se je namreč namestil roj čebel. FRANCOSKI IZVOZ AVTOMOBILOV IN BRIGITTE BARDOT V prvih šestih mesecih tega leta je francoska avtomobilska industrija izvozila okrog 46 odst. svoje skupne proizvodnje. Od 750.000 proizvedenih avtomobilov je našlo prodajo na domačem tržišču 403.000 avtomobilov, ostalo proizvodnjo, okrog 344.000 avtomobilov pa so izvozili v razne države. Če upoštevamo izjavo francoskega finančnega ministra, da prinesejo Franciji filmi Brigilte Bardot več denarja kot izvoz njenih avtomobilov, si lahko približno izračunamo, da je en sam film 3B za francoski izvoz več kot 100.000 avtomobilov. POMORSKI KRST Zadnjo septembrsko nedeljo je bil v Piranu pomorski krst, tradicionalna prireditev, ki jo priredijo dijaki Pomorske srednje šole vsako leto ob sprejemu novincev. Že v zgodnjih jutranjih urah se je slovesnost začela. Novinci, oblečeni samo v reševinaste vreče, so se vkrcali ob spremstvu gusarjev (starejših dijakov Pomorske srednje šole) na ladjo, ki je že v ta namen pripravljena čakala oh pomolu. Križarjenje po Portoroškem' zalivu se je začelo. To križarjenje je pravzaprav največji užitek za gusarje. Takrat se razživijo v »polni maščcval-ni vnemi« in njihovo geslo je — gorje novincem —, ki so zaprti v podpalubju. Od časa do časa jih polivajo z morsko \odo. da so mokri,kajti kopenske umazane duše ni moč hitro očistiti. Marsikaterega med njimi pa pokličejo na palubo in tam mora izvajati razne gim-nastične vaje«, kot so plavanje po suhem, razne akrobacijske točke in podobno. Tudi oba jambora krasita dve figuri novincev. ki sta zvezana na jamborih. Večje »trpljenje« novincev, večja »naslada« gusarjev. Ladja se je ustavila ob savudnijskem kamnolomu. Gusarji so d Mignili svojo skrin jo zakladov, ki so jo nameravali pozneje napolniti s prostovoljnimi prispevki. Naslednji cilj je bil Portorož. Tep pogled je bil na sprevod, ki se je pomikal po Portorožu. Na čelu spremstva so bili gusarski oficirji, zastavonoša z gusarsko zastavo z mrtvaško glavo v sre-dini knjiga morskega noga NEPTUNA, v katero vpisuje svoje novosprejete novince, potem prava mrtvaška glava, ki jo je nosi1 paž na posebnem podstavku. Zatem pa so stopali nosači, mladi in krepki fantje, in na njihovih ramenih je stala nosilnica, v kateri je sedel sam »prevzvišeni« morski bog NEPTUN, s krono na glavi in s trizokorn v roki. Za Neptunom pa so stopali novinci, zvezani in zastraženi od gusarjev, ki so jih suvali in priganjali, naj hitreje stopajo. Njihovo breme sta bila izmed drugih tudi dva topova, ki so jih morali vlačiti v sprevodu. Še križarjenje po Porkiro-škem zalivu in gusarska ladja se je ustavila oh piranskem pomolu. Sprevod je krenil med množico radovednih gledalcev, ki so prišli iz vseh krajev Slo- venije, da vidijo to slovesnost, pred internat Pomorske srednje šole, ki ga je krasila velika, že od daleč vidna gusarska zastava. Morskega botra Neptuna so postavili z nosilnico na vzvišeni prostor. Ob zamahu njegove roke so novinci popadali na kolena in se sklonili k tlom. Molče so poslušali glas morskega boga Neptuna, ki jim je med drugim tudi takole govoril: Preljubi, dragi žejni krščeniki, ki boste zdaj po vrsti vodo pili, poslušate Neptuna vi maliki in prosite po tiho: bog se nas usmili. Pijanci boste svetske slave ter vino rum in žganje boste pili, a predno bo ta čast, barabe se boste z morsko vodo napojili. 2e čas je tu, začeti zdaj je treba, da vas okopljemo ko poljske miši, da morska voda z vaših src posreba ves gnoj, ki se drži na kopni duši. Strahopetcem tu ni mesta. Kdor junak je, hajdi k nam. Torej mladi pomorščaki srečo vso, na zdravje vam. Po končanem govoru se je sprevod prepeljal na splav s čolni, kjer so novince krstili z morsko vodo. To slovesnost je seveda opravil z vencem okrog vrati in izpiti je moral pol litra morske vode. Nato sta ga dva gusarja prijela in vrgla v morje, kjer so prežali morski volkovi (starejši dijaki) na svoj plen in vsakega novinca pošteno »potunkaii«. Tako je postal enakopraven član svojih sovrstnikov. Še krstni ples in slovesnost je bila končana. Ludvik Temlin Sprevod po mestnih ulicah po končanem ceremonialu POMURSKI VESTNIK - List izdaja In tiska Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOŽE VILD - Ure uje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddclek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din - Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605-70 POMURSKI VESTNIK, 20. OKT. 8