Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulioe štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsuk dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho no vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje se Fopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan. razen, nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za celo leto6gld.y za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 60 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več.
Po pošti volja
za celo loto 10 gl., aa pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mosGC 86 kr.
Štev. 157.
V Ljubljani v petek, 5. septembra 1884.
Tečaj I.
Kitajska vojna.
-p.- Z nenavadno pozornostjo sledi dan danes vsa Evropa dogodkom, vršečim se tam na skrajnih obalih širne Azije, kjer je zmago-nosno zavihrala francoska trobojnica in so topovi najnovejše republike jeli tako energično govoriti z dvojezičnimi sinovi kitajske države. Posebno zauimanje pa je vzbudil te dni kratki brzojav največjega angleškega lista, glaseč se lapidarno: „Po Pekingu nabiti so plakati, ki naznanjajo ljudstvu vojsko s Francozi." Ta v6st do sedaj še nima oficijalnega potrdila, a vender vznemirila je na nepričakovan, če tudi po polnem utemeljen način evropske interese. Navadno nas tako oddaljena bojišča ne ogrevajo s posebno skrbjo; predaleč od nas grmč topovi, da bi nas zamogli motiti v miru in njegovih prijetnostih — a sedaj ima stvar drugo lice. Brzojav iz dalnjega torišča prinesel je včst, ki je neljubo zadela mnoge evropske kroge in rodila dokaj strahu med merodajnimi faktorji civiliziranega ozemlja.
Našim čitateljem je znan početek pravde med veliko republiko in ogromnim Kitajem; kakor uže tolikrat, pokazala se je bila zopet v tem slučaji nezanesljivost in prekanjenost kitonosnih diplomatov. Sredi mirne pogodbe prelomili so kineški vojni poveljniki dano besedo in vsled tega bila je Francoska prisiljena, sama poiskati si zadostenja; sicer ofi-cijalno ni napovedala boja, a njeni poveljniki v kineškem morji dobili so ukaz, da nastopijo pot represalij in s tem prisilijo verolomne kineške mandarine, vestno spolniti pogoje, katere jim bode narekovala evropska velesila.
Courbet je dano mu nalogo sijajno pričel. Z genijalno operacijo, ki je vzbudila začudenje in pozornost vseh mornarskih krogov, vodil je svoje brodovje in naredil začetek, kakor si ga boljšega ne moremo misliti. Dnč 23. avg. pokončal je kineško ladijevje, 24ega avg. razdejal velikanski pomorski arzenal pri Fu-Čevu in 25. avg. pa je napadel forte v
Listek.
Vaško naključje.
(Konec.)
Še nikdar niso imeli pri Želinovih tolikanj bogatih pridelkov kakor letošnje leto.
Izrastlo je v izobilji na polji, na lokah, na drevji, povsod.
»Prinesla si v našo hišo srečo," rekal je Zelina Anici, vidši povsod ta „božji blagoslov".
„Le tako silno se mi ne trudi!" je opo-niinal ženo. „Saj mi to na polji sami opravimo; ti ostani rajša doma v hladu," na-sniijai se je in jo pogladil po nežnem licu.
Zelinova ni marala za njegovo opomina-•H? ’i Motala je na polji dosti več nego drugi, iskala vedno najtežji posel; nič ji ni bilo pre-težavnega, ničesar se ni strašila.
»la gospodinja se hoče morda presiliti," govorili so dninarji, „tega ji v resnici ni treba."
Minganski ožini ter jih tako razstrelil, da niso več za rabo. V treh dneh provzročil je energični Courbet nebeškemu cesarstvu ogromno škodo. Potopljeno brodovje vredno je bilo nad 30 milijonov, arzenal in njegova oprava ceni se saj na 186 milijonov, in ako vštevamo še uničene topove, baterije in forte, lahko uvi-devamo, da imajo Kitajci nad 300 milijonov zgube. Človek bi mislil, da bode pogled na take nesreče pač takoj omehčil trdovratne svetnike, ki imajo na pekingskem dvoru merodajno besedo, posebno ker tako očitno, energično in hitro postopanje, kakeršno je napoved redne vojne, ni ravno utemeljeno v značaji kitonosnih diplomatov. Uže od nekdaj odlikovali so se s svojo previdno počasnostjo in s svojo večno neodločnostjo ; kako stvar zavleči, nasprotnika z obljubami in prekanjeno porabo danega odloka slepiti — to je uže stara taktika kineškega dvora, in najnovejša povestuica nam spričuje, da je ta sodba še vodno veljavna. Vrh tega pa v Pekingu pač lahko vedo, kake posledice bi zamogel imeti korak, katerega nam poroča londonski list. Ako ni popolna slepota udarila pekingskih mandarinov, tedaj si pa morajo biti svesti, da je napovedanje rednega boja od njihove strani uevarno postopanje zanjb, da zamore imeti posledice, katere bodo vsekako še mnogo bolj občutljive kakor ono iz 1. 1860, ko so jim zmagonosni evropski „barbari" vpepelili krasno poletinsko palačo in jim narekovali trde mirovne pogoje v glavnem mestu, v Pekingu!
Kakor hitro se namreč prične redna vojna, pridejo v poštev veliki interesi druzih evropskih velesil, ki imajo ogromno kupčijo s kineškimi deželami. Do sedaj so Francozi jako previdno postopali pri svojih represalijah, tako da merkantilnih interesov druzih držav skoro nič niso oškodovali; redna vojska pa bi imela posledice, katerim se ni moč izogniti pri najbolj prizanesljivem postopanji. Francoska bi bila prisiljena zapreti marsikako pristanišče — s tem pa bi prizadejala krvav udarec evropski trgovini!
In ta trgovina ni mala! Uže pred de-
A ona je delala, da bi pozabljala na vse drugo. Kajti naj je imela le nekoliko prostega časa, začelo je v njej vnovič vihrati.
V	duhu si je vnovič predstavljala trenotke, ko je bival Vaclav doma. Zgrozila se je, kaj bode, ko pride za zmerom. Prosila je Boga pomoči in milosti.
Želina je bil sam vse leto tolikanj z delom obložen, da ni uiti opazil, kako se njegova žena prominja.
Toda ljudje, ljudje so opazili in se strinjali vsi v tem, da je Zeliuova sedaj kakor poletna senca.
»Ne morem tega fanta skoro dočakati," pravil je enkrat Zelina k Anici. „Nu, čez mesec, če dd Bog zdravje, bo morda uže doma. Pa se z lahnim srcem oddahnem; naj se trudi še mladi!" — Želinova ni rekla nič, marveč urno se obrnila, da bi mož ne opazil, kako v je zarudela.
Cez tri tedne, ko so sedeli Želinovi baš pri obedu, stopil je naglo v sobo občinski predstojnik. ^Potolaži vas Bog, sosedje," je rekel in podal gospodarju neko pismo.
setimi leti je vrednost blaga, ki so ga tuji kupci bodi si pripeljali ali pa odpeljali iz ki-neških tako zvanih pogodbenih luk, znašala nad 1300 milijonov gold na leto! Ta svota se je sedaj zdatno pomnožila; podaniki skoro vseh evropskih velesil in večjih držav imajo dandanes velikanske kapitale v kineški kupčiji. Na tisoče Evropejcev živi v pogodbenih mestih, kjer posredujejo cvetočo trgovino z dalnjo Evropo; vzajemnost in zveza z domovino je tolika, da bi vlade ne mogle mirno gledati, kako se uničujejo milijoni premoženja njihovih državljanov in nedvojbeno je, da bi razun Francoske tudi druge pomorske sile posegle med nastali boj ter si z vsemi močmi varovale svoje interese v vzhodnih pristaniščih. Uže sedaj, ko se istinita škoda še ni godila komercijalnim podjetjem, nastalo je po Angleškem veliko vznemirjenje, in angleški vplivni časniki uže bijejo papirnat boj proti energični ljudovladi. Uže so se razvnele strasti in očitanja o barbarskem postopanji francoskih poveljnikov, o prelomu običajev civilizirane vojne, glasč se preko kanala po Evropi. Uže se čitajo sovražni napadi na Ferryjev kabinet, ki s svojim postopanjem v nevarnost tira evropske kupčijske interese
—	a če menijo kineški diplomatje, da bi s svojo vojno napravili francoskim državnikom nepremagljivo preglavico, se pač bridko varajo. Oficijalni boj bil bi pač za Francijo velika neprijetnost in ne mala zadrega — a zadrega, ki bi bila konečno rešena v kvar kitonoscev!
Vsekako bi se pridružili boju drugi faktorji; preveliki so splošni interesi, prevažna je kupčija z daljno državo, preveč napora, duševnega in telesnega žrtvovala je v zadnjih desetletjih Evropa, da bi se vnovič vpognila kitajski verolomnosti! Da bode zmaga na strani civilizacije, o tem pač ni dvojiti, o tem tudi ponosni mandarini dvojiti ne morejo. Da bi se vspešno merili s Francozi na bojnem polji, da bi konečno zapodili francosko trobojnico iz ogromne svoje dežele ter zaprli zopet svoje luke Evropejcem, o tem jim pač
Komaj je Želina v pismo pogledal, je poskočil in obupno zaklical: „To ni možno! zakaj bi bil to storil ?"
„0 tem tukaj nič ne stoji; prišlo je samo na občino, da se je Vaš sin pred tremi dnevi v kasarni vstrelil," odgovoril je tiho predstojnik. „Svetoval bi Vam, da bi se hitro podali na pot.“
Jok in tarnanje se je razlegalo po hiši,
—	samo gospodinja ni plakala. Stala je kakor kip, ni zakričala, ne omedlela, le srce se ji je ta trenotek vstavilo.
Ko je mož popraševal, zakaj je Vaclav to storil, je hotela zakričati: „Jaz sem vzrok njegove smrti, jaz sem sina k temu pripravila" . . . toda jezik ji je odpovedal službo, glas je onemel in to jo je začuvalo, da se ni izdala.
Čez kratek čas je bilo napreženo in Želina se je odpeljal. Komaj da je bil odšel, pobegnila je tudi Anica iz hiše in hitela, kar so ji noge dale, v drugo vas.
Pribežala je k očetu.
Vozab se je neizmerno vstrašil, ko je hčer ugledal. Bila je prestrašena in mraz jo
sanjati ni mogoče, če pogledajo nazaj na prošle svoje onemogle svoje poskuse in sedaj na sijajni vspeh admirala Courbeta.
Razumno pa je, da gleda cela Evropa z velikim zanimanjem na početje državnega svčta v Pekingu in da vzbujajo topovi, ki grmč v daljni Aziji, več interesov v Evropi, kakor bi jih sicer vzbujal drug krvav ples v tako oddaljenih zemljah. Ako se vest angleškega lista obistini, tedaj stojimo pred vojno, ki nas direktno sicer ne zadeva, ki pa bode tudi na evropske razmere imela velik, trajen vpliv!
Poslano.
„Slovenec“ prinaša v številki z dnč 3. sept. naslednjo izjavo, katero svojim čitateljem nespremenjeno priobčujemo:
„V očigled dovršene deželno-zborske volitve v Notranjski, nastaja mi dolžnost, svojim volilcem, kteri so v dan 25. avgusta tega leta za-me glasovali in me za svojega poslanca izvolili — izreči po javnem potu svojo najodkritosrčnejšo zahvalo.
Zagotovljam jih, da bodem po vsej svoji moči delal za duševni razvoj naroda in vestno skrbel za materijelni blagor dežele, pozabil pa tudi ne bodem varovati svetiue narodnih pravic.
Ne bodite tedaj moji gg. volilci v skrbi, da bi jaz kedaj Vaše zaupanje, izrečeno mi v dan volitve, zlorabiti hotel, ker žarno rete prepričani biti, da bodem vedno zvesto služil domovini svoji!
Oprostite mi častiti gg. volilci, da ob jednem še to-le pristavim:
V	zadnjih 8 do 10 dnevih se je v „Slov. Nar.“ povodom dopolnilnih volitev za deželni zbor Notranjske, toliko mojo čast kot zasebnik, kakor tudi kot poslanca žalečih člankov in notic priobčilo, da se čutim primoranega že iz spoštovanja do onih, kteri so mi privolitvi svoje glasove dali, na vsa ona natolcevanja in popolnem neresnična poročila odgovarjati, ker bi sicer moje molčanje zamogli smatrati moji nasprotniki, kakor tudi oni, ki me ne poznajo, kot dokaz, da se čutim krivega.
Ker je priobčil „Slov. Nar.“ tako mnogo-brojno število mene napadajočih dopisov in notic, mi tudi ni mogoče vsacega posebej zavračati; temveč hočem le zavrniti mene najbolj žaleče laži in vsestransko neopravičene napade.
Opazil sem v prvo, da se mi je skoro v vsaki številki „Slov. Nar.“ očital aervilizem do vlade in popolna odvisnost od nje. — Na-zivalo se me je z vladnim kandidatom, vladnim možem itd.
Da bi jaz vladi slepo služil ter bil od nje odvisen mož in poslanec, moram to s studom odbiti. Kar se pa dru-zega natolcevanja tiče, namreč da sem pristaš sedajne vladne stranke, izrečem tu odkrito-
je spreletal, ko je z glasnim vsklikom padla k njegovim nogam.
„Vaclav se je vstrelil in jaz sem vzrok njegove smrti!"
Stari mož je bil kakor ošinjen; ni pa odrinil hčere od sebe, marveč dvignil jo k višku, gladil jo in dobrikal se je kakor takrat, ko je bila še otrok.
In ona se je spovedovala iz vsacega pogleda z vsako besedo. Na njegovem srci se je do sitega izjokala, in očetove besede so bile zanjo zdravilni balzam za nje ranjeno dušo.
Ko se je zopet nazaj vrnila, bil je njen obraz zopet miren in nihče bi ne zamogel raz njega čitati, kako težko skušnjo je bila
Uničen na duhu vrnil se je Želina domu. Le trohica teh dnij spremenila je jakega moža v sključenega starca.
Niti on niti Jjudjč niso izvedeli vzrok smrti Vaclavove. Želina pak je po sinovi smrti postal otožen, ginil je očividno in predno je minulo leto, je odšel za sinom.
* *
*
srčno, da sem jaz ravno tako, kakor vsi drugi narodni slovenski poslanci, naj se že pišejo Vošnjak ali Poklukar, Grasselli ali Klun, Tonkli ali Nabergoj naklonjen tej vladi, kteri smo-terje, pomirjenje avstr ijskihna rodov in da sem njen odločen pristaš.
Kdor še sedaj ne vč, da stojč slovenski poslanci na strani tej vladi, dokazuje le popolno nevednost in neznanje sedanjega političnega položaja. Notranjcem pak je ta sedanji položaj dobro znan, in „Slov. Nar." seje jako zmotil, ko je računil na „nezavednost" Notranjčev, kterim me je narisal kot vladnega mameluka.
Prejšnja leta, ko so gospodovale nam nasprotne vlade, bil je vsak privrženec vladi pri nas na Notranjskem zaničevan, a sedaj ved6 dobro Notranjci, da je vlada na naši strani, in bilo bi nespametno jej kljubovati. Za to so pa bili vsi taki manevri „Slov. Nar." pri nas brezvspešni.
Popolnem neresnična in nalašč izmišljena je na dalje trditev „Slov. Nar.“ v št. 193, da sem v svojem nagovoru, kterega je prečastiti gospod dr. Sterbenec pri volilnem shodu v Postojini dn6 17. t. m. prečital, trdil, „d a b i bedasto bilo voliti deželnega poslanca, kteri bi ne hodil po potu odmerjenem mu od deželne vlade". Dotični stavek glasil se je tak6: „Govori se, da je bedasto voliti ravno tistega, kterega vlada želi. To je popolnem prav! A še mnogo bolj bedasto bi bilo ravno tistega voliti, kteri je sedanji vladi najbolj nasproten".
Vsacemu pametno mislečemu človeku prepuščam mirno v razsodje, če ni „Slov. Nar.“ tukaj zlovoljno besed in njih pomena predrugačil in presukal.
V	uvodnem članku št. 194 „Slov. Nar.“, čegar vsebina ima — memogrede opomnjeno
—	mnogo bedastega, se mi zopet očita nedoslednost v naj viši meri, in to se dokazuje s tem, da sem lansko leto gosp. dr. Zarnika volilcem toplo priporočal, a letos pa jim odgovarjal ga voliti.
Vzrok, da sem to storil, ni v tem, da sem se jaz spremenil — ampak nasprotno, ker se je g. dr. Z. spremenil. O času lanskih volitev bil je on v soglasji z drugimi narodnimi deželnimi poslanci ter bil ud narodnega kluba in popolnem opravičena je bila naša misel, da bode z drugimi poslanci vred složno deloval za blagor naroda in njegovih pravic.
A kar nenadoma se je spremenil, izstopil iz narodnega kluba ter v svojem poslanem od 22. okt. 1883 izrazil se, da se čuti popolnoma osamljenega v deželnem zboru, ter da nima niti jednega pristaša in da zarad tega svoj mandat odloži.
Kako da bi bil jaz potem zamogel, očigled takih razmer, priporočevati svojim roja-
Niso privoščili ljudjč Anici „sreče“, ko se je možila, a sedaj so imeli o čem govoriti, „dedš,čina“ jih je zbadala.
be je bil mrlič v hiši in uže so naprej vedeževali ljudje, kako se bo kmetica omožila in kako potem svet vživala. Kakšno začudenje torej, ko se je raznesel glas, da je Želinova celo gospodarstvo sorodnikom ranjcega moža darovala.
Ona sama se je preselila k očetu. Živela sta zopet kakor poprej, samo da je bilo sedaj v Vozabovi hiši dosti bolj tiho.
Niso se glasile več tam vesele Aničino pesnK niti njen nekdanji smeh.
Čez malo let je pokopal Vozab tudi hčerko.
Ostal je sedaj sam; ničesar ga ni pobilo, nič pripognilo; samo glava se mu ie pobelila kakor sneg.
Žalosten je posedal zunaj pred hišo in ko so ga znanci, mimo hodeč, vsled njegove zapuščenosti milovali, sklonil je vedno pokorno glavo in poln tihe vdanosti rekal: „ Nisem si mislil, zares ne nadejal, da bom vsem gledal v grob. Toda Gospod je dal, Gospod je vzel. Njegovo imč bodi češčeno!"	—	M—.
kom, da se gosp. dr. Z. zopet izvoli — to nikakor ne morem umeti, posebno pa uže za to ne, ko se gosp. dr. Z. ni izjavil, da hoče dane besede preklicati — še menj pa, da hoče zopet kandidirati.
Odložitev mandata od strani gosp. dr. Z. pa vender ne gre smatrati za prazno burko, ker imam njega za preresnega, da bi si zamogel kaj tacega od njega misliti, potem ko sem po polnem prepričan, da on ne želi in noče več s temi poslanci v zbornici sedeti.
Kot zopetno laž moram slednjič pripo-znati sporočilo v »Slov. Nar." št. 197, in sicer trditev, da bi se bil jaz 25. t. m. proti gg. Do-miceljnu in Premerlu izrazil, da mi ni mogoče odstopiti od kandidature zarad tega ne, ker sem visoko stoječi osebi dal besedo, da bodem kandidiral.
Ona dva gospoda sta me res 5 minut pred začetkom volitve vprašala, če bi morebiti jaz ne hotel na korist gosp. Hinka Kavčiča od kandidature odstopiti.
Gospodoma nasproti sem se pa jaz le izjavil, da mi sedaj to storiti ni več mogoče, ko sem se gledč moje osobe drugim volilcem uže zavezal, da prevzamem poslaništvo in da torej v zadnjem trenotji ni več — edino le od moje volje odvisno to storiti.
Vsako drugačno sporočilo v tej zadevi je torej lažnjivo.
V	Cčrknici dnč 30. avgusta 1884.
Adolf Obreza.u
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
IX. Gosp. zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. glavarstva v Kočevji, katero se za ustanovitev kolektivnih zadrug z malimi pre-membami izreka. Ono namreč predlaga:
1.) za gostilničarje, posestnike hotelov, kavarnarje, točarje žganja, najemno voznike v sodnem okraji kočevskem jedno, in v sodnih okrajih Ribnica in Velike Lašiče jedno zadrugo ;
2.) za trgovce vseh vrst, vštevši male trgovce itd., v sodnem okraji kočevskem jedno in v drugih obeh okrajih tudi jedno zadrugo;
3.) za vse druge obrte razen lončarjev v občini Dolenji Vasi v sodnem okraji kočevskem jedno in za druga dva okraja jedno zadrugo ;
4.) lončarji v občini Dolenji Vasi naj bi imeli posebno zadrugo.
C. kr. okrajno glavarstvo omenja, da bode tudi delalo na ustanovitev mlinarjev in žagarjev v vsem političnem okraji.
Odsek se strinja s temi predlogi ter omenja, naj bi se c. kr. okrajnemu glavarstvu tudi poročilo, da bi bila zbornica pripravljena, obrtovalce na sedeži političnega, oziroma na sedeži sodnih okrajev zaslišati.
Poročevalec stavi predlog : »Zbornica naj v tem zmislu izrazi svoje mnenje."
X. Gosp. zbornični tajnik poroča, da c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini z dopisom z dnč 4. avgusta t. 1. naznanja, da je z obrtnimi zadrugami, kakor jih je predlagala zbornica, zadovoljno ter meni, naj bi se na kak način obrtovalci prej zaslišali.
Odsek meni, naj bi se c. kr. okraj, glavarstvu poročilo, da je zbornica pripravljena, udeležence zaslišati o ustanovitvi zadrug na sedeži obrtnega oblastva, oziroma na sedeži sodnih okrajev. Torej stavi predlog: „Zbor-nica naj to naznani c. kr. okraj, glavarstvu."
Predlog se v/prejme.
XI. Gosp. zbornični tajnik poroča, da jo c. kr. okraj, glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dnč 22. avgusta t. 1. naznanilo, da se v splošnem strinja z mnenjem zbornice o ustanovitvi zadrug. Povabilo je jeden del obrto-valcev v 2. dan septembra k sebi v posvetovanje ter izreka željo, naj bi se poslal zastopnik zbornice k zaslišanji udeležencov v zmislu § 106., zakona z dnč 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39.
Gosp. poročevalec priporoča v imeni odseka predlog: „Zbornica naj želji ugodi.“ Predlog se vzprejme.
Gosp. J. Baumgartner predlaga: 1 ega posvetovanja naj se razen g. tajnika udeležita gospoda zbornika M. Pakič in V. Petričič.
Gosp. V. P e t liči č predlaga, naj se mestu njega izvoli g. A. Klein.
Pri glasovanji se vzprejme predlog gosp. J. Baumgartnerja s spremembenim predlogom g. V. Petričiča.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Z Dunaja se brzojavno poroča, da se je tamošnji policiji posrečilo, zasačiti zvezo anarhistov ter zapleniti tudi tiskarno, v kateri so se tiskali anarhistični spisi, kateri so se v zadnjem času v velikem številu razširjali po Dunaji. Ta tiskarna nahajala se je v neki kleti v Neulerchenfeldu, spadajoči k stanovanji sobnega slikarja Wilibalda Bachmanna. Razen Bachmanna zaprla je policija še ženo njegovo, delavca Springerja, črkostavca Hiibnerja in črevljarja Tiehla kot Bachmannove pomagače. Dunajska policija je mnenja, da ima sedaj celo anarhistično gnezdo v rokah.
Češki deželni zbor, kateri se sestane dnč 9. t. m., čaka letos posebno mnogo dela. Razen deželnega proračuna za leto 1885 ter računskih sklepov deželnih zaklad za leta 1882 in 1883 razpravljali se bodo še sledeči važni predlogi: Načrt zakona o organizaciji zdravstvene službe v občinah, nadalje zakonske osnove o stavbenem redu, o prinosu zavarovalnih društev k potrebščinam požarnih bramb, o premeni hišnega reda za deželni zbor, o organizaciji praške posilne delalnice, poročilo enkete za reguliranje rek na Ceskem, poročilo deželnega odbora o odpravi šolnine na javnih ljudskih šolah itd. Dela torej do-velj in najbrže ne bode preostajalo časa, da bi se deželni zbor po želji Mladočehov bavi s tako zvano Lex Kvičala.
Bnkovinski deželni zbor se je včeraj zaključil. V svoji zadnji seji sprejel je zbor po nasvetu vseučiliščnega rektorja jednoglasno resolucijo, vnaj se vlada naprosi, da se vseučilišče v Ornovicah čim prej popolni z otvo-renjem manjkajoče medicinske fakultete.
Ogerski ministerski predsednik Tisza vrnil se je zopet v Budimpešto ter prevzel vodstvo ministerstva. Sedaj bode pač tudi na Ogerskem postalo politično življenje živahnejše.
Tuje dežele.
Iz Carigrada poroča se „DailyNews“, da je Turčija po polnem opustila namero, zapreti tuje poštne urade v področji turške carevine. — Gledč vojne odškodnine, katero ima Turčija plačati Rusiji, sporazumeli sta se obe državi, da se bodo v prihodnje razen desetine v svrho plačanja odškodnine upotrebili tudi ostali dohodki saj tako dolgo, dokler se ne poplačajo zaostali obroki.
Angleški general Wolseley dospel je včeraj v Trst, odkoder se bode ukrcal v Egipet. Po njegovem nasvetu poslala se bode ekspedicija Gordonu na pomoč po Nilu navzgor. Čim dospejo za ekspedicijo odločene četo iz Indije v Egipet, t. j. okolo srede septembra, odrinejo takoj proti Kartumu. Ekspedicija brojila bode okolo 8000 mož.
V Parizu še ni uradno nič znano o tem, da bi bila Kitajska Francozom napovedala vojsko. Tudi v Berolinu ni do sedaj še nič znano o tem. — Kitajski poslanik v Berolinu se je izjavil, da se Francoska vara, ako misli, da bode Kitajska popustila. Ob jednem se zanikava včst, da je Kitajska svojim vojakom za glavo vsakega Francoza razpisala darila.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 4. septembra. (Izv. dopis.) Neprijetno som bil iznenadjen, ko sem v »Ljublj. Listu" štev. 153 čital dopis iz veliko-laškega okraja o »cesti čez Lužarje". Nečem
spodtikati zle volje njegovemu spisatelju, pač a se razvidi iz vsake vrstice, da je mož s abo poučen o zadevi, katero opisuje. Kajti sicer moral bi misliti, da ga je rodil le ne-jlemit nagib, krivico delati narodnemu deželnemu odboru ter ga ob veljavo spraviti med ljudstvom. Naroden pregovor pravi:
«Da se resnica prav spozna,
Je treba Čuti dva zvona, >
tedaj hočem tudi jaz povedati, kar sem izvedel na kompetentnem mestu o tej stvari.
Res je, da se preložitev dotične cestne jroge uže dolgo zavlačuje, a tega ni kriv sedanji deželni odbor. Njegovo delovanje se je pričelo stoprav pred dobrim letom; deželnega inženerja pa ni mogel odposlati na lice mesta, ker je le-ta uradnik tedaj imel toliko posla radi deželne svečanosti, da se uiti ganiti ni mogel iz Ljubljane. Letos pa je njegov pomočnik, inženerski asistent, ostavil deželno službo ter prestopil k c. kr. vladi. Vsled tega je deželni inžener moral prevzeti tudi nad z o rst v o stavbe deželnega muzeja ter je z delom tako preobložen, kakor morda noben drugi uradnik, bodi si v cesarski, bodi si v deželni službi na Kranjskem. Novoimenovani inženerski asistent pa pride še le 1. okt. iz Prage. Da je tedaj stvar zaostala tudi letos, temu ni kriv ne deželni odbor, ne njegov načelnik, deželni glavar, niti stavbeni urad; jedini vzrok, da se cesta čez Lužarje ni pregledala, je ta, da stavbeni urad sedaj, ko se gradi dežehii muzej, nima zadostnega števila tehničnih uradnikov in da se vsled tega rešitev važnih stvarij čestokrat zavlačuje. Napad na deželne odbornike pa, kateri vestno spolnujejo svojo dolžnost ter so v primeri s svojimi kolegi po drugih deželah pravi „tlačani“, je po polnem neosno-van. S takimi napadi se ustreže v prvi vrsti e narodnim protivnikom, v drugi pa narodnim hujskačem; doseže se pas tem le to, da se naposled tudi narodnih de-želuih odbornikov „mora lotiti apatija"!
Uverjen sem, da je dopis narekovala le ljubezen do kraja in njegovih prebivalcev, a vender sem moral zavračati, kar je bilo v njem neutemeljenega. Nekoliko potrpljenja še, in tudi ta zadeva bode se rešila povoljno!
Iz Kranja 4. septembra. (Izv. dop.) Danes zvršile so se v tukajšnjem okraji vojaške vaje, kojim je bilo vreme zelo ugodno, kajti le prvi dan bilo je deževno, vse druge dni pa lepo solnčno, in tako je bilo možno, ves za vaje ugoden teren med Savo, Kokro in Bistrico porabiti. Kakor se čuje, bili so ljudje z vojaki sploh zadovoljni, ker oni niso nikjer najmanjšega nereda povzročili; saj so pa tudi veliko denarja tu popustili; posebno so krčmarji po vaseh imeli dobre dneve.
Da-si so bile vaje časi zelo oddaljene ter razširjene, se znatne škode nikjer napravilo ni; majhne poškodbe sem ter tjčt pa so se takoj dobro poplačale.
Jutri in pojuteršnjem ostavili bodo vsi vojaki naš okraj in z odhodom povrnilo se bode zopet navadno, po deželi le bolj tiho življenje, kar se bo najbolj v Kranji, Predoslji in Podbrezji čutilo, kjer je vojaška godba vsak dan po več lepih komadov svirala.
Razne vesti.
— (Dvoboj s Škarjami.) V Puteau blizu Pariza zaljubili sta so dve nadejopolni cunjarici, dvajsetletna Celija in sedemnajstletna Marija, v mladega cunjarja. Obema plamtelo je v vroči ljubezni srce, nobona ni hotela odreči se ji. Sklenili sta torej v rednem dvoboji se poskusiti, in katera bi zmagala, ista naj bode srečna z ljubeznivim cunjarjem. Izvolili sta si za orodje pri dvoboji Škarje; pričel se jo boj, toda broz sokundantov. Krepko sta udrihali, obema tekla je uže kri iz mnogih ran, nobena ni hotela odnehati, tedaj pa je vender pričela zmagovati Marija in Colija odmikala se je počasi nazaj; najedenkrat pa izgine Celija s površine solzne te doline. Marija ogleda-vala se jo skrbno okolo sebe, kam je neki izginila Celija, in tedaj zapazi, da je pri odmikanji pala v vodnjak. Volikodušna Marija pa ni hotola upo-
rabiti nesreče svojo nasprotnice sebi v korist, marveč jela je upiti na pomoč; ljudje so prihiteli ter izvlekli iz vodnjaka nezavestno Celijo, vender se je zdravniku posrečilo, ljubezni polno srce zopet spraviti k pravemu bitju. V to zadevo pa se je vmešala policija ter bode zakonito postopala ne samo proti zaljubljenima mladenkama, marveč tudi proti lastniku vodnjaka, ker ga ni redno zadelal ter tako motil dvoboj.
— (Kitajski vojni načrt.) Ko se je Angleška v letu 1842 vojevala s Kitajsko — angleška vojska je štela 4400 mož, katerim so Kitajci postavili nasproti 140 000 mož, oboroženih z loki in s puščicami — tedaj pretili so v Pekingu, da Kitajci no odnehajo prej od boja, dokler ne pogine slednji anglešk vojak. Ker pa so vender Angleži vedno zmagovali, tedaj izumil je takratni veleumni kitajski ministerski predsednik Tan-li-Tzo genijalen načrt, naj gre 120 000 Kitajcev skozi Rusijo, Nemčijo in Holandijo (o severnem jezeru tedaj v cesarski palači v Pekingu še niso nič vedeli) na Angleško, da sovražnika napadejo v njegovi domači zemlji ter ga sevdda po polnem pobijejo. Tan-li-Tzo je dobil nagrade za svoj duhovit načrt 300 000 taelov (2*/s milijona frankov) ter izročilo se mu je ob jednem vrhovno povelj-ništvo teh čet. Ko je kitajska vlada potem povprašala carja, če bi dovolil prehod kitajskim četam skozi svoje cesarstvo, opozoril je ta kitajskega poslanika na bedarijo tega načrta in v Pekingu so so sramovali, izvesti ta Tan-li-Tzonov načrt, ter njega izumitelja prikrajšali za jedno glavo.
Domače stvari.
— (Naš rojak dr. Andrej Volkar) imenovan jo vodjem c. kr. okr. glavarstva v Lands-kronu na Češkem. Gimnazijo obiskoval je v Ljubljani ter se podal potem po dovršenem zrelostnem izpitu s praznim žepom na Češko. Tam si je pridobil doktorat.
— (Imenovanja.) Minister in vodja pravosodnega ministerstva je sodnega pristava Štefana Kacijančiča v Celji imenoval okrajnim sodnikom v Ljutomeru, sodnega pristava v Mariboru Karola Trtnika okrajnim sodnikom v Vranjskem in pristava pri deželnih deskah Karola Quantschniga predstojnikom pomožnih uradov pri deželni sodniji r Celovci.
— (Izredna podpora.) C. kr. minister-stvo za uk in bogočastje je župni občini t P r e -loki dovolilo za popravo tamošnjega cerkvenega stolpa izjemno podporo 200 gld.
— (Na c. kr. državnem gimnaziji v Ljubljani) vzprejemali se bodo novinci za bodoče šolsko leto dne 12. in 13. septembra; učenci, kateri so bili uže v prošlem letu na tem gimnaziji se bodo vzprejemali dne 15. t. m. Po bivališči in družinskih odnošajih kranjskemu gimnaziju pripadajoči učenci se ne bodo na nižji gimnazij v Ljubljani vzprejemali.
— (Vojaške vajo) na Gorenjskem so se včeraj vzvršile. Danes se je peš vrnilo topničar-stvo in domači polk baron Kuhn št. 17 v Ljubljano. Polk Milan I., kralj srbski št. 97, se vrne jutri po železnici v Pulj, tudi brambovski bata-lijoni pridejo po železnici jutri v Ljubljano. Tu se bodo rezervisti in vojaki domačega polka baron Kuhn razorožili in v soboto odpustili, isto tako pri brambovskih batalijonih, od katerih kader ostane sedaj v Ljubljani.
— (Hišen pretep) vršil se je včeraj zvečer v Rožnih ulicah. Ljubimec je prišel k dragi svojega srca zvečer na obisk, a brat gorko ljubljene ni zadovoljen s to ljubeznijo; zahteval je, naj ljubimec takoj otanovanje zapusti. A ta se ni hotel umakniti in pričel se jo boj med ljubimcom in bratom; boj je postajal zmerom hujši. Vmes pa se je razlegal krik nesrečne ljubice in iz vse hiše zbranih radovednih žensk. Nazadnje prišla jo policija in pričela miriti, a po bratu spodeni ljubimec je razžalil i policijo, tako da se bo imel pred okrajno sodnijo zagovarjati zaradi žaljenja straže.
— (Umrl) je dno 3. t. in. ob 8. uri zjutraj v Gradci deželne sodnije predsednik, gosp. Ivan Schmidmeyor, po kratki bolezni. Pokojnik je dne 8. m. m. nastopil dopust, a se vrnil zopet dne 31. m. m. v Gradec. Probladil se jo bajo na po-
I tovanji, kar mu je provzročilo smrt.
— (Vabilo k občnim zborom „Druitva v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem", „Slovenskega učiteljskega društva'1 in „Narodne šole11,) ki bodo
10. in 11. t. m. v Ljubljani, in sicer bodo zborovali: „ Narodna šola“ v sredo 10. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi „Slov. učit. društva (na šentjakobskem trgu h. št. 10), »Vdovsko društvo" v četrtek 11. t. m. ob 9. uri dopoludne in potem »Slovensko učiteljsko društvo11, obe v telovadnici
11. mestne deške šole (na Cojzevi cesti), in sicer vsa imenovana društva po tem-le vzporedu: a) ogovor predsodnikov, b) tajnikovo poročilo, c) blagajnikovo poročilo in volitev treh pregledovalcev društvenih računov; d) posamezni nasveti, kateri naj se pa odboru zglašajo en dan pred zborom ; e) volitev devetih udov v odbor. Prod zborovanjem v četrtek (11. t. m.) bode ob 8. uri zjutraj v mestni žup-Ijanski cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša. Iz odborov „Vdovskcga“, „Učiteljskega društva1* in društva »Narodne šole“ v Ljubljani 4. sept. 1884 1.
— (Obesil) se je 471etni posestnik Anton Brajar iz Pugleda, občine Mokronog, v podstrešji svojega gospodarskega poslopja. Mož je bil baje uže sedem tednov blazen in v tej zmedenosti pameti si je vzel življenje.
— (Požarna kronika.) Iz Mengiša se nam poroča: Dne 1.1. m. ob pol 12. uri p. p. nastal je v Repnjali pri Mengiši velik požar; ogenj se je vsled vetra brzo razširil; v jedni uri uničil je 9 hiš z gospodarskimi poslopji vred in tri z žitom napolnjene kozolce. Škoda znaša 18 200gld. Zažgal je baje deček z užigalicami.
— (Prostovoljna požarna bramba v Trebnjem.) Iz Trebnjega se nam v 4. dant. m. poroča, da se je tam ustanovila prostovoljna požarna bramba ter da je nje pravila visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dn<5 19. julija 1.1. štev. 6834 tudi uže potrdila. Načelnikom izvolila si je požarna bramba g. Ivana Euprehta. To je gotovo hvalevredno in blagodejno podjetje, kajti kako ne zna ocenjati velikega pomena, katerega imajo požarno brambe; zaradi toga ne moromo si kaj, da bi se ne obrnili do onih mož in zavodov, kateri razpolagajo z denarji, s prošnjo, da volijo tudi temu društvu visokodušno kako, če tudi še tako skromno podporo.
Telegrafično borzno porodilo
z dn6 5. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.................80 75
»	»	>	»	srebru.........................81-40
Zlata renta..........................................104’	—
5% avstr, renta.......................................95	80
Delnice n&rodne banke................................ 850’	—
Kreditne delnice..................................... 296-25
London 10 lir sterling................................121-60
20 frankovec.......................................... 9-66
Cekini c. kr........................................... 5-74
100 drž. mark  ........................................59-55
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Solnograd, 5. septembra. Trgovinska zbornica izvolila je zopet dozdanja dva liberalna poslanca v deželni zbor.
Belgrad, 5. septembra. Poskusna vožnja po železnici Belgrad-Niš izpala je sijajno. Vožnja je trajala 10 ur, pa se bode zmanjšala na 8 ur.
Dunaj, 4. septembra. Odkriva se vedno več posameznostij in podrobnostij o zasledbi skrivne tiskarne dunajskih anarhistov in o za-pretji udeležencev. — Kralj Milan ne odpotuje v Gleichenberg, marveč ostane na Dunaji kot gost našega cesarja. — Znani tehnik in član gospodske zbornice Engerth je umrl.
Solnograd, 4. septembra. Pri deželno-zborskih volitvah v mestih in trgih izvoljenih je 8 liberalcev in 2 konservativca.
Lvov, 4. septembra. Deželni zbor je razveljavil brez debate jednoglasno izvolitev Kaminskega.
Pariz, 4. septembra. „R6publique fran-caise“ misli za gotovo, da bode general Cour-bet otok Formozo vzel z znatnimi vojnimi močmi. „ličpublique11 meni, da se mora Kitajska podvreči, da se doseže ratifikacija tien-tsinske pogodbe in se oficijelno prizna odškodnina, katera gre Franciji za dogodek v Bac-le.
Rim, 4. septembra. Včeraj v provinciji Bergamo 18 bolnikov in 7 mrličev, v provinciji Cuneo 27 bolnikov in 15 mrličev, v provinciji Genovi 30 bolnikov in 8 mrličev za kolero. V mestu Napolji je 49 oseb za kolero umrlo.
Madrid, 4. septembra. Iz Alikante ni nič poročila. Iz Novalde se poroča, da je zopet 7 oseb za kolero umrlo.
Uradni glasnik
z dn6 5. septembra.
Naprava zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kostanjevici za katastralno občino Čerina; poizvedbe dnč 23., 24., 25. in 26. septembra ob 7. uri zjutraj pri Gričarji v Čatežu.
Razpisane službe: Pri c. kr. okrajni sodniji Višnji Gori služba diurnista; mesečno 25 gld.
Dobave: C. kr. vodstvo idrijskega rudnika razpisuje dobave na 3500 hi. pšenice, 2500 rži in 1800 hi. turšice. Ponudbe najdelj do 30. septembra rudniškemu vodstvu.
Eks. javne dražbe: V Loki posestvo Fr. Mezeha iz Stare Oslice (1160 gld.) dnž 3. okt., 4. nov. in 5. dec. — V Logatci zemljišče Marka Plečnika iz Hotederšiča (22 gld.) dn6 2. okt., 3. nov. in 4. dec. — V Metliki zemljišče Mat. Štalcerja iz Mošenj (291 gld.) dnš 3. okt., 5. nov. in 5. dec.; zemljišče Mihe Jura-jefčiča iz Mlake (150 gld.) dnš 3. okt., 5. nov. in 5. decembra.
Titjei.
Dnž 3. septembra.
Pri Maliči: Mayer, potovalec, in Prausek, inženSr, z Dunaja. — Vit.pl. Regnard, c. kr. dvorni svčtnik; dr. Buschi, profesor s soprogo; Castiglioni, profesor s sinovi, in Deseppi, profesor s sinovi, iz Trsta.
Pri Slonu: Prettner, z rodbino iz Aleksandrije. — Kolda, uradnik, in Habe, učitelj, z Dunaja. — Ste-cher, zasebnik, iz Inomosta. — Pogorelec, župnik, iz Kolovrata. — Plevanec, župnik, iz Soteske. — Pleteršnik, želez, uradnik, iz Kranjske Gore. — Rihar, c., kr. vladni koncipijent.
Pri Tavčarji: Dr. Kretsmar, referendarij, iz Draždanj. — Bezenšek, profesor, iz Sredca. — Wilfan, inženir, iz Trsta. — Hieng, lesotržec, iz Rakeka.
Pri Bavarskem dvoru: Mešiček, učitelj, iz Brežic. — Slane, učitelj, iz Dobova. — Zevnikar, trgovec, iz II. Bistrice.
Pri Jnžnem kolodvoru: Kozian, železniški uradnik, in Richter, želez, uradnik, z Dunaja. — Kunowsky, želez, uradnik, iz Lvova. — Pobi, ekonom, iz Nove Vasi. — Košak, c. kr. orožar, z rodbino, iz Pulja.
Pri Avstr, carji: Lončar, nadz. lin. straže, iz Zadra.
Srečke
z dn6 3. septembra.
Praga: 38 21	32	54
3G.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje baro-motra v mm
730-62
725-82
723-45
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm
POSI&IIO. *
Odgovor »Slovenskemu Narodu11 na dopis: „Z Dolenjskega11, št. 195.
Podpisani ni podporni ud ter ni v nikakeršni zvezi s «Schulvereinom»; — nikdar ni kakove takse plačeval in zato tudi nikdar pozvan ni bil; — za ni-kako podporo prosil in je tudi nikdar prejel. Kako je cerkveno petje oskrboval in kot učitelj deloval, o tem ima dobre svedočbe v rokah; kaj žalostno pa bi bilo, ko bi ga o tem tako zlobni in lažnjivi ljudje sodili, kakor je pisec onega članka. Ambrušanje tedaj ne bodo dobili privrženca nemškega »Schulvereina*.
V Poljanah, 2. septembra 1884.
Janez Jarin
 	učitelj.
* Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za vsebino tega inserata.
Ravnokar je izšla in se dobiva v Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bambergovi knjigarni:
Poročilo o kmetijski enketi
dnž 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, uredil dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik.
Cena 50 Icr., po pošti 55 Icr.
Nemška prestava tega poročila velja 60kr., po pošti 65 kr.
4-17-8 szpd. sl. 4-21'4 svzh. sr. -J-16 • 6 j bzv.
I
obl. j 35-5
Pri
Ig.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v Ilij-u/bljsini
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
m tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Decker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih piasmal. 90 kr.
Hadorlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič-Miošio, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 ki-. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik. Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi, [.knjiga: Pesni. 90 ki.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., ele-gantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorn-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
ra
Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem svetu.
Lastnik T17. IKHeeToeror-Otvorjeno od 9. ure dopoludnč do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosor6g, ,	1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigrov, 2 črna pantra,
rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan KV- dve glavni predstavi: ob štirih popoludnž in ob sedmih zvečer s čudovitin slonom «Jombo», s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodeta k roti tel j ica zverin gospodč. Ema Kleeberg in slavnoznani krotilec zverjadi g. K. Grail. Vsakrat je med produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin.
TJstopn-iaia: I. prostor 70 kr.; II. prostor 40 kr.; III. prostor 20 kr.	(86)	5
Zdravi konji za klanje se kupujejo, da se krmijo z njimi grabežljive zverine.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. r. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.