/rfAKD NO. 218 • iio^ :an in spirit Reiw.r7^ LANGUAG€ ONIY FOR€iv» Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. NOVEMBER 12, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Nov sporazum o Suezu Novi grobovi Izrael naj bi bil pripravljen pustiti Egiptu odprtje Šiitskega prekopa, pa ostati na njegovem vzhodnem bregu. WASHINGTON, D.C. — Izrael je voljan dovoliti Egiptu očiščenje in ponovno odprtje Sueškega prekopa, ki je zaprt od junija 1967, brez posebnega javnega dogovora. Odprtje prekopa naj bi zmanjšalo napetost in dalo posredovalcem več časa za mirno rešitev spora med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Vse kaže, da ne Egipt in ne Izrael nista pripravljena sprejeti pogojev, ki sta jih stavila drug drugemu za začasni dogovor, katerega temeljni del naj bi bilo odprtje Sueškega prekopa. Izrael predvsem ni voljan umakniti svojih oboroženih sil dalje v notranjost in dovoliti egiptskim o-boroženim silam prehod preko prekopa, dokler ni podpisana z Egiptom mirovna pogodba in dokler Egipt ne prizna z njo Izraela in njegovih meja. Egipt prav tako vztrajno in trdovratno izjavlja, da ne bo odstopil Izraelu niti pedi svoje zemlje in da se bo boril za “o-svoboditev” te, pa če ga to stane milijon mrtvih vojakov. Novo rešitev, na katero naj bi bil Izrael voljan pristati, naj bi bila opisala v izraelskem parlamentu predsednica vlade Golda Meir 26. oktobra. Tedaj je izjavila tudi, da ZDA ne morejo prisiliti Izraela k sprejemu e-giptskih pogojev, pa četudi mu dobavijo naročena Phantom F-4 letala. Anthony Lucas Včeraj je umrl v Veteran’s ! Administration bolnišnici po dolgi bolezni 55 let stari Anthony Lucas s 5802 St. Clair Avenue, mož Jennie, roj. Hro-vath, brat Anne Gold, Agnes Schneider (Calif.) in pok. Louisa rojen v Clevelandu, zaposlen 25 let pri Norwalk Truck Lines. Pogreb bo v ponedeljek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo na mrtvaškem odru jutri zvečer od 7. do 9. in v nedeljo od 2. do 5. popoldne ter od /. do 9. zvečer. Florence Drllicka Po dolgi bolezni je v starosti 56 let umrla v Huron Road bolnici Florence Drllicka, roj. Zale-ski, preje Watkins, 426 E. 158 St. Zapustila je moža Daniela, sina Sgt. Wayne v U.S. Army, I Ft. Riley, Kansas, 3 vnuke, pastorka Jakoba Schneider, brate Alexa, Georgea in Leonarda Zaleski ter sestro Mrs. Kenneth (Dorothy) Louth. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v ponedeljek ob 10.30 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Ure kropljenja v soboto od 7-9 zvečer in v nedeljo od 2-5 pop. in od 7-9 zvečer. Na Savernsšši Irskem slršžefe Mletem lase Londonderry, s. ir. — Preteku torek je tu skupina žensk zgrabila 19 let staro Marto Doherty, ko je šla z razgovora s svojim ženinom, britanskim vojakom. Ženske so mlado vojaško Nevesto ostrigle na baline, nato Pa jo polile s katranom in posute s perjem. Dalj časa so jo pustile privezano k nekemu stebru. Lekle bi se moralo danes poročiti z nekim britanskim voja-1 b°m, ki je na trenutni službi v trski. Dvomijo, da bo zdaj do Poroke danes prišlo. Včeraj so ženske prijele neko frugo mlado dekle in jo priveza-te k istemu stebru kot dva dni Preje Marto, ji ostrigle lase do golega, nato pa ji glavo polile s tiskarskim črnilom. Okoli vra-so ji obesile napis “Soldaška ljubica”. . bUiče trdijo, da so dekleta pri-lele ženske, ko je šlo iz vojašni-^ei ter ga odpeljale pred sodišče rske republikanske armade, na-0 Pa izvedle izrečeno sodbo. Tu-to dekle naj bi bilo zaročeno nekim britanskim vojakom, i.v kaznovani dekleti sta kato-Jcanki, kot so tudi ženske, ki so JU kaznovale. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! Vremenski prerok pravi: Večinoma- sončno in milo. aJvišja temperatura okoli 56. Črni afriški vodniki posredujejo med Arabci in Izraelci KAIRO, Egipt. — Štirje vodniki črne Afrike, predsednik Senegala Leopold Senghor, predsednik Zaire J. Mobutu, predsednik Kameruna Ahmadou A-hidjo in predsednik Nigerije Go-won, so po posvetovanjih in razgovorih v Izraelu, kamor so prišli v imenu Organizacije Afriške edinosti proučevat možnost posredovanja med Egiptom in Izraelom, prišli v Kairo na razgovore z egiptskimi vodniki. Tako v Jeruzalemu kot v Kairu so bili z obiskom zadovoljni, vendar dvomijo o možnosti u-spešnega posredovanja. Črni a-friški vodniki so iz Kaira odpotovali v Dakar, kjer so poročali širšemu zastopstvu Organizacije afriške edinosti, ki bo odločilo, ali kaže posredovanje nadaljevati ali ne. — Grenlandija je pokrita povprečno s 5,000 čevljev debelo plastjo ledu. Mio mora razčistili svoj odnos do Tajvana ilša razdeljena sama proti sebi ne bo obstala | BERKELY, Kalif. — Mestni! 7 / svet je sklenil s 6:1 glasu preskrbeti zavetje “vsaki osebi, ki ni voljna sodelovati v vojni”. Resolucija prepoveduje mestnim oblastem, tudi policiji, pomagati pri iskanju vojaških be- ncrmaliziraia Z L. R. Kitaj-1 guncev. Nekaj preje je 10 cerkva v San Franciscu ponudilo Predsednik vlade LR Kitajske je dejal, da mora Japonska najprej prekiniti vse odnose s Tajvanom, potem jih bo lahko šele sko. HONG KONG. — Predsednik kitajske vlade Ču En-laj je v svojem razgovoru z zastopnikom znanega japonskega dnevnika Ashai Shimbun povedal naravnost in odločno, da med LR Kitajsko in Japonsko ne more priti do rednih odnosov, dokler se Japonska ne odpove vsem stikom s Tajvanom (Formozo). Japonska mora priznati, da je vlada v Peipingu edina zakonita predstavnica Kitajske, vse Kitajske, tudi otoka Tajvana, na katerem se drži vlada nacionalne Kitajske od leta 1949. Pogodbe in zveze, ki jih ima Japonska z vlado na Tajvanu, mora prekiniti in razveljaviti kot nezakonite, Čangkajškova vlada ne more več govoriti v imenu Kitajske in tudi ne v imenu Tajvana. Tako Peiping kot Tajpej sta na stališču, da je Tajvan del Kitajske, med tem ko Japonci le še malo upajo na možnost, da bo Tajvan ostal neodvisen in se naj kak način povezal z Japonsko, katera je bila pol stoletja njegov gospodar. Med Japonsko in Tajvanom obstoje obsežne trgovinske in druge gospodarske vezi, ki se jim v Tokiu ne bi radi( SENAT IZGLASOVAL VČERAJ SE VOJAŠKO POMOČ TUJINI j Senat je včeraj izglasoval zakonski predlog za 1.5 bilijonu dolarjev vojaške pomoči tujini. K prvotnemu predlogu je bilo dodar-ih 318 milijonov na prizadevanje sen. Stennisa, načelnika odbora za oborožene sile. Zakonski predlog je bil odobren s 65:24 glasovom. zatočišče vojakom, ki bi pobegnili z letalonosilke Coral Sea. ki bo danes odplula proti Vietnamu. Ko se naša dežela bori v Vietnamu in skuša ohraniti Južnemu Vietnamu neodvisnost in ga osposebiti, da se bo mogel braniti pred komunističnimi napadalci, ponuja občinska uprava in ponujajo cerkve zatočišča tistim, ki se vladi, izbrani od ljudstva na temelju svobodnih volitev, upirajo, ji odrekajo pravico klicati vojne obveznike pod orožje in jih poslati tja, kjer to zahtevajo narodne koristi in stvar svobode! Hiša, ki je razdeljena sama proti sebi, ne more obstati, kaj šele v čem uspeti! Kjer si manjšina lasti pravice upora zakonitim oblastem, je nevarnost kaosa. Zakonita oblast je dolžna tiste, ki se ji upirajo, prisiliti k spoštovanju zakonov, predpisov in odredb. Iz Clevelanda in okolice Veselo Martinovanje— Belokranjski klub priredi jutri, v soboto, ob sedmih zvečer j svoje sedmo Martinovanje v ve-I liki dvorani Slovenskega naro- WASHINGTON, D.C. — Se- podpiranja tujine — jih je okoli | dne2a doma na st- Clair Ave-natna zbornica je včeraj .odobri-jA.OOO — dobili svoje plače, la : s; 65:24 glasovom zakonski Predstavniški dom je že odo-predlog za 1.5 bilijona dolarjev bril podaljšanje sedanjega za-pomoči tujini. Glavni boj se je kona do konca prihodnjega me-bil p dopolnilu načelnika senat-, seča, med tem ko Senat še čaka. nega odbora Johna C. Stennisa,1 Sen. Fulbright je voljan predio-demokrata iz države Mississippi,1 21l;i podaljšanje sedanjega zako-v katerem je ta predložil 318 mi- na bo začetka decembra, sen. H. lijonov dodatnih sredstev, ker Scott, vodnik republikancev v da brez tega ZDA ne bodo spo- Senatu, pa vstraja na stališču, sobne izvesti predvideni umik a-meriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama. Dopolnilo je bilo odobreno s 46:42 glasovom. Preje je senatna zbornica odklonila s 64:24 glasovom predlog sen. Fulbrighta, ki je hotel v njegovem odboru izdelani predlog zmanjšati za 185 milijonov. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je pozdravil “močno podporo glasov” pri programu za podporo tujini. Odobritev vojaške pomoči je končala delo Senata na pooblastilnem zakonu podpiranja tujine. Prvotni zakon je bil, kot znano, 29. oktobra v Senatu odklonjen. Zunanje-j politični odbor Senata je nato le objavil, da bo v nedeljo le-odrekli, ko se pripravljajo na' ^ v Rodezijo'v Afriki, kjer bo vzpostavo rednih odnosov s Pei-pingom. Državljanstvu se je odrekel, zdaj bi ga rad nazaj WASHINGTON, D.C. — Thomas Glenn Jolley, 27 let, je prešel iz ZDA 1. 1967 v Kanado in se odrekel državljanstvu ZDA, da mu ne bi bilo treba iti v Vietnam. Zdaj je prišel v ZDA in vložil prošnjo za vrnitev državljanstva. Ta je bila odklonjena. T. G. Jolley je vložil priziv na Vrhovno sodišče ZDA, ki ga je to soglasno odklonilo. Fant je v Britanija išče sporazum z Rodezijo LONDON, Vel. Brit. — Zuna-i dva ločena zakonska nji minister Alec Douglas Home! za m človekoljube pomoč, drugega' za vojaško. Prvi predlog je bil izglasovan včeraj z 61:23 glasovom, drugi danes s 65:24. V tej zvezi je zanimivo opozoriti na napovedi, da bo vojaška pomoč v Senatu dobila veliko manj podpore, dejansko jo je dobila celo nekaj več kot gospodarska. Skupno je Senat odobril za znova poskusil doseči sporazum s tamkajšnjo belo vlado lana Smitha. Rodezija je bila do pred 6 leti samoupravna kolonija Velike Britanije. Ko ji je ta hotela dati novo ustavo s polno enakopravnostjo črnih in belih, so se beli uprli in proglasili neodvis-1 PodPiranje tujine 2.64 bilijona, no Rodezijo. London je ponovno1 milijonov manj kot v za-skušal doseči z Rodezijo spora- conskem predlogu, ki ga je 29. zum, pa ni uspel. oktobra odklonil in 900 milijo- Združeni narodi so jo hoteli nov manj, kot je vlada predlo-spraviti na kolena z gospodar- 2ila- Predstavniški dom ne bo začel skim bojkotom, ki pa tudi ni rodil pričakovanega uspeha. Bela j razprave o novem zakonskem manjšina se s tiho podporo Juž-' predlogu pred prihodnjo sredo, no-afriške unije drži trdno na o-! Veljavnost sedanjega zakona pa nevarnosti, da ga izženejo iz blast! in za enk'rat še ne kaže1 poteče s 15. nov. Potrebno ZDA, vprašanje je le, kam, ker | nobene volje, da bi priznala e- je podaljšanje starega zakona, ni zaprosil za nobeno drugo dr-^nakopravnost in s tem seveda dokler ne bo novi zakonski žavljanstvo, ko se je odrekel te-,tudi vlado črni večini prebival- predlog sprejet in podpisan, da mu ZDA. stva. j bodo lahko uslužbenci programa Odbor za place simbol za prelom v naši socialni polif iki? CLEVELAND,. O. — Amerika je včasih preveč zaverovana v praktično plat posameznih vprašanj. N ač e 1 n o plat rada postavi v kot, saj se velikokrat sploh ne da izraziti v dolarjih. Pri nas velja le to, kar se lahko meri z dolarji, od dobička do miloščin. To nam seveda ukrade marsikateri pogled v bodočnost, ki ga res ni vredno zanemarjati. Pogled ne pomeni dolarjev, da nam pa lahko povod za razmišljanja, ki lahko vplivajo na važne tokove v našem življenju. Trenutno imamo v mislih pojav odbora za plače in mezde. Na videz je urad za plače nekaj, kar je federacija morala spraviti na dan, ker so ji odpovedala vsa sredstva, ki bi lahko vplivala na prehitro dviganje ž i vi j e n jskih stroškov. Naša javnost se je z idejo hitro sprijaznila, čeprav ji v bistvu ni prav nič simpatična. Jo pač smatra za potrebno zlo. Cisto drug vidik dobi plač- ni odbor, ako ga smatramo za socialno-političen pojav, ki se. ga-ne bomo tako hitro znebili. Seveda je odbor za plače mišljen kot nekaj začasnega, toda nastane vprašanje, kaj naj “začasnost” pomeni. Prihodnje leto bo n. pr. pri nas volivno leto, bo pa tudi doba, ko se bo moralo naše gospodarstvo prilagoditi višjim življenjskim stroškom v primeri s tistimi, ki smo jih imeli še lani. To bo prehodna doba, ki bo marsikaterega volivca hudo prizadela. Vsi ti bodo zahtevali-stalne mezde, ker jih bodo smatrali kot podlago za stalne cene. Le kdo med kandidati bo imel toliko poguma da bo temu stališču ugovarjal? To se pravi, urad za plače bo preživel volivni dan leta 1972, bo postal nekaj, na kar se bomo polagoma privadili. Tak razvoj bo ustvaril sledeči položaj: Na eni strani imamo sistem minimalnih uradnih mezd že tako dolgo, da smo se nanj že privadili in da ga ne občuti- mo več kot posebno breme. Sistem . uradnih minimalnih plač bo torej ostal, naj bo naše gospodarstvo v krizi ali konjunkturi. Upamo si trditi, da bo podoben razvoj dočakal tudi sistem izražen v ideji odbora za plače. Tudi ta ideja bo ostala živa, naj bo stanje našega gospodarstva tako ali tako. če bo pa ideja ostala živa, ni s tem rečeno, da bo ohranila svojo sedanjo obliko. Odbor je prvi praktičen poskus, kako naj se nadzira dviganje cen. Takih poskusov bo še več, katera oblika poskusa bo prevladala, se niti ne splača ugibati, saj je to odvisno od cele vrste gospodarskih elementov, ki jih še ne znamo ceniti. Sedaj si zamislimo sledeče stanje: spodaj bo federacija urejevala minimalne plače in mezde brez posebno velikih težav, saj bo kupna moč do-Mrja stalno padala in ne rast-la. To bo veljalo tako dolgo, dokler se ne vrnemo k zlati valuti. To bo pa Bog ve kdaj. Navzgor bo federacija morala regulirati raven dviganja cen. Tudi ta doba bo trajala dolgo, najmanj tako dolgo, dokler ne najdemo druge podlage za stalno kupno moč našega dolarja. S takim stanjem ne bodo zadovoljni ne podjetniki ne unije. Podjetniki pogojno, unije brezpogojno. Podjetniki si bodo namreč lahko pomagali s tem, da bodo iz komisije za cene iztisnili višjo raven cen. Unije si ne bodo mogle pomagati z ničemer. Zato bodo napele vse sile, da poderejo odbor za plače. Temu se bo seveda uprla vsa javnost, federacija bo pa prišla ,v težaven položaj. Proti sebi bo imela organizirane delavce, na njeni strani bodo pa neorganizirani potrošniki, zainteresirani na ohranitvi odbora za plače. Vsi socialni boji bodo pri nas prešli v novo dobo. Kakšna bo, se ne da prerokovati. da Senat odobri podaljšanje do 31. decembra 1971, kot je bilo sklenjeno v Predstavniškem domu. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Komisija za cene je včeraj objavila, da ne bo dovolila tekom prihodnje dobe splošnega povprečnega povišanja cen preko 2.5'<, kar naj bi omejilo inflacijo na 2-3% za leto 1972 določeni cilj. Nova določila bodo stopila v veljavo v ponedeljek, ko bo konec sedanje zamrznitve plač in cen. Omejen bo tudi dobiček. Cene stanovanj in domov ostanejo zamrznjene. Načelnik komisije C. J. Grayson Jr. je dejal, da bodo v okviru novih določil nekatere cene padle, druge se bodo držale na sedanji ravni, nekatere pa utegnejo narasti celo preko 2.5' vendar skupni povprečni porast ne bo segel preko 2.5%. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Včeraj popoldne je priletela sem delegacija L. R. Kitajske na zasedanje ZN. Njen vodnik namestnik zunanjega ministra Chiao Kuan-hua je pozdravil njujorško in ameriško ljudstvo ter napovedal, da bo Kitajska delovala v ZN za mir. BONN, Z. Nem. — Včeraj je bil podpisan dogovor o vzpostavi redne letalske zveze med Frankfurtom na Main! in Moskvo. TOKIO, Jap. — Zakladni tajnik ZDA J. Connally je dejal, da ni prišel na Japonsko zahtevat, ampak predlagat sodelovanje Japonske pri reševanju denarne in trgovinske krize. Japonska naj bi pomagala ZDA odpraviti 3 bilijone primanjkljaja v trgovini ZDA z Japonsko. Japonska naj bi prevzela tudi večji delež pri svoji lastni obrambi in pri obrambi vzhodne Azije. LOS ANGELES, Kalif. — Včeraj je bil obsojen na smrt Charles “Tex” AVatson, namestnik Charlesa Mansona, zaradi umora sedmih oseb Tate-LaBianca. Ostali so bili obsojeni na smrt že preje. KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je včeraj izjavil, da Egipt ne pristane na noben razgovor z Izraelom, predno se ta ne obveže, kdaj in kako se bo umaknil z zasedenega arabskega ozemlja. Vodna pot v reko sv. Lovrenca za letos zaprta WELLAND, Ont. — Uprava vodne poti sv. Lovrenca med Velikimi jezeri in Atlantikom je objavila, da bo od petka dalje plovba po tej poti v Velika jezera za letos zaprta. Letos je v tem )času na Velikih jezerih veliko več morskih ladij kot običajno. V nue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vse vstopnice razprodane. Misijonsko predavanje— V nedeljo ob treh popoldne bo v šolski dvorani pri Sv. Vidu skioptično predavanje o Indiji. Predaval bo slovenski misijonar č. g. Jože Cukale, ki že dolgo tam misijonari. Vstop prost, sprejemali pa se bodo prostovoljni prispevki. Vsi vabljeni! Počastitev Matije Hoyerja— Direktorij Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi v nedeljo spominsko slavje ameriškemu ljudskemu glasbeniku Matiji Hoyerju. Ob dveh popoldne bo banket s primernim in lepim sporedom. Vstopnice si še lahko nabavite v baru SDD in pri članih direktorija. Vabilo na sejo— V nedeljo ob pol dveh popoldne bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue važna seja društva Kras št. 8 ADZ. Članstvo je prošeno, da se seje gotovo udeleži. Martinova nedelja— Ta nedelja je Martinova nedelja. Po Slovenskem je veliko cerkva posvečenih temu svetniku, zato je bilo tudi veliko veselih žegnanj in praznovanj, kjer ni manjkalo krofov, potic in drugih dobrot. Ne pozabimo naših lepih običajev! Pevske vaje Korotana— Pevski zbor Korotan sporoča, da bo imel odslej pevske vaje ob sobotah ob pol sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Gostovanje v Torontu— Moški 'pevski zbor “Slovenski fantje” bo jutri, 13. novembra, zvečer gostoval V Slovenskem domu na Pape Avenue v Torontu. Srečno pot in lep uspeh! Seja— Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo sejo to nedeljo, 14. novembra, ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Zadušnice— V ponedeljek, 15. novembra, ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Josepha Jalovca ob prvi obletnici njegove smrti. V ponedeljek ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Antona Novaka ob prvi obletnici njegove smrti. Jutri, v soboto ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Boltizarja Hozjan ob sedmi obletnici njegove smrti. Popravek— Umrli Frank Tratnik je imel privatni pogreb pretekli ponedeljek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Knollwood pokopališče. V včerajšnje poročilo o njegovi smrti se je vrinila pomota, da bo pogreb šele prihodnji ponedeljek. S tem to popravljamo in prosimo prizadete, naj neljubo pomoto oproste. Uspela prireditev— “Igralski krožek”, ki je preteklo nedeljo gostoval pri “Naši zvezdi” v Slovenskem društvenem domu v Euclidu, se je s komedijo “Matura” zelo postavil in s predstavo navdušil zbrano občinstvo. Mladim igralcem k ponovnemu uspehu iskrene čestitke! Ameriška Bmmum V VI » F* I C- g i < C* 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 6a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.^3 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^^&o83 No. 218 Friday, Nov. 12, 1971 Oženjeni Peter Ko je škofovska sinoda v Rimu razpravljala o duhovniški službi, posebej še o celibatu, je časopisje po vsem krščanskem svetu o tem veliko pisalo. “Katoliški glas”, slovenski dnevnik, ki ga izdajajo v Gorici slovenski katoliški duhovniki, je 4. novembra prinesel o tem vprašanju pod gornjim naslovom poučen in utemeljen članek, ki je vreden branja. Glasi se: V oporekanju, ki mu danes prisostvujemo v Cerkvi, se oporečniki velikokrat sklicujejo na apostola Petra, ko gre za duhovniški celibat. Na škofovski sinodi so tudi o celibatu precej razpravljali. Kot je razvideti iz časopisnih poročil, so se škofje razdelili v dve skupini. Eni so bili za to, naj se tudi poročenim duhovnikom dovoli, da smejo vršiti ledno duhovniško službo, kar je bilo v prvih časih Cerkve in kakor je še danes v Cerkvah vzhodnega obreda, drugi pa so trdno zagovarjali mnenje, naj v zapadni Cerkvi ostane cerkvena disciplina glede celibata takšna, kot je bila do sedaj. Med zagovorniki oženjenih duhovnikov je bil posebno glasen belgijski kardinal Suenens. Svoj nastop na sinodi je zaključil takole: “Prepričan sem, da bo več evharističnih žarišč zbudilo več duhovniških poklicev in tudi poklicev za celibat. Ne smemo preprečiti Kristusu, da kliče v svojo službo tam, kjer delajo in žive, kakor je nekoč poklical Le-vija. Cerkve ni postavil na Janezu, čeprav ga je posebno ljubil, temveč na oženjenem Petru.” (Družina, 31. oktobra 1971.) Kardinal Suenens je zelo učen mož in nekoliko drzen v svojih idejah. Videti je tudi, da mu je pri srcu blagor Cerkve in duš in ne morda samo želja po modernosti, kot jo je opažati pri številnih drugih oporečnikih. Vendar sami dobri nameni niso dovolj, da se tudi doseže zaželeni cilj. In prav glede poročenih duhovnikov so bili drugi škofje mnenja, da bi ne dosegli zaležene preosnove Cerkve in povečanega števila duhovnikov, če bi odpravili celibat. O tem pričajo Cerkve, kjer imajo oženjene duhovnike. Tudi tam ni danes število duhovnikov nič večje kot v zapadni Cerkvi, pa naj gre za protestantovske ali za pravoslavne Cer-ve ali za Cerkve vzhodnega obreda. Kriza je torej splošna in obsega ves krščanski svet. Sklicevati se pri tem na “oženjenega Petra”, ki ga je Kristus poklical za prvaka apostolov, je nedosledno, kajti poudariti bi bilo treba tudi, da je Peter “vse zapustil in šel za Kristusom”. Evangelist Marko, ki je bil Petrov učenec, pravi namreč takole: “Ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ko sta mreže metala v morje; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: “Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.” In takoj sta mreže popustila in šla za njim.” (Mr 1, 16-77). Pa naj kdo ne misli, da sta pustila samo mreže, temveč sta pustila vse, Peter tudi ženo, in šla za Kristusom. Saj Sv. pismo nikoli več ne omenja, da bi se Peter vrnil domov k ženi in družini. Čeprav oženjen, je Peter postal apostol, kakor bi ne imel žene. Cerkev namreč ni nikoli menila, da je zakrament sv. zakona nezdružljiv z zakramentom mašniškega posvečenja, temveč je vpeljala duhovniški celibat zato, ker je videla, da je opravljanje duhovniške službe težko združljivo z dolžnostmi do družine, včasih celo nezdružljivo. To so poudarili tudi razni škofje na sinodi in to lahko potrdimo tudi mi starejši duhovniki: Res ne vidimo, kako bi mogli združiti svoje delo in skrb za božje ljudstvo z delom in skrbmi za družino, če bi jo imeli. To je prvi uvidel Kristus sam, ki je od učencev zahteval, naj vse zapustijo, če hočejo hoditi za njim. Tako je rekel bogatemu mladeniču, tako je svetoval nekemu drugemu učencu, ki o njem poroča sv. Matej: “Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.” Jezus pa je učencu rekel: “Idi za menoj in pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve.” (Mt S, 22.) Ob taki razlagi dobijo popoln pomen Petrove besede: “Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj...” (Mt 19, 27). In še bolj Jezusov odgovor: “Vsak, kdor je zapustil hišo in brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno...” (Mt 18, 29). V luči celotnega evangelija je torej razvidno, da je Kristus res poklical za učence tudi oženjene može, toda zahteval je od njih, da so “vse zapustili”, tudi žene in družine, ko so postali njegovi apostoli. Kardinal Suenens in drugi se zaradi tega ne morejo sklicevati na oženjenega Petra za odpravo duhovniškega celibata. Nasprotno se zdi, da prav oženjeni Peter, ki je vse zapustil, priča, da je dobro, če Cerkev zahteva, naj njeni mašniki prav tako “vse zapustijo” zaradi Jezusa, to je, da se odpovedo ženi in družini, da morejo bolj služiti božjemu ljudstvu in tako bolj posnemati Kristusa. Če jc Cerkev v prvih stoletjih imela tudi poročene du- hovnike, ni s tem rečeno, da je to bila volja Kristusova. Smeli bi trditi obratno: Kristus je želel imeti učence, ki niso bili vezani na družino, je pa zaradi takratnilh razmer dopustil, da je Cerkev imela tudi poročene mašnike. Če je zapadna Cerkev vpeljala celibat mašnikov in če tudi danes vztraja pri tem, ni v nasprotju z Jezusovo voljo in z njegovim postopanjem pri izbiranju učencev, ki so vse zapustili, da so šli za Jezusom. Kazimir Humar 'JL" A'-'A'-'a a —. m* a. y a. *: M ilwauski zapiski PEVSKI ZBOR.— Pred nekaj nedeljami so imeli pri Sv. Janezu posebnega govornika pri vseh svetih mašah. Njegov namen je bil dobiti čim več naročnin za svoj mesečnik, ki se imenuje “Liguorian”. To ni pravzaprav nič posebnega. Veliko katoliških časopisov se poslužuje te vrste reklame. Kar hočem tu predvsem omeniti, je njegovo veliko občudovanje našega slovenskega pevskega zbora, ki. poje vsako nedeljo pri deveti sv. maši. Bil je presenečen, da v tem času tak zbor obstoja in to na taki višini. Njegova pohvala je prav prijetno zadela vsakega, ki je bil v cerkvi. Zdelo se je, da so se ljudje ob njegovi opombi zbudili iz spanja in se začeli zavedati, da je res, da je tak zbor tu in to prav v njihovi sredi. Seveda, ko človek posluša lepo petje nedeljo za nedeljo, se nekako privadi in se mu zdi samo ob sebi umevno, da bo pevski zbor pel in tako redko zgodi. Fanta sta Jimmy Luzar in David Shapiro. Eden od njiju je od 150 vprašanj odgovoril pravilno kar 148, kar pomeni, da se je fant zares učil in da resno misli na svoj študij in da mu ne hodijo druge muhe po glavi. Pa nekaj govorijo o naši mladini in njeni nesposobnosti. Še vedno se najdejo taki fantje in dekleta, ki vršijo svojo dolžnost in so marskikomu odraslemu v zgled. Le tako naprej! SMRT. — Ta nikomur ne prizanese. Pravijo, da pride kakor tat. Menda bo že red. Prav te dni so pokopali zopet slovensko ženo, ki je doživela svojih 91 let. Ni bila skoraj nikoli bolna. Pa je prišla njena ura. Ko je praznovala svoj 91. rojstni dan, je še šla plesat. Ko je nehala, je rekla, da ne gre več tako, kakor je šlo prej. Potem je prišlo pa kar nenadoma. Po kratki bolezni je previdena in pokrepčana s tolažili sv. vere mirno zaspala ovignil pobožnost vseh navzočih, na svojem domu. Pokopali so jo .^o sem jaz zvedel za mnenje j iz cerkve sv. Janeza Evangelista. tega govornika mi je bilo toplo pri srcu, obenem sem si pa mislil, da bi se le zavedali, kaj imamo, ko imamo ta pevski zbor. Koliko mladega naraščaja pri njem sodeluje in bi ga seveda potrebovali še več. Vsa čast in priznanje članom pevskega zbora ki se nedeljo za nedeljo trudijo, da postrežejo ljudem in dajo Bogu čast po najboljših močeh! Je to nemajhna žrtev, ki jo moramo vsi ceniti. Veliko se mora pevski zbor iiMgfia pri tem zahvaliti organistu in pevovodju Ernestu Majheniču, ki že leta in leta vrši to službo tako, da nam je vsem v spodbudo. Le tako naprej še veliko let! Če pa ima kdo le malo volje za petje in seveda tudi posluh, bo pa dobrodošel vsak čas. Dokler bo slovenski zbor ostal, bo verjetno tudi slovenščina v cerkvi imela več možnosti, da se vzdrži. Prvi SNEG. — Nevrjetno! Vstali smo in smo ga zagledali. Bela odeja je pokrivala pokrajino in drevje. Vremenski napovedovalci seveda o tem niso nič vedeli. Zmotili so se kakor že tolikokrat. Zgodilo je to v ponedeljek, 8. novembra. Tako imamo vsaj o nečem govoriti. Ko se človek vedno pogovarja o vremenu, sedaj ima pa zares kost, ki jo lahko gloda. Ne slišiš drugega, kakor kako zgodaj je zima prišla in kako še ni potrebna. Kako hladno je, kar še nikoli ni bilo. Saj smo posekali vse rekorde. Bilo je komaj 15 stopinj mraza, kar je zelo nenavadno za ta čas.. Ko gre vse narobe naj bo še to. OKOVANE ZIMSKE GUME. — Tako je prišlo v navado, da za zimo spremenimo zadnja kolesa na avtomobilu. Nataknemo taka, ki bolj odgovarjajo zimski vožnji. Nekatere teh gum so okovane s posebnimi žeblji. Ti naj bi pomagali posebno, kadar je led ali zmrznjen sneg. Ker precej škodujejo cestam, so te vrste gume v nekaterih državah prepovedane. V Wiscohsinu se jih sme rabiti šele od 12. novembra naprej. To je nova. postava. Lahko se jih rabi do 15. aprila. Naša soseda Minesota jih je prepovedala. Menda je le preveč škode na cestah zaradi takih gum. DVA VELIKA USPEHA. — Dva naša dobra slovenska fanta, o katerih mi je znano, da sta sedaj prvo leto na univerzi, sta začela svoje šolsko leto z velikim uspehom. Pri prvih izpitih sta oba dosegla oceno A, kar se zelo Njeno ime je Therezija Geram (Germ). Zapušča eno hčer, več vnukov in pravnukov. Poleg tega zapušča še sina, ki je prišel na pogreb iz daljne Kalifornije. Naj ji sveti večna luč! K večnemu počitku so položili na Oljskogorskem pokopališču Jožefa Klemenčiča. Star je bil 81 let. Pogreb se je vršil iz Er-mečevega pogrebnega zavoda k cerkvi sv. Janeza. Pokojni je bil dolgo bolan. Vendar ni zrasli iz tal sedanja mogočna cerkev in prav takšna šola, sta bili obe leseni zgradbi podrti in s tem zabrisan spomin nanju, pa tudi spomin na žulje in znoj, na žrtve in trpljenje, ki so ga dali vanju prvi farani sv. Vida. In naj bi ne imel človek pred takimi ljudmi potem spoštovanja! Preprosti možje in preproste žene so to bili, ki so vse to spravili skupaj v razmeroma kratkem času in v razmerah, ki čisto gotovo niso bile boljše od današnjih, marveč preje veliko slabše. Da, da, zelo drage, nadvse drage so jim morale biti velike svetinje, katere so prinesli od doma s seboj: vera in materina beseda, da so zanje vse to žrtvovali. Vse te veličastne zgradbe so neminljivi spomenik te njihove velike ljubezni. In ta spomenik smo mi dolžni varovati, da ga bomo lahko neokrnjenega izročili svojim otrokom. Danes, poudarjam danes, mi pa govore, da je vsa ta naša velika duhovna in tvarna dediščina prišla v krizo, v težko gospodarsko stisko. Zlasti šola, naš, poleg cerkve naj večji farni ponos, da je v hudi gmotni stiski. Prav nič ne dvomim, da je na vsem tem veliko resnice. Toda gotovo ne vsa. Po moji skromni pameti tu konec vseh koncev vendarle ne gre samo in prvenstveno za gospodarske težave; hujša od teh se mi zdi duhovna stiska, v kakršno je danes zabredel svet. To je tisto, kar nam grozi uničiti vse gmotne in duhovne dobrine in vrednote. Svetu danes manjka smisla za žrtev. Idealizem v ljudeh vedno bolj u-gaša. Ljubezen, ta naj večji človeški zaklad, je začela pojemati. Tako se ni čuditi, da smo prišli že tako daleč. Župljani sv. Vida, pred nami so “Jesenski dnevi”, tj. velika vsežupnijska prireditev v dneh 20. in 21. novemibra tl. Ta bodi prvi korak k ozdravljenju med nami. Njen veliki notranji smoda zbudi nihče Jter naj bi bil zlasti ta, mislil, da bo tako hitro šel. Za-j v vsakem izmed nas in v vsem pušča dva. otroka. Naj počiva v j našem farnem občestvu kot ta-miru! [kem, živo in močno zavest, da je ŠKOFOVO PISMO BODO BRALI. — Iz farnega oznanila pri Sv. Janezu razberem, da bodo prekinili finančno poročilo o položaju fare za en teden, ker bodo brali škofovo pismo o posebni zbirki, ki bo po vseh cerkvah milwauske nadškofije in menda po celi Ameriki za vse potrebne s posebnim ozirom na tiste, ki si hočejo sami pomagati. Ta posebna zbirka bo v nedeljo, 21. novembra. Ker je zadeva važna v vsakem oziru ne samo škofijskem, ampak splošno krščanskem, je prav da so ljudje bolj poučeni o pomenu potreb svojega bližnjega posebno sedaj, ko se toliko govori o pravici in miru v svetu. Še gori Iphezen... CLEVELAND, O. — Kadar naša prvenstvena dolžnost v teh razrvanih časih za vsako ceno o-hraniti notranje-duhovno in zu-nanje-gmotno kar se da krepko faro, da bo kos vsem križem in težavam, ki jo utegnejo doleteti. Pri tem naj nam bodo zgled in vzor naši veliki predniki! Ne bodimo vsaj slabši od njih, če že ne moremo biti jačji! Prva, resnično vsežupnijska prireditev in odtlej vse naše dejanje in nehanje v okrilju svoje fare naj izpričuje, da hočemo biti vredni nasledniki in naslednice pionirjev in pionirk fare sv. Vida. V to naj nam pomaga Bog in naš patron sv. Vid! Dejanja pa naj to potrjujejo! Janez Sever iovI©e prs Trigiavis CLEVELAND, O. — že 25 let koli grem mimo naše cerkve in pišem novice, poročila in vabila župnišča ali mimo naše šole in!za zbor Triglav, ki prireja letno avditorija ali mimo sestrskega!po en koncert. Za naše pevce in konventa, sem vselej ponosen;pevke je to zadosti, v glavnem kot faran župnije sv. Vida. Ka-js tem zbor tudi krije svoje stroko tudi ne? Saj so vse te mogoč- ške. Drugi zbori nastopajo Česne zgradbe lepi spomeniki mo-;če, ker imajo boljše priložnosti jih rojakov-pionirjev, ki so tako rekoč iz nič vse to postavili, in to ne samo zato, da bi služilo njim, marveč da bi to služilo tudi nam, njihovim naslednikom, in našim zanamcem. Brez takšne, prave, resnične ljubezni kaj tako velikega gotovo ne bi mogli storiti. Ko o vsem tem le še premišljujem, se zavem, da konec koncev ti naši dobri slovenski ljudje niso zgradili samo tega, kar stoji danes pred nami, marveč še mnogo več, česar pa danes ti in jaz ne vidiva več. Preden so bile postavljene sedanje farne zgradbe, s katerimi se ponašamo, je vendar stala tu že prva vidovska cerkev, sicer lesena, in prva vidovska šola, prav tako lesena, katero je bilo treba žč čez in pogoje. V zadnjem času smo dobili celo par novih zborov. Pevci in pevke Triglava hodimo na koncerte drugih zborov, na vsak koncert jih gre vsaj ne-kaj, da tako pokažemo zanimanje in dobro voljo, pa tudi priznanje za napor pri ohranjanju slovenske pesmi v Ameriki. Z možem sva bila na koncertu Slo-venskin fantov, ki ga vodi rev. dr. J. Gržinčič. Bil je to lep koncert z bogatim programom. Vse priznanje pevcem in njihovemu voditelju! Bila sva tudi na koncertu Zarje. Bilo je spet lepo in poklon Mrs. Turkman! Njen zbor ima okoli 40 pevskih moči, s tem se da veliko doseči. Zbor Triglav dela na zahodni strani mesta, kjer je Slovencev sorazmerno veliko manj kot na večji napor, da se delo zbora nadaljuje. Sva člana Kluba slovenskih upokojen cev v Newburghu. Njegov banket 6. oktobra je bil izredno lepo obiskan, saj je prišlo nanj 660 gostov. Vsi so bili postreženi z okusno večerjo, katero so pripravile kuharice družine Gorenc. Mrs. Agnes Žagar je pazila, da so bili vsi po vrsti posajeni k mizam in po vrsti postreženi. Banketa so se letos prvič udeležili člani klubov iz Euclida in Collinwooda. Pripeljali so se z busom. Lepa hvala vsem za udeležbo! Upam, da se bomo prihodnje leto zopet videli v isti dvorani SND na E. 80 St.! Priporočam v podporo tudi mlade, to je krožek 77 SNPJ, ki ga uči Marie Pivik. Prvi koncert je imel lani, letos za 4. december zvečer bo 7. obletnica v Domu na W. .130 St. To je mladina, ki se vadi, da bo slovensko petje še dalje donelo na zahodni strani. Za vaje rabijo Slov. dom na Denison Ave., za koncertni nastop pa Dom v West Parku na W. 130 St. Za nastope so povabljene naše pevke Marie Pivik, Margie Peresutti in Ella Sa-manich. Za jutri, 13. novembra, pripravlja Sabina Bericic z Marie Pivik, mojo malenkostjo in še nekaterimi nekaj v Domu na W. 130 St. Pridite pogledat! Če kdo želi slovenski koledar, naj kliče podpisano. Anna Jesenko Išskovni sklad A.D. nekaj let povečati, ker je posta-, vzhodni. Slovenska naselbina se la premajhna. Ko sta pozneje manjša ^ in potreben je vedno Zvesta naročnica lista Mrs. Rose Racher, Warren, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! M Zvesti naročnik lista g. Frank Černivec, Madison, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! * Dolgoletna n a r o č n i ca lista Mrs. Rose Lausche, Cleveland. Ohio, je darovala $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v blag spomin dobre slovenske žene Mrs. Mary Meljač, katera je umrla letošnjega marca. Lepa hvala! * Zvesta naročnika lista g. Ciril in ga. Gabriela Germek, Paines-ville, Ohio, sta prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko sta obnovila naročnino. Naj lepša hvala! £ Zvesti naročnik lista, bivši Clevelandčan g. Louis Ryavec Santa Monica, Calif., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! * Zvesta naročnica lista Mrs. Anna Gustinčič, Perry, Ohio, je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Najlepša hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. Frank Legan, Maple Heights, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Za lep prispevek prav lepa hvala! * Zvesta naročnika lista Mr. in Mrs. Vincenc Povirk, Euclid, O., sta prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, kc sta obnovila naročnino. Iskrena hvala! Zvesta naročnika lista Mr. in Mrs. Louis Nemec, Cleveland. Ohio, sta prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko sta obnovila naročnino. Najlepša hvala! * Zvesta naročnica lista g. Mary Boštjančič, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! Dolgoletni naročnik iz Euclida, ki pa želi ostati neimenovan, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hvala! Bela Kranjica in njeni ročni izdelki Belokranjska žena ni zaostala glede preje, tkanja in šivanja domače obleke niti malo za drugimi ženami. Pred več kot 50 leti ni samo predla preje in tkala platna, ampak je tudi^šivala svojo narodno nošo, šivala jo je na roko, brez stroja, in jo krasila z vezenjem. Pozneje jo je pričela polagoma opuščati, moški pa so opustili svojo narodno nošo že davno preje. S šivanjem narodne noše se Bela Kranjica že dolgo ne bavi več, pač pa še s prejo in z izdelovanjem platna. Platno prideluje večinoma iz lanu. S prejo je Belokranjica zaposlena z zimskih večerih. Že čisto majhne deklice se uče sukati vreteno. Ob dolgih zimskih večerih se predice, navadno sama mlada dekleta, iz vse vasi zbirajo v eni hiši na prejo. Da jim je srajli čas, prihajajo na prejo .udi fantje. Predejo na- vreteno. Ko je vse predivo spredeno, prejo, ki je zvita v štrene, toliko časa parijo, da je bela, potem prinesejo statve v sobo in pričnejo tkati. V Beli Krajini ni sko-ro nobene kmečke hiše, ki ne bi imela statev. Do takrat, ko se prične glavno delo na polju, je platno že stkano. Tkati zna vsako belokranjsko dekle. Ko se omoži, prinese s seboj veliko lepega platna domačega izdelka. V prejšnjih časih, ko je bilo po Beli Krajini še dosti ovac, ki so danes izginile, je Bela Kranjica predla in tkala tudi iz ovčje volne domače suk-0.0 za svojo družino. Tako je njena pridna roka oskrbovala vso družino z obleko in z majhnimi stroški je bila oblečena vsa hiša. Svojo narodno nošo je krasila Bela Kranjica s primitivnim vezenjem v geometričnih oblikah. V viniški okolici so bili okraski na narodni noši rumeni ali modri, adlešiška okolica pa je uporabljala modro in rdečo barvo na istem vzorcu. Posebno lepi so bili predmeti s črno vezenino. Razen svojih noš so Bele Kranj ice z ročnim delom krasile svoja pokrivala, ki so jih nosile samo omožene ženske. Ko je nevesta odložila poročni venec, je dobila neko pokrivalo, ki je bilo znak žene. Nosila ga je na laseh dan in noč do smrti. Vi-ničanke so rekle temu pokrivalu glavni robec. Bil je okrašen z belimi bombažastmi resami in ni bil vezen. Razen navedenih predmetov so vezle Bele Kranjice tudi svat-ske robce ali svatske otirače. Ti robci so bili v navadi pred sto in več leti. Danes se nahajajo samo še v muzejih. Na svatskih robcih je pokazala Bela Kranjica ves svoj okus in vso svojo umetnost. Vezeni so bili z vzorci, ki. so se imenovali tkanine, večinoma z modro in rdečo nitjo. Zob časa, ki razje vse, kar ima svoj začetek in ruši celo granitne skale, je polagoma uničil tudi krasno ročno delo belokranjskih prababic, in samo še redki o-stanki pričajo o pridnosti njihovih rokih, pa tudi, da je rod, ki biva v Beli Krajini, veja na velikem slovenskem deblu. MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI 78. Najrazličnejše pobude — z misijonskim ciljem. PRINCETON, N.J. — S.O.S.! malo potrudil in se ga doma mi-Polni upanja iščemo dobrotni- mogrede naučil. Študij jezikov kov MZA, ki bi nam omogočili je silno važen :za naše medna-redno objavljanje fotografij v rodne odnose, ko postaja današ- teh člankih. Prva slika bi bil naš rajni škof dr. Rožman, misijonar med rojaki v ZD in Kanadi. — V Francijo je odšel iz domovine študirat francoščino nov slovenski misijonar o. Evgen Ketiš, O.F.M., rojen 4. avgusta 1929 kot dvanajsti od 14 otrok v Oseku v Slovenskih goricah. Mati mu je umrla, ko je bil Avguštin 4 leta star. In oče je preživel njegovo novomašno slavje leta 1955 samo za tri mesece. KM za november objavljajo o. Evgena razgovor o njegovem misijonskem poklicu ter o njegovi odločitvi, da gre v pomoč o. Hugo Delčnjaku v državico Togo v Afriki. “Ledina je zorana in čaka setve. Zavedam pa se tudi tega, da me čaka v njegovi osebi košček domovine. P. Hugo pomeni veliko.” Ko pozdravljamo novega slovenskega misijonarja, mu obljubljamo našo zvesto molitev in takoj ga bomo vključili med vse naše pionirje, ki potrebujejo stalno tudi naše materialne pomoči. Naj bi božji Misijonar v slovenskih frančiškanih sedaj v Togu nadaljeval, kar so pred leti začeli njihovi starejši sobratje na Kitajskem. Bo to morda spet pobuda mlajšim za nov slovenski, tokrat frančiškanski misijonski delokrog, v Afriki? O. Evgena misli v novembrskih KM, str. 330-332. so vredne branja in razmišljanja. Na Madagaskar je odletel 27. okt. laik g. Lovrenc Štanta po-magat graditi misijon svojega brata Ivana. Seveda, g. Buh je že upanje izrazil, da bo tudi v njihov konec včasih prišel in malo priskočil na pomoč. Teta obeh in I. podpredsednica MZA iz Gorice, upokojena učiteljica Roza Čucatova, piše o Lovrencu 28. avgusta: “Jaz sem samo to, da je zelo dober, usmiljen, rad pomaga potrebnim, kjerkoli more. Dvakrat je spremljal bolnike iz Ljubljane v Lurd.” G. Lovrenc je končal študije kot gradbeni tehnik in bo na terenu v veliko pomoč, ko je vsako grajenje v misijonskih deželah tako komplicirano in drago. Br. Karel Kerševan, C.M., piše iz Liega v Belgiji na misijonsko nedeljo, 24. okt., da je sedaj u-smiljenka Bogdana Kavčičeva odločena za dva nova sestrska misijona, izven škofije, kjer je br. Karel deloval, v Vzhodnem Kongu in državici Burundi. Bo pod belgijskimi predstojniki delovala med pigmejci, to je — pritlikavci. Br. Klančar Lojze omenja 1. nov. iz Pariza, da je bila sestra Bogdana rojena v Koprivniku 41, pošta Žiri na Škofijo Loko in da je njen odhod sedaj določen za december, KM za november imajo že tudi malo več podatkov o novi laični misijonarki gdč. Barbari Rous, medicinski sestri iz Beltincev, ki smo o njej že poročali, da je zastavila z misijonskim delom med gobavci v Zambiji. Rojena je bila kot šesti otrok, v številni družini devetih, 28. nov. 1937. 17 mesecev je od leta 1969 dalje preživela v Angliji, da je študirala angleščino, ki jo v se nji svet tako majhen. 22. okt. se oglaša jezuit o. Lovro Tomažin iz Katondwe Mission v Zambiji in piše: “Gospa Marjeta Kvas iz Toronta mi je poslala ček za $100 iz Mis. znam-karske akcije. Obilo Bog plačaj Vam in vsem '‘Znamkarjem’. Že dolgo Vam nisem pisal. Edini razlog: pomanjkanje časa. Sem sam za pastoralno delo na dveh misijonih; misijonsko poslopje je bilo v razsulu. Sem malo pozidal. Imamo devet misijonskih nostojank, a samo dve cerkvi. Zato sem začel z zidavo cerkev oz. cerkvic. Dve sta bili blagoslovljeni letos; sedaj pa imamo v zidavi, oz. pripravljamo za zidavo tri nove. Eden izmed problemov je tudi denar. Jaz nisem prijatelj pisanja in prosjačenja. Obrnil sem se na Presveto Srce Jezusovo, naj Ono skrbi za finančno stran, jaz pa bom nozidal cerkev v Njegovo čast m širil pobožnost do Njega. In se je — kot vedno — dobro ‘izkazalo’. Zidam seveda zelo skromno. Sam delo nadzorujem, dobavljam material, ljudi zaprežem da narede opeko, skopljejo temelje, kaj darujejo itd. Tako me -erkev stane okoli 5000 dolarjev. Toda, ako bi dal zidavo iste cerkve kakemu kontraktorju, bi stala okoli 15,000 dolarjev. Vem, da imate Vi veliko pobožnost do Presvetega Srca Jezus ovega. Molite k Njemu za naš misijon. Posebno za duhovno stran, ki te mnogo važnejša in težja, kot na finančna. Iskreno pozdravlja Vaš Lovro S.J.” O. Tomažin v vseh ozirih zelo lepo dela, iz vere živi in je do duš zahteven. Res. Kristusovega evangelija pionir. Njegova mama, gospa Francka v Buenos Airesu je sodelavka MZA, njegova sestra istotam karmeličanka, ki veliko za misijone moli. In kadar misijonarjeva mama poš-1 Ije kake lepo sortirane znamke, nam zaupa, da jih je za naše misijonarje od karmeličank dobila. Zdi se mi, da je pri Tomažino-vih mama res krščansko vzgajala otroke, kot so znale nas naše dobre mame. Ne razvajala. Po o-nem preizkušenem zlatem načelu: “Zahtevaj od mladine veliko, pa boš veliko dosegel; terjaj malo, pa ne boš ničesar dobil.” Danes vzgojitelji veliko s starši vred razpravljamo o “permissive education and society”. Nič čudnega, če se sem in tja znajdemo sami v “moderni zapadni džungli”. Kjer vsak lahko dela. kar hoče in nihče ob njem ne ve, kaj ga čaka. Celotna pomoč MZA 1970 je v glavnem že razdeljena. V kolikor je bila dana za vse naše v misijonih. Vsak dar za posameznike pa je odposlan čimpreje naprej, v roke poedinim. Da razvijemo čimbolj učinkovito sodelovanje z vsemi našimi misijonarji, pa tudi da bodo stiki čimbolj različni in pogostni, povezujoči one v misijonih za nami vsemi v zaledju, vedno bolj o-sebno in iskreno, bodo v bodoče darovi razpošiljani čimbolj preko gorečih in zvestih sodelujo- meznim darovalcem in čim kako dobimo, bo posameznikom dostavljena. Gilbertski Misijonski krožek žena je imel spet lepo proslavo na Misijonsko nedeljo. Predsednica gospa Tusharjeva je sporočila na Vse svete: “Darovi Misijonske nedelje 1971 so vsi MZA — za vse! Skupaj $287.” Seznam in poročilo sledi. Učiteljica Angela Gospodaric. Pixley, Calif., je darovala za vse slovenske misijonarje ob Mis. nedelji $75. Družina Cirila Kastelic, Chicago, za najpotrebnejše v naših misijonih $50. In isto vsoto po zaobljubi vdova Mrs. Mary Kočevar, Steelton, Pa. (v zahvalo, da ni bilo treba na operacijo). Bog povrni vsem po božje! Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College P.O. Box 351 Princeton, N.J. 08540 Ubaisoii vzDosMja odsi@s® z L! ICIfaislis govorjeno do pretekle srede. Značilno je pri tem tudi to, da se je tudi Peiping odločil za “hiter postopek”, kar v komunističnem svetu ne pomeni nobenega odlaganja. ------o------ Ujetniki ¥ Severnem ¥šefnant4! lahko debil! belin® pakete NEW YORK, N.Y. — Tako je izjavil zastopnik rdeče delegacije v Parizu delegatu Odbora za zvezo z družinami ujetnikov v Vietnamu, 365 W. 42nd St., New York 10036. Prijavljenih ujetnikov je do sedaj 339. Tehnični postopek bo približno tak kot prejšnja leta. Vsak ujetnik bo lahko dobil en paket v teži 11 funtov, pa tudi eno božično voščilo. Ali bodo ujetniki sami lahko pisali božična voščila, pa še ni poiasnjeno. Najbrže bo v bistvu veljal lanski postopek. Paketi bodo morali biti poslani z ameriških poštnih uradov preko Poštnega urada v Moskvi. Za podrobnosti se je treba obrniti na 'mrnii odbor za zvezo. Vsekakor sme vsak ujetnik dobili le do en paket od svoje družine ali ner je pozval Irce v Kanadi in ZDA, naj ne podpirajo z denarjem Irske republikanske armade, ki vodi v Severni Irski boj za združitev celega Irskega oto ka v Irski republiki. Faulkner trdi v svojem pozivu da dobiva IRA posebno od Ircev v ZDA obilno denarno pomoč in tudi o-rožje. MALI OGLASI V najem 2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158 (x) V najem Oddam 5 neopremljenih sob. Kličite 531-6426 po 5. uri pop. — (12,15 nov) BEIRUT, Lib. — Libanon je Da hitro roko obnovil diplomat--kp stike s Kitajsko. Postopek je bil omejen res na samo bistvo n nrav radi tega značilen za na-1 bližnjega sorodstva, še dni. Libanon je najprvo bil hladen do albanske akcije, da naj Kitajska pride hitro v Združene narode, in ni glasoval za albanski predlog. Takoj nato je kupil del svojega orožja v Moskvi, ostanek pa v zahodni Evropi. Potem je preko noči spre- WOMEN menil smer svoje politike. I Wanted for office “Zmaga” albanskega predloga evenings, 3 to 4 hours. poziv v Kanadi in ZDA iz Belfasta BELFAST, S. Ir. — Predsednik pokrajinske vlade B. Faulk- Help Wanted Female cleaning, 'r ZN mu je dala povod, da je ^akoj predlagal Peipingu obnovo diplomatskih stikov. Peiping je hbanonski predlog sprejel v načelu s pripombo, da naj bodo formalnosti obnove stikov izvršene v 3 mesecih. Stavil je še dodaten predlog, da se mora Libanon odpovedati svojim diplomatskim zvezam s Cangkajško-vo Formozd. lili —^ JO v se_ soaeiujo- aanjem delokrogu potrebuje. Ne ^ z MZA- IL Podpredsednica ^^bvUJt;. INC Pozabimo, da je učenje tujih jezikov silno važno za vsakega rnisijonarja. Sicer v Ameriki zlahka zapadejo tudi slovenski MZA iz Toronta Mrs. Kvasova J e poslala že pono vno. Je pa cela vrsta drugih predanih sodelavcev m sodelavk, ki to že prakti- Call 398-5310 GENERAL OFFICE BILLING CLERK Hours 8:30 till 5. Ask for Miss, Turk SOLAR STEEL CORP. 1210 E. 55 St. 431-9000 (218) NAJBOLJŠA CENA Na Homer Avenue, dobra 9-sobna enodružinska hiša s 3 garažami, plinski furnez, vinska klet. Na Addison Rd. 2-družinska hiša, 5-5, trojna garaža, cena $6.500. Kličite John Lorenz. MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. 431-8182 221-9381 (218) V najem Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 722 E. 162 St., blizu Marije Vnebovzete. Oglasite se osebno. (218) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD SSie Fleet At«. m 1-9S4C Modemi pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mesto • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 »!’£,<> U-r>t trpe tjalofoi 1971 v -m-— j oiuvensxj, . . ’ ze praxti- starsa v letargijo in verjamejo firajo- Prilika bo dana vsakemu svojim otrokom, ki mislijo, da se kl zvesto in znatno sodeluje. Ce bo že vsak angleško naučil, če kdo kdaJ želi’ da preko njega bo treba v življenju jezik rabiti. ;k™ P°šljemo, naj samo Sp0-Koliko več bi mnogi otroci v1 roci- V tem mora tudi biti med 2lvljenju pomenili, če bi jezike' sodeluJočimi veliko izbire. Tako radi in pridno študirali. Starši bomo tudi del° 111 žrtve malo poki to berete, mislite tudi na to razdeldi, da ne bo breme vedno Pn vzgoji lastnih otrok. Ni mor-ina lstih' Ko ° sodelovanju že «a dokaj žalostno, če marsikate- ™nogo in radi govorimo, je prav otrok slovenskih družin ne U? ga vedno bolj prakticiramo’ zna drugega, kot angleščino ih še !Tudl sem začel načrtno prositi ker 3 SV0jih staršev ne obvlada,! frej'fmnike darov v misijonih za er «e mu ne ljubi, da ’ ' 'kratke nismonm NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 9. oktobra 1971 izdihnil svojo plemenito dušo in preminul naš ljubljeni oče in stari oče John Ruparcic Rojen je bil 27. decembra 1885 v Loškem potoku v Sloveniji podomače pri “Pavlovih.” V Združene države je prišel leta 1909. Pogreb se je vršil 13. oktobra 1971 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, potem na Kalvarijo. Pokojnik je bil član ADZ št. 14, Carniola Test #1288 TM in Kluba Slov. upokojencev na St. Clair Avenue. ’tet- Toplo se zahvalimo Rev. dr. J. Gržinčiču za darovano sv. mašo, za molitev ob krsti v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala sosedom s Carl Ave. prav tako sorodnikom pokojne Mary Tanko za vso naklonjenost in za pismene izraze sožalja iz Evrope. Iskrena hvala pogrebnem, ki so nosili njegovo krsto in to: Mike Vidmar, Frank Mayer, Anton Žakelj od dr. Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ in Anton Zupan, Matt Kern in Tom Mlinar od dr. Maccabees št. 1288. Prav lepo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dne naše žalosti v pomoč. Posebna hvala Franku Brinovec od dr. Clev. Slov. in Frances Tavčar od dr. Maccabees za vso naklonjenost, prav tako Josephu Okornu od Kluba Slov. upokojencev, St. Clairsko okrožje. Naša iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Prav tako lepa hvala vsem, ki so ob njegovo krsto položili tako lepe vence in šopke. Najlepšo zahvalo naj prejme Ženo Zak od Zakrajškovega pogr. zavoda za vso naklonjenost. Žalujoča hčerka: MARIE SNYDER vnuka: ANTHONY ALLEN in DARRELL JOHN Cleveland, Ohio 12. novembra 1971. V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, zadaj, plinski furnez, se odda odraslim na 61 St. blizu Sv. Vida. Kličite 881-9947. (221) Hiša naprodaj 1985 Beverly Hills Drive - zidana semi-ranch hiša, 6 sob, 3 spalnice, 1% kopalnica, zidana priključena zidana garaža za 2 kare, klet, velik lot 80 x 205, sadna drevesa. Oglejte in dajte ponudbo." $33,900. š LAKELAND REALTY 531-6681 Hiša naprodaj Dobra 2-družinska hiša, 6-5, klet, 2 furneza, garaža, lep vrFz utico je ugodno naprodaj na 1200 Addison Rd. Za ogled kličite: 431-0084 —(12,19,26 nov) bi se kratke pismene zahvale posa-JI Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Leuricb Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (Fx) SVETOVIDSKA OKOLICA Novejša, moderna, lepa, dobro zidana 1-družinska hiša. Kličite nas za sestanek. 1095 E. 72 St., samo $4.300. Mora biti prodana zaradi zapuščine. Kličite nas za ogled. 5407 Homer Ave., enodružinska, vsa podkletena, novi plinski furnez, bakrene cevi, garaže. Ključ dobite v uradu. $9.500. Samo $300 naplačila. 2-družinska, 7-5, $14.500, samo $450 naplačila. 2- družinska, 6-6 in 1-družinnska, garaže, $14.500. 3- družinska, 8-5-3, garaže, $11.500 3-družinska in 2-družinska na veliki parceli. $14.800. 2 enodružinski na Schaefer Ave., $11.000. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322