„Sloveiuua Narod* rst|a: « LJubljani na dom dostavljen: rtu leto ......... K 24- - tel leta.........» 12- Mrt leta...... . . . fr- v opravniitvn prsfeaian: celo lete . . ...... K 22-— SI leta . . .....- 11*— trt leta..........5*50 na mesec......... 1-90 Daeisi naj sc traokirafo. Rokopisi se nt vračajo. •>»♦>•* k !*rv« i Koaflove ulice it. 5, 1 aidstrople levo), ce4#fen it. 84. izhaja vsak dan zvečer U i strnil nedelje ta praznike. Insermti veljajo: peteroetopna nem vrati aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin«, a« trikrat ali večkrat so 10 vsa. Pri večjih inscicijah po dogovora. Utmvzdstv« aa| se pošiljajo naročam«, reklamacije, maerati itd. to Je mdmlnistrattvne stvari. - Posamezna nevinu velja It vinarjev. - Na plamena saročila brce istodobne vpoelarve naročnine se ne ozira. „narodna ti«tca> +m* taieasn ftt. U. .Slovenski Narod" velja po poŠti: aa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 25*— pol leta..........13*— Cent leta..........6-50 na mesec.........• 2*30 celo leto.........K 28 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnlitvo i Knafiove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Glelspnch - Hochenburier. • Še rajni Gleispach, ki jo bil kot l višjesodni predsednik v Gradcu ute-telesena kri vidnost in je oškodoval slovenski narod in slovenske sodnike kur je mogel, je prišel na »genijalno« misel, kako l>i se dalo napraviti prostor za nemške sodne uradnike med Slovenci. Njegov načrt je bil: zvabiti z obljubami slovenski justični na- | rašcaj v Bukovino, da bi se potem v sodnijske službe med Slovenci mogli uriniti sami Nemci in tako germani-zirati jnstiea. ! Gleispach ni imel sreče s svojimi poskusi. Slovenski Narod« je raz-kril njegovo spletko in posledica je j lula. da ni nihče sedel na Gleispacho-ve limaniee. Od tedaj je minilo že več let. Zdaj naenkrat je pravosodni minister Bochenburger izkopal Gleispachov načrt. Našel je. da v Bukovini ni zadosti sodnikov, da jih je premalo in da bi bilo mi j bolje, če l»i šli v Bukovino Cehi in Slovenci. Da. najbolje bi t<> bilo — za ministra Hocnenburgerja namreč in /.a vseneniške namene. Minister Bochenburger bi namreč potem ne bil več prisiljen, preterirati Cehe in Slovence in vseneinški nameni bi bili znatno podprti. če bi mesta sodnikov med Slovenci zavzeli sami Nemci. Pomanjkanje sodnikov v Bukovini je zgolj pretveza.V resnici se gre za to. /vabiti slovenske pravne praktikante, da bi zapustili svojo domovino in naredili prostor Nemcem. Y to svrho se jim obeta, da bodo prišli hitro naprej; kdor ima skušnjo, pride takoj v deveti razred in ne bo mu treba čakati. Spekulacija na uboštvo slovenskih pravnih praktikantov je to. spekulacija na njih čisto naravno željo, da bi čim prej' prišli iz ved ni h denarnih stisk do kruha. Slovenskega sodnega naraščaja }t> Še premalo. Le \ sled tega zamore justična uprava vedno vtihotapiti ka-kega Nemca na mesto, ki gre pravzaprav Slovencem. Pri vsakem imenovanju, če se je Slovencem zgodila krivica, se opravičuje vlada, da ni dovolj slovenskega naraščaja.To je bila glavna opravieba, ko so ustanovili famozne »korze«, kjer s«- v par tednih utepe najtrji nemški butiei toliko znanja slovenščine, da lahko napravi največji* zmešnjave. V tem pa, ko primanjkuje za domačo potrebo sodnega naraščaja, pa vabi vlada še tiste, ki so s** posvetili sodnijski karijeri, naj gredo v — Bukovino. Potem bodo kurzovci še hitreje nvanzirali in na-teplo se jih bo med Slovence toliko, da za domačina sploh ne bo več prostora. Kes, ministra Hochenburgerja skrb za bukovinske Maloruse je kar ginljiva. Na vsak način jim hoče preskrbeti sodnikov slovenskega rodu. Sicer je dovolj Poljakov, ki znajo maloruski in bi šli prav radi v Bukovino, toda minister lloehenburger je nekaj slišal o tem, da se Poljaki in Malorusi nič prav ne razumejo, da so si celo v laseh in zato hoče Maloruse obvarovati, da bi jim bili sodniki njih narodni in politični nasprotniki. Torej naj gredo tja Cehi in Slovenci, proti tem nimajo Malorusi ničesar, minister bi s tem pokazal Maloru-som svojo nežno čutnost in obzirnost med Slovenci pa bi lahko nastavil nemške kurzovce. Račun, ki ga je naredil rajni Gleispach in za zdaj izkopal minister Hochenburger, je prav lep, ali narejen je brez krčmarja. Slovenski pravni praktika nt je se bodo ministru Ho-chenburgerju prav lepo zahvalili za njegovo prijaznost in bodo ostali (loma. Kandidat Uoschnajj. (Dopis iz Šoštanja.) Nekateri nemški listi so prinesli vest, da je bil deželnozborski kandidat Hans Woschnagg svoje čase »Sokol« in eitalničar. Woschnagg bi to rad utajil, kakor skuša vsak renegat utajiti svojo narodno preteklost. No, mi, ki ga poznamo do kosti in vemo. Česa je Hans \Yosehnagg vsega zmožen, se le smejemo, kako se ta »značaj« sedaj na shodih pere. Koliko je Hansa \Voselmagga zatrjevanje vredno, spozna lahko vsakdo iz tega, kako ta poštenjak sploh besedo drži. Dne 5. januarja H>()7 je v Cerov-škovi gostilni v slovenskem govoru šoštanjskim Slovencem prisegel, da ne bo nikdar kršil pravic slovenskih občanov in da se bo vedno vestno držal sklenjenega kompromisa. Svojo besedo je seveda snedel. Ze nekaj dni pozneje je začel z vso silo hujskati zoper slovensko šolo in dva meseca pozneje je privabil celjske in celovške hajlovce v Šoštanj in zavil LISTEK. Kulturna jlKlca. (izpridenost kavalirjev na francoskem dvoru.) Na francoskem dvoru so vziic vsi pobožnosti, ki jo je bilo ofici jalno videti, vladale tudi že pred kraljem laidovikom XIV. prav čudne razmere Pobožnost je bila takorekoč uradno predpisana, a menili so se zanjo prav malo. Kraljica Ana d' Autri-<*he, regent inja za časa inladoletnost i kralja Ludo vika XIV. svojega sina, je bila menda edina res pobožna ose-ba na kraljevskem dvoru. Dvorni dostojanstveniki in kavalirji so bili do kosti izprideni in so porabili vsako ! »ril i ko, da bi kraljico jezili in se norčevali iz njenih navad in iz cerkvenih uredb. »Nouvelle Revne« navaja več ■Zgledov za to početje. Naj podamo kratko kulturno sličico tistih dni. Prisedši od maše je kraljica Ana naletela na malega Ludovika XIV., ko je preklinjal kakor kak furmanski hlapec in govoril tako grdo, da jo je ^preletela groza. Deček se je opravičeval, da so ga tako naučili kavalirji, <'eš, da pobožni so samo tepci. Brat znane Montespau je nekoč lH)\abil celo vrsto prijateljev na svoj grad in sicer prav za veliki teden. Med udeležniki so bili tudi netjak vsemogočnega ministra kardinala Mazarina, dalje grof de Guise in dvorni kapelan Le Camus, poleg teh pa polno odličnih dvornih kavalirjev. Kar je počenjala v svetem tednu ta družba, presega že vse meje. Da je bilo na gradu tudi primerno število malopridnih mladih žensk, se pač ob sebi u meje. V četrtek svetega tetina so imeli ples, pri katerem je dvorni kapelan in spovednik Le Camus plesal razuzdan ples v skrajno »pomanjkljivi« obleki. Na veliki petek so nekega kapucina, ki je po nesreči zašel v to družbo, prisilili, da je z vsemi ceremonijami krstil — malega prešiča, ki so ga potem seveda zaklali, spekli in na veliki petek snedli. Vprizorili so še druge naravnost bogokletne burke, ki se niti opisati ne dajo. Ko se je razvedelo za to početje in je bila tudi kraljica - regentinja o teh dogodkih obveščena, je zaukazala, naj se te izpridence strogo kaznuje. Kardinal Mazarin je bil pac svojemu cerkvenemu dostojanstvu dolžan, da je izpolnil povelje traljice Ane, toda kazen je bila zelo mila. Obsodil je udeležnike tega škandala na — pregnanstvo z dvora. To pač ni bila posebno huda kazen, a kardinalu Mazarin u se je morala vendar dozdevati zelo trda in stroga, zakaj že čez nekaj mesecev je obsojencem to kazen ves trg v frankfurtarice — vkljub kompromisu in vkljub dani besedi. Navedli bi lahko sto in sto slučajev, v katerih je \Vosehiiagg prelomil svojo besedo. Čuditi se temu ni. Kdor zataji svojo narodnost, je feudi zmožen prelomiti najsvetejšo obljubo. Naj navedemo le en slučaj. Veleznani župnik Govedič je svoj čas lazil za ženo, ki je bila Woseh-naggn jako blizu v sorodstvu. Tedaj se je VVosclmagg zaklel, da tega Go-vediču nikdar ne odpusti. A danes? VVosehnagg živi danes v prijateljskem objemu z Govedičem, ki mu je pomagal na županski stolec. Ta dvći enake časti vredna moža agitirata zdaj roko v roki v trgu za nemšku-tarje, na kmetih za klerikalce. Han-sov bratec Franceij, s priimkom »ta pametni« je prinesel pred mesecem iz svete dežele mnogo vode iz reke .Jordan in rožnih vencev. Vodo je razdelil med trške ženice, (lovediču pa je dal mnogo rožnih vencev (baje 150), da jih razdeli med ljudstvo. Ne ve se sicer, če je bila voda res iz Jordana in če so bili rožni venci iz svete dežele, a dejstvo je, da je bila to kaj dobra reklama za deželnozborske volitve v trgu za Hansa \Voschnagga, na kmetih pa za klerikalce. Hans Woschnagg ima na vesti dovolj činov, ki ga ne priporočajo za poslanca, a najbolj se bodo še kesa 1 i spodn ještajerski pošteni Nemci, ki ga bodo poslali v deželni zbor. Za nas Slovence bo le prav, če postane Hans poslanec — ker pripravlja on tla preobratu. Po njem pride polom med to degenerirano, korumpirano in gnilo spodnještajersko neinčurstvo. i Iz poslanske zbornice. Proračunski odsek. D u n a j , 5. maja. Proračunski odsek je danes razpravljal o proračunu ministrstva za javna dela. K predmetu so govorili med drugimi poslanci dr. Kramar, dr. Kteimvender, Choe, d' Elvert, dr. Hofmnnn-\Vellen-hof in minister dr. Ritt. Dr. \Vellen-hof je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva, naj vlada izdatneje podpira obrtne nadaljevalne šole, naj poviša podporo rudarski šoli v Ljubnem na 16.(XK) K in naj čim najpreje odredi regulacijo Savine pri Celju. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Narodno gospodarski odsek. I) u n a j , 5. maja. V narodnogospodarskem odseku je referiral odpustil in vrnili so se zopet na dvor. Spomin na te dogodke pa se je ohranil med ljudstvom. Ko je dvorni kapelan in spovednik Le Camus pozneje postal škof v Grenoblu in kardinal svete rimsko-katoliške cerkve, je izšla pesem, v kateri so ga hudo bičali, ker je bil udeležen, ko so na veliki petek na Montespaunovem gradu krstili prešiča po cerkvenem običaju. Prijetno to kardinalu in škofu Le Camusu pač ni bilo, a škodovalo mu ni to čisto nič, niti v Rimu, niti med izobraženci in najmanj med ljudstvom. Ta slučaj je gotovo značilna ilustracija takratnih socijalnih, moralnih in sploh kulturnih razmer. —an. Veronika. # Povest. Ivo T r o š t. Oba sta bila obrnjena ob svitu zore na vzhod in ozrla tam vzhajajočo zvezdo, veliko in blestečo, zvezdo svoje ljubezni, zvezdo svoje sreče. Dolgo, dolgo sta strmela vanjo in gledala v njeni blišeobi jasne dni svoje bodočnosti, z rožicami postlano stezo življenja. Lepo je bilo tisto življenje, krasno se je blestela na vzhodu velika zvezda, šele na vzhodu, kje je šele njen cenit ali celo večer 1 Obetala je mnogo, mnogo, obetala jima je samo blaginjo —- poslanec Šramck o zavarovanju proti nezgodam v stavbno - obrtnih podjetjih. Odsek je sprejel po daljši debati dotični zakonski načrt z neznatnimi spremembami ter odobril novo pogodbo o svetovni postni zvezi. Aneksijski odsek. Dunaj, 5. maja. Aneksijski odsek ima jutri dopoldne ob 11. sejo, pri kateri se bo nadaljevala debata o madžarski agrarni banki v Bosni. Nemške stranke bodo predlagale, naj se razprava odgodi, kar bi bilo zelo po volji vladi. »Slovanska enota« in soeialni demokrati bodo z vso odločnostjo nastopili prati tej nemški in vladni nakani. Plačilo avstrijske odškodnine Turčiji. Carigrad, 5. maja. Avstro-ogrski veleposlanik marki Pallavici-ni je včeraj sporočil modalitete o izplačilu odškodnine za Bosno v znesku 5b* milijonov 875.(XX) frankov. To odškodnino plača Avstro - Ogrska 10. t. m. ter bo dala to vsoto potom oto-manske banke na razpolago turški vladi. Preobrat v Turčiji. Novo ministrstvo. Carigrad, 5. maja* Hihni paša je sprejel mesto velikega vezirja in bo sestavil novi kabinet. V ta kabinet vstopijo: Ferid paša kot minister notranjih del, Arif Hikmet kot minister vojne mornarice in podpredsednik poslanske zbornice, Aristidi paša kot poljedelski minister. Ostale portfelje obdrže dosedanji ministri. Novi sultan na potovanju. L o n d o n , 5. maja. »Times« javljajo, da bo sultan Mohamed v kratkem posetil vsa večja . mesta v Anatoliji, da pomiri tamkajšnje prebivalstvo, ki so ga reakcionarni duhovniki naščuvali proti novemu režimu. Carigrad, 5. maja. Kakor javlja »Turcpiie«, bo sultan Mohamed začetkom se|)teinbra posetil Dri-nopolje in Solun, da se zahvali tamkajšnjim posadkam, da so se žrtvovale za ustavo. Bogastvo odstavljenega sultana. Carigrad, 5. maja. Premoženje Abdul Hamida znaša v celem 250 milijonov funtov ali 5 milijard 687 milijonov frankov. V inozemstvu je od tega denarja, naloženega: 9 milijonov funtov na Angleškem, .'J na Fran- jasno nebo brez oblakov, neviht, viharjev ... Nista je čakala zaman od rojstva do danes. Pozdravljena zvezda sreče, zdrava bodočnost neskaljenih, jasnih dni! On je bil mlad železniški uradnik. Pred štirimi leti je vstopil v prakso, ker mu je, dovršenemu srednje šole, zaprečila beda pot na vseučilišče. Veliki so bili dotlej njegovi načrti, veliki in lepi. Njegova bodočnost mu je pokazala visoko dostojanstvo v socijalni družbi. Krasna se mu je obetala bodočnost, in zlata. Lep, nadarjen,marljiv mladenič je že v višjih razredih vzbujal skrivne želje v dekliških srcih vseli slojev, vnema 1 žareče poglede. Toda Zorko je stopal nemoteno, neustrašeno po poti, ki si jo je bil jasno začrtal. Niso ga prevarile zapeljive Sirene s svojim petjem o sladkosti mladih dni, ne udomačene odaliske o tajnosti tihe ljubezni, ne mladostno-polni udje in črešnjevordeče,vabljivo napete ustnice. Junaško je odklanjal čase opojnosti in zrl nepremično v svetlo bodočnost brez oblačka. Bival je pri oddaljeni sorodnici po svojem očetu napol domač, napol ob zaslužku za instrukcijo domači edinki Elviri. Po dovršeni maturi se je vrnil kakor še vsako leto k svojemu očetu s jasnim čelom, lahkim srcem. Pomagal je tudi letos domači družini coskem, 2 na Italijanskem in pol milijona na Nemškem. Carigrad, 5. maja. Poslan ska zbornica je sklenila, da se ima zapleniti ves denar, ki ga je sultan Abdul Hamid naložil pri inozemskih bankah. C a r i g r a «1 , 5. maja. Vlada je odpovedala vsa pogajanja radi najet ja novega posojila. Vsled konfiskacije Abdul Hamidovegn premoženja ima sedaj toliko denarja na razpolago, da ji ni treba najemati posojila. Vojno sodišče. C a r i g r a d , 5. maja. Kakor turški listi poročaj«), je vojno sodišče obsodilo na smrt ostmi mornarjev, ki SO pred Jildizom ustrelili poveljnika oklopnice »Asari Tevfik«. <' a r i g r a d , 5. maja. Včeraj so obesili na trgu pred vojnim sodiščem SO upornikov. Neodvisnost Krete. C a r i g r a d , 5. maja. V mlado-turških krogih se širi vest, da bo An glija v kratkem predložila velesilam nasvet, da se proglasi Kreta za neodvisno. Zatrjuje se, da sta kralj Bd-vard in kralj Viktor Emanuel na svojem zadnjem sestanku razpravljala o tem vprašanju. „Ueleljflalniar proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi je bil zaslišan 131etni Nikola C i č a. Ta deček je bil zaslišan radi pisma, ki mu ga je dal obtoženec učitelj Trbuhovič, da ga nese na pošto. Župnik Šepa je namreč (»vadil obtoženca Trbuhoviča, da je sam poslal na drž. pravdništvo anonimno ovadbo proti sebi, da bi s tem osumničil Šepo, da ga je on denunciral. Šepa je v preiskavi izpovedal, daje videl to Trebnho-vičevo pismo, ko ga je deček Ciča nesel na pošto. Obtoženec Trbuhovič je ugovarjal, da bi se sam ovadil, ter je izrekel sum, da je najbrže župnik Šepa zamenjal njegovo pismo za drugo. Deček Ciča je izpovedal, da ni čita] adrese pisma, ki mu ga je izro-čil učitelj, dočim je v preiskavi rekel, da je videl na pismu adreso na državno pravdništvo Predsednik ga je obzori 1, da si v svojih izpovedbah nasprotuje, češ, da v zapisniku, ki ga je podpisal, drugače stoji, kakor je danes izpove ob žetvi in košnji. Oče ni bil imovit. S svojimi ljudmi je moral pospraviti domače pridelke. Vsi otroci so ga slušali radi ter pomagali pri delu, prepevali zvečer, zjutraj in opoldne. Zato so trdili sosedje: Pri Cepoiiu vstajajo oh petju, jedo in pijejo ob petju ter celo spe ob petju. Blagor mu, komur je dano. Toda po vročih ]x>letuih mese cih se je približala hladna jesen. Misliti je bilo treba na odhod in na to, kdo bo zalagal troške za Zorka na visokih šolah. Očeta ni niti mogel vprašati. Odkod naj vzame! Prijatelji in znanci so se jeli umikati in ga opozarjati na podporna društva. Prej polna usta samih obljub so umolknila. Obrnil se je slednjič k očetovi sorodnici v mesto. Tu se mu je prvič v življenju primerilo nekaj, česar se je prestrašil do mozga: sorodniea je pogledala hčerko Elviro, potem Zorka in dejala: »Mi bi že, mi; toda saj veš, da ostane potem Elviri toliko manj dote. Ko bi vedela, da bi bila potem preskrbljena Elvira . .. Saj si pameten, kaj bi ti govorila več!« Deklica je zardela, povesila oči in štela trenutke, kdaj sprejme — kupčijo. Mati ga je samo zrla zadovoljno kakor tička v kletki. Vljudno in dostojno je odklonil tako mešetar -sko ponujano pomoč, dasi bi bil najraje pljunil pred obe in odšel brez slovesa. Sorodniea mu je narahlo očitala že dosedanjo podporo, gostoljub- dal. Xato je Čiča odgovoril: »Meni je gospod sodnik rekel, naj se *>odpi-šem in jaz sem to storil; ne vem pa, kaj sem podpisal.« Nato se je konstatiralo, da je župnik Šepa po prvem zaslišanju obdržal dečka' pri sebi čez noč ter mu kasneje daroval novo suknjo. Ha se dečka konfrontira z župnikom Šepo, je sodišče odredilo, naj ostane Ciča v Zagrebu do četrtka, ko bo zaslišan župnik Šepa. Obtoženci: Jutri imamo velik praznik. Mi ne bomo navzoči pri raspravi. Predsednik: Z razpravo moramo hiteti, zato bomo razpravljali na naše in vaše praznike. Svedoka K r a ni a r i č in M a-t i j e v i č. dva na pol gluha starca, sta izpovedala, da ne vesta o stvari ničesar. Priča Marija S r i e a je pripovedovala, da je čula v narodu, da bo v deželi zavladal kralj Peter. Neki sprevodnik ji je pravil, da je slišal govoriti kmete, da se bosta Srbija in Črna gora složili in skupno udarili na Avstrijo. Slišala je razgovor dveh deklet: ena izmed teh je vprašala drugo, ako ji ugajajo Srbijanci; ta je odgovorila, da so lepši in boljši Srbi. ki žive tu v »Mali Srbiji«. Svedok i-nja je videla sliko kralja Petra v prodajalni obtoženca Lukača'. Slika je bila izrezana iz časopisa. Enako, kakor ta priča, je izpovedal tudi njen bral Ivan S r i č a. ki je med drugim tudi rekel, da ne priznava Srbov na Hrvatskem. Svedok Marko V i d o v i č je pri prvem zaslišanju izpovedal, da je videl na nekem razpotju sliko z napisom: Živio kralj Peter in Hude Bu-disavljević.« Pri včerajšnji razpravi pa je Yi-dovič izpovedal, da zna samo svoje ime podpisati, citati pa vohče ne zna, torej ttuli ni mogel videti gori navedenega napisa. Priča Nikola A b r a m o v i č tli vedel o >velikosrbski« propagandi ničesar povedat i. Svedoku C r e v a r u ji1 prečital predsednik pismo, ki ga" je pisal obtožencu Oreščaninu ter mu grozil z > razkritji glede Adama Pribičevica. Crevar je tolmačil to pismo takole; On in njegovi somišljeniki so napadali obtoženca Lukača. ker ,j«k bila v njegovi hiši hranilnica. Pribičevič in Oreščanin >ta na to obljubila, da bodo Lukača strmoglavili. In res je propadel pri vol it v i v čitalnico. Kasneje je on svedok prosil za posojilo pri hranilnici, a je ni dobil, menda zato, ker je a«ritir;il za radikalnega kandidata Popovića. Zato je kasneje pisal Oreščaninu ter mu grozil z razkritji glede Adama Pribičevica. Pri tem pa ni mislil na nobena »veleizdajuiška razkritja , kakor to zatrjuje obtožnica, marveč zgolj na to, da bo v radikalnih listih razkril, da je bil Adam Pribičevič preje proti LukaČU, kasneje pa ga je hvalil v »Srbobranu . Zagovornik dr. Popovič je stavil na svedoka več vprašanj. Predsednik ga je pozval, naj preneha z vpraševanjem, ter pripomnil, da čaka samo na to. da se mu odvzame beseda, ker se mu gre samo za občinstvo. Dr. Popovič: Mislil sem, da sem tu radi obrambe, vi pa pravite — radi publike. P r e d s e d n i k : .lemljeni vam i h ssedo. O bi. Oreščanin: Ker smo mi tu, kakor je rekel predsednik, samo radi občinstva, ne bom odgovarjal na izpoved svedoka. Preda a d n i k : O vaši izjavi bom izposloval sklep senata. Obt. B e k i č : Z morilcem ga-liškega namestnika Sičinskim so drugače postopali. Predsednik "je nato naznanil, da radi pravoslavnega praznika v četrtek ne bo razpraVe. Pripominjamo, da je državno kravdništvO Crevarja navajalo kot glavno ohioževalno pričo proti Adamu Prihičeviću, a Crevar je izpovedal baš nasprotno, kakor je pričakoval državni pravdnik Aceurti, namreč razbremenilno za prvoobtoženca Adama. Dopisi. Z Bleda. V nedeljo se je vršil v hotelu »Triglav« občni zbor tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda. Vzlic slabemu vremenu je bila udeležba še dokaj povoljna. Načelnik J. Peternel otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče, pred vsem zastopnika iz Ljubljane g. župnika A. Berceta in goste iz Radovljice. Poudarja, da med nami še ni pravega pojmovanja in navdušenja za toli važno družbo, kakor je družba Cirila in Metoda, upa pa, da bodo v kratkem spoznal] tudi drugi naše delo za narodno in koristno in da bodo tudi kmalu člani družbe. Blagajnica gdč. K. Drollova poroča, da je bilo plačane udnine za pretekli* leto 196 K 71 v. Ekscelenca pl. Piše rje v a je letos podarila družin 20 K. Slednjič izrazi še željo, naj družbi med letom vsaj enega ali dva nova člana, da bi družba Štela koncem tekočega leta še enkrat toliko članov, (i. /upnik Berce bodri na sveto delo za našo družbo. Primerja naše šole v Trstu s šolami naših sovražnikov in nas o marsičem poduči. Voditi imamo težak boj proti našima sovin vsak član oziroma članica pridobil ražnikonia »Schulvereinu« in »Siid-marki«. Zavedajoč se pa našega svetega, narodnega dela, moramo se jima postaviti neustrašeno v bran. (J. Dr. Repe predlaga, naj bi vsak zbiral po svoji moči odrezke od sinotk, stare znamke, igrače in druge stvari, katerih ne more drugje porabiti, in naj bi jih daroval naši družbi, katera bi imela od tega zopet nove dohodke. Gdč. Jula \ ovkova s«' priglasi, da bo sprejemala darove za Cirila in Metoda in pošiljala v Ljubljano. Ker se ni nihče več priglasil k besedi, zaključil je načelnik J. Peternel občni zbor. Novi odbor: Z vzklikom so bili izvoljeni: Prvomestnik: .J. Peternel. namestnica gospa dr. J. Hoče var jeva, tajnica gdč. Franiča Peternelova, namestnica J. Zirovnik, blagajnik .los. Verhunec, namestnica K. Drollova. odborniki: gospa A. Krbežnikovn, gdč. Jula Vovkova, A. Jensko in A. Ropret. Onevne vesti V Ljubljani, 6 maja. — Kdo je pomagal Kranjski hranilnici lz prve zadrega? Ha čunski zaključek nemške šparkase v Ljubljani je zelo zanimiv, ker je v njem vse potrjeno, kar smo mi pisali. Izvedamo namreč iz njega, da so ji neki nevidni činitelji takrat, ko je bila v hudi stiski, priskočili na pomoč. V izkazu o stanju vlog koncem leta 1908 je n^kdo naložil na eno knjižico (it -j06 741) kar na en- krtt 260 000 K! Odkod ja prišel ta denar? Na vsem Kranjskem ni Človeka, ki bi kar na dan prinesel četrt milijona v hranilnica To vlogo je torej dobila „Kranjska hranilnica" od zunaj, od kakega zavoda, ki ji je pri skočil na pomoč, Slabo je to pri tem, da bode „Kranjska hranilnica11 morala to vlogo vrniti, ker to ni stalna, ampak le sačasna vlog* Dalje so v iakaau vloge po 160 000 po 159 000, po 140 000, po 100 000, po 95.000, po 76 000 kron, dalje so ktr po vrsti Štiri vloge po 50 000 K to je skupaj 200000 K, in tako dalje bree konoa in kraja, kar nam priča, da so nemški zavodi (podjetja; vlagali v nemško „ K r a n j s k o hranilnico", in to samo zato, da bi ta prikrila izgubo na vlogah Ali to umetno zvišanje vlog ji ne bo pomagalo, kajti te vloge so le začasne. To je, podjetniki se ne bodo zadovoljili z nizko obrestno mero pri nemški šparkasi in bodo, ako že niso, kmalu dvignili svoj denar. — Noćni amir In pokaj. Naknadno se nam poroča, da so prirediti v soboto v zvečer v kazinskih prostorih uslužbenci različnih nemških tvrdk — med njimi uslužbenci trgovca s pohištvom L a n g a ter trgovin Lassnik in Kastner & Elbert v proslavo obsodbe slovenskih demonstrantov neine so lenne Siegesfeier". Kdo izmed gg šefov je posetil to „S i e g e s -feier", nam ni znano, pač pa vemo, da so bile navzočne tudi neke — dame. Okoli polu 12 ponoči se je Čulo iz kezinskih prostorov tako huroosko vpitje in hajlanje, da so bde v bližini stanujoče stranke do skrajnosti ogorčene. Kaj je nemškutarjem dovoljeno kalenje nočnega miru? — Protestantizam na Spod Štajerskem — tako se nam piše — in njega propagiranje ni drugega nego podkrepitev nemŠtva sredi med slovenskim življem Zato pa to strem -ljenje absolutno zasluži našo pozor nost, že zategadelj, ker se neguie od inozemstva t j z Nemčije. Javna tajnost je, da celjska protestantska kolonija na pr. ne bi mogla eksisti-rati, Če bi ne imela krepke podpore iz „reicha". K troškom stavbe nove protestantske oerkve v Celju prispe valo je le protest, pomožno društvo v H a 11 i ob Sali — S000 K in znano je, da ravno to društvo tudi prispeva k vzdrževanju celjskega protestan-tovskega pastorja. Ti „Hallenzi" so sploh najboljši podporniki protestantizma med Slovenci. Neki višji justični svetnik iz Halla, po imenu Elze, prihaja večkrat v Celje in je te dri spet pridigo val v tamošnjem „Deutsches Haus". Z edeli smo, daje najnovejša namera naših protestantov, sezidati ravno s pomočjo teh Hallenzov novo protestantsko oerkev v — Sevnici.— Naj že bo tako ali tako, treba nam je biti opreznim, da vrag ne naseje še več ljulike med naše klasje, nego ga je že do sh dob. — Rimskega kamna ne bo v Trati Poročali smo bili svojedobno, kako tržaški irredentarji teško a obenem radostno pričakujejo onega dna, ko jim rimski študentje prineso kamen iz zidovja rimskega „fora", kateri ima služiti kot „ temelju bodoči tržaški italijanski univerzi. In res je dne 21. aprila t. 1. odšia z omenjenim kamnom iz Rima — o Čemer je bil tudi obveščen tržaški župan — tropa rimskih študentov iz društva nCorda Fratre*". Študentje so — mudeč se po raznih mestih Italije — prišli v nedeljo v Benetke, odkoder naj bi jih bila pot nost in dobrote, ki jih je začel kakor k«-iže- vračati z nehvaležnostjo. Zorko jo j<* nekoliko umiril s tem, da je obljubil A«' večkrat >r Oglasit] prnji, ker ne more nikdar pozabiti lepih dni.ki jih j«* preživel pod to gostoljubno streho. Zvesto hoče poročati 0 vseh dogodkih, ki ga čakajo v ni »veni življenju. To j«' bilo užaljeni mamici J<> volj in KI viri zadosten migljaj, da se ji posreči vsaj poslej ujeli to dragoceno ribico in j<> za vselej obdržati v mreži. Mlado srce se ji je zasmehlja-3o. Najraje bi bila ž<" tedaj objela SVOJO bodočo žrtev. Zorko je odšel, hčerke je pa obdelovala mamo. kako zelo jo je sram. da je govorila z mladeničem tako suhoparno in sejmarsko: »Ti ne znaš tega, mama! Pusti meni. da vrženi mrežo* . Pa znaj ti bolje.« Poslej je samo LUira dopisovala z Zorkom. Mladenič je videl keruba z gorečim mečem pred rajem svoje jasne bodočnosti. Nekaj dni je taval kakor izgubljen po mestu ter se slednjič strtih peruti odločil k železnici; S krvavečim srcem se je žrtvoval nenasitnemu molohn, ki je zahteval že toliko daritev od idealno navdahnjene mladine. Z vso silo ga je ilnšila začetkoma malodušnost. Ali je res materija vse! Zakaj mora biti tako.' O, da bi jaz mogel? — Po nerešenih enakih vprašanjih se je sesedel ob brzojavnem aparatu in mislil tako dolgo, razglabljal tako da- leč nič (hi j«- spoznal sam, d-* ne nn>li Treba j«* bil«) ne malo zatajevanja, da m' je užive! V m ve /azmen . spoznal v službi. Toda šlo je. saj je moralo. Elviri na pisma so na bila čestv razvedrilo. Vedno yeč je hotela vede- ti. Nazadnje ji je zaupal vse, celo io, da nm nedostaje denarnih sredstev, ker je remuneracija za prakso skoro ničeva. To je pa črnolasa Elvira čula raje kol glasove rajske t i< Skriva je in z opombo, da ne ve mama nič n tem, mu je pošiljala početkoma male, pozneje vedno večje vsote. 7ntrjaia mu je slovesno, da bo lahko to že vrnil sčasoma, ko postane uradnik, in tudi Zorko je obetal, da hoče vse pošteno in pravočasno vrniti z obrestmi. Kaj je pa hotel ? Dolžiti bi se moral, kakor s<« morajo vsi njegovi tovariši, ki jim ni usoda naklonila imovitih roditeljev. Dolg pa ostane dolg tu ali tam. Tako si je lajšal vest, dasi mu dolg pri očetovi sorodnici ni bil všeč. Elvira pa si je že Vdaj naslikala najudobnejšo življenje v toplem gnezdu s svojim Zorkom in njena mati je računala, koliko ji bo teiaj ostalo vsako leto od penzije p<> pokojnem soprogu in koliko priloži že sedaj visokemu kupu v liranilnui. — Naslov: gospa Elvira postajenačelni-koma sicer ni posebno blesteč, bolje bi zvenel in lepše: gospa dokto:-jeva, Elvira profesorjeva, sodnikova, glavarjeva, toda možje, ki imajo t ike-le naslove so ji popolnoma neznani. Morda celo grdi. plešasti, stari, na-dušljivi. Zorkp je pa lep, miad . . . To je tudi nekaj, kar često ohrani človeku dobro voljo. Zorko ni mislil tako. Ob svobodnih urah se je šetal po mestnem parku iti tam srečeval deklico, ki ga je vselej pogledala sočutno, potem povesila oči. Preproste oblečena je imela vedno s seboj Šolske knjige. Le redkoma jo J3 videi v družbi součenk, ki so sv prešerno hi-hetaje divile naprej. Ni mnogo premišljal, kdo in kaj je ta deklica. l'o knjigah, součenkah in njih pogovorih je kmalu spoznal, da se pripravlja za učiteljski kruh. Slučajno je slišal nekoč celo njeno ime. Součenka jo je pozvala k sebi na klop: »Vera, Veronika — a — a!« Počasi, skoro žalostno se je približala tovarišici in sedla poleg nje. Le redkoma se je zazibal smehljaj na njenih ustnicah. Zorku se je zdela deklica kmalu podobna njegovemu lastnemu življenju. Njena obleka svedo-či, da nima premožnih roditeljev; oči pa govore glasno, da jo tare teža življenja, ki ji niti v bodočnosti ne obe-ča drugega kot trud in bedo, Zorko je včasih premišljal: Hm! Ljudska učiteljica in njena plača, razmere na deželi! Vse skupaj ni preveč prijetno. Samostansko življenje v samotni sobici ali te pa obrekljivi svet obsuje z očitki, da ni nič dobrega na tebi. Dolgčas ali propalost. . . Koliko se jih sploh postara v učiteljski službi? vodila v toliko zaželjeni „neodrešeni" Trat. „Piooolo" se je takoj brzojavno obrnil na avojega dopisnika v Benet k ah, kateri mu je lakonično odgovoril tako-le: nImel aem razgovor s vodjo rimskih dijakov in le-ta mi je rekel, da so na nasvet pametnih ljudi v Rimu in Benetkah opustili potovanje v Trat, in sicer za to, da bi na motili in nadlegovali svojih tržaških kolegov. Na prošnjo in prigovor beneškega župana so kamen is rimskega „tora" položili v avli viije beneške trgovske Šole, odkoder ga bodo mogoče prinesli svojedobno beneški študentje v Trst.a Tako „Pio-oolovu poročevalec. Pomislite si žalost in obenem — blamažo v Izraelu! „Picoolo" od srede se na rimske študente grozno jezi in jim britko očita njih čudno, nerazumljivo in netaktno vedenje, ker o vsem tem početju niso tržaškega Župana, — kateri, da je bil aa sprejem že vse pripravil — prav nič obvestili, med tem ko so m a še 25. aprila brzojavno naznanili svoj prihod iz Ferrare. Torej „rimakega kamna" ne bo v Trst in tako tudi ne — italijanske univerze. Tržaški neod-rešenoi so pa vendarle za eno blamažo — bogatejši. — Imenovanje RiČuuski praktikant pri dež. fin. ravnateljstvu L. Erjavec je postal računski asistent v 11. plač. razr. — Iz aodao službe v Dalmaciji- Sodnik v Druiša Pavel Devic je imenovan za namestnika državnega pravdika v Splitu. Bazdelitev državne podpora v znesku 600 K za vzdržavanje in skrbno gojitev šolskih vrtov se je izvršila sporazumno z dež Šolskim svetom in kmetijsko družbo, in so dobili po 50 K kot osebno nagrado sledeči učitelji: Perd. Juvaneo v Postojni, I. Lakner na Travi, A Pavčič v Kostanjevici, J. Malnarič pri Sv. Križu pri Kostanjevici, I. Jezeršek pri Sv. Križu nad TržiČem, A. Kor-bar v Preserju, M. Debeljak v Šmartnem pri Litiji, L. PunČuh v Zg. Lagatou, W. Gebauer v Šmart nem pri Novem mestu, J. Semerl v Lescah, U. Konjar v Motniku in K. Barle v Metliki. Dalje je razdelil dež. šolski svet v ta namen določeno deželno podporo v znesku 1000 kron sledečim nadučiteljem po 100 K: A. Skalka v Vipavi, Št. Tomšiču v Ribnici, Fr. Roj ina v Šmartnem pri Kranju, Fr. Lavtižarju v Šmartnem pod Šmarno goro, Fort. Lužarju v Izlakah A. Šestu v Cetk-nioi, J Žerovniku v Zg Gorjah, I. Ku t n ar j u v Žužemperku. J. Slap-šaku v Vodicah in M. Koscu v DragatuŠu Hrvati o naši „Slovenski Matici". Zadnjič smo kratko omenili, da je zagrebški „Obzor" priobčil obsežno razpravo o delovanju naše „Matice Slovenske-, danes pa hečemo posebe poudariti, kaj je glavni smoter tej razpravi. Pisatelj ocenjuje zelo simpatično vse publikacije za leto 190S in tako seznanja Hrvate s plodonosnim delovanjem slovenske inteligen oije, ki se je združila pod okriljem „Matice Slovenske". Ah glavno je, kar potem pisatelj naglasa, a to je skupno delovanje obeh Matic, Hrvatske in Slovenske. Pisatelj ravno hoče to idejo vcepiti v vsa srca hrvaška, ker želi, da se započeto delo, ki je dobilo v saedniškem delovanju konkretno obliko, krepko nadaljuje. To je delo velike praktične vrednosti, ki bo dalo našemu življenju in obstoju širšo in trdnejšo podlago. Nikdar ne smemo zabiti, da je književno sodelovanje le začetek, ki nam je kažipot v bodočnost; za njim nastopa gospodarsko približevanje, a kadar se kulturno in gospodarski združimo, potem politični uspeh ne izostane. Ravno zato je velika ideja, ki je združila „Slovensko Matioou s nHrvatskou, neprecenljiva in bi morala prešinjati vse naše javno življenje in delovanje. Slovenci se za to idejo zavzemajo in je duša duševnemu približe vanju dr. Ilešič, ki je na letošnjem občnem zbora v svojem govoru (kultura in politika) lepo izvajal te misli. Kulturno delo vodi nas do zajedniške politike, s tem si ustvarjamo zajed -niško narodno življenje, v katerem je edino naš spas. Dobro znamenje je, da slovenski glas krepko odmeva po hrvaški zemlji. Sokol I priredi prihodnjo nedeljo, 9. t. m., s Sokolom II izlet Čez Groloveo v Škofljico. Brate, ki se udeležijo izleta v kroju, vabimo v petek sveder ob 9 k redovnim vajam. — Odhod za te brate je v nedeljo popoldne od društvenih prostorov v Ilirski ulici točno ob polu 2. Ostali izletniki in sokolske rodbine v občanskem kroju se zbirajo ob 1\4 pri dolenjskem mostu. Telovadno društvo „Sokol II" v Ljubljani naznanja, da priredi v soboto, dne 8. maja, družabni večer v gostilni brata Anton Steinerja na Opekarski cesti. Vae brate Sokole kakor slavno občinstvo ae vljudno vabi, da v Čim največjem števila po-eetojo ta večer. Pripomniti je, da ni nikake vstopnine. Posebna vabila ae na razpošiljajo ter je vsak prijatelj sokolstva dobrodošel. Na sporeda jt Petje,j godba (klavir), prosta za bava itd. Obenem vabi vse svoj. Člane, bratska društva in slavno občinstvo na svoj prvi letošnji pešizlet, ki se vrši v nedeljo, dne 9 maja, v zvezi z bratskim društvom „Sokol I", in sioer črez Orle v Šktnjico. Zbirališče ob polu 2. pred društveno telovadnico na C jzovi cesti. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži. OremiJ trgovcev ima svoj redni letni občni zbor dne 9. t. m. ob devetih dopoldne v mali dvoraui „Mest-nega doma". ljubljanske prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 9. majaj k a zjutraj ob pola 8 v cerkvi sv, Florjana oerkve -nemu opravila povodom praznika svojega patrona Povabljenih je več gasilnih druStev z ckolice. Po cerkveni slovesnosti obhod po mestu. Svirala bo „Slovenska Filharmonija*. Po obhodu sestanek v meščanski pivarni (prej Hafaer) V gostilni pri g Beliču na Dunajski cesti se slej kot prej toči Aurovo pivo in ne Koslerjevo, kakor slepe nekatere gostilničarje Koslerjevi agenti. Bonacev vozni red. GK Bonač nam piše: Na mnoga vprašanja naznanjam, da iz'de moj vezani Vozni red za leto 1909 10 z železnicami vseh slov. pokrajin, parobrodnih voženj, zapisnikom plan. izletov itd. kot priloga »Slov Narodu" prihodnji teden. Posamni iztisi se bodo dobivali po 30 v, oziroma po poŠti 35 vf a ta znesek se mora naprej vpo-slati. Vozni red bo strokovnja-ško pregledan in vsled tega popolnoma zanesljiv. Premenadni koneert v parku pred jnstično palačo priredi ob ugodnem vremenu „Slovenska Filharmonija" v petek od 6 do 7. ure zvečer. Ta promenadai koncert je prvi javni nastop na pihala obče priljubljene „Slovenske Filharmonije" pod vodstvom g. kapelnika Friseka. Spored: 1) Sousa: „Sempre fidelis", koračnica; 2) R. Wagner: uvertura k operi: „Rienzi" ; 3) Gervaia: „Spomin iz Hrvatske", valček; 4) Smetana: 5e-fetsrospev iz opere „Prodana nevesta" ; 5) Čijkovskij : potpuri iz optrs: „E7-genij Oaegin"; 6) Frisek; četvorka iz slovenskih narodnih pesmi Ustredni banka ceškych spo- fitelen. (Osrednja banka čeških hranilnic). — Inseratni oddelek današnjega lista prinaša oficialen poziv k subskrip-ciji delnic V. emisije Osrednje banke čeških hranilnic. Z izdajo 12.500 del nic v nominalni vrednosti po K 40O— se ima zvišati glavn ca od 10 na 15 milijonov kron. Vpisovalni tečaj za stare delničarje znaša K 410—, ter pripada na vsaki 2 stari delnici po ena nova. Za nove delničarje ie določen tečaj K 420— za delnico. Denarnim zavodom, njihovim zastopnikom in uradnikom, dalje delničarjem, ki želijo večje število delnic, nego jim po sklepu pripada, se jim dotične prepuščajo po K 415—. Obenem z vpisnino se ima založiti K 50 — za akcijo. Takratna emisija odgovarja potrebi izvanrednega razvoja zavoda, potrebi, ki je že vsled tega toliko jasnejša, da uživa misija Osrednje banke čeških hranilnic brez razlike priznanje celega slovanskega finančnega sveta. Osrednja banka čeških hranilnic predstavlja danes najvažnejše središče slovanskega kapitala; da bo pa mogla korakati z uspehom do svojih vzvišenih ciljev, potrebuje opore ne samo denarnih zavodov, ampak najširše zavedne javnosti. Natančni vpisovalni prospekti se ravnokar razpošiljajo denarnim zavodom, ter se na željo dopošljejo tudi zasebnim interesentom brez vsake odškodnine. Slabo in dobro mleko na ljubljanskem trgu Meseca aprila se je uničilo na ljubljanskem trgu 12 strankam 60 1 mleka radi premajh nih odstototkov tolače in 27 1 radi nesnage. Uničeno mleko je imelo povprečno 2-30°, tolšče, dasi bi moralo imeti po magistratom predpisih vsaj 8*9% tolšče. Uničilo se je mleko : Ivani Breme, posestnici v Pojanah 6 1, Mariji Ručgaj, posestnioi v Pod-gorici 25 i (radi nesnage), Ivani Grom posestnioi v Hrušioi 1 1, Frančiški Čeme, posest, v Dobruajah 3 i (radi nesnage). Neži Gašperšič posest v Sostrem 3 1 (radi nesnage), Mariji Škerjano, posest, v Jaršah 5-5 i.*M* riji Cotman, prodajalki mleka v Židovski ulioi 111, Mariji U ar, posest, na Gmajni 3 5 1 (radi nesnage), Ivani Oven, posest hčeri v Dravijah 2 l (radi nesnage), Meti Ko kalj, posest, v Jaršah 1 5 1 (radi nesnage), Uršuli Vodnik, posest, v Podutiku 1 5 1 (radi nesnage), Frančiški Škander, posest, v Dravijah 1 1 (radi nesnage), Fran čiški Keoelj, posest, na Črnučah 3 1 (radi nesnage) Mariji Srakar, posestnioi v TomaČevem 6 1 (radi nesnage), Ivani Biteno, posest, v So-strem 15 1 (radi nesnage), Ani Cuzak, posest, v Srednji vasi 10 I. Poleg tega je bilo meaeoa aprila preiskanega še 33 1 mleka, ki se je iskazalo, (Dalje v prilogi). Priloga „Sliveartena Iotii" It 102, tas 6. mala 1909. da odgovarja predpisom. Imelo je povprečno po 3 2"/0 tolšče. Boljšega mleka, ki bi iaa^lo nad 3*5% ae ni priupslo na trg Volsftki motorni vojt C. kr vojno ministrstvo je ravnokar izdalo organi e u a določila aa o. kr. avstrijske prostovoljce mctorne v oje Po teh določilih spadajo k o kr. avstrijskim prostovoljuim motornim vojem : o. kr. avstrijski prostovoljni avtomobilni abor in c. kr. avstrijski prostovoljni motcoikli-ki zbor. Voji imajo namen podpirati vojsko v terenu zlasti za prenašanje ukazov in poročil. Rezervistom nudijo veji posebne udobnosti v mirnem in vojnem času. Več po jssuil v tem oziru daje mestni vojaški urad v ^Mestnem domu". Telovadno dru str o M Sokol1' v Kamniku priredi v nedeljo, dne 9 maja t. 1. popoldanski pešizlet v pri jazne Radomijt-, kjer se vrši tudi tel; -vadba i vaj.sini na drogu na vrtu g. I. Jermanu Odbod iz Kamaika jo določen točno na polu 2 Prip.min jati bi se bilo, da se tega prveg* pomla danskega izleta udeleži tudi bratski „Sokol" iz Domžal. Za vsestransko zabavo dobrodošlega „Sokolu" prijaz nega občinstva je skrbljeno izb crno, zatorej naj bode vsakemu zavednemu KamničV. u ta dan glavni cilj — „Ra domlje"! Na z J ar ! Telo d t* d ušivo »Sokol" na JeaeniC&h vabi na s vej izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t.m, ob 2. tri p: poldne v restavraciji br. Jakoba M^strje. na Jesenicah. Ker je na sporedu pogovor radi telovadnice, oziroma društvenih prostorov, bi bilo želeti, da se ga Člani polnoštevilco ude eže. Umrla je na Bledu (Grad) gospa Katerma V o v k roj. F er j a u , mati nadinženerja Vovka in tašča trge vc* Sekovaniča na Biedu. N. v m. p.! Umrla je 5. in.'js. po kratki bolezni gospioa Pepina Majzeljeva, po sestuiea v Si. Jerneju. Bila je is znf.ne narodne družine Majzelj. „Pepca" je bila vrlo rarodno dekle, ki je bila vedno ntroČena na „S1. Narod" ter se tudi ni stitšila najhujšega natol eevavja Dosiikiat je rekla: 0Dokler ga (Narod) bcm sama pla*aia. ga b^m tudi nar oče vala m brala.u Revežem je na tih.^m veliko dobrega storila, ter marsikoriin otirala solze tuge in olajševala gorje. Prezgodaj je legla v hladen grob. Marsikateri revež, ki trpi na tihem, jo bode pogrešal. Po čivaj v miru pod domaČo giudo ob gomiii ljubljenega očeta in matere. Rešilno nserado v znesku 52 K 50 v je priznala dež. vlada A Marcu iz Šturja, ker je rešil berača Ksrla Bel g o iz Ki-uala povodom nekega požara iz ognja. Čebelarski shod na Robu pri Velikih Laščah se vrši v nedeljo, 9 t. m. ob 3 pop. v endotiii šoli. Na shodu bo predaval gospod nadučitelj Likoz ar o raprednem čebelarstvo in o letošnjem prezimovanju Čebel v tako nenavadni zimi. Strelišče za topničarstvo pri Krškem se oaje, kakor poroča „Zeku, opusti in uredi novo pri Trnju v okolici Sčntpetra na Krasu. V Opatij je bilo 1. maja 2906 tujih gostov. Vinarsko zadrege trgovskega značaja ustanove kraški vinogradu ki. Škriat ca razsaja v Podkiaccu v vinišid občini. Umrlo ja dosedaj 12 otrok. V Relokrajin* imajo že od Ve like noči nepretrgano oajkrasi ej'*-vreme. Od bele nedelje je cela Belo krajinE v najkrasaejšem bujnem cvetju. Trtje keže zopet tako krasno, da kmet ako ne pride kaka nesreča, pridelka ne bo imel kam spraviti, ker ima vsak S70J0 posodo Še polno lau • o poklicali v službo i n jih pošljejo v Bosno. — Na tozadevno vprašanje dež. poslancev je de-želnobranibni minister izjavil, da pošljejo mesto rezervistov v Bosno nadomestne rezerviste. — Nesreča v šoli. V 3. razredu realne gimnazije v Klosterneuburgu je stopil med odmorom P. Dresenba-cher pred goučenca S. Sluša, nameril nanj pištolo s klicem: »Sedaj te ustrelim«. — Pištola se je izprožila, in kroglja je prodrla Sluši prsi in obtičala tik pred srcem. — Dva ponarejal ca avstrijskih bankovcev po 20, 50 in 100 kron so zaprli v Draždanah na Nemškem. — Imela sta precejšnjo zalogo, velik del sta pa že hržkotne spečala v Avstrijo. — Stavka v Varešu v Bosni je končana. Delavci železni i varne so pričeli v torek z delom; vodstvo je ugodilo deloma njihovim zahtevam. — Perzijski šah bo vsprejel ru-sko-angleski reformni program. Pri določitvi volitev v parlament dobi posojila 4 milijone mark. Tudi bodo odšle iz perzijskega ozemlja vse pomožne ruske čete. — Tekmovanje Italije. Laska vlada je sklenila v slučaju, da zgradi Avstrija 7 bojnih ladij (Dread-noughts) zgraditi 9 ali 10 takih. — Cesar je odpotoval včeraj popoldne v Budimpešto, kjer ostane 8 dni. Delavske organizacije priprav-jajo velikanske ovacije za splošno volilno pravico. — Pretep med nemškimi vojaki in Ćebi. V Lobosicah so napadli Cehi nemške vojake, ker so izzivalno prepevali nemš. pesmi. Vojaki so se branili z orožjem, vendar ni bil nihče občutno ranjen, ker je takoj došla straža. • — Umrl je v Pragi 71 letni odvetnik dr. A. Pavliček, priznano najboljši češki pisatelj iu odličen pisatelj juridičnoznanstvenih razprav. Za kolero je umrlo pretekli teden v Petrogradu ;F2 oseb. — Živali za zverinjak v Schon-11 ru n n je pripeljal včeraj v Trst Llovdov parnik »Salzburg«. Med njimi so zlasti lepi noji, cebre, povodni konji in druge inozemske živali. Odpeljali so jih takoj z južno železnico na Dunaj. — N seslovanski kongres v Petrogradu je sklenil in obvestil srbsko ministrstvo, da se vrši prihodnje leto vscslovanski kongres v Belgradu. — Zadnji umor Abdul Hamida se je izvršil predno so ga odpeljali v Solun. I*moril je namreč neko črke-sko devojko iz harema, ki se ni hotela zakleti, da ostane celo življenje brez moža. — Avstrijska mornarica ne gre v tem letu v K i e 1 , kakor sta poročala »Tribuna« in »Kclio de Pariš«. — Pogorela je tovarna papirnih < »v it kov i n stročnic v Neukirehnu na Zjr. Avstrijskem. Vnelo se je najprvo skladišče, baje od konca še goreče cigarete, katero je neki delavec v neprevidnosti pustil na tleli. — Ogenj v premogovniku. Dva najizdatnejša rova premogovnika v Borislavu sta se vsled strele užgala. S silnim naporom so se premogokopi rešili in omejili ogenj samo samo na Ut dva rova. — Samomor zdravnika. V Bero-linu si je prerezal žile dr. R. Hausner svoji sobi žile na zapestju in izkrvavel. — Predno je žile narezal, je napravil zapestje ueobčutno s kokainom in si injiciral morfija. — Sneg je zapadel po celem Tirolskem, kar je nad 800 m morske višine po več čevljev visoko. — Onemo-tročil je vse daljše izlete, ker bodo nastali zopet nevarni plazovi. — Plačila je ustavila pivovarna Deutseh v Požuiiu. Pasiva znašajo 800.000 K. — Lastnik je izginil. — Poštni in brzojavni uslužbenci v Parizu so sklenili poslati ministrskemu predsedniku Clemenceau zastopstvo, ki pa ne bode nič razpravljalo, ampak izročilo zahteve in stavilo ultimatum. Pripravljeni so vsi na splošno stavko. — Grozni viharji z nevihtami divjajo po Galiciji. Strele užigajo na več krajih poslopja in uničujejo električne naprave. — Iz Perzije. Ruske čete še na-balje ostanejo v Tebrisu. S tem se baje prične ruska okupacija severne Perzije. — Žalno odeti, s črno zastavo in črni znaki, spremljani z godbo, ki je igrala žalost i nke, so prišli fantje iz Litice na Češkem na vojaški nabor. Žandarmerija jim je vse zaplenila in jih ovadila oblastem. — Angleška vlada je pretrgala zveze za napravo letalnih strojev z Wrigthom, ker ima baje popolnoma drugačen nov izvrsten letalni stroj od kapitana I) u m e , kateri je preletel v poljubnih krogih 19 km. Rožne stvori * Ljubavno pismo. Neka zatelebana nemška bunka iz Ziljske doline je pisala svojemu ljubimcu, ki je služil pri lovcih, sledeče ljubavno pismo. »Liper Bastl! Mir baben Gesting n Snu gestochen, und weil ich weis, das du das Saufleisch so innig lipst als wie m ich, so schicke ich dir eppes von dera Sau - Las dir es Gut schmecken und Tenge tapei an mich. Das Fotograf, \\o du in der Uniform drauf bist ist sehr schbn ich babe es eni geremelt und babe dis vor lautcr Lipe in meinem Kasten aufgehangt, dort must du hangen bleiben, bis du wieder frei bist. Auf heiling drei K6-ning not mir der Sixten Hons a Bier und an Kas gzalt aber ich baben nit gmokt, weil i dir trei bleib bis in den Tot, \venst mir glei jetzt kan kas žalen kanst. \Ven ich dei Fotograf an-schaug nalier Tenge ich an dich ob du auch genug zuni Essen krigst weilst gar so kasig auschaust. Tu des-halb glei di Blutwurst esen sie ist ein Sinnbild unserer Lipe. Ich babe des viel Spackbrandl hinen getan. Meine Zeitlang nach dir ist ser gros imer Tenge an dich aber ich babe nicht imer daweil dazu. Es grist und kist dich deine drei Zenzl.« Pa se smejimo pri nas, ko piše priprosto dekle; vzamem pero, v desno roko... pošiljam pozdrave, čez hribe doline, čez gole strmine ... naj te obišče ... itd., kar je proti tej budalosti naravnost krasna romantika. * Dragocena listina. Pri podiranju stolpa stare mestne hiše v Schon-bergu na Moravskem so našli delavci v skriti medzidni votlini močno hrastovo skrinjico.— Nesli so jo v občinsko pisarno, kjer so jo vpričo mestnih očetov odprli. — V njej so našli zvit pergauientni listič s približno sledečo vsebino: »Za časa vojne je odredil mestni svet, da prineso meščani nepotreben denar, zlatnino in srebrnino na občinski urad, kjer se napravi natančen zapisnik in z denarjem ia vrednostmi vred v trdni železni skrinjici skrivaj zakoplje. — In znosili so meščani 40 korcev srebrn j akov nekaj sodčkov zlata in zelo veliko dragocenosti in kinča. Skrinjico so pokopali na onem mestu, kjer neha štirideseti dan po nedelji quinquagesi-ma ravno opoldne senca stolpa mestne hiše. (Seherloek). Meščani so trdno prepričani, da mora biti skrinjica z zakladom še sedaj pokopana, kajti drugače bi ne bila ta listina več ohranjena. — Ker pa je stolp že podrt, nameravajo postaviti lesen oder v približni višini stolpa, s pomočjo katerega bodo merili na v listini označeni dan konec sence in začeli iskati zakopan zaklad. • Ženstvo v Ameriki in na Angleškem. Število moških presega število žensk v Ameriki skoro za 2 milijona, med tem ko je na Angleškem približno 1,300.000 žensk več kot moških. — To število ženske preobilice pa naraste še za par milijonov, ker se, kakor je uradno statistično dokazano, na Angleškem poženita komaj dve tretjini moških. — To dejstvo nam nudi vzrok hudega boja ženske enakopravnosti na Angleškem. — Njeno socijalno stališče je obupno, ker morajo tolike množice žensk ostati brez družinskega ognjišča in si morajo osvojiti za preži vi j en je lastno eksistenco. Nasprotno pa so ženske v Ameriki, kjer jih manjka, bolj čislane, in spoštovane in se posvečajo lahko skoro izključno vse njih ženskemu poklicu. Žive udobneje kot priljubljene in spoštovane matere in gospodinje in niso primorane osvajati si službo za službo, ter jo trgati moškim, kakor je to na Angleškem. — In res niso ženske v javnoih službah, kjer vedno bolj in bolj prodirajo, nikjer v tolikem številu zastopane kot ravno na Angleškem. — Postajajo pa tudi s tem jako nevarne konku-rentinje moških, kajti s tako plačo, s katero se lahko zadovolji posamezno samostojno žensko, ne more nikakor živeti moški, ki ima poleg sebe še družino. — In ta nevaren preobrat se širi tako rapidno, da v kratkem na Angleškem skoro ne bo stanu, kjer bi ne bile zastopane uslužbene ženske kot nevarne konkurentinje moških. Književnost — Za Slovence, ki se hočejo angleški naučiti. V založbi firme V. Ku-belka v Novem Vorku (9 A l ban v treet) je prav kar izšla lična knjiga obsegajoča slovensko - angleški slovar in slovensko - angleške razgovore, kakor se rabijo v praktičnem življenju. Ta knjiga bo jako dobro služila vsem Slovencem, ki se hočejo naučiti hitro iu brez posebnih težav angleškega jezika, i>osebno pa še tistim Slovencem, ki mislijo v Ameriki poskusiti svojo srečo. Slovenec, ki gr^ v Ameriko, ne da bi znal angleški vsaj za silo, je revež; nekaj znanja angleškega* jezika bi moral vsak ponesti s seboj čez morje, ker se ima sicer boriti z velikanskimi težavami. Kar je potreba in še nekaj več, se lahko nauči iz zgoraj imenovane knjige. Prvi del obsega slovnico; tu je povedano vse, kar je treba vedeti o angleški slovnici. Drugi del obsega an-gleško-slovenske razgovore. To je gotovo najvažnejši del knjige in bo izseljencem največ koristil. Iz teh razgovorov se vsakdo lahko nauči toliko angleščine, da bo lahko izhajal. Predmeti razgovorom so vzeli iz vsakdanjega življenja. Slovenskemu besedilu je dodano angleško in sicer v dveh oblikah, tako, kakor se piše in tako kakor se izgovarja. Končno obsega knjiga še slovar najpotrebnejših besedi in tudi tu je angleškim besedam vselej dostavljen izgovor. Knjigo priporočamo prav toplo. Cena pet kron. Teletauhi n tozoiim porini Nečuvene obveznosti barona Durlena naprem mi d taroki banki. Dama J, 6. maja Po vaeatranakem študiju rjave knjige je aneksijski odsek konstatira! 1.) da se je baron Burian ob ves al madžarski banki, da ne bo dal nobeni drugi banki vBosni koncesije, ki bi zasledovala enake cilje kakor madžarska banka, 2.) da so vsa državna zemljišča na milost in nemilost izročena madiarski banki; 3) da se bodo zemljišča odkupila samo za one kme te, ki jih bo sodišče proglasilo, da so sposobni za kredit in 4.) da je baron Burian 25. aprila zahteval od avstrijske vlade, da da privoljenje za ustanovitev madžarske banke in da mu je vlada dala to privoljenje že naslednji dan 24. aprila. V odseku so ostro med splošnim odobravanjem napadli vlado, zlasti pa finančnega ministra Bilin skega poslanci dr. Krek, dr. Redlioh in Daszvnski. Dasavnski je predlagal rezolucijo, naj se vladi izreče ne zaupnica, ker je na nečuven način zanemarila svojo dolžnost. A eksijiki odsek. Dunaj, 6. maja Aneksijski odsek je imel danes ob pol 11 dopoldne sejo pod predsedstvom dr. Šusteršiča. Vlada je članom odseka predložila rjavo knjigo, v kateri se nahaja ves material, ki se tiče ustanovitve madžarske agrarne banke v Bosni. Vnela se je takoj viharna debata; vihar in splošno ogorčenje je bilo tako veliko, da je moral predsednik že ob 11 sejo zaključiti. Demisija kabineta? Dn afi b' maja. Iz rjave knjige je jasno razvidno, da je dala avstrij ska vlada brez najmanjšega ugovora svoje odobrenje glede ustanovitve madžarske agrarne banke v Bosni. V poslanskih krogih narašča vsled tega nevolja proti vladi in, kakor stvari stoje, je skoraj gotovo, da bo aneksijski odsek v svoji jutrišnji seji sprejel predlog dr. Redlicha, s katerim se izreka grajo vladi radi njenega malomarnega postopanja v zadevi ustanovitve ma dž ar sk e agrar ne banke. Splošno se pričakuje demisija celokupnega kabi neta ali pa vsaj finančnega ministra viteza Bilinskega. Radt rezervistov. Dnna] 6. maja. Domobranski minister G-eorgi je danes trikrat prišel v parlament, kjer je imel dolgotrajne konference z ministrskim predsedni kom baronom Bienerthom. KonfereDce so veljale jutrišnjemu nujnemu pred logu sooijalnih demokratov glede pri držanja v službovanju rezervistov v Bosni. Madžari v Lvcvu so vendar-le dobili pod ncs. LvOV 6. maja. Madžarskim go stom na čast so priredili slavnostni večer na Strzelnioi. Na tem večeru je bilo seveda mnogo govorov. Med vsemi temi govori je vzbudil največjo pozornost govor župana Ciuchcin-skega, ki je končal svoj toast na Madžare tako-le: rVi ste si že priborili svojo s7obodo, imate svojo Darila. Dijaški knhtn|i v Kranju so darovali od 11. januarja do 30. aprila t. 1. : Anton Gabrijeloič, gostilničar na Brezjah 10 K, (izr. svetnik Bloudek), kranjski trgovci mesto novoletnih daril svojim odjemalcem 500 K, (izr. Janko Sajovic), prof. kolegij za februar 8 K, meščani za februar 18 K, dr. Fr. Kogoj na Jesenicah 3 K, Kreditno društvo v Kranju 50 K, preostanek od palice (izr. Nika Bučarjeva) 2 K, kaz. poravnava Sliberu-Blažun 20 K, (po dr. Štempibarjj), p. B. Vovk iz Brežic 4 K, kaz. zadeva Galjot-Pogačar iO kron in F»jfar-Hafner (oboje po dr. Štem-piharju), prof. kolegij za marec 6 K, meščani za marec 25*60 K., kaz zadeva Plevel-Ropret 5 K, (po adj. Antlogh, prof. Robida polovica preostanka dohodkov dijaškega plesnega venčka 20 K, župnik v p. Al. Kummer v Stari Loki 4 K, kaz. zadeva Ropret-Plevel 5 K, (po dr. Štempiharju), dr Janez Lavrenčic'*, odv. konc. v Ljubljani 2 K, (po prof. Pirnatu), kaz. porav. Rozman-Sajovk: 5 K, (po dr. Štempiharju), prof, kolegij za april 7 K, mešoani za april 28*60 K, mestna občina kranjska letni prispevek 500 K, kaz. zadeva Iv. Špacapan-Berčif-Al. iz Stare Loke 25 K, (plaća slednji po dr. Iv. Fur anu iz Ljubljane), R. Rop-ret iz Šenčurja mesto venca ni krsto Fr Oinersa 10 K (po upravništvu „Gorenjca•*), občina Predoslje 20 K, Ivan Zabret, tovarnar in deželni poslanec v Bobovku 10 K, Blaž Zabret, tovarnar in pose-tnik v Britofd 10 K, Marija Čop, gostiloičarka in posestnica na Koroški Beli 2 K, (vse 4 zneske je izročil prof. M. Piruar), Fr Honigman, župnik v Kropi 4 K, gdč. Marija Zhishmmn za I. 1909 12 K, v neki kaz. zadevi pla'a Groga Režen 30 kron (po c. kr. s dnikn O. Devu v Skofji Loki) in neimenovan 3 K z željo, da bi se revnim dijakom boljše godilo. Za otroke in odrasle črevesnemu katarju itd. Prve avtoritete tuzemstva in inozemstva priporočajo Ku-feke kot najboljše živilo proti bljeva-nju, dr ski I " Ustna voda EUODIN" Specijalite za ZLtsalll«-^. I 4813 Glavna zaloga lekarna 20 Ub. pi. Trnkoczv v Ljubljani. ^__________________v Umrli so v Ljubljani. Dne 28. aprila: Milan Klaič, nare d ikov sin 1 in pol raes Sfcofie ul. ti. Dne 29. aprila: Neža Kelernina, gostija. 87 let, Konjusns ulice 11. — M; rija Ju kovic, delavčeva vdova £2 let, Cesta na Loko 22. Dne rO aprila: Ivan Japelj, dninar, £5 let. Opekarska cesta 31. Marija KnafJie, zasebni, a 73 let, Metelkove ulice 5. — Mirja Tre-potec. kuharica, 66 let, Prešernove ul. 44 — Ma ija Andlovec delavec, ">6 let. Tržaška cesta it 2 V V deželni bolnici: Dne 28 aprila: Sika* Morati, pluge sin, 6 let. vq vlado, svoje Sole in svojo vojsko; spominjajte se, da žive v kralje- | siv u Ogrskem tudi slovanski 1 narodi, ki spoštujejo ogrsko %JIEfJEjjHjČjjHiHlEJKMHHK državo prav tako, kakor lju*)(£; X*> bij o svoj jezik in svojo narod fy f\š nos t - — Ta govor je na Madžar-3 \^J-61^t^Q%^k vplival kakor mrzel tuš ter jim od S ^* * vael dober del prejšnje zgovornosti.*^ Cesar v Pašti. Budimpešta 6. maja. Cesar , danes sprejel v dolgotrajni konferenci Wt grofa Andrassva, kasneje pa predsed«jj? nika poslanske zbornice Julija Justha Stoletnica Ćele kule Nič 6. maja. V Kamenici se jojj* osnoval odbor v proslavo bitke pri *i 1 1809, ko je vojvoda^* . J| železnato Kina Vino Je Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = = in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Ixlx^rnl okna. Kamenici L 1809, ko Singjelić svojo malo četo s Turkih vred razstrelil v zrak. Iz maščevanja W so nato Turki padlim Srbom odsekali $f glave in jih vzidali v stolpič — ese^aa^Z 1780-3 Fr. Lippautz Štev. 12881. r i huisol »o 1 tvrdke Bergmann & dr., De čin 2 na L je in ostane naj boli še vseh modernih barvil za lase in se dobiva za pt barvanje v svetlo, rjavo in orno steklenica po K 2 50 pri . 0. fettich-prankhcimu « Vsled razpisa o. kr. deželne vlade c dne 27. aprila 1909 štev. 9582 naznanja podpisani mestni magistrat, da dokler traja pasja kontna«SCt|a9 psi v celem mestnem okrožju ne smejo prosto okrog letati. Psi morajo imeti zadosti trdne in goste torbe, ki popadanje popolnoma zabranjujejo; razen tega se morajo vod.ti na vrvicah in se tudi ne smejo jemati v javne lokale. Pse, ki bi brez dobro napravljenih torb okrog letali, bo konjač polovil in brez Odloga pod nadzorstvom mestnih policijskih organov pokončal. Psi, ki bi brez torb okrog letali, pa bi jih koojač ne mogel ujeti, se bodo pozneje lastnikom odvzeli in ravno tako brez izjeme in takoj pod nadzorstvo n» pokončali. Tudi psi, ki bi imeli torbe, pa bi se ne vodili na vrvicah, se bodo polovili oziroma se bode poizvedelo čigavi so; na ugovor Ustnikov pa se pod naslednjimi pogoji ne bodo pokončali: 1.) Ako zdravnik, ki psa natančno preišče potrdi, da so popolnoma zdravi, mogli se bodo gospodarjem vrniti oziroma prepustiti. 2) Za dobo 8 mesecev ostanejo psi pri gospodarjih v opazovanju; v tem času jih mora živinozdravnik v primernih presledkih preiskovati. 3 ) Vse tozadevne stroške plačajo lastniki psov. Vse te za mestno okrožje vpeljane odredbe veljajo vsled razpisa c. kr. deželne vlade z dne 5. marca 1909 št 5930 za občine ljubljanske okolice Brezovica, Dobrava, Dobruoje, Horjul, Leg, Moste, Medvode, Devica Marila v P, lin, Podgorica, Rndnik, Vič in Šentvid. Prestopki teh odredu se bodo naznanjali o. kr sodniji v kaznovanje. Jvtestni magistrat ljubljanski, dne 4 maja 1909. Stanovanje s 4 sobami, kopalno sobo in pritikli-uami. se odda za mesec avgnst na Bleiweisovi cesti vils ML\lleg I nadstropje 80*-2 H Volk v Šoštanju, Štajersko Kemična urfjena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča za snaženje 1C32 vsakovrstnih oblek itd. 9 Sprejemainica za Ljubljano pri i. Hnamcn krojaču, Miklošičeva cesta st. 10. In modno 749 36 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu na Češkem T.ornJske cene. Vzorci franko i ■i Vinska klet v hotelu „UNION" je zopet otvorjena. cočijo se razna pristna vina, vedno sveže pivo, gorka in mrzla kuhinja na razpolago. mv Gene ¥ vinsfei kleti so znižane. -»> Za cenjeni obisk se priporoča 1808 1 Bračle. ■i Peter Kozina & Co. družba z omejeno zavezo na Bregu štev. 20 v Ljubljani se priporoča cenjenim trgovcem slovenskih dežela za nakup izdelkov domače obrti, osobito dobro sortirano zalogo čevljev lastnega izdelka. Na Jesenicah na Gorerjskein SO takoj proda Se skoro popolnoma nova hiša v najboljšem stanja, a 6 sobami, s vsemi pritiklinami, večjim ali manjšim vrt m itd. Hiša je pripravna tudi za letovišče — Dopisi na npravništvo „Siov. Narodau pod š.iro ,.Htsa na Jesenicah11. 1724-3 Za birmance primerna darila! črne in modre obleke. Za deklleei bele obleke. Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju do najfinejše izvršitve po Jako nizkih cenah. 0. BtrofttOtit, 1793-2 Ljubljana, Mostni trg 5. ^3 S postrežba in cene strogo solidne. 1749 -2 sobni In dekoracijskl slikar ter pleskar v Spod. Sliki pri Ljubljani Vodnikova cesta št. 88 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najuii jih cenah, 1737-3 Sprejema naročila tudi na deželo. 4Sr sev4**- ^-rt^«**1*^*** Za šport in promet tlstanovlleno lasta* Teleroi Zaloga koles ?uch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Hzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila ... . 1590 7 solidno m ceno. Karel Čamernik fjabljana, Dunajska cesta it. 9. Zavod za pohištvo in dekoracije. Fran Doberlet v Ljnbljani, Frančiškanske niice štev. 10. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do najnmetnejšcga. Slkadisče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbira pohištvenega blaga it). Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. ===== TT'ređ.'ba. celila, l^otelo^r in. Icopaližjč. ===== 1493—6 LjahljaR&ka kreditsa baaka v LjHbljaai Podružnica v Spljetu. promoao na 3% zoni. kroiltno aro Aha H. 3% M H it 1» II II II M H 40/ /0 tiaja* vloajre ziav Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. ItritarloTO nlloo Mor. t. Heaervmi ibnd k asa priporoča po K iVt, žrebanje 6. maja, fUrai iobitsh k 4 po K 4%, „ i6. po K 4 9 16. polovioa po K 7, oele po K 12 „ 16. U~5l SUD 3236 Proda ao prav ceno dobro ohranjen avtomobil s 4 sedeži. Več pove Lovro Sobenik v Sp Sliki. 1437 23 ▼ Kusf lovih ulicah it 5 v II. ne d stropja s 3 sobi ml, predsobo, kuhinjo, poselsko sobo in pripadal ae odda za avgust. Več pove upravnistvo tiskarno ali gosp. Joa Lmvrenčlč, piaaroa mest niit. zakupa, Dunajska o. 31 h. Bizovioar umetni in trg. vrtnar Ijubljana, Kolezijske ul. 16 se priporoča za nasadite* vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočlh cvetlic (perene), krasna cvetlična S grmovja, konifere, cvetlice i za okna m balkone. Izvršuje Šopke, vence in bukete za razne prilike Delo umetniško okaano In po solidnih cenah. 1542 5 Trgovina s: eii:cam: iti. Naročila ne deželo hitro In vestno A. Lukič fred škofijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke l»o .Hj.l*|lh cenah. I' 95-21 Strešnik star, utrjen, v dobrem stanju proda jako ceno v večjih množinah vv 1812 1 kupnje specijalist v hotelu pri , Ma , ličn" I. nadstrople soba At 3 od 5 —7. popoldne nss . Samo nekaj dni taka) Učenec se sprejme takoj. Anton Polonc, valjčni mlin Radeče pri Zidanem mostu. :7?'; X. - ^g-« ■ . IM^^B tt^*m Modni salon Častitim damam priporoča : klobuke le najfinejšega okusa Uda ŠkoJ-Vanek :: pod Jranco. Žalni klobuki vedno pripravljeni, tako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. :: X X X X X X X OZIT k subskripciji delnic V. emisije Ustfedni banke g&& českych sporitelen Osrednje banke čeških hranilnic V PRAGI. PODRUŽNICE: Brno, Vel. nam. 28; Lvov, ul. Syketuska 15; Dunaj, I. VVipplIngeretraeee 22; Trsf. Plazza del Ponterosso 3, Od I. julija t. I. nova podružnica v Črnovicah. Nad 5000 apolenoev-denarnih zavodov eolo driave — Vlog nad E 100,000 000. — Menični poael v letu 1908. K 936,000 000 Skupen promet 5 milijard. DIVIDENDA: za 1903. 3%, za 1904. 4%, za 1905 4 V« %, za 1908. 4Vi%, za 1907. 4Vi7e, za 1908. 5 o« Na podlagi sklepa IV. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil dne 25. marca t. t, se zviša delniška glavnica od 10,000.000 na 15,000.000 kron z izdanjem 12.500 delnic po 400-— kron nominalne vrednosti. Akcije Osrednje banke čeških hrsnilnic so edini dividendni papir, ki je pripuščen poleg delnic Avstro-Ogrske banke za nalaganje hranilničaih fondov, ker se nanašajo na pupilarno varnost. Vpisovalni rok do 31. maja 1909. 1797-1 Vpisovalni pogoji: a) Dosedanjim delničarjem pritiče na 2 stari delnici po ena nova sa ceno K 410. b) Večje število delnic nego jim priteče po odst. a) se prepušča starim delničarjem, dalje hranilnicam, posojilnicam, zavarovalnicam ter denarnim zavodom sploh, raznim fondom, korporacijam, funkcijonarjem in uradnikom denarnih zavodov za tečaj K 415. c) Ostalim vpisovateljem se prepuščajo za tečaj K 420. Posebna pozornost se bo obračala na bančne spojence kot vlagatelje, posestnike bančnih zadolžnic itd. d) Delnice V. emisije bodo deležne na dobičku od 1. julija 1909, torej za drugo polletje tekočega poslovnega leta. Njih kupon št. 7 se bo izplačal s polovično dividendo, ki bo določena od prihodnjega rednega občnega zbora na podlagi zaključenih računov za ostale akcije, kar bo označeno na dotičnem kuponu. e) Na pravilni vpis se izda potrdilo, proti kateremu se dobi pozneje nove delnice. f) Delnice morajo biti plačane najdlje do 30. junija t. 1. Pri vpisu mora založiti vsak vpisovatelj — izvzemŠi denarne zavode — najmanj K 50 na račun za vsako delnico, ker se sicer na priglas ne bo oziralo. g) Po § 51. pravil se glasijo delnice na ime in se izdajajo tako stare kot nove bodisi v posameznih kosih ali skupno v 3, 30 ali 50 in to v svrho udobnosti posestnikov z ozirom na hranitev in varstvo. Dotične želje naj se na vpisovalnih prijavah izrecno označijo. h) Preplačani zneski se obrestujejo do 30. junija po 41/» %. ki se prevedejo z onim dnem na račun vpisanih delnic. i) Kdor ne plača do 30. junija t. 1. celega vpisanega zneska, zgubi pravico nele do novih • delnic ampak i na predplačilo, ki zapade v korist rezervnega fonda banke. Priglaae In vplačila sprejema, ter Izdaja proapekte glavni zavod v Pragi, podružnloe v Brnu, Lvovu, ns Dunaju In podružnica v Tre tu, Plazza Pontereaao it. 3, ter poleg tega iz prljaznoeti vaak z Oarednjo banko 6eiklh hranllnlo v zvezi etojočl zavod. Priporoča se, da se vršijo prijave v kolikor možno z obratno pošto. Prospekt, ki obsega poročilo o poslovanju bank in razvoju banke, dalje zadnje letno poročilo in pravila, ter kakoršnekoli informacije pošilja drage volje . , Ustfedni banka českych spofitelen. laiajaUlj i. •iftruml arWalk B.st. P.at.sl.al.k. LMteta. t. tt* »Narafa. tkkinM. 94