GOSPODRRSTVO V SVETU
Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo
Sredi leta 1954 je prišlo do navezave trgovinskih zvea med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki so pomenile začetek normalnega trgovskega in splošnega gospodarskega sodelo-vanja med obema državama. Podlago in smer gospodarskih odnosov je načelno dala Beograjska deklaracija, katere do-ločbe so bile lani podrobneje obdelane z nizom sporazumov in konkretnib pogodb.
Podlaga za plodno gospodarsko sodelovanfc. ki ima raz-novrstne oblike, so vzajcmni gospodarski lnteresi in mož-nost, da se naša gospodarstva medsebojno dopolnjujejo.
Sovjctsko tržišče omogoča plasma velikega števila ra«-nih jugoslovanskib izdelkov, Sovjetska zveza pa se zanima za investiranje cele vrste projektov v Jugoslaviji, kj bi ¦ svojo proizvodnjo omogočili večji izvoz v to sracr. Po drugi Btrani Sovjetska zveza razpolaga z visoko razvito industrijo, ki sa naše potrebe lahko zagotovi kompletne tovarniške Instalacije, naprave in specialne stroje, oprenio za tekstilno industrijo, kmetijske stroje, prevozna sredstva itd. Razen tega lahko dobimo v ZSSR potrebne surovine za našo prede-lovalno industrijo in pod ugodnimi pogoji tudi finančna sredstva za  drago investicijsko graditev.
Da bl naše bralce vsaj delno seznanill s vsebino seda-njfh gospodarskih odnosov z ZSSR, bomo omenili nekatere sklenjene pogodbe, ker njihovo število in značaj najbolje pričajo o tem, v kolikšai meri se je gospodarsko sodelova-nje med obema državama razvilo v smer vzajemne pomočl na dolgoročni podlagl.
Jajmsurja leta 1956 je bffl pod-pisaa aporazum o dolgoročnem kreditu v^ade Sovjetske zveze v znesfeu 54 milijoaov ameriških dolirjer, ki ga bo JugosJavLja u-koris-.iia t treh letnih obrofeih po 18 mJILjonav dolirjev. Ta kreii« je namenjen za kritje jugoslovan-&kih blagovnih nakupov v Sovjot-Ad zrezi ˇ času od 1956 do 1958.
Hkrari so se dogovarli za po-•ojilo za jugoslovanski rezervni devizni sklad. Posoplo so odobri-li r znesiku 30 mtfi'janav dolarjev T ziatu aJi v krepkih vaitutah (do-lar, fum). To posojilo sc laMio izkordsd y obroikih al: v vsem tnesku -y roiku 2 do 3 let, kakršne potrebe bo pai kneia  Jugos!ai4ja.
Kredit za platfevanje sovjetsfeih btagavnili požidjk Ln posojilo v deviEnih sredsrvii rta <Jolg<xro&a sporazuma, kj sta bila dosezena pod ugoinimi pogafi. V obeh pri-merilh traja rok odpiačila 10 let, ZibčenJi s trenutkom, ko se posojilo pri&e uporabljati; letna obrestna mera ie 2 %.
Sporaium o tehnifcctn sodelo-ˇanju in izmeniavi izkušenj med Jugosiaviio in ZSSR doloža sode-lovanje in kooperacije us*^nov, gospodairsfcih podjetii im arganiza-cii ofecli clriav na področjti isane-
ajave izkušaaj, uJiniLnili pridobi-tev v ladiusCTiji, mdairstvu, grad-beništvu in v kmetijstvu. To ob-scga ti>dj modsebotno odstopaaje oateiitov, licenc in ^ehnične doku-mentacije.
Razen tega je ta sporazum do-kxSil tehndčno pomoč in sodalova-nje na znansrvonem, tehničnem ic roziskovailneni   pciju   z  izmeniavo
ozvedencev   in  slažistov  pri iapo~ pollin.jevaii,ju   znanja.
Za fiaamsiraaje tega programa » določili ustaaovitev skupnega eMaida, č katercga bi se sreditva
uporaJ?l>aJa po sporazumu.
•
Slporazum o lavesdci^eoi so-ddovanju <Jolo&, <la izdelajo v Jugoslaivnlji iz srodstev sovjetskega lnvesticiijiakesa posi>illa projcile in da Jotjoslavija nakupi oprenio za naslednie objekte:
—    '»varno   duJjžrdh   gnojjl   z zmogtfBvosDJo 220.000 too na leto;
—   tovajno   fosfaraih   gnajB   z zmogjjivosftjo   250.000   ton   supcr-fosfaita in  90.000 toa žveplene ki-jline;
—   termo-oleklranvo  z   zmoplp-TOstjo  75.000   do   100.000   kWh eIekTri<bie ener^ije.
Kazen tega doOoča sporazum o investiciiskera kreditiranju, da bo sovjetski investi<aiskn kredk npo-rabtjen tudi za rekonstrukcijo d-veh rudnikov rvinca in cmka. Tako Sf bo njrhova lotna zmo^ln" vost povečala z& 225.000 ton ru-de. Uporabljen bo rudi za rekon-strukcdlio enega rudnika iivega srebra, kd bo povečal proizvod-njo  nid« za   100.000  ton   na  leto.
Za fina.nsia-an je projektav in za nabnrvo potrebne opreme so do)o-tfili kredit v zneAu 110 milijonor dolarjev. Odipla^evanje kreditccv «e bo pri?ek) leta 1959 ali po <k>-potov-rvi vseti dei! in bo traialo deset  let  z  letnimš obrestmn  2 %.