OUsIlt .luKOslovuuikc kioeUkn xvm«. (ena :»H |)iu /a celo letu. - /.a nwtf.eaii.trt> »iO Din. 1'okA ^ tabuja vnak* sreoiutiijuba'. uan»-mogel, da bo Belgrad vendar enkrat pri-Sel do tankih ušes, kakoršna vsak vrhovni gospodar mora Imeti, če hoče, da mu gospodarstvo ni Komanda ne gre rak o-.'o pot. Slovenija je govorila. Govorila je najprvo, da še naprej najodločneje odklanja centralizem in da se bo vztrajno borila proti njemu, dokier ne pade. Obe centralistični stranki — "cerjavov-ska in Pucljeva — sta močno nazadovali, v Ljubljani so žerjavovce rešili narodni so-oalisti. Dalje je govorila Slovenija, da hoče imeti tak deželni zbor, ki bo krepko poudaril zahtevo po avtonomiji Slovenije in ki bo močen zaveznik v boju za osamosvojitev naše ožje domovine. Zato je zaupal oba deželna zbora stranki, ki se od začetka vztrajno in neiz.prosno bori za avtonomijo, to je Slovenski ljudski stranki. In še jo govorila Slovenija, da hoče imeti v deželnem zboru poštenih ljudi, ki znajo vestno gospodariti s tujim premoženjem, ki imajo srce in pamet za ljudske potrebo. Odločno pa je Slovenija odklonila korupcu niste, ki so se pogodbeno in pismeno udinjali interesom Slavenske banke. Odklonila je ljudi, ki so od te banke prejemali denar za svojo brezversko agitacijo med slovenskim ljudstvom in ki so jo naposled tako do golega slekli, da so šli ogromni milijoni slovenskih prihrinkov v zrak. Končno je govorila Slovenija, da ne mara nič imeti opraviti s strankami, ki satansko sovražijo vero ;aših očetov, povsod in ob vsaki priliki pljujejo na naj-' svetejše svetinje našega naroda ter mu ho-[ čejo vzeti to, kar edino daje v življenju in smrti trajno in najzanesljivejšo tol . j Ponosni smo na Slovenijo. ! Ostala je Bogu in sebi zvesta. Izidi voHtev. LJUBLJANSKI DEŽELNI ZBOR. Ljubljanski deželni zl>or šteje 53 poslancev, izmed teh je eden zastopnik hrvat-akega Kastva nad Reko. Slcvonska ljudska strank?! je dobila izmed teh 40 mandatov, žerjavovci 5, pucljevci 4, narodni socialisti 1, socialisti 1, radičevci (Kastav) 1 in Nemci 1 (župnika Eppicha). Po posameznih vollvnih okrajih so izvoljeni: V Črnomlju: oba kandidata SLS: Josip Nemanič in Evgen Jarc. V Brežicah: dva kandidata SLS: Franc Podvinski in Jožef Tratnik, in en kandidat SKS: Ivan Urek. V Kamniku: vsi trije kandidati SLS: Ivan Mazovec, Josip Poznič in Ferdinand Novak. V Kočevju: trije kandidati SLS: Anton Skubic, Evgen Jarc in Jožef Strnad, ter Nemec Josip Eppich. V Kaslavu: kandidat radičevcev: Tri-najstič. V Kranju: 4 kandidati SLS: dr. Joža Basaj, Anton Umuik, Lovro Planina iu J/an Majeršič ter žerjavovec Albert Kramar. ' V Krškem: 4 kandidati SLS: dr. Ant. Milavec, Franc Kobal, Matej Tomazin in Ivan Golarir ter pucljevec inž. Frann Zupančič. i V Laškem: dva kandidata SLS: Jože : Žmavc in Matevž Deželak ter socialist Ignacij Sitar. V Litiji: vsi 4 kandidati SLS: Hinko Lebinger, Jožef Erjavec, Ivan Lovrač in Alojzij Kutnar. V Logatcu: dva kandidata SLS: dr. Marko Natlačen in Gabriel Oblak ter žorja-vec Valentin Poljanec. V Ljubljanski okolici: 5 kandidatov SLS: Josip Gostinčar, Josip Brenčič, Peter Hauptmian, dr. Anton Breeelj in Josip Per-me, pucljevec Ivan Pipan in žerjavovec Ivan Zebal. V Novem mestu: 4 kandidati SLS: dr. Ivo Cesnik, Josip Kastelic, Ignacij Pevec in Ivan Pezdirc in pucljevec Janko Bu-koveo. V Radovljici: vsi trije kandidati SLS: Jakob Jan, Peter Arnež in Josip Lavtižar. V Ljubljani: 2 kandidata SLS: dr. A. Brecelj in Anton Rojina, 2 žerjavovca: dr. Dinko Puc in Ivan Mohorič ter narodni so-ciaiist Ivan Tavčar. MARIBORSKI DK/ELNI ZBOR: Mariborski deželni zbor šteje 64 poslancev, izmed teh je 10 Hrvatov iz Medji-mur.ja. SLS je dobila 42 mandatov, žerjavovci 6, radikali 2, pucljevci 1, radičevci (hrvatski) 10, soc alisti 3. Po posameznih volivnih okrajih so izvoljeni: V Mariboru: en kandidat SLS: dr. Josip Leskovar, radikal dr. Rudolf Ravnik In socialist Viktor Grčar. V Celju: radikal dr. Al. Goričan. V Murski Soboti: 2 kandidata SLS: Franc Taflik in Geza Horvat, radičeveu Franc Taflik in Geza Horvat, radičevca Štefan Godina. V Doiuji Lendavi: 3 kandidati SLS: Ivan Baša, Peter Osterc in Štefan Litrop, radičevec Josip Neubauer. V Konjicah: oba kandidata SLS: Matija sapotnik ji Leopold Bruderman. V Ljutomeru: vsi trije kandidati SLS: Jakob Rajh, Alojzij Neudauer, Franc H raste! j. V Mariboru - levi breg: vseh 5 kandidatov SLS: Alojzij Supančič, dr. Josip Le-skovar, dr. Andrej Veble, Franc Pirnat, Ljudevit Poljanec. V Mariboru - desni breg: 3 kandidati SLS: Alojzij Sagaj, Martin Kores in dr. Boštjan Schaubach, socialist Josip Petejan in žerjavovec Jožef Finžgar. V Ptuju: 6 kandidatov SLS: Ivan Ver-šič, Alojzij Janžekovič, Peter Rozman, dr. Janko Kovačec, Lovro Kropfe, Ivan člus, žerjavovec Lovro Petovar. V Gornjem gradu: oba kandidata SLS: Marko Blekač in Franc Štrucelj. V Dravogradu: 2 kandidata SLS: Jurij Kugovnik in Jože Stabej in socialist Vinko Moderndorfer. V Sloveujgradcu: vsi 3 kandidati SLS: Vladimir Pušenjak, Ivan Guzelj, Simoji Blatnik. V Šmarju: 4 kandidati SLS: Ivan Turk, dr. Anton Ogrizek, Marko Kranjc, Jože Tovorni in žerjavovec Anton Perkovič. r » DOMOLJ l'Br_1927._ V Celjski okolici: 5 kandidatov SLi>: Davorin Kranjc, Anton MeS«, MiIca Levstik,! Jakob Uranjtk, Franc Slomšek in pu- lievae Rudolf Lorber. " V Prologu (Jledžimurje): 1 kandidat SLS I (UPS), 1 žerjnvovcc in 3 radicevci. V Čakovcu (Medžiraurje): radicevci 4 nianilatp, "/.erjavoMci enega. ljudstva se zato trdno drži Slovenske ftki strani ki stoj.kjjj.sjj sega liiu liaf: !ih ia kornj^o str^ ge ne ino. 1 macini brezversKun | rejo previsoko dvigmh.^ Zalibog je pa t«dj I med našim ljudstvom še do,olj političnih Po izvršenih volitvah v nedeljo zvečer je priredila skupina liberalne mladine malo demonstracijo pc. Ljubljani. Ker niso pri volitvah popolnoma izginili s političnega življenia, so po Ljubljani malo vpili, da so s tem hladili skeleče batine, s katerimi jih je pri volitvah našeškalo nase ljudstvo. Tebi bilo popolnoma v redu. Nihče jim ne bi zameril, če so si v svoji bolesti dajali duška z vpiti j m. Pri ieh demonstraci jah te je pa tudi nekaj dogodilo, kar>nam ni nič novega, a kar ti l udjj in njihovi patroni tako skrbno skrivaj:: vse njihovo sovre ho do katoliške cerkve in do katoliške vere jim je bu leni Jo na dan. Niso bili pod previdnim nadzorstvom svojih političnih očetov in tedaj jim jc začelo srce odkrito govoriti. Izmel mmžice so se slišali besni klici: »Doli katoliška cerkev k — : Doli katoliška vera L Srj to je njihov rtamen! Mi ne seveda nismo prav nič čudili, ko smo bi i priča tega besnega sovraštva teb ljudi p K; t i kato iški cerkvi in katoliški veri. Kdnčai njihov cilj v pelitiki je ta, da bi kolikor j? v njihovih močeh izpodkopali med ljudstvom vero in Cerkev. Kaj drugega raj tmii pomeni poudarjanje, češ, da so svo-bodemVkii naprediijakij svobodnjaki in b^rilci pr ti kleri>alizmu. S takimi bese-, »protiklerikalnih« strank lo so tudi oni itfademči, ki so pristaši dr. Žerjava, po nedeljskih volitvah neprevidno preglasno povedali. Slepci, ki ne vidijo. • Mi srn" % neštete krat na tem mestu m na javnih fV.dih povedali. Večina našega ljudstva to tudi prav dobro razume, zato se ne da premamiti sladkim ln hinavskim be^ sedam naših svobodomiselcev. Večina na- U^čidh^straiilc! i l'*^"^" i ' celo za svoj cilj. K ako'nuj naziva m> tako v. četje?! Kako naj označimo kratkovidnost takih ljudi, ki naročaja, kupujejo i« čita.ie list** 'svobodomiselnih strank, n. j r. pri na kri-ki no iih di lali lifejersjci pri a; rami reformi, naravno t \neOovpijoee. Dane* ne niti sto-mflijopov do.sti, da se to vnebovpi-,4'če stanje pepravi. Vrbulega l^bk-) pridemo j;rcd Treiinanvdpo sodišče, kjer !x>-mo kaznovani n«i mPi;nrdc, nemiiioi c, • Lstotako jo ladikalni p«-: 'am-c .'.i.va* kevie ugotovil, da danes rfidičovei vračajo zemljo nitidvarskim ^baronom in -fom, domačini je pn slmda o. Popisali smo to, d« s U m d ,nio, kani piipel.ie driavo in njeno fcO:.po.i.;r«tvo b»e/,veshir .sl in nepofitenoftt, k«:«-r,i jc v največ-ji mc t i nvefila v državno '.ipm-. n bas liUeialna (>nui<.-4<^no-doinokr«!.- .a; .-Iran-k«, kittoiiii '«/«:,;!<> Sloven^j-rii a 'Jutro in Domovina . Pri pu ri.. !inu /a kmetijsko, ki se je sestavijai šu, ko je bil kmotij^ki minister g. Pacelj. je pa niirnvh"0.()00 Din. Za napnedek živinoreje se je za celo dižavo določilo samo okrog 9(K».0C0 Din. Ves ostali kredit pa gre za upravo živinorejske stroke, torej za osebne izdatke in kar je z njimi v zvczL Tako se je za od" škodni no za poginulo okužene živino določilo samo <500.000 Din, za podporo siro-makuni, ki jim je poginila živina, celo samo 50.000 in to za celo državo! Toda ln odškodnina ne bo zadostovala niti za ožje prijatelje tega čudnega racljačkega : režima. premiranje bikov in za komisijo v to svrt^ Dobro in poceni so kupuje v manufakturni trgovini A. & E, SKABERNE - Ljubljana, Mestni tr t " so je določilo 100.000 Din, za podporo za mlekarske, čebelarske, živinorejske in druge tečaje se je določilo samo 80.000 Din, in sicer v državi, ki je ponekod v kmetijstvu strašno zao9tala. Pucelj in naši poplavljeni i. Poslanec je nato nadaljeval: Naravnost sramotno pa jo, da se je po strašnih vremenskih nezgodah, ki so preteklo leto prizadejalo ogromno škodo, določila podpora za prizadete in /.a komisije samo 1 milijoni Govornik ostro kritizira malomarnost vlade pri zadnji povodnji v Sloveniji, zlasti ker je bil minister Slovenec, ki mora poznati grozoto poplav. ,še do danes nekateri niso prejeli podjior. Za ureditev vodnih tokov se je določilo samo 800 tisoč dinarjev, to je skoro polovico manj, kakor lani I Za nujna dela za zavarovanje pred poplavami po vseli skušnjah, i. i smo jih imeli v preteklem letu, se je določilo samo 240 000 Din za celo državo, za več kot 8 milijone manj kot lani, ko država niti od dal<>Č ni mogla zadostiti svoji dolžnosti. Kot podpora za nenadne katastrofe vsled narnstlih hudournikov in ssa delo pri hudournikih se je določilo celili 100.000 Din z a v s o d r f, a v o , to se pravi iz Ijud-ftva norce briti! Puri je ve podpore Govorni kobtožuje poljedelskega ministra, da še do danes ni uredil začasne uravnave bav<- pri Ganieljnili iu nižje, kjer voda vedno bolj odnaša plodno zemljo. Kmetijski minister je 1. 1925 govorniku obljubil, da se bo to takoj izvršilo, ter da se iio za odklonitev nevarnosti za ljubljanski vodovod jiostavila v proračun potrebna vsota. Vse to »e pa ni zgodi io. Govornik zahteva v tem 07.ini pojasnila, kakor tudi, zakaj se ni izpačala vsota 400 tisoč Din, ki je bila določena za vodovod v Grosupljem. Minister Pucelj ni imel kredita za potrebe, pač pu so dobile veliko podporo radičevske ustanove, kakor »Ekonom in druge. Davkov ne plačujejo samo pristaši tega ali onega ministra in njegove atranike, marveč' vse prebivalstvo. Za kmetijske šole ni denarja. Govornik obžaluje, da vladna večina črta kredit za mlekarsko šolo v Škof ji Loki, ki bi bila za vso Slovenijo velikega po-'' mena, kakor tudi za šolo v Žalcu, dasiravno sicer ustanavljajo nove kmetijske šole, ki ne bodo uspevale, uničuje pa preizkušene .ustanove in stare šole, kakor je kmetijska Soa na Grmu. Govornik zahteva, da se mi--nister ne dotika ustroja te preizkušene šole, ki jo je pred 52 leti ustanovila dežela .kranjska. • Kmetijske zl>ornice. Nič se ne sliši, da bi se ministrstvo barvilo z načrtom za kmetijske zbornice. Vsi dnigi stanovi imajo svoje zbornice, samo »seljačkk vladni stranki se v pretežno .kmetski državi ne brigata za kmetijsko tbornico. Zato pa poje boben. Ker se vlada za povzdigo 'kmetijstva isto nič ne briga, le-t6 den, ki še ni nikdar tako pogo-j sto pel na kmetskih posestvih kot za časa ! Pucljevcga in radičevskcga ministrovanja. : Samo dražb kmetskih zemljišč je bilo leta I 1925 razpisanih 4*1 v vrednosti 60 milijo-! nor Lin, dočim jih je bilo leta lt)22 samo 37. Kako j<» Pu.vlj kmetova) po Štajerskem. Poslanec Vesenjak je nato razgrnil sliko Pucljevegu knetovanja na štajer-.kem. Med drugimi je ro.-el tole i Predvsem moram z žalostjo i«;;.»loviti, j da je cela vlada, posebno pa kmetijsko ministrstvo, ki je bilo povrh v rokah Slovenca, ob Unski težki krizi naravnost strašno žalostno odreklo. \ es čas lanskih težkih časov nismo iz feen visokega mesta čutili nobene lople ljubezni za kmetsko ljudstvo. Posebno kmetijski minister je bil gluli in slep za naše štajerske potrebe. Kakor v obče za vse panoge, tako 'e je najmanj storilo /a vzdrževanje obstoječih regulacijskih in obrambnih naprav ob Muri, So manj se je storilo pri Dravi in Pesnici, ravnotoliko ali nič pri Savinji, Misli-nji in Sotli. Pri Dravi je v veliki nevarnosti tisočo in tisoče hektarov zemlje. Vse opozoritvo občin in poslancev so bile or in komu zaupate svoje stanovske za leve , Kaj pišelo nasprotniki. Če ima kdo prevelike oči. Kmetski list i gladilo slovenskih radičevcev pod vodstvom g. Puclja je pisalo 12. januarja takole: »Kar se tiče Slovenske ljudske stranke« je ta stranka povsod v popolnem razkroju. Dosedanji pristaši Korošceve stranke trumoma prehajajo v »Slovensko kmetsko stranko.. Danes nam je zagotovljenih v obeh oblasteh naimanj štirideset pcslan-cevf. — Kakšen je uspeh volitev? SLS si je priborila 82 poslancev, bahavi samostoj-neži z vsemi svojimi drobtinami — pet. Zadnje ure SLS. Zadnji »Kmetski list. je napisal pod imenovanim naslovom, da bo naša stranka že pri teh volitvah pokopana. — A zgodil se je čudež! SLS je zopet vstala v strah nasprotnikov in zavedni slovenski volilci so poradičeni stran-čici nekdanjih slovenskih samostojnežev Izkopali preteklo nedeljo — zaslužen grob. Če ima kdo premajhne oči. »Jutrot od 18. januarja je j>oročalo, da je bil shod SLS v ljubljanskem IJnionu klavern, obiskan večinoma le od okoličanov, nekaj Ljubljančanov pa da je prišlo na shod le iz radovednosti. In glejl Ljubljančani so dali naši stranki 3300 glasov in '2 mandata od petih. Liberalni kapitalisti so dobili 3, a le e po- i močjo -prolelarskih. narodnih socijalistov. ; Tudi Ljubljana bo pri prihodnjih volitvah j čist.-, gotovo z večino v taboru naše stranke. i Delavska politika«, glasilo rdečih so-| oialhtov je pisala 12. januarja: »Naša lista | bo zmn;;ala' . Lagala je teden za tednom na vse pretege in se v 6. letošnji številki pov-spela do trditve: sAko bi klerikalni poslanci glasovali proti ustavi, bi vidovdanski centralistična ustava ne bila sprejeta«. Kaj ff:';ega še noben žerjavovski list ni napisal. In uspeh pri volitvah? V celi Soveniji so dobili socialisti od 117 poplancev le 4 mandate. Laž je imela kratke noge. Zavedni slovenski dela.ci so enkrat za vselej poka/ali, da rdečkarske brezverske fronte ne marajo. Kako je opravičeval gospod Pueelj pristransko podeljevanje državnih podpor? Na Pucljevem shodu v Ljubljani so nasprotniki samostojnežev brali g. Puclju hude levite. Ko mu je nekdo očital, da so dobivali državne podpore le samostojneži, se je g. Pucelj odrezal: >Kaj pa zato, saj tudi oni plačujejo davke :. — To pa res velja da 9e zapomni! Radičev delavsko-kmefrkl pokrel je danos na zmagovitem pohodu tudi na jug n;iše lepe domovine«, je navduševal pred volitvami »Kmetski list.' svoje obupane pristaše. Volitve v oblastno skupščino so pa pokazale, da radičevci, tudi ne samo, da nikamor ne prodirajo, temveč so celo v dovčerajšnjih svojih političnih trdnjavah na Hrvat-kem, dasi so v vladi, kjer imajo vso moč na razpolago — utrpeli hud« izgube. V Zagrebu so dobili n. pr. radičevci zadnič 14.000 glasov, zdaj pa le okrog 4000. 1 o ;e res -zmagoslavno prodiranje . »Nora pravda« glasilo žerjavovskih naivdnih socialistov se je, opravičujoč skupni nastop z samostojnimi demokrati, bahala pred volitvami tako-le: > do še dvomi, da bi ne bil izvoljen tovariš Tavčar v Ljubljani, tovariš Mohorko v Mariboru, tovariš dr. Bohinjec v Laškem. — V 3. letošnji številki pa je prerokovala s Nova pravda : »Krščanski soc. niso na takih mestih, da bi imeli izgled, da bodo izvoljeni«. In, kaj so pokazale volitve? S pomočjo samostojnih demokratov »o dobili narodni socialisti le v Ljubl jani 1 mandat, povsod drugod v Sloveniji so jim volivci pokazali — hrbet. Pribičevič in Belgrad. »Jutro« je pi-sao o Pribičevičevem shodu v Belgradu, kalkor da bi bili že vsi tamošnji prebivalci — samostojni demokratje. A čudno! Pribi-ni dobil v Belgradu niti enega poslanca, naši prijatelji Davidovičevi demokrati pa — večino! Naša poštena stvar zmaguje. Mi gremo naprej na novo delo in nove boje. Varno naložite sw' denar v Vzajemni posojilnici v L!ub!jani, poleg hotela,Union'. Obrestovanie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštva i. t. d, Rfr ftn g m POiVETL^ iHin 11 mil r\J , Vi \ obešajo. Albanski pogiuvar \hmed /.ugu se je z nasilji prikopal na vlado, iako kakor bi sc bili radi nasi Zer-javovci. Razume se, da se je ogromna večina Albancev proti njemu. Da pa si zava-ruje gospodarstvo, se je udinjal Italijanom, ki so mu v slučaju upora obljubili pomoč. Doma je pa postavil posebno sodile, ki nezado-olmeže po prekem sodu sodi na smrt. Kakor poročajo, so jih že nincgo obesili. Obsodbe se pa še nadaljujejo. Slovaška dobi avtonomijo. Kakor smo že podali, je Slovaška ljudska stranka vstopila v vlado pod pogojem, da dobi Slovaška, ki so jo dose.laj češki ceniralisti zelo zapostavljali, svojo avtonomijo. Sedaj v Pragi ie izdelujejo zakonski načrt, po katereaa se bo zahtevam Slovakov v polnem obsegu ugodilo. Dobili bodo svojega deželnega predsednika in svoj deželni zber. Deželni pretisesi-Ijail >D< mo.jub: raznim naslovnijcom po Sloveniji. Prav lepo število se jih jo u> od- ^ zvalo našemu vabilu in se naročilo na nas , list. Vse one pa, ki iz kak-rr^a koli raz- I loga ue bodo prejemali Preljuba na | s\oj n^slo.-, vljudno prosimo, da narn vrne- | jo iia ogled poslane januarske številke, v ' koljkor so še dobra ohranjene, da jfn ima- ! mo na razpolago za nove nar. čnike, ki se I še vedno ogtešajo. Prosimo torej vnovič: ; pošljite naročnino ali pa list naz:j! i d Opozarjamo na Mali glasnik, v današnjem -Domoljubu . Iz njega cenj. brn-v.c natančno spozna, kako se lahko vspeš-no in prav po ceni oglašuje v najbolj razširjenem si venskem časopisu. — Nar "miki Domoljuba imajo pri malih oglisih prav posebno velik pope-'. d Koliko bolnikov je lilo sprejetih v pretočenem letu v ljubljansko bolnico? V pretečenem letu je iskalo zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici 14 243 bolnikov. Bolnišnica je že zdavnaj prema lina za tako ogromen poset. Priporočamo, da se ljudje, ki potrebujejo zdravniške pomoči najpre;e Obrnejo do najbližnjega zdravnika. Ta ie dolžan revne ljudi -zdraviti brezplačno, ra podlagi nbožneea lista. Dalje naj se bolniki obračajo tutli do bolnic, ki -o jim po krajevnih legali nabliaie, to ji- v Celje, Maribor, Brežice, Ptuj, Murska Sobota, Slov. Gradec, Novo mesto itd. Vse bolnike ljubljanska bolnica ne more preskrbeti. Župani in občinski raofje po dežele še vedno ne vedo, da je za sprejem v bolnico predpisana nakaznica. Le predpisana listina zadostuje, to nai si župani in občinski svetovalci zapomnijo in nuj nikar nc delajo neprijetnosti bolnikom. _ d Pismo rojaka s Kanade. Timmins, o. januarja 1927. Cital sem v Domovini" pismo tukajšnjega Slovenca, ki opisuje tukajšnje delavske razmere. Je dosti neresničnega. kar bi mogoč« privabilo mnogo ničnega m pretiranega, kar bi mogoče zlati rudniki, v katerih dela okoli 5000 de-lavcev. Delo se težko dobi. Nekateri r»l l ri*V» dobl- N kateri .čakajo ^ dejo 6 mesecev, pa ga Še ne dobe, če ga ne kupijo. Preden gre delat, pride vsak predzdravnika, kija popolnoma pre S *rc žele delat Plače so 4.24 do 4.80 dol. Delo je tpžko in nevarno so nesreče na dneven, redu. Ni pa ker res, da so plače po h dolarjev in du prLc-,ii,i;o večkrat vesclico kar po domače. , .. j;i j li l > Uiesece prej tem ko dopisnik, pa ni bilo še nobene veselice. Zato opozarjam tisto Slovence, ki mislijo sem piiij, „a ne L odo brez denarja in če nimajo n.„o. m oa poznanega. Iskren pozdrav vsem či-Uitclji m Domoljuba*. J. Jirenčič. u uiczmcjua surovost. Kako so doltuj. ski sanu dovozi ziasii o,\rog Velike Lue divji in »uiovi Ijiidje, snu, po vo^-ki ob raziiiii vo.ilnih do >aii ie večkrat imoli pri-iiko opazovati. Tudi oo teh voiiivait 111,0 hctcii zao^ali. Našemu kandidatu lgn..u,u pevcu so pri vozu, s kaiciiai »e je VvUl ('; 1..val. -va Kaki ku so podivjani na-spr..»r-: .i li »teli pobiti dr. Natlai\ ,a, tu :.» g. Pevca. Kdo naj potem verjame na peče-nest tajcih sirank 111 kako naj ko L. . 11 in p;:rrrien človek njih pristna? d Žup: nom. Veliki župan jo t \>. . ,im po slal ekr; ž.nico, raj : i v akit nartči Na-k.d.io enciklopedijo. Ker nima ta eu. a v za ionu m b.ne podia^e, ooč ine rn o doline spreleti KnciklopctM;e. Na v-ak z>e..ek, ki pride po pr. šii, laliuo napišeš: 1 .: <«r, ne -prejni.nl', pa pismc-in ša ne c siva r nazaj na pošto, ('emu cbčinain caprtavati nepotrebno stroške? <1 P» >iKjna;iju vredno! Ljud^a j so jilniea v Žireh je /;b svojem letnem r,. in-skeni zaključku darovala za težko pr. a-dele p< plavVjence v domači oK-ini ' • in-Za t:i veli! r-dušen čin bovli izreč-ra i m no-vani p„ -•-, iinici piiorien 11 o^ plača1. 01> čin i hm pa imenovano posojilnico prav toplo pripori - atro. d šjkriatink« zelo močno razgraja v Polhovem gradcu. <1 To je zarednost. S Sv. Gore pri Liliji £C nam piše: Dve in pol ure je I < lil v snegu in mokroti 89 lr lni P.ren, oče g. dr. Hugo Lrena na volišče v Št. LaiuU-rt. še malo več seveda nazaj. Pa tudi drugi Svflo-gorci smo koraiino natmali \sc naspro'.^ ngitatevje jn na dan volitev na treh voliščih pomagali, da je r. Hinko tako častno on a'/a I nn oeli črti. d Propadamo. V roJnjem ?Uradnem liftu (Št. 7) z dne 15. januarja t. I. je objavljenih 23 oklicev o dražbi nepremičnin, ki so proda'a'o tekom tekočega nn m v prvi polovici me eoa februarja t. I. Nepr®* mičnine. za katere se dražba vrši. so sodno cenjene preko 2 in pol mili ona dinarjev. Uspeh Zcrjavovega in Pucljevega centralizma. d Pclujoče prodajal ue je uvedlo 1* grebsko železniško ravnatolj .tvo n\ svoj« uslužbc-nce, ki so na samotnih mc-lih lec cd večjih kraiev, kjer bi mogli ki'l»* vati svoje potrebščino. Prodajalna obsW iz dveh voz, ki se napolnita v Zagrebu n» gotovih postajah se edkopila za p«' Železniški uslužbend nai znan in obča priljubljen ne samo po Menšiji marveč tudi po velikem delu Notran ske. Kot skrbi.i očo in vesten go-8. odar je užival rsjni med soobčani velik u r ed. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Re/.uljaku. Svetila mu večna luči Preostalim našo sožalje! d V smrtni nevarnosti. Dijaka - viso-kc.šc.aa Kanoni Ivan in Soloček Stanislav sla se podala s smučmi čez Komarčo na Triglavsko pogorje. Tam pa jih je zalotil velik enežni vihar ter sla se le z največjo siio zalekla na neki prostor v zavetju na Ki nruči, kjer sla klicala na p^moč. Po več. dnevih so ju rešili obmejni vojaki, ko so elišali njuno klico na pomoč. d Ladja se je polopila. V'bližini albanskega obrežja je vihar zanesel jugoslovansko ladjo >Moravoc preblizu obrežja, kjer se je razbila in se tekom pol minute poic-pila. Kapilan in še en mornar sta utonila. Škode je 1,800.(XX) Din, zavarovana je pa bila le za 800.000 Din. d Ne skakajte z vlaka! 13 letni' di ak Karel Volberfk je na Pragerskem skočil z vlaka, preden se je le-1 a ustavili Skočil pa je tak-o neredno, da je padel pred stopnice vajeni in je za las manjkalo, da nhonoga obstale na tračnicah, kjer bi mu jih v hipu Odrezillo. Deček je dobil te-žko poškodbe. d Roparski napad na 'bftnkd. V Mednarodno banko v Zagrebu je prišel pred zaključkom dnevnega dela' neki vojak ter zahteval, da se ntu takoj izplnFa 500.000 Din, sicer btt streljal. Iver niti seveda uredniki niso bili voljnf ustreči, je rei začel streljati. Uredništvo se je hitro poskrilo, v banho so pa planili stražniki, toda ropar je pobegnil ter s? med množico po ulici delal pot s tem, da je streljal pred sabo. Pri tem je nekega dečka smrfnonosiio ranil, nekega kavamarja pa lahko. Končtio so ga prijeli iii zvezali. Piše se 'Slanko Canlco iz Varaždina in je bil žb večkrat, radi tatvine kaznovan. d Vročina v; Avstraliji. V Avstraliji, lcf leži na južni polobli naše zvezde, vlada sedaj najhujša' vročina Toplomer'kaže 450' C.' Več oseb je umrlo za solnčarico. Od i.' 1858 tie pomnijo tako vročega leta. d Vsak tujec, ki se mudi na FV&rtcu-akem več kot dva' me3eca, mora olačatf M' I W l^JMlBKKJm.i.-jJ'— .'«.1!!.'... M JOBV-^ POLITIČNI p Posroji, nod krtterimi ffe dr. Korošec v vlado. Časopisi objavi) jo pageje, katere je sla.il dr. Korosac Uzunoviču, pod katerimi je pri, ravljon stopiti v vlada Mi objavljamo te pogoje, ki so jih prinesli nasprotni časopisi, j ripominjamo pa, da lo niti od daleč niso vsi, amj:ak s"moi nekateri,- casepisi naštevajo naslednje dr. Korošcev? pogoje: 1. Pa vluda mora rešiti iiuančno gospodarsko stran oblr.stnih skonščin. 2. I)a so morajo porabiti fnmi za SIo-vci'o vsi tis i državni dohodki, ki prihajajo iz ozemlja Slovenijo in ki hi po zakonu irorali estati v Sloveniji. 3. SLS zahteva voč, gospodarskih ia socialnih zakonov, zlasti zakonov za pospeševan !e k"" zahteva, da so popravi vsa škoda, ki in »e v Sloveniji napravila povodenj. 5. SLS zahteva, tla so uredi vprašati je hrcz oselnih. V ta namen so mora d"ti na raznolago 3!) milionov djnnrjov, ? '0 frankov. Marijinim družbam! Ker je verjetno, da ae bona prošnjo prednico afriške Marijine družbo v misijonu Rombo (glej fo-bre.ar ko številko »Katoliških misijonov«" et. 82) še kdo odzvaL sporočamo, dn so v dotični pr: šnji omenjeni kip Matere- božje žo kupile Marijine ('ružbenke v nekem zavodu. Če kdo-želi Marijini-družbi-v Romi bo pcmahati, naj nošlje rajši zanjo denarno podpero na našo upravo. -— Uredništvo. »Katoliških misijonov, Ljubljana, Tabbr 12. d ča;an'iaJ Ste že poskusili, tajne me-šanice »Čajanka« ,in. »Globus« vanilijin slrdkor? Poskusiti, potdm'.ne kupite več drugih znamk. d Lovsko orožje popravlja najceneje in najbolje puškar F. K. Kaiser. * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Peka te te«, ki prekašajo po okusu ln kakovosti vse druge d Arborih, najboljtc sredstvo za zimsko ih spomladansko zatiranje škodljivcev sftdftegtl drevje' izdeluje' in rafcpeši1ja tvrd« ka Ohemotechna', Ljubljana,1 Mfestni trsenKni lepfr in sredstva za 'razkuževanji živihe te* »liSfae "iždelka. 321 jo to tako odločno odbil, da so ga v tem odru kar pri miru pusti i in1 sol voljni pristati na dr. Kcroščeve-prcdlo.jo'. Sfcvloda, dr. Kcrošec no gre takoj sld^oma njihovo cbl uLie, zakaj zgodovina znanega Markovega protokola kaže, koliko je verjeti bel-prajskim o.dju' am. Ko bo dr. Korcšac imel ja nstvo, da so bodo njegovi pogoji v ros;:i'-i tndi izvajali, bo stopil v vlado. — !>a ima dr. Korošec samo 20 poslancev, Ra iS pil RiJ. To naradl v politiki pošto* nest, ziisČ jnest in odločnost. Dr. Korošca danes kljub pot* jem in kljub a foitoinistič-ni >trnil« v Bei^ndu vse spo^tuja, kdo pa spoštuje g. Radiča? pNaradovartje žerjdvdvcev. Od zadnjih volitev leta 1923 so brc?Ver.'ki in centralistični žerjavovci ra dbželi nazadovali ©kroglo 400 glasov/če pa štejemo zraveA še to, da so sedaj z njimi volili narodni socialisti, je'njihcVo število manjše zA 1176 voliloev cd zadnjič.1 p'Iziti volitev v deželne fbere po celi d^a\i še ni dectda zfinn. Približno so v o stranke obran i" e. svoje polstcfjanke, e;Hno'e 'Pribit-ivič in' Radič fta primeroma najvei Izgubila, na njun ničitn' je pridobil Davi-tiovič. V ijeigrac)u'so'zmegal1 Dnvidovičevct * 6 mandati rad 5"'Vatfiieal«i*Bi.' PriBičevič ni doHil nfibenega mftndata. c n Prosi t tno društvo »a čroufuh vprizori •» m>del/d, dno "SO.' Januatja' v Družtveucin domu burijo v tr^li dejanjih >Pilv«lr-na-'«nmwZ;.č( lek' točno ob 3» pr.poMi»e, S. Vnlopuhia- obl« čajitv n Sodrožico. Orlov id.l OiU.sK -v Sodružici novno upftzrfri v nedeljo. 80'. 'jaiitiiu-JA ob '8.'url' popoldne * dru(t!vetlf dronmi t'jur ja.i«rra taan.Šfi vmnv ugAiaJ«, bimo vso prijatelje pO>t6ah pri ŠUf.fji Loki. VI]«i!bo vabljeni. • fecr žzrnMisrn&vestel' peresnioe, ,po«tcl)ne mrtež«, diVan^ in ta'-- petnlšlte- iztl/Jlke' nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, fane?nik, L)uti;antt —«■ Krekov 1'trg S tir. 7 (firvl ' Mestnega dc^iaf.1 Edino najboljSi glVGlSli SiTOU ill KOleSS za rodbino, obrt iu iiidu^ti-ijo «0 1»- J»SJ P€£€8iitca ©Titfncr. Mičr NliJttt£je certor Tudi na obrokrfT Ltnsisianii bllžu Pro^ernovcga spomenika. Pouk v vezeujui brezplačno. Večletna garancija. >AH niste vi tteti, kiJrti je» včeraj1 dalt zaušhico?«. »Ne. Če 'bi 'jo vam bil jaz dal, bf- e o? dane3 ne sprphajali.< ZIRI. (Občinske volili f.) \ .vaeljo dne 30. januarja t. 1. imamo v naši občiui občinske voiilve. Za .e volita je med občani veliko zanimanje, kar je umevno. Saj gre za to, katcui možem uaiouia kateri slranki bomo za na-dalnja tri leta zaupali občiu-ko gospodarstvo. Vsi vemo in čutimo, da zadnja tri leta v občini nI gospodarilo tako, kot bi bilo želeti Kljub visvkim občinskim dokladam in da »o sodajni gospodarji na občini prejeti od bivšega geren a K-pe stotisoiake. je občinska blagajna zelo siromašna. Iu ne pomaga uobeuo »ovijanje dejanske resnice. In tako sloji danes občira brez z£ Jostnih sredstev nasproti mnogoterim eospodarskim nalogam, katere čakajo ne*o občino- Sicer pa drugače bili ne more. Sedajnl dk-gv.ci SDS so prezirali vsak pameten nasvet ter de-laik l občinskim denarjem po svoji volji. Sedaj pa se bližnjo volitve in si pomag jo z lažjo. Sicer pa tnd: !o ne l« pomagalo. Vsi dobro misleči Žirovci smo zedinili v tem, da dne 30 januarja vržemo 2e>r.ivovo družbo in smo ~e na svojih sestankih ■ z«> initi tako. da smo za iirr.vsko ravan, kateri so | priključene tudi neka'ere hribovske vasi. postavili j kandidatko lis'o pod imenom Slovenska ljuJ«'a | firanka. Župnija Vrh "ri Sv Treh k aljih, kai :i j so se priključile ludi vasi Žirovski vrh, Račevn in | nei...tere druge vasi, so postavili svojo kandidatno li-lo [od naslovrm Kmečka zveza. Skrinjice nt vo- j lišču bodo postavljene tako: prva lerjavovcl, druga , ra kali, tretja Slovenska ljudska s.ranka. četrta j Kmečka zveza. Zirovci ki ljubite svoj dom in sv jo | oL Jno, ki ljubite resnico in prtvicu in sle La po- j Stenje v javni upravi, vsi brez izjeme prin u to-liko zamujenih šolskih ur? 0 U nesrečni centralnem, kam si nas privedel! Xi dovolj, la si nas gospod*-,ko upropestil, seiaj bodeš nas ludi du-ševno. Naša deca bo kmalu na^a po telesu in gola po duhu. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Pne 9. januarja Je v 33. letu svoje starosti umrl Franc Kupar, t' ajoč v C.rinovljah. Pokojni Franc je bil neumoren delavec pri vseh naših j društvih, še i-:ed vojno je bil ustanovi,.k, pr« I-1 sednik in član orlovske godoe v ^ocujanu. o j vojni pa zopet odbornik izobraževalnega društva, član godbo in cerkveni pevec v škocijanu. Naj-' večje njegovo deio je prostovoljno gasilno društvo , v Cirtnovljah. kaieremu je bil ustano nik, 15 letni tajnik in predsednik gafhke godbe. Vedno jc bil J bravec >Domoljuba< in pnstaa SLS Beg mu bodi i večni pltčnikl sMIHEL PRI NOV KM MESTU. I (Naše prosvetno delo.) ,\a;8 društv i pridno delajo. Dne 26. do-i oembra pr. 1. j« priredilo Prosvetuo društvo A. j Medvedovo narodno igio /Slari in mladi?. Društveni sestanki se vrše re-Jno vsako prvo nedeijo v mesecu. Knjižnica izpopolnjena i novimi knjigami je Hansivu na razpolago. — Orlovska organizacija napreduje. S svojin poučnimi sestanki in s telov adbo trga inladiuo gostilnam iu jo v/^gaja v jionmi in ponos sta,-, ti in narodu. Vas fi.ntje, kateri 't jiste f n-]ovsiii organizaciji, Vas vaši tovarioi vabijo v orlovske vrste, da z njimi .-kupno koraka.e skozi pot življenja k svojemu cilju. Praznik Brezmadežne 8. decembra smo tudi dostojno proslavili. Orli so ga praznovali s slovesno obljubo novih članov, s primernimi pevol lm: točkami, deklamacijami in govori. Obenem suio skupno z Marijino družbo in Prc -vetiiian društvom proslavili ludi 200 letnico sv. Alojzija. Na ta dan je bilo v Marijino družbo »prejetih 29 kandidatov. V nedeljo 16. janua-ja je priredil Orluv>ki odsek Meškov- druno »Matic. l'aši Orliči priami telovadijo. Pa tudi Mladci se pridno pripravljajo prvi Izpit. In ti Orlovski Mladci vabijo v svojo vrste vse fante, ki so t i čali ljudsko šolo, to je v starosti od 14. do 17. 1 • Imaio re-lno telovadbo, rdruženo s sestanki, vsako nedeljo ix> 10. sv. n i. — Pa tudi >Sv°'_a vojska* vztrajno dela Ima 12 rednih članov, ki so se odpovedali vsaki alkoholni pijači. Da pa bodo se^nki naših organizacij še ' •!] poučljivl in vabljivi, da bomo res mogli -nzns po-s;>odarf':a. kulturna in verska predavanja v slikali ljudem pokazati, zato so sklenile na^e orgmiza-eije, da si nabavijo skioptikon. Kot prvi vir dohodkov v fond za skioptikon bo javna tombola, ki jo bo priredilo Prosvetno društvo v februarju ali marcu. Zato vas vse, ki ste dobre volje in ki ljubite našo mladino in želite njenim r«anizacijam največjega uspeha, prosimo, da kadar va< bodo obiskali nabiravlcl dobitkov, po svojih močeh podprete dobro stvar; saj od tecs bo !m»!a korist vaša mladina, ki je bodočnost narodovn - L> ..vil PREČNA. (Naša hranilnica.) Hranilnica in perojilnica v Prečni piav lepo napreduje. Vedno se og';šajo prl g. kaplanu raož,e in lantje, žene :n dekleta, dv se del SV 2 D ' if 7adrUŽe' Vplafa'° »0 Din de ez in 2 Din pristopnine. Mnogi prinašalo prihranjeni denar v d.mačo hraniS ll ravuio tako ali še bolje obresli daje, ko Da v Noven, mestu ali v K and, ji. Skbnl ^ tudi za otroke dajo v hranilnico in jim tak« skrbijo za dn'o. To tem raje storijo, ker hra. nilnica spojna tudi male vloge, že od 50 Din naprej. Zato pa tudi lantje in dekleta, ki sj hočejo za poznejša leta kaj prihraniti, pr ;in„ vlagajo v hranilnico v Prečni. — V preteče-nem letu ic bilo rojenih 83, med lemi dva ne-itkons!.a in trije ciganski otroci; umrlo jih je 36. Vidi se. d. smo še precej zdravi HvtJa Bogu in Cog daj, ua bi '•• lovčič na Uncu in Rakeku prekliceval. Pa ne samo to, tudi plačati je bilo treba vsakemu po 500 Din in poleg tega še advokatske stroške. Na listi JDS se blesti tudi ime Pavlov čiča. Ali bo ta mož zastopal naše koristi, i ie v občini od danes do jutri. Kakšno korist ste imeli do sedaj od te stranke, ki je gospodarila v občini? Naša občina zahteva tre r b mož, ki bodo znali varovati koiist občine X« bodimo sužnji te stranke, ki nam je do sedaj fiospe 'arila. Kaj imate od samostoinežev. Njihov Pucelj se je vsedel na mehki stolček ia lr' le bilo vse. Z j0,riimi na{eIi stopa pred vas Slovenska ljudska stranka, ki se r.e boji P0' kazati svojega imena. Ta stranka nam je po-siavila za kandidate može, ki hočejo resnega drla v občini, dolenja vas pri ribnici. (Otvoritev novega društvenega doma.) Novo leto je razveselilo našo župnijo z izrednim darom: Otvoritev novega Društvenega doma smo praznovali. Na sporedu so bile lepe pevske točke, katere je domači pevski zbor pod vodstvom našega obč. tajnika g. Marinča zapel v splošno pohvalo. Videli smo šaljivo igro in par dobrih dek'amacij naših deklet. Domačin osmošolec g. Fr. Paho'e je v lepem govoru kazal velike koristi, ki jih bo dajal novi hram našemu ljudstvu. Glavni govor g. župnika in poslanca g. Skulja pa je risal naloge nove hiše: Izobrazba ljudstva v vseh vprašanjih sodobnega življenja, samo-vzgoja ljudstva v organizacijah, ki bodo imele svoje ognjišče v Domu osobito naše mladine, napredek v gospodarskih vedah potom tečaja in dr. Završalo pa je po dvorani po'no odobravanje, v katerem je bilo brati veliko hvaležnost ljudstva. Dom sc je gradil s prostovoljno vožnjo, odnašenje-n ia materijala naših fantov, deklet in prijateljev prosvetnega dela iz Blat, Dolenje vasi, Prigorice in Rnkitnlce. Za kar se jc govornik vsem posameznikom imenoma zahvaljeval. Radi prigoriškega požara, tlake za občinsko hišo in radi s! -ajno mok ega vremena, so dela malo zastala, tako da se bo spomladi izdelal še zunanji omet, naki.r sc zvrši slo-vtr.no blagoslovljen;,; Društvenega doma. sela pri smarjeti dol. (Nov vodovod.) Dobre pol ure od Smarjete proti Trebcl-nem stoji naša majhna vas. In ta jc prva v šmarjetski župni:i in občini, ki si je dala napraviti bet n«ki vodovod. Sprva je bilo precej trdo, predno so se posestniki mogli sporazumeti. Nekaj gospodarjev je ostalo kljub vsem oviram vztrajnih, tako da so mogli pričeti z delom. Pozimi so kopali jarek, spomladi so pa pričeli z betoniranjem. V par tednih je prvič pritekla voda na sredi vasi, kar je bilo za soseščane veliko veselje. Ves trud je pozabljen. Vovodovod jc dolg približno 400 metrov. Stalo je približno do 7000 tisoč v denarju. Sclanje so zelo zadovoljili s tako dobro, snažno, okusno vodo. ribnica. (Pridobljene krošnjar^ke pravice.) imeli smi zopet shod krošnjarjev s suho robo. Poročal je posl. Skulj. Izredno smo se razveselili njegovega poročila, ko nam Je objasnil, da bomo spet smeli krošnjariti v NemSko Avstrijo, kamor hodimo ie cela stoletja. Vse pa se je predrugačilo, ko je razpadla stara država. Zato je bilo treba znova iskati pravic. Poslanec nam jc opisal vse, kar trebamo za krošnjarjenje tudi po naši državi, kjer smo st morali z vso silo boriti, da nas niso zatrli, pa še sedaj sc nam stavijo velike zapreke. Sedaj je vsakomur jasno, kaj si mora vse oskrbeti, če hoče s krošnjo po Avstriji ali pa po n-ši državi. Treba je novih tiskovin, katere bo oskrbe'a naša zadruga svojim udom. Kdcr pa ud, pa lahko pristopi. Tiskovine za Avstrijo — prevod naše krošnjarske knj:ge v neu Jki jezik in potrdilo o lastni domači iz delavl blaga -- bo izdajal za Ribnico in Dolenjo vas: Jaticz Vesel (Sinovčan) v Ribnici, za sodražko občino pa Kmetijsko društvo v Sodražici. NoJuljnja podrobna navodila, kako postopati v posameznih slučajih pa daje onim, ki so bili zadržani prisostvovati zborovanju, zadrugin odbornik g. Janez Zidar v Brežah, S shodom smo bili zelo zadovoljni, saj s tem da je posl. Skulj dobil nam pravice krošnjar-jenja doma in v tujini, je prišlo k kruhu zopet čr. z tisoč krošnjarjev in to je za vso ribniško dolino ogromna korist. NOVO MESTO. Prosvefuo-socialni tečaj zu ieue iu dekleta. Dne 28. in 29. t. m. priredi Slovenska Ortiška Zveza prosvetno-socialni tečaj za svoje dolenjske krožke v Smihelu v društveni dvorani Ker bodo predavanja važna in zajemljivu za vse ženslvo, naj se jili udeleže poleg Članic orliške organizacije tudi žene in dekleta sploh. — Članice orliških krožkov bodo drugi dan delale tudi izpite iz poslovanja. — 2ene in dekleta, -pokažite z obilno udekžbo, da vam je mar lastne izobrazbe I 8ELA - KAMNIK. Ker iw na »našo< nedeljo ('23. jan.) volitve, smo preložili naš dekliški dan na 30. jan. Na sporedu jc petje, predavanje in igra »Sv. Neža«. Novic je veliko, pa pridejo drugič na vrsto. Za danes e.imo to, da gibljemo in težak voz pošteno vlečemo. 2e gTe naprej. Le korajžo! Ko pridejo fantje Iz Indije, pridejo zopet na oder, za predpust gotovo. Zato na veselo svidenje. JEZICA. Nedeljske volitve so dokazalo, da stoji Je-žica trdno v vrstah SLS. Vs| naši nasprotniki so uvideli, da je zaman njiliuv napor, da bi našo večino potisni;' v oza«'ji\ Na Ježici ima in ho imela SLS odločilno bes<*!o in to bomo dokazali tudj pri vceh prihodnjih volitvah. Socialističen in komunistični delavci so v nedeljo spoznali, da pod nerodnim vodstvom kakšnega Skavarja v naSi občini no bodo ničesar pomenili. Zato se bodo vsi pametni pridružili naši Delavski zvezi, ki je najmočnejša delavska organizacij na Ježici. Žerjavov kandidat Hrastnik je dobil v nedeljo le gbsove Sokolov, orjunašev in nekaterih priseljencev. Glasov nainh kmetov, delavcev in obr.nikov pa ni dobil, čeprav je njegov tukajšnji dopisnik pošiljal v svo.fe liste dopise « podpisom »bivši somišljenik SLS iz Tomačevegat, »socialistični delavec« itd. Naši volile! predobro poznajo jutrovskege »delavca« in »Tomačevra«, zato mu niso nabili. Naši volilci so v nedeljo č.a*tno storili svojo dolžnost, za'o se bodo, kakor doslej tudi v naprej v vseh zadeval z zaup;.njem obračali na SLS, ki Ima v deželnem zboru tričetrtinsko večino. ECaj le gripa in kako se ie čuvamo. V sosednjih deželah nastopajoča bolezen gripe daje razumljiv povod bojazni, da se bo bolezen zanesla v doglednem času tudi v naše kraje, zato daje Higienski zavod v Ljubljani nastopna pojasnila v vednost in ravnanje prebivalstva. Gripa je mrzlična nalezljiva bolezen, ki se razširi od časa do časa na široko, ter preplavi cele dežele. Prva tako obsežna kužna bolezen je poznana iz leta 1580., ko se je iž Orijenta razširila čez celo Evropo; v letih 19151—21 je Evropa doživela zadnjo tovrstno popi. jo. Takrat se je bolezen pojil vila v Španiji, odkoder se je razširila na skednje dežele pod imenom >Špans/kadeč po sedanjih izkušnjah 6—8 tednov. Kljub obsežnemu obolevanju je procent umrljivosti primeroma majhen. Vzrok bolezni je naseljevanje povzro-čevcev bolezni v naših organih: nosu, grlu, pljučih. Inkubacija, to je doba, ki preteče od okužitve do izbruha bolezni, traja pri gripi le kratko dobo enega do treh dni, med tem časom opažamo včasih predhodne znake, kakor zbitost in nahod, po navadi pa se človeka loti bolezen nenadoma z tre-snvico in hitrim naraščanjem vročine in močno utrujenostjo. Bolnika muči hud glavobol, v nadaljnjem poteku bolezni se pojavi omotica, bolečine v hrbtu in udih, ape-tit zgine. K temu se pridruži v mnogih slučajih katar dihalnega predora, nahod, vnetje sapnika 111 bronhijev. Omeniti je, da prične gripa včasih s čisto neobičanimi znaki kakor: nenadna globoka nezavest, krči ali hipno nastala omotica. Pri vseh oblikah bolezni zamorejo nastopiti najrazličnejša obolenje pljuč, pljučne mrene, mož-gan, ledvic, živčevja itd. Sigurnih sredstev zoper gripo nimamo. Obvarovati se je pred obolenjem razmeroma težko, v očigled dejstvu, da velika množica lahko obolelih zanaša po kašljanju, kihanju itd. bolezen vsepovsod. Kljub temu ne smemo zanemarjati vseobčih pravil, ki zelo omeje bolezen. Bolnika bomo dejali v po ebno sobo z lastno posteljo in perilom; oseba, ki bolniku streže, se mora držati predpisov snage, razkužuje naj si usta in roke, vpotrebljava naj vrhnjo obleko, ki jo odloži, če zapusti bolnika. Splošno se priporoča, da vsakdo, ne glede ali ima direkten stik z bolnikom, skrbi za pogosto razkuževanje ust s kakim primernim ustnim razkužiloin (3% hydrohiperoxid, forma-mint, anakot anginol tabl.), dočim je kalijev hipermangan brez učinka, na noben način pa ne uporabljajmo v boju zoper bolezen alkohola, ki nas zamore le varati in zmanjšati našo odporno silo, ker na3 tako obolenju še bolj izpostavlja. Posebno nujno svetujemo, da oetane vsakdo, ki je obolel na gripi, doma in v postelji, kajti pogosto zadostuje to, da odstranimo bolezen, med tem, ko si pri premali pažnji lahko f»' tSiai«BKl*SSaBES>E Papeži ln časopisje. Leon X(II. je pisal (v okrožnici z dne 15. oktcbra): >Naloga katoliškega časopisja je, da odkriva zločeste nakano sovražnikov Cerkve in da podpira prizadevanja pasiirjev božje črede. Odtod pa tudi dolžnost za katoličane, da podpirajo katoliško čaopi je; vsako vdelež.bo na slabem časo-pisjn naj popolnoma odpovedo, dobro časopisje pa naj vsakdo, kolikor mu je največ mogoče v njegovih razmerah, pospešuje in razširja.c Pij X. je pisal dne 18. decembra 1010 I raziljskim škofom: >Na mestu je, da dodamo ?e neki opomin, ki je zelo važen, da vzbudimo gorečno.t duhovnikov, pa tudi pomemben za blagor ljudstev. Faj vam je 1 > prodobro znano, kolikega pomena, bodisi v dobrem a'i slabem smislu besede, so časniki in sploh čas op i je, ki se vsled svojo nizke cone širi vsepovsod in lako trosi na vsa strani nazore, s katerimi jo napol- SMiEJn. da v prejšnjih časih vpoštevati moramo, ........... . slabo časopisje ni bilo tako zelo razseljeno kot ja sedaj in da torej tudi protiutež do-' - • • • •.»<- »-i— neobhodno ............... • » ~ -.....- ------------X' n ono. Rami opazujete, kako zrlo zlorabijo brezbožni ljudje ra opi jo. Zalo Vas prosimo da uporabite vso svojo apostolsko gorečnost v prilog dobremu časopisju in tako vodite svojo čredo na debre pašnike. Mi dvoma, da imate v svoji sredi mnogo kaUvi>'anov, ii se cdlikujejo tako v čednostih baker trdi vednosti. Le tom naročajte, na' i)iš;-'» po Vaših navodilih z vso mo-dr o. ljubeznijo in spoštovanjem do me-rodajaih oblasti, kakor se spodobi njim, ki s- boltriijo za svete pravice, resnico in pravičnosti. Mi pa dosti, da pridejo dobri časopisi le v roke dobrih katoličanov, marveč potrudimo se, da pridejo v roke vseh ljudi, z'asli pa šo v roke onih. o katerih nam posebej veleva krščanska ljubezen, da jili i/.!r:aa; « i/, kreniplj-.-v brezver.ice-ja časopisa. Le tako bomo dosegli, da bo časopisje, to moderno orožje, poslalo sredstvo v razširi; nju božjega kraljestva in njegovo pravi "D, To jo tista zadeva, na katero smo Vas hoteli posebej opozoriti. Vaši gorečnosti pa naj se pridruži tudi gorečnost odličnih laikov, ki so zanimajo za blagor ljudstva. Ma ta nrčin boste oživili krščansko čedno* t mod Ijiubivom in veselje boste doživeli kakor ga doživi kmetovalec ob bo^aU zetvi.r ° Isti Pij X. je dejal 1. 1910. nekemu nemškemu časnikarju: »Oh, časopisje! Se vedno m pravega pojmovanja mod'nami, hI>nlVr0S.,,i,1? ,a naPfava- Ne verniki n ne duhovniki jo ne upoštevajo tako kot bi lo morali. Večkrat slišim, kako ta ali on starejši gospod toži, Češ. da je Časopis e nepojrrbna potrata in da moremo du e zveličat, hid brez časopisja. O da! V pref- fojihtosjhje pač šlo brez časnikov; toda povzročimo na.ihujše komplikacije. Pri ko-liSkaj opasnejši bolezni je poklicali zdrav- komnliV« ,.1«ottovl .s,,unje bolezni miroma komplikacij, ter tako vodi potok bolezid do mirnega ozdravljenja 9 brega časopisja m uua --------- potrebna kot v današnjih dneh. Sicer pa ne smemo misliti preveč na to, kako je bilo nekdaj; prod vsem moramo gledati, česa potrebujemo danes. Dane? pa je dejstvo, ki -ga ne more nihče vlačiti, da slabo časopisje kvari in zastruplja ljudstvo na debelo. Kaj nam pomasa zidati^ cerkve, prirejati misjrme, ustanavljati šole; — vsa vaša prizadevanja, vse va^e naprave bodo zastonj, če ne boste znali obenem upo-rabFati napadalnega in obrambnega časopisja.« Podobno je pisal Pij X. 1. 1911. predsedniku katoliškega uf'ruženjn za Niž'o Avslrio Maksu VVlttinghorf-Schelu: Želimo, da izbere-!e na svojom zborovanju, na katerem določite govornike, zlasti take, ki bodo sposobni z vso zgovornostjo pobiiati slabo časopisje in svarili vernike pred slabimi časniki kakor pred zastrupljenimi vodnjaki. Če morete z božjo pomoč'o samo to doseči, bo že zaradi tega vaše zborovanje eno najpomemb,""lših zborovanj.«; Sedanji papež P j XI. je govoril ob otvoritvi elruiskiškega muzeja ''a nikar-sliim poročevalcem: >Vi ste velesila, a prav zato nosite pred Bogom in ljudmi veliko odgovornost. Blagoslavljam vas v va& moči in vaši rdgovornosli. da svojo moč vedno prav dobro vpcr:iblja:tn in da vaš čut vaše odgovoru os I i dela vedno zadovoljne.c Duhovščina v Meheki. Kakor znano, divjajo v Mehiki krvava ver ka poganjanja, ki so tej republiki že silno veliko škodovala. In, kakor so v tali h prilikah kaj rado zgodi, tisti, ki so največ krivi vsega te«a gorja, so začeli iskali krivce druged. In dobili so jih v duhovnikih! General Abregon, ki ie bi! ž« predsednik mehikanske republike in ki ho za sedanjim predsednikom Kallcsom najbrž zopet prišel na predsedniško mesto, je objav.1 silno zanimiva »odkritiac, Pravi, da so duhovniki povzročili razdor, da zahtevajo zase velike predpravioe in ugodnosti, da so zoper izboljšanje delavskih razmer da so zoper to, da bi se odnrle cerkve in da' bi se upeljala služba božja (seveda, duhovnik bo prej zoper sveto mašo kakor pa brezverec), da po duhovniki naščuvali iuiostvo da je začolo z bojkotom (po geslu: Katoličan kupuj samo pri katoliškem trgovcu, naročaj samo pri katoliškem de-avc) skratka: katoliški duhovniki so daQre * Mchiki preeanja katoliška cerkev; Seveda ,e general računal brez kranarja. Ljudstvo dobro ve, kje se je zajelo procranjanje. V teh težkih časih sc le f «> bolj oklenilo svojih duhovnikov, dii-ovnik, se pa tudi Mvej,aJ So ^ » na n diova ramena nova bremena, katera ny;rajo junaško prenašati; dokler ne naskl PUo boljši časi. Ljudstvo .se je združilo « duhovniki v nekako veliko družino, k| skupno prenaša vse trpljenje in gorje tistih, ki so zaradi pravice preganjani. iZ svoje revščine vzdržujejo duhovnike, da morejo živeli (veliko podpore dobivajo |u. di iz Združenih držav;. škofje so na zgoraj navedena očitanja odgovorili v posebni okrožnici, v ka-teri so mirno in dostojanstveno razložili stališče Cerkve in duhovščne do sedanje vlade, na koncu pa so prslaviL: >lnutn!o najboljšo voljo, cia umaknemo svojo za. hleve, kolikor nam dopušča vest, toda ka« tolkani nikakor ne morejo postati v ver-škili zadevah sužnji države. .*.. co mote katoliška Cerkev obstojati v Mehiki, nora biti taka, kaker j) j-> ustanovil Jezus Kristus iu ne talca, kakršno hoče vlada; učiti mora to, kar je vedno učila, za svojega pojla.aija mora imeti papeža, ki je Kri-stu ov namestnik na zemlji ir. Tako se na eni strani bojuje \crno ljudstvo s svojimi duhovnik! na drug! strani pa peščica mož, ki n.n.ajo ne vere in ne -roa. Kdo I o zmajal? O Cerkvi ima-u.o zagolmiio, da jo pokk-nska vraia r.o bodo premaga'a in Kailes na jI,rž ni liujii kot ^peklenska vratar. knjiga o sirarstvu. g Siru,'-tvo. Spiral Ajitiu Puvo, državni mlekarski inštruktor. Izdala Zadr./.na zvo-za v Loriti. Založiia Katoliška knjigarna v Gorici Obse-ja 28d strani in 1112 s.ii. — Knjigo o sirarstvu smo res potrebovali, ka ii naši sirai^i, pa tudi živinorejci : i d>-sedaj niso mogli nikjer pcLskali ) oduka in nasvetov, ki so jih potrebovali pri napravi sira. To do!o pa navaja čilatelja v vsa poglavja, kr so v zvezi s to prevažao panogo naš: ga gospodarstva. Pisec opisujo v raznih poglavjih mleko za sir in njt g-ivo Ia tnr.sli, kako je z njim ravnati i:i kako ga jo zakrili, nadaljo kako je ravnati s skuto in s sirom, d'1® ni nič, več življenja, več življenja.« KrHHKBEZS:^ iearsEssair«: ■'BBsisaausMM^MSsimajmBCJ^ tsassr^snsaKsa Minila ko leta. Prinašala so sl<>ba por.:>';'ri •> grofu. Udarila je strela in uničila njegovo sa."K Udarec za udarccin je padel nanj. Kadi ženske, ki gn je prevarala, se je dvobojev i! in bil pri tem smrtnonevarno ranjen. Dolgo Časa .'s ležal bolan. Žena je zbežala iz mesta na grad, in živela lam, dokler ni rodila deklico, ki je bila mnogo tednov pozneje krščena pri Sv. Mihaelu in dobila ime Marija Frančiška. Kakor hitro pa je bila mati zdrava, je zapustila giad in nihče ni več slišal o njej. Domnevali so, da se je poprijel« zopet svojega prvotnega poklica in se vrnila k gledališču. Grof Jlugo si jc po dolgem času opomogel. Toda prevara in beg njegove žene ga je tako vznemiril, da so se bali za njegov razum. Dil je zagrenjen, ubit mož, razdvojen s seboj in s svetom. Gradu svojih očetov se ie ogibal in za malo čiško se ni zanimal, da, celo sovražil jo je radi njene matere. Ko je popolnoma okreval, je zapustil prestolico. Nekateri so rekli, da se je pridružil neki veliki ekspe-dieiji v Afriko, drugi so trdili, da išče svojo izgubljeno ženo. da bi ji pognal kroglo v srce, če bi jo našel. Župnik je čud razne govorice in bil zelo v skrbeh. Sk'bsti je moral tudi za malo grajsko gospodično, za katero so ni nihče zanimal. In flbln začudenja se je izpričeval, kako je mogoče, da moro človek, kakoi grof Kugo, z istim srccm najprej tako blazno ljubiti — in sedaj tako grozno sovražiti? čes je bežal. Ljudje so ostali siti v svojem sov-i.aStvu in svoji maščevalnosti. Prišla so mnoga težka in grenka ieta za župnika in za vas. Grof je iz Jnil brez sledu. Postavil pa je upravitelja, ki je z brezobzirno strogostjo tirjal najemnine, davke in obvesti. Kdor ni m o gol plačati, so ga zaiubili. Kdor ni imel ničesar, da bi mu zarubili, to ga zapodili iz hiše. Deset družin je postalo na ta j način v enem letu brez strehe, morali to zapustiti j dom in oditi beračit v širni svet. i V kamnolomih je delo počivalo že leta in leta: j Ni bilo nomreč megoče dobiti delavcev, ki bi šli v i razvpito va3. Prebivalcem Sv. Mihaela je manjkalo | zaslužka. Ni bilo dela in zato tudi ne kruha. Vus se jo pogrezala v revščino in sramoto. Neizmerno bogastvo je ležalo zakopano in mrtvo v kamnolomih, kjer se je bohotno razraščalo trnje 5n koprive in so gnezdile sove; bogastvo, ki bi lahko osrečilo in zadovoljilo prebivalce, če bi se dvignilo. Samo ena beseda bi zadostovala, da bi se izpreme-nila kletev v blagoslov. Toda grofovo srce je bilo kakor okamenelo — ni jzpregovoril besede! Sovražil jo kraj, kjer mu je vzcvetela kratko, varljiva sreča, k jer ga je žena sramotno prevari Ia. Župnik ni poznal nobene druge rešitve, kot pomoč z neba. In vsak dan je prosil na stopnjicah oltarja: Sv. Mihael, vojščak Kristusov in zmagovalec satana, vodnik nebeške vojske, pošlji nam z neba svetega ognja, da bo od tajal trda srca. Sv. Mihael, možni patron naše cerkve in naše občine, okrepi, varui, brani nas! Če nam boš stal ti ob strani, poto-lažen vzamem pastirsko paVi-o in grem s svojo čredo skozi pustinje in trnje obljubljeni deželi nasproti. Sv. Mihael, bodi ti naš dobri pastir!... Vodi nas, reši nas, sv, Mihael!.. .i DRUGA KNJIGA. 1. poglavje. rejenec župnika pri Sv. Mihaelu, jc stopal j o solnčni vaški cesti proti kamnolomom, kjer so se med razjedenimi skalami bohotno razraščale koprive in robidovje, in se svetlikali na gipku plodovi kakor krvavordeči rubini. S!'-:-1 o bil sedaj pehlajst let. Njegov obraz z l ostrimi j i^zami in krepkimi usti ni bil baš lep. Prc-j več resi; ' je bilo na njem za njegova leta. Bil p rs j je prikuj radi odkritega pogleda velikih modrih i oči, ki so biiit- zrle v svet izpod širokega, močnega j čilo. Mihael je stopii na neko pečino, da bi užival razgled. Sivo kamenje se je drobilo pod njegovimi nogami, da je posek rahlo drčal navzdol. Nekaj lišč-kov, ki so se gostili na modrikastih glavicah osa ta, je vreščaje zbežalo. Bil je topel jesenski dan. Solnorii žarki so sc upirali v kamenje in pesek. Vse naokoli se je bleščalo kakor zlato in biseri, a je bilo le k i č in prevara — slepilo in izposojen blesk, čigar sijaj takoj ugiisne, ko se solnce skrije. Tam gori, zavito v zlat oblak, je stalo žnpnišče. Tem je otrok brez staršev užil mnogo ljubezni — to je bil njegov dom! Začaran grad je bil, za čigar okni gori tisoč vročih plamenov ljubezni. Jutri bo zapustil svoj dom in vstopil v semenišče, ker hoče postati duhovnik. Danes se bo poslovil od vseh ljubih krajev svojih otroških let, cd doma in v.;e svoje mladosti. Njegov pogled je še enkrat z ljubeznijo objel ta mali svet; strme gore s šumečimi gozdovi, katerih listje se je bleščalo v vseh jesenskih barvah, vas z malimi hišicami, cerkev in župnišče. Njegov domači kraj nikakor ni biia z bogastvom blagoslovljena dežela — vendar mu je bilo ob slovesu težko pri srcu; zakaj tudi najbolj pust kotiček na zemlji se nam zdi ra:, če ga obseva domače solnce. Mihael je imel solzne oči. S fantovsko sramežljivostjo se je sklonil, zgrabil pest zemlje in jo naglo skril v žep sukniiča, tik nad srcem. Tedaj je zadonel skozi ozračje radosten klic in po stezi, ki je vodila od gradu, je hitela vitka deklica, z velikim šopkom živordečega maka v naročju. Njeni gosti, zlatorjavi lasje so vihrali okoli luzgretega obraza, in nežna, srebrna vejica divje trte oc je vila kakor venec okoli glave. . Tukaj sem, Mihael,« je zaklicala in velike, temne dekliške oči so žarele, :;tukaj sem — in hkrati sem li prinesla tudi šopek v slovo.« »Veš,- je pristavila skrivnostno in z vso važnostjo dvanajstletna deklice, -teta Lucija me ni pustila ven. Učiti bi se morala zopet tiste dolgočasne francoske besede — tega pa že celo nočem! In tako sem kratkomalo ušla — razumeš? No — to se bo teta jezila! Pa je čisto prav; zakaj pa je tako grda?« Teta te bo lepo ozmerjala, čiška,« je rekel Mihael. :;In tu — glej! — tu si si k vsej nesreči še raztrgala krilo ob trnju.« Oiška je prestrašeno pogledali«, spustila mak na tla in pri ela s konci drobnih, rožnatih prstkov rob krila, da bi si ogledala škodo. >0 joj,« ie zastokala, :Ao je pa precejšnja reža, dobre dve ped i dolga.« Čez nekaj trenotkov pa se je zvonko zasmejala. »To bomo lepo zašili, Mihael! Prinesi mi nekaj trnov, prav dolgih in tenkih!« Mihael je prinesel trne in zapel režo, kakor je pač šlo. In ker so se črni trni preveč videli na nežni, rožnati obleki, je spela deklica skupaj velike bršlja-nove liste in jih ovila okoli raztrganega mesta na obleki. »Tako — sedaj je popravljeno! Tela Lucija sploh ne bo zapazila brez svojega sčipalnika — in tega serr ji skrita.« Nato se. je spomnil i, čemu je pravzaprav Dajte me v bolnišnico. Mnogo popolnoma zdravih oseb je, posebno pi velikih mestih, ki se na vse mogoče načine trudijo, da pridejo v bolnišnico. Iznajdljivi so taki navidezni bolniki kot ma-I lekdo drugi. Eden bolj ' navadnih načinov je, da se oni, ki feli v bolnico, naredi bolnega na cesti. Ali simulira .irčni napad, slabest ali kaj sličneja. Navadno mu rpride slabo« v bližini tiste bolnišnice, v katero bi rad bil sprejet. Njegovi vzdihi in siuki privabijo ljudi nakar ti od kod prihiti j policaj, kateri seveda ta-| koj vse potrebno ukrene, ■ da »ubo.Vc« čim prej pride v b!!,'n'o bolnico. Seveda pa se sedaj z« navideznega bolnika iele prične in tu mora znati Zel a dobro simulirati, ako hoie, da jih bo prevari!. Kaže razne znake te ali ene bolezni, se zvija ter tudi glas primerno »bolezni« uravna. Mnogi takoj ozdravijo, ako uvidijo, da je njih goljufija razkrinkana ter ji™ hoče zdravnik n. pr. želodec izprazniti ali ga s kakim drugim krepkim lekom ozdraviti. V takem slučaju se dotični nasmehne, zmaje t rameni, če.?, vi ste bolj zviti kot sem pa jaz, nakar odide ter na kak.-rn drugem kraio poskusi svojo srečo. So pa tudi nekateri, ki so privpraljcni na vse in da tako sigurneje dosežejo svoj cilj. Zdravniki pa take tiče poznajo, zato se le malokomu posreči, da se izmuzne v oskrbo bolnišnice. To se posebno na Angleškem rado dogaja, kier je toliko brezposelnih in nimajo, posebno v zimskem času, kam pod streho. Padec v zgodovino. V svetem pismu smo bral), da jc bil Abraham doma iz kaldcjskega mesta Ur v Mezopotamiji. Seda] je tam ameriška ekspedici-ja in odkopuio razvaline. Ko so kopali, jc naenkrat neki Arabec, delavec, izginil v luknji ia ga niso več videli. Kopali so in so odkopa)! palačo, v katere glavno dvorano je bil Arabec padcL Palača je bita sezidana leta 550. pr. Kr, rojstvom, kakor govoriio napisi, in je bila posve-iena hčerki kralja Nabo« nida, svečeniei meseca. Razna odkritja v dvorani so pa iz leta 4000. pr. Kr. Torej ii padel oni Arabec res naravnost T zgodovino. Prebivalstvo oolkosto-vaške se i? od začetk* države do danes pomnožilo za okroglo fcOO.OOO duš in znaša sedaj okoli 14,300.000 duš. Ni>jve«j| ie prirastek v Slovaški. prišla, pobrala šopek maka in ga stisnila nlihaelu v roko »Na - vzemi! Za slovo!« Postala je nenadoma resna in njen ylas je rahlo trepetal. »Ti, Mihael, ah je zelo težko, ko človek jemlje slovo? Kako je sploh • • •<■ Mihael je pritisnil obe roki na prsa. »Kot bi tu človeku nekaj iztrgali, tako je. Prav iz srede srca, Čiška. O dom, dom!... O mladost!« »Oh, tako lepo j9 Lilo,« je rekla Čiška z otroško radostjo. »V župniškem vrtu se je vedno kaj našlo, jabolka, hruške in jagode... Samo latinščina, ta je pa taka kot trnulje v jeseni! Tako kisla! Brr! As in is in generisl... In masculinum, femininum, ne-trum — ti, ter sem vedno morala misliti na teto Lucijo in njen revmatizem. To je tudi nekaj tako grenko hudega kot femininum generis —.« »Feminini...« je popravil Mihael. »Tako?... No, ti kot bodoči župnik moraš to že vedeti. Sicer mi je pa vseeno, ali se reče tako ali tako.« — »No, v latinščini seveda nisi bila trdna, Čiška I V stričevem vrtu si se bolj spoznala. Tam ti ni bilo nobeno drevo previsoko.« »Oh da, čudovito lepo je bilo, Mihaeli In sedaj fcaj bi bilo vsega tega konec, Mihael? Kar ne morem verjeti. Slino mi bo dolgčas — kljub latinščini... Tebe pa bodo vtaknili v veliko hišo, vedno boš moral sedeti pri knjigah in boš strašno učen. Toda lep duhovnik boš nekoč, Mihael! Velik in vitek in svetlimi očmi. To je ljudem všeč, pravi teta Lucija. A nikakor si ne morem predstavljati tebe kot duhovnika na prižnici. Tedaj se bom spomnila, kako sem ; te nekoč zaklenila v zvonik in zbežala. Ti si pa zače! ! zvoniti in ljudje so leteli vkup, ker so mislili, da ' gori. No — in potem pridiga strica župnika.« In zopet sta se smejala ob spominu na svoje skupne nagajivosti. »Končno pa mogoče sploh ne boš duhovnik, Mihael,« je nenadoma zaklicala deklica. i »Toda Čiška! Saj grem jutri v semenišče!« »Oh, kaj,« je rekla modro. »Marsikdo je žo šel ' v semenišče in je potem presedlal, pravi teta Lucija. ,f resedlati' je dobro povedano, kaj ne?« »No, Čiška, če boš pred novo vgojiteljico tako 1 govorila, te bo pošteno ozmerjala.« Čiška je nagubala usteca v ljubko Sobico. »Oh, ,ie rekla, »od nove vzgojiteljice ne pričakoujem mnogo. Prav tako bo sitna kot stara Francozinja. To sem tako jezila, da sem jo pregnala z gradu. Seveda če b!,.blla ^es ljubezniva, to bi bilo lepo. Mene nima nihče rad. Teta Lucija me ves dan zmerja, a oče-no, ta me pa sploh ne pogleda.. « Toda čiška!« »Je že tako, Mihaeli Ne mara me! To me tako boli!..! Zato sem pa tudi tako trmasta n divja, ker me Vsi samo zmerjajo, ker ne morem nikomur .utre či... Njen glas je začel lahno ihteti, slf oči so se zameglile, ko je nadaljevala: »Glej, jaz bi hotela, da bi imel tudi mene kdo zelo rad! Matei bi imela rada, ki bi me poljubila na oči in mi sklenila roke za večerno molitev, ki bi se-■ "• • —- —>—!l- kakor lep sladke, dekliške OCl in UU SKiclira i™ '•<> .. dela zvečer oh moji postelji in me pokrila, je ob Mihaelu na angel...« Zdrknila tla in si z rokami /,. i\i vcuci, rv<>™ «■" je bilo pri duši, tako saniavo in sladko. Srce mu je tolklo in v vročem zakrila obraz. Ni vedel, kako mu n« i mu ctiii '(n w m J1« «•»,.. ..... -— sočutju je privil njeno glavo na svoje prsi, njegova roka se je rahlo in boječe doteknila njenih mehkih, bleščečih las. Kot bi tiho izzvenele sladke sanje, zadnja sveta ura v otroškem paradižu, zadnja radostna vožnja po deželi mladosti! Peščen val se jo utrgal na vrhu hriba in držal i v dolino. Tedaj sta oba vstala in sanjavo zrla v j daljavo. Mihaelov obraz je žarel. , Nekaj velikega in | mogočnega bi rad napravil, da bi vsi videli, kako ljubim dom. Velikan bi bil rad! »Potem ne smeš postati župnik, temveč vitez. Tik kot sv. Mihael. Glej, tvoj obraz žiri kot njegov, le peruti ti manjkajo. hotel bi, da bi ml zraslle! Potem . — hipoma je obstal in potegnil Čiško s seboj k prepadu. Čiška si je vtaknila velik makov svet v lase in je bila podobna pravemu pravljičnemu otroku. Ob robu prepada sta obstala. Tako zelo rada bi splezala enkrat v ta prepad, Mihael. Bi ti hotel?' »Ne, Čiška, prenevarno je. Lahko bi se ubila na teh robovih in pečinah.: >ln vendar mora biti lepo tu spodaj! Tiho in skrivnostno kot v pravljični deželi. Poglej, kako sf igrajo solnčni žarki med smrekovimi vejami — kol bi kdo /apičil zlate sulice v modrmeleno jezero Kako se svetijo igle! Kot bi bile zlate! In tam na skalah one velikannke zvončnice — te gotovo zvonijo v tihi noči. Tedaj vstanejo vile iz globine, tam, kjer se dviguje iz zemlje steblo papeževe sveče in plešejo v mesečini. Čuj, nek ptiček poje... tako ljubko..." »Sovražim prepad,« je dejal Mihael. Zdi se mi kot grob. In to zrelo v globino sovražim še bolj! Zdi se mi podobno divjemu zmaju, ki ogroža naš dom. Vsako leto, ko pr.hrume Iz njega divje vode, opusto-šijo vasi po ja in vrtove, vsako leto odnesejo s seboj StnifeSe- Ta Zm?i n\b0 P^™1' dokler no bo Kn!« ~1,1 noben,5ga vi,eza ni tu' ki bi Meh smeh. »Tale potapljač jc pa v resnici izvrsten moz. »Da v potapljanju je na višku.« * Neka dama in gospod sta se po mnogih letih zopet sesla. »Ali se še spominjate, roLoV TaJSt 161 je' k3r Ste mi roko v zakon in sem jo odklonila,« reče dama tako od zgoraj doli minov?' ^ ie' E<'"n moiih naJlopSih spo- * oimiitnžf P°staje 'e jutro opazil n.oza, ki je mirno stul na železniškem tiru ter vlekel iz svoje pipe »Hejv tem, vsak trenotek 1k) po tem ti™ ^dive,' brzovlak, stopite vendar proč!« P no iz ust ^ & iiaS"kal glavo ler vzel Pi-Klafc >KAo ^ Mte « ta & Najstarejša UJja •vetu. Danska irns naj starejšo lad|o na svetu ki je še dunes v s!ti;h|' I o ie tadrnira, ki jc bij,' izjjotovljena I. 1786. (er dobila ime »Ida . Jz,Je. lana je iz najboljšega lira stovega lesa ter jc kiju" Kovala vs.-m viharj«ni v .Severnem in Vzhodu™ inorju. Sredi prcjinj.a, stoletja jc vozila na dol. gih in tenkih voinjah na Grenlandijo, Islandsko ,„ Sredozemsko morje t« celo v Čuno morje. V |c. , tu 1873., torej skoraj 90 | let stara, je bila ?ndnji. : krat temeljito popravile. • na. Seveda so lastniki j Ide. iste zelo veseli, I ker jim vedno brci k«. kih znatnih Skod ie t0. | liko iasa sluii. Se bolj pa so je vesek zavarovalnice, kajti v vs^h 110 I letih ni bila nikdar po-| škodovana in seveda : i bilo treba zanio niksk-b izplačil šteli. Visoke najemnine, čim višje so najemnine v vi-šokih hišah po velikih mestih, tem manjši no-etajajo v njih lokali. Mala pivnica na Times s q u a r c v Ncwyorku, ki ima samo štiri čevlje široko prednjo stran, stane na leto nič mani kot 9000 dolarjev najemnine, to jc skoraj pol milijona dinarjev. Neki drui> tak lokal na 42, cesti, ki ima sedcin čevljev prednje fronte, stane 14.000 dolarjev letne najemnine. Mala trikotna trgovina na sedini cesti, v kateri je prostora samo za 2 člo-veka, ki moreta hkratu biti v prodajalni, stane letne najemnine nič mnnj kot 50.0 dolarjev, to if cela 2 milijona 750 tisoč dinarjev. Sicer je to trgovina, v kateri sc prodajajo samo dragulji, p» je vendar to za naše pojme neznanska vsota, ako pomislimo, kdai more te milijone samo M lokal iztrtfovati. Major je pregledal bataljon, ko opazi da pn prvi stotniji manjka neki poročnik. Na vprašanje, kje je, mu povedo, da je v bolnišnici, ker ima legar »Nevarna bolezen to, pravi maj0r okoli stoječim of.ciriem, »ali bolnik umrje, ali pa semu možgani popolnoma omehča o da postane nenormalen. Vem to iz lastne izkušnje, ker sem imel to bolezen pred več * Gost natakarici: »Kje pa je danes tro-stilničar, da ga ni kar nič videti?« g Natakarica: »Veste, gospod Završnik jutr, bomo imeli divjega prašiča. Sod pn blagajni. »Loža 50 Din, partJS, balkon 25, galerija 15 Din, program pa M para.« »Bom pa Šel kar na program. . * Kmetica možu, kateri se je ravnokar vrnil od sodnijske obravnave: >No, ko-' , Pa/ Ogorevc dobil, ker ti je rekel osel?« On: ,200 dinarjev mora plačati.c ^na: »Kje pa naj do,bi toliko denarja?': l_'a ze ima' iaz sem mu ga posodil.': Trpežnost Vaših čevljev se podaljša! lllllllllUlMIMIIiMMMIHIIIIHIIMHIMIMIKIIIIf ako uporabljate LUNA pravo tcrpontln ltrem* Prepričajte sc! Neki , vinski trgovec je vprašal zdravnika: "Povejte mi odkrito, kako je z mojimi ledvicami?« — »1 no, prav posebno čedne niso več, ali dokler živite, bodo pa že še.< * o >v Francoski učenjak Fontenelle je bil skoraj sto let star, ko je umrl. Poklicani zdravnik ga je vprašal, kaj mu je, na čem trpi. »Na prav ničemur, razun na nemo-gočnosti še dalje živeti.« * ¥ * Na neki železnici (pa ne na kamniški) r -----j------— i ~ o —' ------o časa so zopet peljali naprej, a čez pol ure se zopet vlak ustavi. Zopet povpraševanje, s I no, sedaj smo, pa kravo zopet došli.« t * * Gospa A: »Ali ste včeraj slišali, kakšen strahovit vihar jo bil?« Gospa .B: »Ne, prav nič nisem slišala, obiskale so me namreč prijateljice in smo se pri.kavi 2©ovarjale.'*' * V f K Malenškovim sta prišla stric in teta na obisk. Stric je prinesel seboj vrečico velikih bonbonov ter trem Malenškovim otrokom iste pritebtakole deliti: »No, Minka,. koliko si stara?«. »Deset let-« »Tako, potem .dobiš deset bonbonov. Koliko si pa ti stara, Angelca?« »Osem let.« »Tu imaš cs-m bonbonov. In kaj pa ti, Francek, koliko sirstar?« ;>Naka, stlic, tega pa ne povem. »I, zakaj pa ne?« i Zato kel bom drugače dobil s;uno tli bonbone.« •f v v Sodnik: »Vedno stojite pred sodiščem. Oni dau ste ukradli zajca, potem enkrat fazana, a danes ste pa obtoženi, da ste ribe krttdli.« —-Oprostite,;gospod sodnik, moj;i žena je U>ko fino kuharsko knjige dobila v dar.« f '> v t Vidite, brezposeln sem. Po noči ob dveh, nikjer nobenega policaja, odprto pritlično okno — gospod sodnik, še vi bi zjezli skozi okno v.soho.« • « • , V prvi gimnaziji je jin koncu ure nastala gnječa. Gpspod profesor vstane ter nakliče: »Vsaknaj ostane na svojem mestu, dokler se gnječa ne poleže.« * • • I »Vprašate me,« pravi urednik mlademu prijatelju, »ali naj vaše stvari pišete na eno stran pa irja,- ali pa na obe. Ako hočete poslušati moj ;nasvet, potem ne pišite ne na eno ne drugo stran.« ^Domolfubov" Mali ogrle^sEiIS« Vsaka drobna vrstica velja zu cukrat Din 5. Naročniki „Domolj.iba" plačajo samo polovico, ako kupujejo krnet, potrebščine ali prodajajo jsvoje pridelke ali išfajo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev tn napbe. Brrni večja množina, lil Ilir, nap rod a j po ugodni ceni. Ponudbe z navedbo cene na upravo . Domoljuba" pod št. 500. BijMl! ®a lan!,lnii C >ice o splošni pomladanski m"di za sezono 1927.!Za krznarje poseben podpk o izdelovanju koZuhastih jopic in.p^aščev. Za pešiviijc, ki se želijo izolira žiti za ssmouoravo poseben prektičen .poduk krojejija in šivarja. Kroj jc lahko razumljiv in preizkušen, da se ga lahko vspk, krojač, šivilja, neši,viljf z dežel^ brez velike muke privadi. Ker ima krojno učilišč? svoj lasten damski in moški salon iina vsaka šivilja priliko videti kako se izdeluje kostume in plašče po takozvanem angleškem krojašken^ načinu. (Fa7oniranje in rezanje ovratnikov po najnovejših fazonah.) Isto ima vsaki .krojač priliko kroj, ki se ga nauči praktično preizkusiti, da vidi kako sc s krejem ravna in ga preizkusi. Vsak učenec, ki je delal v imenovani ioli tečaj, dobi na željo cenejši šivalni stroj in ima vsako leto pravico obiskovati 8 dni krojni tečaj in se poučiti o izpremembi mode. Rev-i'e'"ini u^o-^-m teč-1) ceneje. Zitm,-iim uč.-"c*m se preskrbi brana in stanovanje. Učenci, ki se vozijo domov, imajo zveze z vlaki. Onim, ki sc tečaja ne morejo iHeležiti, krojni poduk no pošti. 1'delovane krojev do meri. Inform-cije daje F. PotoCnik, za svoj kroj in. modele imenovan na internacionalni razstavi v Rimu pro-Jeseriem in odlikovan z zlato medaljo, lastnik jnQdne*ga salona za dame in gospode. Nekemu jetniku se je posrečilo, da je v zidu izkopal luknjo, a v zadnjem trenutku preden je ubežal, so ga pa zasledili. »To-rej,* mu reče ravnatelj kaznilnice, »hoteli ste pobegniti, zakaj čemu bi vam sicer bila ona luknja.« »Ah, v Ovite,? je jetnik jecljajo odvrnil, »Ie ventilacijo ,.-em si hotel /.boljšati.« moSitniiii blacom. Zagotavljam v »koitur, On Ihi poatrrtvn t diibr m ln cenenim blngoni, zato sc Trpkemu .udano pi-i;ioroCa _» ALOJZ Mi,-VK AR. trgoree. m cerkven avrhe dobile najugod-ki zi ____trg ' Preden si nabavite OPREMO (b a 1 o), oglejte si v trgovini FAWm\ & JUfiOOVEC 'LJUBLJANA :: Stritarjeva ulica šlev. 5 krasno izbiro svile, volnenega blaga, gradla, Sifona,, konteoine,/ cvilha. brisač itd. Činia, perj« in puh vseh vrst vedno r zalogL ^ m _ za ceraven t, vrne doni le najugoa- pe^o-.pri, Osr«dqji čipkarski za-^fiR^aft,«^ ,iruoi. Ljubljana, Kongresni trg 2. NEVESTE! Reja svmj. Neki .strokovni list priniSa v svoji decemberskl številki med ostalimi navodili jflede reje svinj , tudi s.edače: »Zaostale. ^icikužncže uwd pujski ie ■ pokončati že v starosti od 5 do b tednov. Taki mehkužneži so-na,vadno ic od rojstva slabi ter so vedno dovzetnejii za bolezni in tvorijo vsled lažjega .okvpeaja jpoareoi.o t^idi nevarnost za ostale prašiče.« — lp >red»tvo jc siftirno na.radikal-nejše, ali jc zelo dvomljivo, da se bo iz gospodarskih ozirov tega držal .najbogatejši svinjcrcjec, ka-i o-li gospodarsko .'.laH.jjši posestnik, ki mu je staio na vsakem pujsku in na vsaki glavi domače živine, ki je skoraj največ slučajev edini vir njegovih dohodkov. — Danes imamo dovolj sredstev, s katerimi je mogoče slabo in zahirano, staro, a še lažje mlado živino spraviU v najkrajšem času na noge, tako da v najkrajšem času ojača in okreva. Eno izmed teh najboljših in najučinkovitejših sredstev je sigurno brez vsake sumnje »Težakovo hranil, in zdravil, olje za živino« s katerim je^ mogoče najbolj zahirano in najbolj zaostalo živino v kratkem času popolnoma ozdraviti in to tako, da ne bo slabša od one, ki je , zdrava rojena. — Da Je teipu tako, dokazujejo , ryijbolj. poizkusi, ki sp jjp s tero oljem naredili i« , mnogi živinoreje), ki so podali tudi svoje javne , zahvale. — Ako Imate zahirano živino, obrnit« se samo z navadno dopisnico na tvrdko: M. TEŽAK, ?agreb, ki Vam bo poslala vsa potrebna obvestila o uporabi »Težakovega hranilnega in zdravilnega olja za ftvino«. — Posebno pa Vas opozarjamo na, to, da morete to olje dobiti, izključno samo pri imenovani tvrdki, in sicer v ročkah po 5 kilogramov, katere sc pošiljajo samo s povzetjem od 125 Din. Slubi, nerazviti, bolestni otroci in taki brc* teka, naj jemljo skozi G—X tednov redno po 3 male žlice na dan mENERGIN'V železnato kina- vlno, in dobili boflo zdravo in rdečo barvo, izvrsten teb, pridobili bodo na tel! telesu in {»ostali odpornejši proti vsem boleznim. _K\'ERG1N"-iele^nato kina-vino je, ^zbornega, okusa in ga otroci radi pijejo 3 velike steklenice za 12K Din aH 6 veltkiih, steklenic za 24^ Din in \ mala zattonj rncpoAilj« j>o-ptoš'i Laboratorij ALGA", Sušak 4 Da je „ENER(J1N" železuato kina-vino zelo dol»ro zdravilo, se prepričate, ako prei^tatai saaio nižje navedeno zahvalo; Velcccnjenil goipod! I'o upre emu Vflš«(tn preti«L-atrt »Kilcr6ln-/. 'lrznHto-kiiin-vlno« sem ir« vlival po prcdnlsu vsak dHn fcdnq po t -JlifP pre* J(>d'o. O ropll wra ko tn dobro opv-moce . Pri tem bciii sejludl preprliat, da i« vaš preparat izbornu zdravilo coper mnlar Jo. h Vsle4 malarije, ki pri nas rnr.saja radi reke »Krke« n« Fraktjanu, trpet som na kroničnih boleelii"t na vranici. Uporablja ofi Va c dobro idrav lo »Knersln-žetoznato kina vtno« so bolečine na vranici preneb lo a tud1 malarija Jo t xlnll«. Dobil sem Izboren apet t, mirno spanjo fret oolo not I lr.*lwlnm boljšo a tudi Uel »ta zadob It uri ce] boljšo barvo. Ker »on M osebno preprl al, da bo Vaš preparat uarulkoan koristil, po nebno pa tnkaj kj r vlada malar ja, t« vsakemu prtporu£ara. ' • Haftllne r. p. Zaton 14. aprila ]»..«. i Z velikim spoštovanjem Don štine Vlahov, iuimtk. Mag. š.ev. 1001 27. RVEN POZIV! A.: >Znkaj j a pevka zapira ofi j,r| petju? B.: >Ne vem. mogoče du ima tako S čutno srce.- A.: -Kako to mislite'.' jj . Ker nas nc m re gledati, kako trpimo'; 24 decembra 1926, it 33ak le pomoček za pregled \••'••* •-•> 1 n-ije testni magistrat ljubljanski dne 12 iauuarja 1927 Brinje, slive in fige i — 5 ta FRAN POGAfS'X LJUBLJANA. D»UŠ'l cetu fcsc-r it. vM 7 letnik P < 18 is<-c F ČUDES. c.ki lilil\g UbV^im. Prej«-, »t« Ob u«t 1 Oricnt traUM i o l Uubltana ittlitfjj** cest« 14 I. -'■"»"■i "-ir--'? š- W i V.-jt^fi Vt — Gnt-i. ii», K*,., larst^j* A n -stisVeKi t-j«. karati. L. .i.-t(i ib- r* ioc^ ifcieUae oda* n, obe - rani Uol. V *V2 tvsrrali P3W!nt!§| ST0EWER ihralnt stre.l In » -.« „ f"-'" toiH-j '( ■ ! u t» L Baraga, Lmk: u.) * 61 t1- F-**" Ititrrt- Mmaz&natnlaz -va . .»ar' > V ' ..> «,• - • vij • t . V a • Ii • t i* o \ av» f:hk-i i b.:-; mehfcft, ffl V«| 1»- - »rc.lii rgrdtto 1 —»l J e, 6* h.>«f.' V tad nu «1 .o rab.! '•<■/,*' i • ' :tba* il* v rj* mo''H Tf.i.f B| pl ' , ««• . i K! -e • m#di .k;, ; -<». • n—:.r " d-Iti . k! ** \ pl J- !o ▼ r. o •• 'i"-■ .u - Po rakra' h', l * ' fo h»uo 1 LS .4-rvnm; jkn m,:0 -j' m i ln titJs i-horeht," ■ m,., f f. 4- >* t..' S.hm i m br-1* -:iili. . • '-r»> ! ifi dmvn r^i!« U >> • - ' >.\ « f uro.n'r.o r vUn nu \ r«*»! .!'»*.->• v a -Mi^tr e-. . n >M m . J 7 > r ) • \ •n o- - u". . la : * L >ti in ;o «!• t i i n bar - iako h tro V • • «o M, «' mIc . rtipokaM N r i*- % BMita 1 • »• -1 .J I ST C r<34' r.', u 'Titi: ».»i •• la*. ""Tano Mir- a ; ' Mi od -r « ? av..; - *.« postil'.? ■ l- D .. 'e ;• . »e. poil># der.a* tU % :•>»*•••..« »r-^a -v>«f3 aa ' !>"• Nar>%»la niv-t to a« *%i< * EUGEN V. FSLLčR, Ipkarnar 0»'«;j Sfu jica, tiiptri 124 HrvaUka »•■'v • «',f„ i Revmstizem? Iš5as? Trganje? D. rr.id. Lcb«n<« .n v Frobelevi Solni.i v Bv--'.i.iu p:ic Poirehlo k )« i «noit»vnn zd- t ikt p.,!o!T pi::» /j.-iriln* Kj 'v Tod« ..Veneciii" dsiiii, pri bolnikih, ki so bik ibok pop-nlni o>'i-belo,- navi-rsni n> pottolio in iih v« rr.učilo vni-.K- v udih thol's«a:c v toliki e»«ri .'.» «» " bolniki '.,hko slobodno gibali fcnr popr-1 nw m.-Jli jkrii dol^o vf»to lei. Podobno pitajo tudi drugi vebivni iduvnlki. kir 1- razvidno ii cašcgj pm«p«kt» ki <« po- š.io,- o v sjkemur bisiptitno »VFNECIN« s« dobi . i v vt>ki lck»mi m dre-C- -ii v Zacreb-j steklenica po 30 Dm. i«ve> Zagreba 35 Di- — Gl.ivno *khdi«i « SMS: Cosmoc'nemia !UwffS*^ ženini in neveste! -v ,::o PRI rVANKI ho»t« kupiti najetnej« klf »V 3c - kot,-1-.-S le od 6-50 Dim naprej, be!«« srnice naibolil« vnU 12 do H v 10 krita ia predpasnike v rano« ■ciiifc - • i,- J .a .. ' .a o«j*ov V- • B.rj>e moike be!« in P'" pratnje srajce kravate itd LJUBLJANA „ St. P*tra wsU »U* ^ ■ "itt dobro na naslov F. ia L GOPJČAR U PRAVA trjoruu .PRI IVA^: 7* J r*lorio»lm ti»k»r!».v Karel ^^