Sortne razincrc na Slovoiiskem. (Govovil v dr/.avncm zborn tlr. Lavoslav Gr egorec (lno 2;i. inaja.) (Dalje.) Kar mi Slovonci v tcm oziru zahtevamo, se ne nanaSa loliko na notranji uradni jezik, kakor na poslovanje sodišč s slovenskimi strankaini, in ta naša zalitova ne toinelji saino na poslavi, anipak tadi na vladnih ukazih in naredbali. Kvo dokaza! Tu scm spada : 1. Splošni sodni red, ki določa v § 1;5.: Obo slranki, kakor tudi njuni zastopniki imajo v svojih govorih pred sodiščem rabiti v deželi navadni jezik. * 2. Ukaz pravosodnega ininisterstva z dno 20. oktobra 1870 na tcdanje visjc deželno sodiSče v Celovcu, v katerem se slovenski jezik določa kot sodni jezik na Koroškem in na Kranjskem. 3. /a nas Slovence ne|iozabni ukaz pravosodnega ministerstva z dnu 15. marcija 1862, št. 865, na predsedslva višjili deželnih sodišč v (iradcu \n v Trstu. Ta določa, da ,je stranke, zmožne samo slovenskega jezika, slovenski zasliševati, napravljati ž njiini slovenskc za- pisnike, jih slovenski zaprisegati, kazenske in končne obravnave v slovenskem jeziku razpravljati in izdajati razsodbe z razlogi vred v slovenskem jeziku. Določilo se je še, da je nabaviti slovenske tiskovine za vse pozive, za dekrete varuhom, zapisnike o storjenih obljubah, edikte in za manjše odločbe, ki slovejo vedno jednako. Ta ukaz je za nas Slovence zategadelj nepozaben, ker je prav za prav začetek slovenskemu uradovanju pri sodiščih. 4. Ukaz pravosodnega ministerstva a dne 5. septembra 1877, ki izrečno določa, da je zapisnike o zaslišanju samo slovenskega jezika zmožnih strank povsem v slovenskem jeziku pisati, ne pa v nemškem prevodu ali samo deloma slovenski. Končno 5. ukaz bivšega pravosodnega ministra dra. Pražaka z dne 18. aprila 1882, kjer se navedenih ukazov izvrševanje vnovič naroča tudi za slučaj, da zna slovenska stranka nemški. Za to bomo Slovenci gosp. dr. Pražaku vedno hvaležni. Končno pravi čl. 19. drž. osn. zak.. da so vsi deželno navadni jeziki ravnopravni v šoli, v uradih in v vsem javnem življenju, torej tudi pri sodiSčih. Navedel sem to, da morem sedaj reči: tako sc glase zakonite določbe in vladne naredbe in ukazi. Iz teh izhaja jasno, da imamo Slovenci na svoji zemlji polno pravico zahtevati, da se pri sodiščih rabi naš jezik vsaj pri zunanjem poslovanju, to se pravi, pri občevanju s slovenskimi strankami, ne glede na lo, ali znajo te nemški ali ne. Več prav za prav ne zahtevarao, zadovoljni bi bili, ako bi pravosodni uradniki izvrševali navedene določbe. Ali niti to se ne godi. Povsod zadevarao ob odpor. Sodnijski uradniki se trudijo na vse mogoče načine, da utesne po zakonu določeno slovensko uradovanje kar največ mogoče ali da je povsem uničijo. Pogostoma se moramo celo dobri svoji pravici odpovedati, če se nečemo zanjo boriti s pritožbami do pravosodnega ministerstva. Evo nekoliko dokazov za to. Po naredbi z dne 15. marcija 1862 smo opravičeni zahtevati, da se slovenska zemljeknjižna rešila upišejo v zemtjiško knjigo v slovenskem izvirniku. Te svoje pravice nismo mogli dolgo doseči. Celib 25 let je moralo preteči in pravosodno ministerstvo je moralo izdati poseben ukaz z dne 21. julija 1887, St. 12.118, da smo dosegli to pravico. Po petindvajsetih letih smo jo torej dosegli. Toliko časa so pravosodni uradniki mogli in znali kratili nam naše pravice. Slovenska razglasila prijavljajo vladni listi v Gradcu, v Celovcu in v Ljubljani šele, odkar je izšla naredba z dne 11. junija 1888, št. 6556. Slovenske plačilne naloge nam je priborila banka «Slavija», zaukazali so se z naredbo pravosodnega ministerstva z dne 20. raarcija 1889, št. 5340. Preidem k vprašanju o tiskovinah. Kakor sem že rekel, je pravosodno ministerstvo 1. 1862. ukazalo višjesodnima predsedstvoma v Gradcu in v Trstu, naj se naroče slovenske tiskovine. V tem oziru pa se doslej vsaj na Štajarskem in na Koroškem ni skoro nič storilo. Določene tiskovine se ali niso naročile, ali se niso rabile, ali pa so se porabile in nič več naročile. L. 1885. sem postal župnikom in sem na dotičnem mestu našel dvojezičnih tiskovin za zglaSevanja o smrti faranov, kakeršna zglaševanja mora vsak župnik koncem vsakega meseca poslati dotičnemu okrajnemu sodišču. L. 1890. sem porabil dotične tiskovine in sem trikrat pismeno prosil okr. sodišče v Celju, naj mi pošlje dvojezičnih tiskovin. Zaman. Slovenskih tiskovin ni bilo dobiti. Dobil' sem novonatisnene nemške tiskovine, vselej precej mnogo. To je dokaz, da se pri okr. sodiSču v Celju ukaz pravosodnega ministerstva iz leta 1882. zaničuje in nalašč ne izvršuje, ker se neče, da bi mi bili te dobrote deležni. Sedanji pravosodni minister je 1. 1889. izdal narcdbo glede dvojezičnih uradnih napisov in pečatov. Ta naredba z dne 10. januvarija 1889, št. 21.599 ex 1888 določa, dfi je pri tistih okrajnih sodišeili, ki morajo po veljavnih naredbah slovenski uradovati, napraviti dvojezične napise in pečale, kadar se sedanji nadomeste. Vzlic vsem prošnjam in pritožbam pa se le nadomestitve ne izvrše. Okrajni zaslop Šmarijski je za lo že dvakrat pri pravosodnem ministerstvu prosil — zastonj. (Dalje prih.)