VESTNIK
Poitni urad 9020 Cetovec =	Ver)ag$po$tamt 9020 Ktagenfurt	E
E	tzhaja v Cefovcu
Er:cheinungsort Ktagenfurf
Po$amezni izvod 3 šiiinge E	me$ečna naročnina ^2 iiiingov	=
E ceioietna naročnina 120 Iiiingov E
P. b. b.
?<})tMMHumtMtnmnmnmnnnMummtmnmm)m))!m)mm!<5
LETMiK XXXii).
CELOVEC, PETEK. 9. JUNiJ 1973
ŠTEV. 23 (1869)
OBČNi ZBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADiME:
Miadina mora biti nepogrešijiv dejavnik
v bojo za pravice siovenske manjšine na Koroškem
:gS'..r
.Nedvoumno smo se zavzeli za to, da kot pripadniki narodne manjšine dosežemo vse pravice, ki nam jih zagotavljajo avstrijska državna pogodba in druge mednarodne konvencije. Z našimi akcijami smo tudi vsestransko podprli obe organizaciji in njihova stališča."
Tako je poudaril predsednik Zveze slovenske mladine Teodor Do-mej na sobotnem občnem zboru
mladinske organizacije (o katerem obširno poročamo na ,2. strani). Občni zbor je ugotovil razveseljiv napredek v organiziranem mladinskem gibanju, ki daje najširšim slojem slovenske mladine na Koroškem možnosti pri uveljavljanju lastnih pogledov in stališč ter interesov, ko gre za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Na občnem zboru je bilo nagla-
Nočemo „dari!"
ki bi biia v našo škodo
Posamezne izjave kanclerja Kretskega ob njegovem nedavnem obisku na Koroškem in še posebej na slovenski gimnaziji kažejo, da namerava vlada sedanji zakon o narodnih skupinah in zlasti določilo o sosvetih izvesti ne glede na odpor prizadetih manjšin. Očitno hoče vsaj optično zabrisati poraz, ki ga je doživela zaradi odločnosti manjšin, ki so dale vladi nedvoumno vedeti, da niso pripravljene ukloniti se diktatu ter sprejeti rešitve, o katerih je vsakomur jasno, da niso v korist marveč le v škodo manjšinam, ker niso nastale v sodelovanju z njimi, temveč So jih zakonodajalec, vlada in merodajne stranke sprejeli izključno na Zahtevo tistih sil, ki v Avstriji že desetletja preprečujejo vsako pravično rešitev manjšinskega vprašanja.
Med kanclerjevim obiskom so bili namigi v smeri sosvetov tako očitni, da jih ni bilo mogoče spregledati ali preslišati. Namen je očiten: na lep Mi tudi na grd način je treba doseči, da se bo našel nekdo, ki bo pripravljen prevzeti vlogo manjšinskega predstavnika v sosvetih. Pri tem vlada prav nič ni izbirčna, kot kaže primer asimilantske skupine na Gradiščanskem. Morda zdaj na Dunaju Pričakujejo, da se bo kak renegat našel tudi na Koroškem, ki bi za primerno ..odškodnino" pljunil na Svoj narod ter zavzel v sosvetu mesto Predstavništva koroških Slovencev.
Po ravni poti vladi vsekakor ni uspelo, da bi predstavnike manjšin Prepričala o ^dobrotah", ki jih men-ua poklanja z zakonom in sosveti; tako koroški Slovenci kot gradiščanski Hrvati predobro vemo, kaj taka "darila" v resnici pomenijo. Sosveti, v katerih bi manjšine ..zastopali asi-tmlanti, renegati in podobni izkore-Umjenci, pa bi bili edinstveno spriče-
valo avstrijske manjšinske politike, saj boljšega dokaza ne bi bilo možno dobiti, da tej politiki ne gre za ohranitev in razvoj manjšin, temveč za njihovo čimprejšnjo likvidacijo.
V tem smislu kanclerjeve izjave oz. namige ter Robakovo pripravljenost za sodelovanje v sosvetih povezuje tudi Tanjugov komentator, ki prihaja do zaključka, da je SPd v manjšinskem vprašanju prevzela pozicije konservativnih sil.
šerto, da mora bili slovenska mladina nepogrešljiv dejavnik v boju za demokratične, kulturne, jezikovne in socialne pravice slovenske manjšine na Koroškem. Zato je bilo eno glavnih težišč v okviru delovanja ZSM demonstrativno gibanje, ki je imelo namen, da krepi narodno, demokratično in antifašistično zavest vse slovenske mladine na Koroškem, da gradi temelje solidarnostnega gibanja za pravice manjšin v Avstriji in da domačo in svetovno javnost opozarja na nerešeno manjšinsko vprašanje.
Priznanje za njeno delo je mladinski organizaciji izrekel tudi predsednik ZSO dr. Franci Zwitter ter ji zagotovil še nadaljnjo podporo. Hkrati je pozval ZSM, da mora svojo dejavnost razširiti tudi na tiste kraje in predele, ki so bili doslej bolj ali manj zanemarjeni, tako da bo naše narodno življenje in delo zajelo celotno ozemlje, kjer avtohtono živimo Slovenci. Prav tako pa je opozoril tudi na nalogo in dolžnost mladinske organizacije, da skrbi za vzgojo kadrov, ki bodo prevzeli in nadaljevali delo v vseh drugih narodnih organizacijah in ustanovah.
/užni Tfroici
za ponovno infervenci/o .Avsfri/e
V Za7MH;f7?? TTHfHStrstVM. Ma DaMaja SO Ml V torc^ poj p!*M-Sfds/VOTT! ZM7M7!jfg% ?7M7MSt?*% PaTfa Spet pogovor: S p?*f[Žst<2WMH ;až-alE Tirolcev, El jlž" je vodi! jažaoErolsE! deželni glavar Magaago. Navzoča je Tila ta JI številna delegacija Tirolske po J voJstvotn deželnega glavarja IVallnojerja ter merodajni predstavnici treC v avstrijskem parlamenta zastopanih stranC.
Pri razgovorih je šlo predvsem za tista določila jažrzoilrolsEega „paCeta", C! doslej še niso hlla zadovoljivo aresnlčena. Predstavnih! jažnlh Tirolcev so v tej zvez! nedvoamno povedali, da se ho Jo ponovno ohrnll! na Avstrijo Cot državo-zaščltnlco, če /talija do Conca tega leta ne h! Izpolnila vsaj šest najvažnejših od shapno deset nerešenih točh paheta. Minister Pahr pa je vede! poročati, da je oh svojem zadnjem hlvanja v New Korha AalljarzsEerwa zananje-ma ministra Izrazi! „!nteres Avstrije na shorajšnj! Izpolnitvi preostalih točh paheta".
Sedanja „odločna govorica" jažnlh Tirolcev je hrez dvoma neposredna posledica nedavnega kongresa jažnožlrolsEe IjadsEe stran-he, na Caterem je moralo sedanje stranhlno vodstvo z Magnagor?? na čela poslašat! številne pritožbe In Crltlhe, C! so segale od očltha, da je vodstvo premalo odločno, vse tja do groženj, da se bodo jažr:l Tirolci poslažlll pravice do samoodločbe, Cahor v zadnjem časa čedalje pogosteje Izražajo svojo zahtevo po odcepitvi od /tallje. Zmernejši Crog! med jažnlml Tirolci tahe napoved! sicer odhlanjajo, vendar pa je v tlsha tabo na /ažnem Tlrolsčem bot tad! v Avstriji zaslediti precej glasov, b! le stežba sbrlvajo veselje al! pa sploh ne prlbrlvajo svojega navdašenja nad tablm razvojem.
Spričo današnje stvarnost! v Evropi In zlasti po helslnšb! bon-jercncl, bi je med dragim zabetonirala tad! „statas <yao" v vprašanja meja, seveda n! realnih Izgledov za premlbanje brenersbe razmejitve. Vsebabor pa napoved ponovnega apela na Avstrijo bot zaščltnfco baze, .da v Tožena In na Danaja nfbabor ne Izbljačajejo možnost/, da b! z vprašanjem /ažne Tlrolsbe še enbrat zaposlil! Zdražene narode.
Ravno ob tabem razvoja pa postaja tad! očitna dvojna mera, bi jo aporablja Avstrija v manjšlnsbe! polltlbl, bo za svojo manjšino v /talij! — poadarjamo, da povsem apravlčeno In pravilno/ — baze polno razamevanje In najde obllbe In možnost! za ačlnbovlto podporo njenema boja za obstoj In vsestransbl enabopravn! razvoj, nasprotno pa glede manjšin v lastnih mejah noče najt! pot! sbapnega reševanja z neposredno prizadetimi, marveč „reš!tve" sprejema v smisla načel In zahtev tistih sil, b! so manjšinam najbolj sovražne. Če v tej lač! pogledamo reabclje, bi jih je v Avstriji zaslediti vse od množičnih obči! pa do vodilnih političnih dejavnlbov vedno tedaj, badar borošb! Slovenc! In gradlščansb! Z/rvatl svoje zahteve postavimo ob podpor! matične države /agoslavlje, b! je hbrat! tadl sopodpisnica avstrljsbe državne pogodbe, potem moramo pač agoto-vltl, da gre za dvolično moralo.
Nlbabor ne b! trd!!!, da je odnos /tallje do narodnih manjšin Idealen. Tadl v /talij! je na tem področja še vellbo nerešenega, posebno glede tistih manjšin, do baterlh se aradna polltlba še vse preveč zgledaje po normah, b! jih je v preteblost! aveljavlja! nacionalni šovinizem. Eno pa je gotovo.* če bi bila Italljansba manjšlnsba polltlba tabo podrejena vpliva teh sl! bot je avstrljsba In posebej borošba, potem jažnotlrolsbega pabeta sploh ne b! bilo.
Značilna,pozabljivost' nacističnih zločincev
Udeležba na neki .proslavi" ob obletnici Hitlerjevega rojstva je postala usodna za nekdanjega krvnika v nacističnih taboriščih Sobibor in Treblinka na Poljskem, esesovskega oberscharfuhrerja Gustava Franza Wagnerja: na podlagi slike, ki je kazala udeležence omenjene proslave, je namreč znani .lovec na nacistične zločince" inž. Simon Wiesenthal prepoznal Wagnerja kot tisto osebo, ki je bila med vojno namestnik poveljnika v zloglasnih koncentracijskih taboriščih Sobibor in Treblinka ter odgovorna za smrt 150.000 do 250.000 ljudi.
Na podlagi te identifikacije, ki je bila medtem podkrepljena s številnimi dokumenti in tudi osebnimi pričanji nekdanjih jetnikov, so brazilske oblasti Wagnerja aretirale in je zdaj v teku postopek za njegovo izročitev. Wagnerja namreč zahteva cela vrsta držav, med njimi tudi Avstrija, kajti Wagner je bit po rodu Avstrijec, kakor njegov .prijatelj* in šef Franz Stangl, ki je po vojni prav tako zbežal v Brazilijo, pa so ga leta 1976 odkrili in izročili Zvezni republiki Nemčij, kjer je bil obsojen na dosmrtno ječo in je lani umrl. Poleg tega se za izročitev Wagnerja potegujejo Zvezna republika Nemčija, še posebej pa Poljska (kjer je zagrešil najhujše zločine) in Izrael (med njegovimi žrtvami so bili najbolj številni Židje. Sledovi Wagnerjeve zločinske dejavnosti v službi nemškega nacizma pa segajo tudi v Italijo in Jugoslavijo ter še v druge države, tako da je sedanje .zanimanje" zanj res mednarodno.
Po njegovem odkritju in pri prvih zaslišanjih je bilo pri V/agnerju opaziti enako .pozabljivost", kot je značilna za vse nekdanje nacistične zločince. Najprej je sploh zanikal, da bi bil on tista oseba, ki jo je prepoznal Wiesenthal. Potem, ko je spoznal, da po tej poti ne bo uspel, ker so bili dokumenti le preveč prepričljivi, se je zatekel k že znani taktiki ter je trdil, da je bil sicer pri SS in da je deloval za gestapo, vendar je ime) vedno le podrejeno vlogo. Tudi v koncentracijskih taboriščih naj bi bil le .navaden pisarniški uslužbenec", je menil Wagner in se čudil, kako je sploh mogoče, da je njegovo ime na seznamu nacističnih krvnikov.
Povsem drugače pa so govorili dokumenti, zlasti pa so drugače govorila pričevanja preživelih jetnikov. Iz vsega tega je namreč postalo jasno, da je .navadni pisarniški uslužbenec" v resnici eden najhujših krvnikov, pravi izvedenec za množične pokole in za osebno trpinčenje žrtev. Posebno prepričljive so izjave poljskega pisatela Szmajznera, ki je .zverino iz Sobibora" — kakor so imenovali Wagnerja — spoznal kot štirinajstletni interniranec in ve danes poročati: Wagner se je izkazal že ob vhodu v taborišče, ko so odbirali jetnike ter ločevali ženske in otroke na eno stran, moške pa na drugo. V otroke je rad streljal s samokresom, šibkejše moške pa je dal takoj pobiti, ker se mu je zdelo škoda hrane, ki bi jo pojedli. K njegovi .opremi" je menda sodil tudi usnjen bič s svinčenimi kroglicami; z njimi je jetnike pretepal tako dol-
go, da so omedleli, potem jih je polil z vodo in spet nadaljeval s pretepanjem, dokler niso biti dovolj .preparirani" za najkrajšo pot v plinsko celico. Kot okrutnega preganjalca svojih žrtev pa se Wagnerja spominjajo tudi v Opatiji in okoliških vaseh, kjer je bil dodeljen zloglasni .Einsatzkom-mando".
Če in kateri državi bo Wagner izročen, še ni znano, kakor danes tudi še nihče ne more povedati, kako se bo odvijal proces proti njemu in kako bo izgledala kazen za njegove zločine. Vsekakor pa je .zadeva Wagner" spet nov primer, ki v vsej grozovitosti spominja na strašne zločine, ki so jih med zadnjo vojno zagrešili krvniki nacističnega režima, med njimi zlasti pripadniki zloglasne SS, ki jo je mednarodno sodišče prav zaradi tega v celoti obsodilo kot zločinsko organizacijo.
Toliko manj je zato razumljivo, da se smejo nekdanji pripadniki teh edinic danes svobodno združevati in .gojiti tradicije", kar z drugimi besedami pomeni obujanje nacistične miselnosti. Pristojne oblasti so za take pojave slepe in gluhe — kakor da ne bi bilo tozadevnih določil državne pogodbe, ki nedvoumno prepovedujejo sleherno takšno dejavnost. Predsednik koroške FPO in deželni svetnik dr. Ferrari-Brunnenfeld pa je pred dnevi celo ponosno objavil, da mu je delegacija .Kameradschaft IV' (ki združuje nekdanje esesovce) predala najnovejšo knigo o SS ter mu tolmačita njene namene in cilje .v smislu združene Evrope".
Vsebinsko bogat občni zbor
Zveze stovenske miadine v Ceiovcu
Po nekaj več kot enem tetu, ki je miniio od ionskega občnega zbora, je Zveza siovenske miadine minuto soboto spet poiagaia obračun o svojem deiu. Na občnem zboru, ki je bi) v prostorih Auie sio-venice v Ceiovcu, so se zbraii deiegati vseh krajevnih odborov, ki so zaživeti v raznih krajih južne Koroške na podiagi ianskoietne obnove in reorganizacije miadinskega gibanja, in iahko brez pretiravanja ugotovimo, da je bit ta obračun razveseijiv, saj je razgrni) široko pa-ieto dejavnosti in akcij koroške siovenske miadine. Hkrati pa je bi) občni zbor tudi izhodišče za še boij razvejano, ceiotno dvojezično ozemije obsegajočo aktivnost miadih, ki so v Zvezi siovenske miadine našii široko piattormo, na kateri iahko ne giede na to, aii pripadajo kmečki, deiavski aii dijaško-študentski miadini, pa tudi brez ozira na svetovnonazorno opredeiitev razvijajo svojo dejavnost in uveijavijajo svoje interese in se tako vkijučujejo v skupni boj za dosego resnične in vsestranske enakopravnosti siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
.Veliko naporov smo v preteklem letu vložili v izgradnjo krajevne mreže odborov ZSM, ker smo na podlagi preteklih negativnih izkušenj spoznali, da delovanje na krajevni ravni bistveno prispe-vo k poživitvi dejavnosti med člani in tudi k tesnejši povezanosti med odborom in terenom," je v svojem poročilu naglasil predsednik Teodor Domej. Ugotovil je, da so bili krajevni odbori, ki jih trenutno šteje ZSM osem, glavni nosilci dela; s tem se je preneslo glavno težišče mladinskega de!a tja, kjer je v preteklih letih bila praznina največja: na podeželsko kmečko in delavsko mladino. .Našli smo pot iz zaprtega kroga dijakov v vse sloje mladih koroških Slovencev in tako postali enotna mladinska organizacija delavske, kmečke, dijaške in študentske mladine. S tem smo vnesli v mladinsko delo novo kvaliteto."
In ta nova kvaliteta se je odražala v ponosni bilanci, ki so jo krajevni odbori in njihovi govorniki predložili .mladinskemu parlamentu". Bilo je zares veselje poslušoti izvajanja krajevnih predstavnikov, ki so z vidnim, pa tudi upravičenim ponosom razgrinjali pred občinstvom široko pahljačo najrazličnejših oblik dejavnosti in konkretnih akcij, ki jih je mladina v njihovih krajih razvila v razmeroma kratki dobi od zadnjega občnega zbora. Zlasti če pomislimo, da je bil lanski zbor pravzaprav preporod in šele začetek nove dobe v našem mladinskem gibanju, moramo priznati, da je mladina ta čas res dobro izkoristila. Poročita, ki so jih podali
H Franci Gabriel za krajevni odbor Šentjakob v Rožu
Jože Meči na
za krajevni odbor Bilčovs
Tomo Weiss za krajevni odbor Bistrica v Rožu
H Roman Verdel
za krajevni odbor Borovlje
H Franci Rozman za krajevni odbor Železna Kaplo
Marko Sommeregger za krajevni odbor Škocijan
H Valter Gutovnik
za krajevni odbor Globasnica
K Joža Rosenzopt
za krajevni odbor Pliberk
so bila odraz pestre dejavnosti in dokaz požrtvovalne angažiranosti mladine. Naštevanje je obsegalo: sodelovanje mladine v pevski in sploh prosvetno-kulturni dejavnosti, organiziranje protestnih demonstracij proti krivičnim ukrepom oblasti, proslave mednarodnega praznika dela in drugih obletnic, nameščanje dvojezičnih tabel kot protest proti nedemokratični manjšinski za-
konodaji, solidarnostne prireditve v podporo boja svobodoljubnih narodov v Čilu, v Cimbabvi in drugod, športne prireditve, plesne tečaje in družabna srečanja, predavanja in šolanja kadrov, tečaje za risanje, tilmske večere in diskusije, lutkovne predstave, zahteve po dvojezičnih otroških vrtcih, prizadevanje za prijave otrok k dvojezičnemu pouku, širjenje tiskane besede in obveščanje javnosti, kresovanje za obletnico zmage nad fašiz-mom, zahteve po izpolnitvi člena 7 državne pogodbe, mladinski festival, oktobrsko areno, poučne ekskurzije in navezavo stikov z mladino v Sloveniji in Jugoslaviji, s slovensko mladino v Italiji in z demokratično mladino v Avstriji, opozorila na neizpolnjeni člen 7 ob obletnici državne pogodbe itd. Z naštevanjem bi lahko še nadaljevali, kajti mladina je pokazala res zvrhano mero požrtvovalnosti in hkrati tudi iznajdljivosti, kako razvijati svojo dejavnost in uveljavljati svoje interese.
Bila pa je tudi kritična in samokritična. Poleg uspehov in napredka je navajala tudi celo vrsto pomanjkljivosti:	da povezava med
osrednjim vodstvom in krajevnimi odbori ni bila vedno dovolj živa; da bi mladinsko dejavnost lahko razvili tudi v drugih krajih, pa v to še niso vložili dovolj naporov; da
bo moralo osrednje vodstvo nuditi krajevnim odborom še več pomoči pri njihovem delu; da bo delo na terenu treba še bolj prilagoditi krajevnim razmeram in potrebam ter vnesti še nove oblike vključevanja mladih.
Ugotovljene pomanjktivosti so našle upoštevanje pri oblikovanju načrtov za bodoče delo. V kratkih potezah jih je nanizal ponovno izvoljeni predsednik ZSM Teodor Domej, ki bo s tajnikom Valterjem Gutovnikom vodil mladinsko organizacijo skupaj z ostalimi člani odbora, katerega sestav zagotavlja zastopanost vseh plasti mladine in celotnega našega ozemlja.
Potrebo take široke usmeritve in dejavnosti ZSM je poudaril tudi tajnik ZSO Feliks Wieser, ki je poleg podpredsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju Marjana Galloba pozdravil občni zbor. Zagotovil je, da bo ZSO tudi v bodoče podpirala vsa prizadevanja, ki gredo v smer širjenja fronte boja za demokratične pravice. Odločno pa bo nastopila proti poskusom oženja te fronte in proti omejevanju mladinskega delovanja na di-jaško-študentsko mladino, kakor tudi proti poskusom izkoriščanja mladine in njenih organizacij za kratkoročne strankarsko-politične namene. Pri tem je menil, da nekateri vse sile in vso aktivnost skušajo usmeriti v priprave za volitve in se torej bolj ali manj omejujejo na volilni boj, .toda za koroške Slovence kot narodno skupnost pa je odločilnega pomena, da tudi v času volilnega boja nadaljujemo našo borbo za narodne in socialne pravice — enotno z vsemi narodno zavednimi silami in v povezavi z demokrati večinskega naroda". V tej perspektivi mora imeti mladina jasne poglede tudi glede enotnosti koroških Slovencev, je dejal tov. Wieser, kajti enotnost v obstoječih družbenopolitičnih razmerah ni in ne more biti v tem, da nekateri skušajo vse pripadnike narodne skupnosti siliti pod isto idejnopolitično streho, marveč mora enotnost biti v tem, da nastopamo enotno, kadar gre za narodne pravice in za izpolnitev člena 7.
Faštzem je zlo
ki se m ut je treba opreti od vsega začetka
Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora na Dunaju je uredii novo staino razstavo, ki pod nasiovom .Avstrijski osvo-bodiini boj" prikazuje obdobje od konca prve svetovne vojne ieta 1918 pa do zmage nad fašizmom ieta 194$. Razstava je razdeijena na tri giavna področja.
V osrednjem deiu je dokumentiran veiiki pomen protifašističnega upora v Avstriji in je v tem okviru prikazan tudi deiež, ki ga je v tem boju prispevaio avstrijsko deiavstvo. Drugi dei raziskave prikazuje fašizem kot gospostvo veiekapifaia, rasizem kot osnovo imperiaiistične osvajaine poiitike ter zasedbo Avstrije kot posiedico predvsem gospodarskih interesov nemškega kapi-taia in njegovih imperiaiističnih načrtov. Tretje področje pa je posvečeno usodni viogi avstrofašizma, ki je nasitno izkijučii de-iavsko gibanje in vse demokratične ustanove in s tem utira! pot nemškemu nacizmu v Avstrijo, obenem pa tudi prepreči) enoten upor zoper nemško okupacijo.
Razstavno gradivo je raznoiiko ter sega od iiegaine iitera-ture in originainih iepakov iz dobe 1934—1945 preko partizanskih uniform vse tja do ročnih izdeikov, nastaiih v fašističnih zaporih in taboriščih. Razstava je obiikovana tako, da napravi na giedaica izredno prepričijiv in giobok vtis, kar je važno predvsem za miadino, ki sama dobe fašizma ni doživeta. Seznanjanje mtadine z resnico o fašizmu in njegovih ziočinih pa je tudi gtavni namen razstave, kajti gre — kakor je dejat vodja doku-metacijskega arhiva dr. Herbert Steiner — za obtikovanje protifašistične zavesti pri mtadini.
Ravno v tem smisiu je tudi razumeti posebno dokumentacijo v okviru razstave, ki z opozoritom na pojave neofašizma v Avstriji in na fašistične diktature v nekaterih državah po svetu izzveni v pozivu, da se je fašizmu treba upreti že ob njegovih prvih pojavih.
„Kovačmca prijateljstva"
Začetek mladinskih delovnih akcij v Sloveniji
V številnih predelih Slovenije — na Kozjanskem, v Slovenskih goricah, v Goriških Brdih, v Brkinih, v Posočju in v Suhi krajini — so se minulo nedeljo začele letošnje mladinske delovne akcije. Deloma gre pri tem za akcije slovenske mladine, deloma pa tuldi za zvezne akcije, pri katerih sodeluje mladina iz cele Jugoslavije. Za vse pa velja, da so se mladinske delovne akcije razvile v prave .kovačnice prijateljstva", saj se mladina različnih narodnosti med seboj spoznava in utrjuje medsebojne prijateljske vezi.
Hkrati pa so mladinske delovne akcije seveda tudi izrazite manifestacije solidarnosti, ki imajo poleg svojega idealnega pomena zlasti tudi svojo materialno korist. Tako na pri-
Kanclerju v premislek
Ob nedavnem obisku na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je zveznega kanclerja dr. Kreiskega — kakor smo kratko že poročati — tudi prof. Milan Kupper kot predstavnik socialistično usmerjenih oz. organiziranih učiteljev s posebnim pismom (ker je bil osebno odsoten) opozoril na aktualna vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter zavzel kritično stališče do trenutne manjšinske politike avstrijske vlade.
Uvodoma je prof. Kupper izrazi! začudenje, kako more kancler Kreisky, ki po lastni izjavi s sedanjim zakonom o narodnih skupinah tudi sam ni zadovoljen, prav ta zakon napram predstavnikom Slovencev tako dosledno zastopati. Zato kanclerja vprašuje, ali bi tudi v zasebnem območju pristal na rešitev, če bi si na primer sosed s protipravnim prestavljanjem mejnikov prilastil dve tretjini (kakor je to v primeru sedanje rešitve glede sodnega jezika) ali celo pet šestin (ureditev glede dvojezičnih napisov) kanclerjevega zemljišča? Podobno je tudi z določilom o 25 odstotkih (ki ga velesile v člen 7 zavestno niso sprejele): Kaj bi npr. SPd o taki ureditvi rekla v .črni" deželi, če bi bile pravice socialistov v posameznih občinah odvisne od njihovega 25-odstotnega deleža na celotnem prebivalstvu? .FPU kot najbolj neizprosna zagovornica dotočila o 25 odstotkih pa bi bita sploh na celotnem ozemlju Avstrije eleminirana."
Glede .sodelovanja" Slovencev pri sedanji rešitvi je v pismu rečeno, da so se predstavniki Slovencev v kontaktnem komiteju sicer lahko .izkašljali", toda njihova mnenja in argumenti pri sklepanju zakona o narodnih skupinah niso bili upoštevani; nasprotno pa so bile sprejete skoraj vse zahteve v KHD združenih nemškonacionalnih sil. Tudi v sosvetu bi predstavniki Slovencev imeli te posvetovalno funkcijo, torej nobene pravice soodločanja. „Kdo pa nam jamči, da ne bi tudi nasvete, ki bi jih vladi dajali zastopniki Slovencev, prav tako surovo zavrnili, kakor nas to učijo naše dosedanje izkušnje pri navideznih pogajanjih?" vprašuje prof. Kupper in ugotavlja, da sedanja ureditev upošteva izključno le interese .s strani KHD v manjšinskem vprašanju nahujskane večine," čeprav člen 7 kot sestavni del avstrijske ustave v državno pogodbo ni bil sprejet v zaščito večinskega naroda.
Odločno zavrača prof. Kupper v svojem pismu tudi očitke (.društev, ki imajo domovinsko zvestobo očitno v
najemu — ilegalne član. štev. NSDAP njihovih voditeljev pa so znane in dokazujejo domovinsko zvestobo"), da so Slovenci že dvakrat ogrožali mejo Avstrije. Cona A je bila pri plebiscitu za Avstrijo rešena le s slovenskimi glasovi, je rečeno v pismu. Ce pa je takrat velik del Slovencev glasoval za Jugoslavijo, potem so se poslužili le svoje demokratične pravice — upravičenost njihovega nezaupanja v iskreno pripravljenost nemškonacionalnih političnih sil v deželi, da zagotovijo obljubljeni svobodni in enakopravni razvoj narodne skupnosti, pa je bila potrjena v času med vojnama kot danes in je dosegla višek v dobi nacističnega terorja z nasilnim izseljevanjem.
V smislu moskovske deklaracije iz leta 1943 je bila Avstrija obnovljena v mejah iz leta 1937 predvsem po zaslugi Avstrijcev slovenskega jezika, ki so v partizanskih edinicah kot protifašistični borci aktivno doprinesli zahtevani delež Avstrije za lastno osvoboditev. Pri pogajanjih za državno pogodbo se je avstrijska delegacija sklicevala na ta prispevek — je rečeno v pismu — toda po sklenitvi državne pogodbe v Avstriji ni bil le pozabljen honorar, marveč se v manjšinskem vprašanju neprikrito podpira tokove in stremljenja iz minule zloglasne dobe. V koroškem žargonu teh krogov je .povsem v duhu avstrijske državljanske zavesti" tudi govora o .izgubljeni vojni" in o .dejavnosti tolp" slovenskih borcev za svobodo.
Kanclerja prof. Kupper spominja, da je tudi sam bit žrtev nacističnega nasilja, potem pa ugotavlja: .V vaši odgovornosti je, da sedanji nevzdržni položaj vaših slovenskih sotrpinov iz nacistične dobe postavite v pravo luč, da zaustavite zopetno krepitev nacistične miselnosti širokih plasti (zlasti na Koroškem) in da obstoječo krivico v manjšinskem vprašanju odstranite ne le verbalno, temveč dejansko in permanentno, v duhu načel socialistične tolerance. Tako velika skupnost somišljenikov, kot je SPG, bi si lahko privoščila, da bi nastopila proti fa-šistoidni, intolerantni miselnosti v manjšinskem vprašanju in polagoma na svoje člane tozadevno delovala za spremembo mišljenja. Mi Slovenci smo vsak čas, ne le pred volitvami, pripravljeni na pogovore ter imamo dovolj predlogov in pripravljenosti za pametne skupne akcije pojasnjevanja in reševanja."
mer mladi brigadirji iz Idrije in Ljubljane pomagajo prebivalcem zapuščene vasice v Goriških Brdih; zgradili jim bodo namreč vodovod in cesto. V Trepčah so se zbrali udeleženci prve izmene akcije ..Kozjansko 78", ki bo prvič zajela tudi mladino iz drugih jugoslovanskih republik; nadaljevali bodo modernizacijo Ceste maršala Tita v osrčju Kozjanskega, prestavili telefonski kabel in gradili nov kulturni dom v Šentvidu pri Planini. V Prevolah se je začela akcija „Suha krajina 78"; več kot 600 mladih bo v štirih izmenah gradilo ceste in vodovode v tamkajšnjih vaseh. V Dornavi je bil začetek republiške akcije ^Slovenske gorice 78", na kateri bo v štirih izmenah sodelovalo 550 brigadirjev. Brigadirji iz Domžal in Tolmina so se zbrali v Brkinih, kjer bodo sodelovali pri asfaltiranju trase slemenske ceste, zgradili bodo 4 kilometre ceste od Tater do Kozjan, poleg tega pa še brkinski vodovod. V Posočju pa je mladince iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Slovenije združila delovna akcija, na kateri bodo gradili in obnavljali vodovode, ceste, naselja, električne napeljave in hudourniške struge.
Kolikšnega pomena so take akcije, kaže primer Suhe krajine, kjer so mladi brigadirji v štirih letih postali v pravem pomenu besede sestavni del življenja tamkajšnjih krajev. Brigadirsko življenje se je zlilo z življenjem občanov, ga obogatilo, mu dalo hitrejši utrip in nove vrednote. O tem pričajo vodovodna omrežja, ceste, socialno in zdravstveno delo ter drugi dosežki, ki so jih mladinci zabeležili na svojih delovnih akcijah. Zato pa je tudi razumljivo, da so brigadirji, do katerih so bili domačini prvo leto še precej nezaupljivi, medtem prirasli k srcem Suhokranjcev; postali so dobri prijatelji, saj vedo, koliko so jim mladi pomagali.
Te misli so bile poudarjene tudi na otvoritvenih slovesnostih ob začetku letošnjih delovnih akcij. Tako na primer v Prevolah v Suhi krajini, kjer je govornik pomen mladinskih delovnih akcij takole označil: V ognju ustvarjalne mladosti, nesebične požtrvovalnosti, visoke delovne morale brigadirjev in brigadirk, so se kovale vezi globokega prijateljstva s krajani, ki so v mladi sili prepoznali velike vrednote socialistične samoupravne skupnosti in ciljev socialistične revolucije. Te akcije so zgovorna oblika proletarske solidarnosti, so izraz socialističnega humanizma.
Naša študentska mladina
spoznava zgodovino narodnoosvobodilnega boja
AULA SLOVENtCA
CELOVEC, PA UL) TSCHGASSE 5--7
Vtjudno vas vabimo na ofvoritev retrospektive grafik
MiTie
MaFeša
ki bo v torek 13. junija 1978 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do 30. junija 1978, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure.
Svoboda po koroško
Člani dunajskega Kluba slovenskih študentov so bili pred nedavnim na dvodnevnem izletu po Sloveniji, kjer sc obiskali vrsto krajev, znonih iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda. Časnikarska referentka kluba Silvija Velik nam je o izletu poslala daljše poročilo, iz katerega povzemamo naslednje podrobnosti.
Dne 26. in 27. maja so bili klu-baši na dvodnevni ekskurziji v Sloveniji, kjer so si ogledali predvsem znamenitosti Dolenjske, ki je bila središče odpora slovenskega naroda; od leta 1941 pa do 1945 v teh krajih ni bilo miru — noč in dan so se tod odvijali hudi boji. Pod vodstvom podpredsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije Vlada Šenka so študentje najprej obiskali spomenik na hribu Cvibelj blizu Žužemberka. Številna imena borcev raznih narodnosti, vklesana v ta spomenik, pričajo o neštetih žrtvah v tej okolici. Potem so se napotili v Kočevje in na Rog, kjer so partizani zgradili celo naselje 26 barak, tako imenovano Bazo 20, ki je bila v letih 1943 in 1944 glavno mesto" bojujoče se Slovenije. Tam je bil sedež vodstev OF in KPS, nadalje so bile tam centralna partijska šola, številne bolnice,
redakcije centralnih časopisov in druge pomožne službe političnega vodstva in partizanske vojske. Preko kurirjev je bila Baza 20 povezana z drugimi centri ter je tov. Šenk posebej naglasil, da je odlična organiziranost in požrtvovalnost kurirske službe mnogo doprinesla k uspešnemu boju proti okupatorju. Baze 20 sovražnik vse do konca vojne ni odkril, čeprav se je dostikrat nahajal v neposredni bližini; niti domačini niso vedeli za njen obstoj. V dveh barakah je danes urejen muzej, ki prikazuje življenje in delo v tedanjem centru NOB na Kočevskem Rogu.
Na nadaljnji poti sta študente spremljala predsednik univerzitetne konference Srečko Kolar in predstavnik republiške konference ZSMS Stanislav Dvoršek. Najprej so obiskali Kostanjevico in si ogledali v bližini tudi znano kartuzijo Pleterje, ki je med vojno nudila važno podporo partizanski vojski. Zaradi strogega reda so si notranjščino samostana lahko ogledali le fantje. Zvečer pa so se ustavili v Novem mestu, kjer so jih sprejeli predstavniki občine in mladinske organizacije.
Drugi dan se je začel z obiskom v muzeju izgnancev v Brestanici.
Muzej je urejen v nekdanjem gradu Rajhenburg, ki je po raznih lastnikih prišel leta 1881 v last trapistov, reformiranih cistercijancev, ki so ga preuredili v samostan. Konec aprila 1941 so nacisti po zasedbi slovenske Štajerske uredili samostan v tako imenovano preselitveno taborišče za izganjanje Slovencev. Prostore v gradu sta uporabljala preselitveni štab in poveljstvo taborišča, izgnanci pa so morali prebivati v hlevih oziroma v lesenih barakah, ki so jih za ta namen zgradili. V deželah, ki so trpele pod nacističnimi okupatorji, je verjetno le malo objektov, skozi katere je šlo na trnovo pot izgnanstva toliko ljudi, kakor prav skozi taborišče na Brestaniškem gradu — namreč okoli 45.000!
Sledil je ogled jedrske elektrarne v Krškem, ki so jo začeli graditi leta 1974, obratovati pa bo začela prihodnje leto ter bo dobavljala energijo Sloveniji in Hrvaški. Zadnja postaja izleta pa je bila Ljubljana, kjer so si študentje ogledali znameniti muzej revolucije
Vse, kar so videli in slišali na svojem izletu, je bilo doprinos k temu, da se še globlje seznanijo s herojstvom in požrtvovalnostjo slovenskega naroda v letih vseljudske vstaje. Hvaležni so se poslovili od tistih, ki so jih v posameznih krajih sprejeli in jih seznanjali z zgodovino NOB, kajti spoznali so trdno voljo vseh, da v tako težko priborjeni svobodi živijo, delajo in se borijo za boljšo bodočnost. Kljub trdnim namenom Nemcev, da v nekaj letih na slovenski zemlji popolnoma iztrebijo slovensko besedo, so bili ob naraščajočem osvobodilnem boju uspehi nacistične genocidne politike vedno manjši. Slovenska narodna zavest v najtežjih preizkušnjah ni slabela, temveč se je nasprotno krepila in prav je imel slovenski pesnik, ko je zapel: „Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo."
Svoj izlet so študentje zaključili z obiskom koncerta Partizanskega pevskega zbora iz Trsta v Pliberku. .Tudi nas je ob poslušanju koncerta zajel vat tistega navdušenja, ki ga je zlil slovenski narod v svojo borbeno pesem," je zapisala Silvija Velik. .Skupna pesem tržaških in koroških mladincev je po končanem sporedu še dolgo odmevala v ptiberško noč."
V dfstrljl In se posede; Hd Ko-roš^eTM je vedno spet slišati, ved^u In 7!e;'z?werfM demo^r^clju vfudu tH^gj; da Imumo svobodo rms/f, svobodo trs^a, svobodo združevanja, In še najrazličnejše drage oldf&e svobode. Š^rat^a/ da je naša država sploE evropski alf celo svetovni vzor svobodne, demokratične In pravne države. Toda vedno spet se tadl Izkaza je — ne v kesedak, temveč v de-janjfk — da so te prfdokftve omejene na določeno plast takajšnjega prebivalstva. Na .Koroškem na primer popolna svoboda vlada edinole za tisti krog fjadf, ki jfb navadno fmenajemo nemški nacionalisti; kajti vsak drag, ki vsaj za malenkost odstopa od „11-nfje" tek krogov, se zelo lakko znajde v položaja, ko ga na zelo prepričljiv način poačfjo, da zanj ni svobode. . .
Ne bomo takaj govorili le o tozadevnih fzkašnjah, ki jfh Imamo koroški Slovenci, za katere je koroška svoboda v praksi tako svobodna, da v krajih, kot je na primer „p!ebfscft-no evropsko mesto" Velikovec, ni prostora za slovenske kaltarne prireditve. Podobnv se namreč lakko zgodi tadf dragim, če njihovi obrazi niso po volji tistim, ki odločajo, kdo je na Koroškem vreden svobode In demokracije.
Najnovejši tak primer je Evropska kooperativa Eongo Afaf, katere člani se v Lobnika nad Železno Kaplo bavfjo s kmetijstvom, pa so zato, ker
so se nekoč apaff Izraziti svojo solidarnost z bojem koroških Slovencev, padli v nemilost pri koroških nemških nacionalistih. Ee-tf jim njihovo „pregreko" tako zamerijo, da so založili svoj vpliv, da bi omenjeni ska-pfnf onemogočili celo prireditev Schabertovega večera. Prvotno je nameravala kapelška kooperativa ta večer prirediti v sodelovanja z Mozartovim draštvom v Celovca In je Imela že astrezen dogovor. Toda delali so račan brez krčmarja, pardon, brez nemških nacionalistov, ki so Mo-zartovce v smisla koroške svobode In demokracije „preprfčaff", da se vendar ne morejo mazati s tako dvomljivimi elementi. Zn so razamljlvo tadf aspell, tako da se je morala kapelška kooperativa v zadnjem trenatka odločiti za samostojno prireditev Schabertovega večera, za katerega je pridobila dva znana pianista kot sta Carmen Vltls zldnet In ZZans Graj.
Poleg dosedanjih žaljivih Izpadov, ki jim je bila kooperativa Izpostavljena s strani nemških nacionalistov (tozadevno je v teka proces proti ZČZZDj, so njeni člani zdaj torej tadf še v dragi obliki spoznali, kako je na Koroškem s svobodo In demokracijo. Tako bodo svojim prijateljem v dragih evropskih državah lahko na podlagi lastnih Izkašenj povedali resnico o prečadnl deželi, v kateri je nemški nacionalizem edina veljavna pravica In edina zveličavna vera.
iskra soiidarnosti
Kakor se po eni strani zaostruje pritisk na manjšine (jezikovno štetje, nedemokratični zakon o narodnih skupinah in sedaj vat poiitičnih procesov proti siovenskim aktivistom), tako se po drugi strani širi tudi soiidarnost nemško govorečih sodržavijanov, ki se v čedaije večjem števiiu in vedno bo!j zavestno vkijučujejo v skupni boj, zavedajoč se, da boj za narodnostne pravice manjšin hkrati pomeni tudi boj za demokratizacijo družbenega življenja spioh.
V okviru tega razvoja je saizburški komite za pravice manjšin izda) že drugo števiiko svojega gtasita .iskra — der Funke". Ha Ž0 straneh prinaša vrsto zanimivih prispevkov, ki naj bi prispevati k objektivnemu seznanjanju nemško govorečih prebivatcev skupne domovine z zgodovino in sedanjim poiožajem narodnih manjšin v Avstriji, pa tudi s probiematiko manjšin v drugih državah.
Poseben poudarek je tokrat na poiitičnih procesih, ki jih avstrijske ob-iasti uprizarjajo proti koroškim Siovencem samo zato, ker so odtočno opozarjati na neizpolnjene obveznosti Avstrije ter zahtevati dostedno uresničitev v državni pogodbi zajamčenih pravic. Drugo težišče je resnica o partizanskem boju, s katerim so koroški Stovenci bistveno prispevati k osvoboditvi in zopetni obnovi neodvisne demokratične avstrijske repubiike. Zeto zanimiv je pogovor s prof. dr. Matscherjem, avtorjem uvodnega čtanka v dokumentaciji urada zveznega kancterja o pravnem poiožaju narodnih skupin v Avstriji; iz njegovih iznašanj je razbrati značitna statišča, ki jih je vedno spet zasie-diti v manjšinski potitiki Avstrije — vse od asimitacije kot prirodnega pojava pa do načeta dvojne pravice. Aktuatni dogodki na Koroškem so prikazani z povzetki iz tiska koroških Slovencev, poteg tega je objavtjen obširnejši čta-nek o gradiščanskih Hrvatih, medtem ko se pogted čez avstrijske meje tokrat ustavi v Franciji, kjer je manjšinsko vprašanje prav tako aktuatno — saj je bito tudi že pred mednarodnimi forumi dokumentirano ugotovijeno, da sta Francija in Avstrija tisti dve evropski državi, ki sta manjšinam najmanj nakto-njeni. Končno vsebuje iist poteg krajših prispevkov še informativen pregted zodobne stovenske književnosti na Koroškem.
leeent

TONE ZORN
Manjšinsko vprašanje
in jugos!ovansko-avstr!jski odnosi
O avstrijskem odgovoru na jugoslovansko noto z dne 29. oktobra je podčrta), da od-sko noto z dne 29. oktobra je podčrta), da odgovor „v ce)oti izraža negativen odnos republi-ke Avstrije do izvajanja njenih mednarodnih obveznosti".
Oceni) je, da „razen tega avstrijska v)ada v svojem odgovoru ne kaže nobene pripravlje-nosti, da bi odstraniti tudi druge vzroke, naveden^ v naši noti, ki nenehno ovirajo razvoj jugoslovansko-avstrijskih odnosov, kot je, na primer, protijugosiovanska kampanja, ki jo usmerjajo iz Avstrije". Poudari) je, da vlada SFRJ odtočno vztraja na stahščih in zahtevah, praženih v noti dne 29. novembra, ter nadaljevat: „Popo)no uresničenje pravic in zaščite stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter izpotnitev drugih obstoječih obveznosti republike Avstrije do Jugoslavije, kot je vrnitev ^rhivskega gradiva in kutturnih dobrin, ki so J*h nacistični okupatorji uropa)i in odnesli tz naše države, vse to je naša stalna skrb in ?dada SFRJ si bo še naprej prizadevata za njihovo uresničenje. Če avstrijska vlada res žeti, har pravi v svoji noti, da bi rešiti sporna yprašanja, je nihče ne ovira, da bi to z delanji potrdita. Več pomeni v tem smislu en sam praktični korak — izpotnitev ene izmed obveznosti, kot vse izjave vidnih osebnosti avstrijske vtade o pripravljenosti na pogovore, ^amo po sebi se razume, da bi dosti prispevalo
k nadaljnjemu razvoju bilateralnih odnosov, kar je v obojestranskem interesu.
Konec teta (29. decembra 1974) je Jugosla-vija izročita Avstriji novo noto. Ta je poudarjata, „da Avstrija v svojem odgovoru ni niti poskušata proučiti reševanje (odprtih op.) problemov, marveč celo išče opravičilo za svoj, v bistvu negativen pristop k odnosom z Jugoslavijo, ki se... kaže ztasti v neizpolnjevanju določb državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. maja 1955, kakor tudi drugih obveznosti po veljavnih mednarodnih sporazumih". Nota je poudarjala, da jugoslovanska vlada posebej odklanja avstrijsko trditev, da je Avstrija v celoti izpolnila in delno celo .presegla" določbe državne pogodbe, ki se nanašajo na slovensko in hrvaško narodno manjšino." O utemeljenosti in samovoljnosti teh trditev — nadaljuje nota — pričajo tudi stališča obeh manjšin, saj sta jih ocenili kot napačno prikazovanje dejanskega položaja, v katerem živita. „Ker gre za jasne in nedvoumne določbe mednarodnih instrumentov in za načela o odnosih med državami, sprejetimi v Organizaciji Združenih narodov, jugoslovanska vlada ne vidi nobenega razloga, da bi se pogajalo o teh vprašanjih, kakor to predlaga nota avstrijske vlade in kakor javno izjavljajo njeni predstavniki. Taksnih predlogov jugoslovanska vlada ne more razlagati drugače kot poskus revizije dr-
žavne pogodbe, ki je rezultat zmage zavezniških sil v drugi svetovni vojni, ter drugih veljavnih mednarodnih sporazumov ..."
Ob tej priložnosti je jugoslovanska vlada tudi zavrnila poskus Avstrije, da bi se s sklicevanjem na tako imenovano .svobodo tiska" ter na tako imenovano .potrebo po preverjanju govoric" o Jugoslaviji .opravičilo organizirano in dirigirano protijugoslovansko kampanjo"^
Tudi leta 1975 je avstrijsko neizpolnjevanje manjšinskih določil državne pogodbe vodilo do več jugoslovanskih diplomatskih intervencij, pa tudi do vidnega slabšanja jugoslovan-sko-avstrijskih odnosov. Posebej naj opozorimo, da je Jugoslavija po eni strani opozarjala Avstrijo na njen negativni pristop do manjšinskega vprašanja, poleg tega pa tudi zavračala avstrijske trditve, da je Avstrija v celoti izpolnila obveznosti državne pogodbe ali jih deloma celo presegla. Med jugoslovanskimi opozorili najdemo tudi navedbo o .dirigirani protijugoslovanski kampanji" v avstrijskem tisku.77
Olje na ogenj pa je v novoletni oddaji celovškega radia prilil tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner s trditvijo, da v .Sloveniji govorijo o problemih, ki jih ne poznajo (namreč koroškega vprašanja), ali jih nočejo poznati, ali pa prihaja mimo poznavanja do izjav, ki ne ustrezajo.dejanskemu stanju". Ob Wagnerjevi izjavi je sekretariat za informacije Izvršnega sveta SR Slovenije podčrtal legitimni interes Slovenije in Jugoslavije za položaj ter življenjske pogoje, v katerih živijo Slovenci in Hrvati v Avstriji ter ga med drugim utemeljil z zadevnimi določili avstrijske državne pogodbe. V nadaljevanju dokument
opozarja na ignoriranje upravičenih zahtev slovenske skupnosti na Koroškem ter na .divjanje heimatdienstovskih in drugih šovinističnih in neonacističnih krogov, ki so med drugim vse doslej onemogočali izvršitev določb državne pogodbe glede manjšinskih pravic in celo avstrijskega zakona o dvojezičnih napisih na Koroškem". V tem duhu je tudi skrajno naivna in neodgovorna Wagnerjeva trditev, da v Sloveniji govorijo o problemih, ki jih ne poznajo ali nočejo poznati. Izjava tudi zavrača Wagnerjevo podtikanje uradnim organom SR Slovenije, da so oni krivi za poslabšanje medsebojnih odnosov, pa tudi njegovo trditev, da imajo v Sloveniji različna stališča in ocene glede dogajanja na Koroškem in v Avstriji. Ob koncu izjava podčrtuje, da Wagnerjeva stališča ne dajejo osnove za dialog in ne kažejo na takšno pripravljenost.^
Za poglede vodilnih krogov na Koroškem do manjšinskega vprašanja ter na odnose s Slovenijo in Jugoslavijo je še posebej značilna Wagnerjeva izjava, da v nastalem položaju ne preostaja Koroški nič drugega kot .brezpogojno zastopati interese ... Koroške", ali drugače rečeno: vztrajati na dotedanjih pogledih koroškega nemškega nacionalizma. Wagner je tudi tokrat skušal prevreči krivdo za nastali položaj na sosednjo Slovenijo in Jugoslavijo.^
(D%!je v prihodnji številki)
Opombe
77 Delo, 27. december 1974.
79 Delo, SO. december 1974.
79 Kdrntner Nachrichten, 11. januar 1975, št. 2. Avstrija se je med to kampanjo sklicevala na svojo ..svobodo tiska".
80Delo, 11. januar197S, št. 8.
81 Prim. Kamtner Tageszeitung, 12. januar 1975, št. 8.
Občni zbor SPD „0bir" na Obirskem
V soboto, dne 20. maja 1978 se je pr! Kovaču na Obirskem vrši! redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Obir". Števiio navzočih je biio zeio nizko, četudi zaobsega čianski imenik društva dobro tretjino vseh prebivaicev Obirsko-Korte. Gotovo je vzrok temu tudi dejstvo, da je isti dan nad 30 domačinov biio med posiušaici in giedaici v kapeiškem hoteiu Obir, kjer so nuditi izietniki Društva prija-teijev miadine iz Draveij pri Ljubijani pester program (v katerem je kratko nastopi) tudi Obirski miadinski zbor), seveda pa tudi zaradi tega, ker so naši iovci isti večer prisostvovati strokovnemu predavanju v lami dvorani v Žeiezni Kapii; ne navsezadnje pa je tudi vreme na-gajaio.
Predsednikovo poročilo je izzvenelo v ugotovitvi, da so društveni člani sodelovali v minulem letu v številnih akcijah (od protestnih pohodov v Šentjakobu, Škocijanu, Pliberku do jesenskega izleta v Vuzenico ali zimskega izleta v Planico). Še posebno je predsednik dr. Avgust Brumnik naglasil vsestransko sodelovanje Obirčanov-Korčanov pri centralni proslavi ob 70-letnici SPZ v mestnem gledališču v Celovcu, kajti naši mladinci in odrasli so bili zastopani pri tamburaših, folkloristih, pevcih in lovcih iz Železne Kaple, v zboru graških študentov, v ansamblu Hanzija Artača, v dobrolskem mešanem zboru, v škocijanskem otroškem zboru — in ne nazadnje v Obirskem mladinskem zboru in Obirskem ženskem oktetu.
Zastopnik športne sekcije Jože
Hribar je v svojem poročilu naštel dve sankarski tekmi in v minuli zimi prvič izvedeno tekmo smučarskih skokov. Za skakalce je bil februarja letos že drugič celotedenski trening pod strokovnim vodstvom Vida Peternela iz Kranja, ki smo ga marca na Planici občudovali kot aktivnega skakalca.
Lanski II. pohod na Obir (v spomin Hermanu Veliku) smo izvedli kljub najslabšemu vremenu. Da je pustni ples prinesel za maškarade lepe nagrade, se je treba zahvaliti vsestranski darežljivosti domačinov. Na gostovanju na Obirskem so med drugim bili ansambel „Trio Korotan s pevci", moški oktet iz Žirovnice-Za-breznice, univ. asis. dr. Erik Prunč z referatom o materinščini in slovenski film „Povest o dobrih ljudeh".
Najuspešnejši dejavnik društva pa
je slej ko prej Obirski ženski oket, ki je v obdobju od zadnjega občnega zbora lani maja nastopil 37 krat. Vsak nastop je za pevke poseben doživljaj, posebno zadoščenje pa so dosegle s svojimi petjem v Veržeju/ Prekmurje ob 30-letnici Zveze Svobod, v Globasnici pred 300 slavisti in v hotelu Obir v Železni Kapli pred polno dvorano zdravnikov iz Slovenije. Z dvojezičnim sporedom na kulturnem večeru lani decembra v Beljaku (gostitelj Kulturreferat mesta Beljak) so članice Obirskega ženskega okteta okvirile literarno prireditev „Gedichte umd Lieder von Valentin Polanšek, reihe 56, Keller-theater Villach". Uspešno so pevke prav tako nastopile letos konec aprila na tridnevni turneji v Švici (Langnau v Emmentalu in glavnem mestu Bern). Kot dosežek lahko beležijo pevovodja Valentin Polanšek s svojim oktetom LP gramofonsko ploščo z naslovom „Dečva z Obirja", ki je izšla konec leta 1977 pri Helidonu v Ljubljani (z osmimi narodnimi pesmimi v ljudskem tonu in osmimi uglasbitvami lastnih besedil).
Letošnji občni zbor SPD „Obir" pa smo zaključili z izvrstnim slovenskim filmom „Kaplan Martin Čedermac" — predvajal ga je agilni Jože Blajs — kar je bilo gotovo za vse navzoče člane neizbrisen kulturni užitek.
Pevski koncert SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Preteklo soboto je naše Slovensko prosvetno društvo "Vinko Poljanec" v farni dvorani v Škocijanu priredilo pevski koncert. To je bila prva letošnja prireditev našega društva, ki poteka v okviru kulturnega koledarja naše občine v času turistične sezone.
Na koncertu so poleg domačega moškega zbora, ki ga vodi Hanzej Kežar, sodelovali še moški pevski zbor SPD „Trta" iz Zitare vasi, pod vodstvom Jozeja Starca, moški pevski zbor SPD „Edinost" iz Štebna pod vodstvom Janeza Petjaka in mešani pevski zbor SPD "Srce" iz Dobre vasi pod vodstvom Albina Kranjca.
S koncertom je pričel domači pevski zbor, ki je izvedel pozdravno pesem, nakar je besede pozdrava spregovoril še predsednik SPD "Vinko Poljanec" Miha Kap. Besede povezave je tudi tokrat imela Milka Mlinar, ki s svojimi skrbno izbranimi besedami, primernimi vsebini pesmim, pri občinstvu vedno spet najde odraze simpatije. Navdušenje pri občinstvu pa so želi tudi pevski zbori ter njihovi zborovodje, saj so izvajali pester koncertni spored. Vsi zbori so pokazali dobro pevsko raven. Razveseljivo je bilo, da je pri sporedu sodeloval škocijanski župnik Isop, ki je nastopil z branjem svojih pesmi. S svojimi deli je pri publiki našel navdušen sprejem, posebno s tistimi naslovi, v katerih govori o naši narodnostni problematiki. Tudi v pesmih, posvečenih materi, je avtor izraža! hvaležnost svoji slovenski materi, ki mu je navdihnila ljubezen in spoštovanje do svoje domače besede in kulture.
Tako smo preteklo soboto v Škocijanu bili deležni lepe kulturne prireditve. Škoda je le, da obisk ni bil povsem zadovoljiv. To pa ni krivda organizatorjev, ampak dejstvo, da je na isti večer sovpadao več terminov, ki so bili povod za manjši obisk. Kljub temu pa je prireditev dosegla svoj namen, saj je obiskovalcem nudila lep kulturni užitek. Tu moramo izraziti pevcem vse naše priznanje za njihovo požrtvovalnost in ljubezen, katero posvečajo gojitvi slovenske narodne pesmi.
Šotami iz Siovenije obisitaii Koroško
Šolarji osnovne šole iz Dravogr ada in iz Bohinja so bili pretekli petek 2. junija na izletu po južnem K oroškem. Pri vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju je mlade izlet nike iz Slovenije pozdravil tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. in ž. Feliks Wieser m jih ob tej priložnosti seznanil z zgodovino koroških Slovencev. Orisal je tudi trenutni položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V spomin na to srečanje je vodja šolarjev iz Bohinja tajniku ZSO podaril lepo sliko.
Muitimedia 7!!. strokovni sejem za tehnična učita in pouk ročnosti
V času od 21. do 25. junija bo na celovškem razstavišču prvič zasedal strokovni sejem za tehnična učila in pouk ročnosti, imenovan Multimedia 78. Vsebina te sejemske prireditve je bila izdelana v kooperaciji z novo ustanovljeno celovško univerzo.
Nadaljnje dragoceno dopolnilo je mednarodni znanstveni teden, ki te bo bavil z vprašanji izobrazbe in reševanjem tega problema. V okviru te prireditve bodo sodelovali izbrani strokovnjaki, s katerimi bodo imeli zainteresirani obiskovalci sejma možnost diskusije. Spored za Multimedia 78 vsebuje takšne prireditvene točke, ki še niso bile nikdc.' obravnavane. V okviru Multimedia 78 sta dva simpozija, ki se bcvita s temama .Medicina — tehnika — izobrazba" in .Tehnični mediji v jezikovnem pouku". Poleg tega so še druge posebne prireditve.
Ta strokovno dragoceni prireditveni spored, ki v svoji koncepciji zcjema temo .izobrazba v dobi tehnike" Lo izpopolnjen z demonstracijami in prezentacijo najsodobnejših izobraževalnih nap av. Skratka ta strokovni sejem bo za izobrazbo posredoval dragocene impulze in tudi pomemben prispevek k avstrijski prosvetni politiki.
Spominska svečanost pod Ljubeljem
Ob nekdanjem taborišču v Poljubelju se je v nedeljo na tradicionalnem srečanju zapornikov in internirancev zbralo več kot 2000 ljudi. To taborišče je v zadnji vojni predstavljalo podružnico zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, kjer je pri gradnji ljubeljskega cestnega predora v nečloveških razmerah umrlo ogromno ljudi. V spomin na žrtve in v opomin, da se kaj takšnega ne sme nikdar več ponoviti, prirejajo na tem kraju groze vsako leto spominska srečanja. Tokrat je podpredsednica zveze združenja borcev NOV Slovenije Dragica Rome obudila spomin na trpljenja pa tudi na upanje o svobodi, ki je tlelo v zapornikih v Poljubelju. Opozorila je na oživljanje temnih sil v svetu, ki pod različnimi imeni, z istimi cilji poskušajo porušiti, kar je človeštvo ustvarilo. Spominske prireditve so se udeležili tudi naši zastopniki Zveze koroških partizanov.
Protistovenska gonja in postedice
V zadr:;ew ča$a preplavljajo Koroško letahi Xoro%eg% Hei7wafdieM-sta irr 7!;ewH sorodnih organizme:;, hi MMraTTmo bajshajo prod svojim ho-rošhim sodeželaMom. 7% gonja, hi zastruplja ozračje na Korošcem in zajema vedno večje hroge seveda n/ ostala brez posledic. Prišlo je Jo cele vrste protislovenshih hajshašhih izgredov. Taho so pred nejavnim nemški nacionalisti sramotno In dejansho napadli znanega prosvetaša in pev-ca Zdravha Hartmana Iz Klopinja. Nanj se je spravilo har Jeset ose/* zn ga obdelovalo na nizkoten način, hi spominja na rasistične IzgreJe naj-sramotnejše vrste. Pri tem so mn storilci odstranili Iz zračnic njegovega avtomobila zrah, tabo Ja so mn onemogočili amlb.
Nadaljnji primer stopnjevane ah-tlvnostl protlslovensblb elementov je bil v noči oJ 37. maja Jo I. janija v Borovljah, bjer je bil tarča te gonje občlnsbl oJbornlb Pellbs Wleser pJ. Šaše! Iz šlovenjega Plajberba.
Or. RiesenteM 70 ietnik
Včeraj je bivši avstrijski generalni konzul v Ljubljani dvorni svetnik dr. Heinrich Riesenfeld v Gradcu, kjer sedaj živi, obhajal svoj 70. življenjski jubilej.
Dr. Riesenfeld je po rodu Nemec iz Breslava. Do leta 1934 je bil zaposlen v nemški zunanji trgovini v Berlinu, pozneje do leta 1941 pa v jugoslovanskem trgovinskem ministrstvu. V zadnji vojni je več let pretrpel v nacističnem koncentracijskem taborišču. Po vojni vihri je prišel na Koroško in stopil v službo koroške deželne vlade, kjer je zastopal njene interese v pogajanjih z Jugoslavijo v zadevah malega obmejnega prometa, avstrijskega dvolastniŠtva itd. Leta 1953 je bil povišan v dvornega svetnika, leta 1965 pa imenovan za avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani. Za dr. Riesenfelda je značilno, da se je vedno prizadeval za dobre odnose med obema sosednjima državama. S slovenskimi družbenimi in kulturnimi predstavniki je še danes v tesnih stikih. Znane so njegove vezi s slovenskim PEN-klubom, s folklorno skupino „France Marolt", Akademskim pevskim zborom „Tone Tomšič" itd. Naj še naglasimo, da je dr. Riesenfeld v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji še danes vedno dobrodošel gost.
Z velikim zanimanjem in razumevanjem pa spremlja tudi kulturno in politično življenje koroških Slovencev, ki ga čislajo kot uglednega avstrijskega demokrata. Dobro se spominjamo s kakšnim veseljem in ljubeznijo je v Ljubljani sprejemal maturante slovenske gimnazije v Celovcu, ki so se vračali z maturitetnega potovanja po Jugoslaviji. Tudi med koroškimi Slovenci je dr. Riesenfeld vedno dobrodošel gost. Čeprav danes živi v Gradcu rad prihaja med koroške Slovence, ki mu nikoli ne bodo pozabili tiste naklonjenosti, ki jo more izžarevati le človek, ki je sam v življenju prestal podobno usodo kot smo jo koroški Slovenci.
Številnim čestitkam se pridružujemo v želji, da bi jubilant bil čil in zdrav in da bi še naprej služil idealom sporazumevanja med narodi.
Po sej! ohčinsheg.2 odbora, hjer je Wieter ponovno zahteva! (v obeh deželnih jezihih), da se v ohčini avede slovenščina hot dragi aradni ježih, so odbornihi, med njimi tadi Wie-ser, obishali neho gostilno. Po vsej verjetnosti navzočnost Wieserja ne-haterim ni hila po volji. Prišlo je Jo prerehanja, v ohvira haterega so ga nemšhi nacionalisti začeli zmerjati in psovati. Podili so ga čez Karavanhe (to je ohče znana Jormalacija nemšhih nacionalistov), češ Ja na Korošhem ni več prostora zanj. Ko pa se je Wte-ser hotel odpeljati domov, je mora! agotoviti, Ja so se „neznanci" medtem znosili tadi nad njegovim avtom, hi so ga povsem onesposobili za vožnjo. Prisiljen je bil najeti vozača, Ja ga je odpeljal domov. Šele naslednji dan je mogel agotoviti, da so nasilno vdrli h motorja avtomobila ter odstranili oziroma potrgali vse har ni bilo dovolj trdno pritrjenega (razdelilec, hable itd). IVieser je seveda zadevo prijavi! žandarmeriji. Po vsej verjetnosti so storilci med tistimi, hi so v gostilni zmerjali Wie-serja.
/z obeh primerov je jasno razvidno haho daleč privede protislovensha gonja nemšhih nacionalistov, haterib organizacije bi morale biti po 3. toč-hi 7. člena avstrijshe državne pogodbe prepovedane, š tem da oblast ne ahrepa proti njim, daje posredno po-taho tem silam, hi so odgovorne za nezdrave razmere na Korošhem in hi hhrati zelo šhodajejo agieda Avstrije v svetovni javnosti.
Iz Slovenj Gradca
V avli šolskega centra Slovenj Gradec so se lanske jeseni zvrstili že trije nastopi kulturnih skupin zamejskih Slovencev. Najprej je na prireditvi ob 20-letnici slovenjgraškega okteta nastopil obirski ženski oktet pod vodstvom Valentina Polanška, v začetku aprila pa je kulturna skupina slovenske gimnat-zije iz Celovca gostovala z Zupančičevim recitalom v počastitev 100-letnice pesnikovega rojstva. Minulo nedeljo je v Slovenj Gradcu prvič gostovalo prosvetno društvo "Igo Gruden" z meškim in mešanim pevskim zborom iz Nabrežine pri Trstu, ki je vrnilo nedavni obisk mešanega pevskega zbora iz Slovenj Gradca v Nabrežini. Domači pevski zbor je tudi začel to prijetno pevsko srečanje, ki je pokazalo, da tudi primorski Slovenci z enako zavzetostjo gojijo pevsko ulturo. Nabrežinski moški pevski zbor deluje že 10 let, ženski pa 5 let, vendar nastopata tudi skupaj kot mešani zbor. Sestavljajo ga predvsem delavci, srednješolci in študentje. Pod mojstrskim vodstvom Sergeja Radoviča so nam z izredim občutkom zapeli vrsto pesmi iz zakladnice slovenskega, jugoslovanskih in drugih narodov. Skupaj z domačimi pevci so nastop simbolično končali z Gobčevo Pesmijo o svobodi. Nabrežinskima zboroma želimo še veliko tako uspešnih nastopov.
P. L.
3Y*z prtzhse v Jfnasni Tire!?
Dogodek, ki sem ga doživet v noči od 25. na 26. maja, spada v vrsto takih, za katere širša javnost običajno ne zve.
Ko sem se vračal pozno v noči s srečanja moških pevskih zborov iz Zitare vasi me je na cesti ustavil policist in zahteval dokumente. Prijazno sem ga opozoril nato, da sem koroški Slovenec in omenil člen sedem ter naše pravice. Nisem mogel niti končati stavka, ko me je nočni čuvar avstrijske ustave že poslal v Jugoslavijo (obe noch Jugoslavvien) in mi vrgel v obraz, da se obnašamo kot ..priseljenci iz Konga". Temu uvodu je sledila še cela vrsta neresnih pripomb. Ko sem mu povedal, da se on kot predstavnik avstrijske države (saj je bil uniformiran) ne bi smel posluževati takih izrazov in da mu zaradi šovinističnega odnosa do pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem ne morem dati dokumentov, je takoj sledila druga stopnja — zastraševanja. Grozil je z aretacijo. Ko je uvidel, da z grožnjo nič ne opravi, je poklical na pomoč kolege. In res v hipu jih je bilo pet in več.
Najvišji po rangu — na koncu se je predstavil s službeno številko 230 — je odločno stopil proti mojemu avtomobilu in zelo osorno ukazal, naj mu takoj izročim dokumente. Nisem mogel povedati niti dve besedi v obrambo, že je začel vpiti, da smo Slovenci sami
Slovensko prosvetno društvo ..Srce" v Dobri! vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI
v soboto 10. junija ob 20. uri v gostiini Hojnik v Mokrijah.
Nastopajo: Mešani zbor "Srce" iz Dobrie vasi, vodi Ai-bin Krajnc; moški zbor -Vinko Potjanec" iz Škoci-jana, vodi Honzi Kežar in ansambei „The Spiders" iz Zeiezne Kopie, vodi Peter Kucher
Prisrčno
MLADJE NA MORJE
Tudi letos
organizira Klub mladje
LETOVANJE OTROK NA MORJE
kjer bodo imeli možnost, da si pri igri izpopolnijo svoje znanje slovenščine. Ker je doslej organizacija bila bolj slaba, smo letos že prej začeli z delom. Prve dokončne termine objavljamo danes in Vas prosimo, da se čimprej prijavite po telefonu pri predsedniku našega kluba Francu Kattnigu (0 42 22 - 72 565 28).
1.	termin: 6.—15. julij 1978
2.	termin: 10.—24. julij 1978
3.	termin: 8.—17. avgust 1978.
Cena (s prevozom): približno 100 šilingov dnevno.
psihopati in .Spinerji", da je Koroška „deutsches Territorium" in drugo. Vmes je nenadoma ukazal ,raus". Tisti histerični in ukazovalni ,raus" je v meni v hipu vzbudil povezavo z najbolj temnim obdobjem človeštva s fašizmom. Stopil sem iz avta — tedaj sta stopila proti meni dva policista. Stopila sta čisto blizu mene, tako, da sem čutil njuno sapo in eden me je z zapovedoval-nim glasom vprašal, če želim provocirati. Hotela sta me fizično prestrašiti. A tudi to ni zaleglo. Sledilo je zadirčno predavanje, da slovenske manjšine na Koroškem nikoli ne bodo priznali, da člen sedem za nje ne obstoja, da živimo v Avstriji in deževalo je celo vrsto psovk ter groženj. Rekli so mi, da se naj pritožim kar pri tistem Kreiskem, ki vas bo jutri obiskal.
Zelo sem se potrudit, da sem se vedel do skrajnosti mirno in da nisem niti za en trenutek povzdignil glasu. Prepričan sem bil, da bi radi fizično obračunali z menoj.
Vodja policistov se je s pomočjo ,Funka" zanimal, kdo da sem. Kmalu je sledil ukaz — ,Slowenenfunktionar for".
Preden sem se odpeljal sem jih opozoril, da so me žalili. Odgovor vseh je bil, ,Wir hom nix khert".
Takoj sem se odpeljal na sedež policije in se pritožil dežurnemu, ki mi je odgovoril, da že vse ve in da ga to nič ne briga.
Če ta moj dogodek uvrstimo med dogodke v Skocijanu, Pliberku in med
celo vrsto sodnih procesov, potem to ni nič posebnega. Vendar se bo treba vprašati, kako je mogoče, da policija (ali vsaj nekateri policisti) tako šovinistično nastopa redno in povsod tam, kjer ima opraviti s Slovenci in njihovimi pravicami. Vemo, da se podobnih metod poslužuje tudi napram nemško-govorečim demokratom, ki se borijo skupaj z nami. Ali niso nekateri teh .čuvajev" javnega reda na popolno enakih izhodiščih kot KHD in drugi nacionalisti. Kdo nosi zato odgovornost. Kako prav bi takim šovinistom prišli poostreni zakoni, ki bi jim dali še več pooblastil.
Ko sem bil pred 14 dnevi na Južnem Tirolskem sem zavestno ogovarjal in spraševal tamkajšnje policiste v nemškem jeziku. Brez izjeme in izredno prijazno so mi policisti po narodnosti Italijani (akcent) odgovarjali nemško in to sredi Bozna/Bolzano kjer je samo ca. 18% nemškogovorečega prebivalstva. Zadnji čas je, da pristojne oblasti poskrbijo, da šovinistični policisti in žandarji na Južnem Koroškem ne bodo smeli šikanirati prebivalstva, pa naj bo to slovensko ali nemškogovoreče. Najbolj .zapete" pa naj pošljejo na 2- do 4-letno prakso na Južno Tirolsko pa mogoče še kam. Prepričan sem, da bo italijanska vlada in demokratične sile v Italiji ugodila prošnji avstrijske vlade glede prakse.
dipl. inž. Feliks Wieser tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Naši dijaki obnskaii sovrstnike v Toiminn
V četrtek 25. maja smo se gojenci in vzgojitelji dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu odzvali povabilu dijaškega doma „Peter Skalar" v Tolminu.
Odpeljali se sicer nismo ob najboljšem vremenu, a med vožnjo se je zjasnilo, tako da smo bili še kar zadovoljni. Med potjo smo bili navdušeni nad lepoto vipavskih planin. V Ajdovščini smo se ustavili in si ogledali tovarno „Fructal-A!ko", ki proizvaja sokove in alkoholne pijače. Z zanimanjem smo sledili izvajanjem vodiča, ki nam je razlagal, kako deluje proizvodnja tovarne. Kar zijali smo, ko smo videli skozi koliko cevi in strojev mora iti sadje predno nastane sok. Tovarna, ki letos praznuje 30-letnico obstoja, je danes največje in najbolj moderno podjetje, ki se brez nadaljnjega lahko meri z drugimi svetovno znanimi tovarnami, saj je v proizvodnji sokov na tretjem mestu v Evropi. Po tem zanimivem ogledu smo obiskali še tekstilno tovarno in spet se nismo mogli dovolj načuditi, koliko dela je potrebno predno je stkano in pobarvano blago.
Pot nas je vodila po Vipavski dolini mimo vinogradov in raznih nasadov. Peljali smo se skozi Novo Gorico, od koder nas je reka Soča Spremljala do našega cilja, kjer nas je z velikim navdušenjem sprejela mladina dijaškega doma v Tolminu. Tam so nas okrepčali z okusnim kosilom, nato pa smo v razgovoru s tamkajšnjimi gojenci mnogo zvedeli o njihovem življenju v domu in nasploh. Fantje so se tudi športno udejstvovali in se pomerili v malem nogometu in namiznem tenisu. Zmagali so naši, na kar smo vsi zelo ponosni. Skupno s Tolminci smo si nato ogledali mesto in zelo moderni šolski center.
Po večerji smo se vsi zbrali ob kresu. Brat narodnega heroja Skalarja nam je ob prasketajočem ognju zelo živo pripovedoval o težkem življenju svoje družine med vojno in o boju za osvoboditev slovenskega naroda. Tovarišica vzgojiteljica je v pozdravnih besedah še posebno poudarila, kako potrebno je, da gojimo medsebojne stike, ne glede na meje, ki nas ločijo. Po zaključnem programu smo skupaj zapeli še nekaj pesmi in nato obiskali dvorano, kjer smo se ob zvokih dobrega ansambla še zavrteli. Gojenci in vzgojitelji našega kakor tudi tolminskega doma smo prepričani da to prvo srečanje ni bilo zaidnje.
Vodstvu doma in Slovenskemu šolskemu društvu se prav lepo zahvaljujemo za ta prijetni izlet.
Predsednik republike Josip Broz-Tito je za posebne zasluge na področju kulture odlikoval Iri nekdanje člane Slovenskega okteta. Tone Kozlevčar je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Jože Kores in Andrej Štrukelj pa sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Na posebni slovesnosti v prostorih republiškega izvršnega sveta je odlikovanja, ob navzočnosti Sergeja Kraigherja, Lidije Šentjurc, Ivana Mačka-Mafija in Bena Župančiča, vroči) predsednik komiteja za kulturo Andrej Ujčič. Omenjeni trije nagrajenci so bili dolga teta nezamenljiv del Slovenskega okteta, tega okteta, ki je ponesel med drugim tudi našo koroško slovensko pesem v tujino. Iz hvaležnosti je Slovenska prosvetna zveza oktetu pred dvema letoma ob 25-letnici njegovega obstoja podelila Drabosnjakovo priznanje. Nagrajencem tem potom izrekamo naše iskrene čestitke.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo skupina naših otrok ietovaia na morju in sicer v Savudriji. Letovanje bo letos v času od to. do 24. juiija.
Starši, ki žeiijo posiati otroke na ietovanje, naj vioiijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nasiov staršev, ime otroka in izjava, če je ie bii na ietovanju in koiikokrat. Tej prošnji je treba prifoiiti
#	zadnje šoisko spričevato [1976-77]
#	priporočiio krajevne prosvetne ati zadružne organizacije
#	osebno izkaznico s sliko
in vse skupaj posiati do najkasneje 30. junija 1978 na nasiov: Počitniška koionija, Spitaigasse 12/tt), tei. [0 42 22] 8S2 3S, 9020 Kiagenfurt/ Celovec.
Vožnjo do Ljubijane in nazaj piača vsak udeleženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavijenega vetja šeie otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poieg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. tz zdravniškega spričevaia mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju priporočijivo in če je otrok občutijiv za antibiotike [peniciiin i. dr.]. Seie ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavijenega.
Otroci uživajo na ietovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
#	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
#	prvo pomoč in zdravniško nego za iažja oboienja,
#	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbiižji zdravstveni zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno
zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovatnici oskrbeti poveriini naiog za Jugosiavijo [Betreuungsauttrag fur Jugosiawien], ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Jugosiaviji.
Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica [Personaiausweis], ki jo izstavi okrajno giavarstvo, aii pa potni iist.
Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti od 9 do 14 i e t, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biii na morju. Otroci, ki so biii že tri in večkrat na ietovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na ietovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po prediožitvi zdravniškega spričevaia dobiii pismeno obvestiio in potrebna navodiia.
Opozarjamo, da moremo ietos sprejeti za ietovanje samo 30 otrok. Zato priporočamo, da s prijavami pohitite. Sicer pa bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter sociaini potrebi!
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku organizira v času od 13. do 27. juiija 1978
LETOVANJE OTROK
[v starosti od 6 do 14 tet) v Novi Baški na otoku Krku. Prispevek za ietovanje znaša 750 šiiingov.
Prijave na nasiov: Joško Hudi, 9150 Vidra vas 36
Siovensko prosvetno društvo Borovije vabi na igro
GROZDNA JAGODA V SONCU
v nedeijo 18. junija 1978 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati. Gostujejo igraici iz Št. Janža v Rožu.
Prisrčno Miljen;/

JANEZ ŠVAJNCER	23
Pridi k potoku
Spodrsnilo mu je, da je padel in nesreča je bila tu. Zato je Tudi kupil čisto novo svetilko. Sosed je prizanesljivo posluha! in sočustvoval z možakarjem. Novo laterno pa je le imel, saj je temu pred seboj izročil ponoči tako brez stekel.
Tilda Čok je čutila, da jo misli nenehno zanašajo na področje, ki nima prav nobene zveze ne z njo in ne z njenim Ferencem. Prebijala se je počasi naprej in vsa utrujena končno le zavozila v mesto. Kmalu je obstala pred bolnišnico. Potiskala je kolo pred seboj do vratarja Janoša in se obotavljala, ali bi mu povedala, po kaj je prišla. Že jo je Janoš Prehitel in rekel:
„Zdaj ni obiskov."
„Da ne," je rekla Tilda Čok žalostno. „Jaz bi ga pa zelo Tada videla."
„Koga pa?"
„Mojega Ferenca Palirja."
Vratar Janoš je zlogoval: ,,Fe-ren-ca Pa-lir-ja? Ni ga več P**i nas. Pred uro je s prijateljem odšel iz bolnišnice. Kje je ^daj, me ne briga."
Tildi Čok so otrpnile vratne mišice. Šele čez čas je vzdih-nha: ,,Ni ga več? To ni mogoče. Včeraj se je ponesrečil in so $a pripeljali sem. Če so ga . . ."
,,Vem, vem. Nič mu ni bilo hudega, zato so ga odpustili."
,,Odšel je s prijateljem?"
,,Ja, saj sem rekel. Kaj nisem povedal dovolj razločno?"
„To že, sem slišala in razumela, ja. Toda. Ne morem Verjeti, da ga ni več. Prišla sem po tej cesti in bi ga morala srečati. Saj sem imela odprte oči."
Vratar Janoš se je sproščeno zasmejal. ,,Po tej cesti. Ni **ečeno, da je tudi on odšel po njej čisto do konca. S ceste so speljani odcepi. Poti. Po njih je tudi mogoče hoditi."
,,Kaj pa naj zdaj naredim? Čisto sem iz sebe." Tilda Čok je vzdihnila in nemirno obračala glavo.
,,Nič drugega ne preostane kot na kolo in nazaj domov."
,,Ja, še res je." Še ko je bila precej stran od bolnišnice, se je ozirala v poslopje in v okna in za njimi iskala Ferenčev obraz.
Mehanik Dolfe je prečkal pot tam, kjer se je mesto redčilo s svojimi hišami. Tilda Čok je odprla usta in ga poklicala. Bilo je zaman, Dolfe je ni slišal. Poslej se ji je zazdelo, da je kolo pod njo še bolj turobno škripalo, kakor da se je še samo pritoževalo, ker je bilo prikrajšano za srečanje njene začasne gospodarice z zaročencem.
Vsa utrujena in prepotena je privozila v domači kraj. Z vrat točilnice jo je opazila natakarica Manka. Mahala je z rokami in jo vabila k sebi, da je postala pozorna.
,,Kaj pa se je zgodilo?" Tilda Čok je stopila s kolesa.
,,Ravno to bi ti rada povedala." Natakarica Manka je preiskujoče zletela s pogledi po Tildi. ,,Pot te je utrudila. Čisto si potna. Pridi noter in popij čaj, da se ne prehladiš. S tem se ni igrati, lahko dobiš pljučnico."
,,Mudi se mi domov. Tako veš, da me čaka delo."
,,Bo že počakalo, ti pa samo enkrat živiš."
Odšli sta v poslopje. Manka je odprla okno in s cunjo napodila zapoznele muhe med šipami. Tilda je stala. Ni se ji dalo sesti. Čez čas je le potegnila stol od mize in se spustila nanj samo s polovico telesa, da ji ni bilo udobno.
..Pošteno se usedi." Natakarica Manka je priprla okno in zaupljivo dodala: "Ne smem biti preglasna. Upravnici ni treba vedeti, kaj imava midve med sabo."
Tilda Čok ni pokazala posebnega zanimanja za Mankino pripombo. Kaj naj bi ji že povedala zanimivega. Dolg čas preganja med praznimi mizami in stoli. Z robčkom si je pa-hala pred obrazom. Zares se je spotila. Mokroto je čutila skozi obleko, ki se ji je lepila na hrbet.
,,Tvoj Ferenc ni vreden, da ga zemlja nosi. Nisem si mislila, da more biti tak pokvarjenec. Vpričo tebe meče oči po drugih dekletih. Sramu sploh ne pozna."
Tilda Čok je zamahnila z roko. ,,Meni je vseeno. Dokler
ga imam jaz pred seboj, mu ne zamerim. Kaj si morem, vroča kri mu teče po žilah. Namiguješ na Karbovo gostilno. Tako ga le ni lomil kot Gregor Šipek. Rinil je v mene, da sem se ga komaj otresla. O, če bi ti povedala, kaj mi je šepnil na uho. Naj ti bo, ker si ravno ti. Ljubezen mi je ponujal. Ja, čisto zares. Samo ne povej tega nikomur. Učiteljice bi šle v zrak. Nimama zavezanih oči, da ne bi videla, kako ga lovijo. Vse po vrsti bi si ga rade pridobile. On se pa ne zmeni zanje. Že ve zakaj."
Natakarica Manka je onemela. Kar je pravkar slišala, jo je prevzelo. Toliko da je ostala pri stvari. ,,Če te ne zanima, bom ohranila zase."
"Vse me zanima, le povej mi."
,,Tvoj Ferenc se je v bolnišnici srečal s prodajalko Nevo. Jo poznaš, a ne? V mestni cvetličarni dela in se načička kot strašilo."
,,Ne vem, kaj govoriš," je zadržano rekla Tilda Čok. Ni se vznemirila. Nikakor ni verjela Manki, da bi se njen Ferenc lahko družil z Nevo. To je tudi povedala. ,,Bila sem pri njem v bolnici. Ni ga več v sobi. Zjutraj sta odšla z Gregorjem Šipkom. Vratar Janoš mi ni lagal. Rekel mi je, naj bi šla noter in se sama prepričala, če mu ne verjamem na besedo."
"Ni mogoče. Kljub temu verjamem Dolfetu, da si ni izmislil, kar mi je pravil."
"Dolfe? Tudi njega sem videla na mopedu. Kar priznala ti bom, da sem se odpeljala s kolesom k Ferencu. Stožilo se mi je po njem. No ja, malo drugače kakor druge krati. Ko sem zvedela, da se je ponesrečil z avtom, me je strašno prizadelo. Čisto tako slab tudi ni, kakor si ga očrnila, da bi ga pustila samega. Rekla sem si, pogledala bom, kako mu je, mogoče se bo razveselil mojega obiska in hitreje ozdravel. Spotoma sem srečala mehanika Dolfeta. Ta je tako zmeraj kot kravji drek na cesti. Ko sem odhajala iz bolnice, mi je spet križal pot."
,,Ni si kriv sam. Odvisen je od drugih, ki ga kar naprej pošiljajo sem in tja. Fliter je pa tudi ko veter. Zato naletiš na njega zdaj tu, zdaj tam. Res mi je pravil o vaju dveh. Sam je obiskal Ferenca in Gregorja. Učiteljice so zložile denar skupaj,
M — štev. 23 (1869)
§2



L/ VJ L. .

9. junij 1978
Pedagog svetuje
Ko se otro^ vrne /z so/e, n%j gd stdrs/ pr/-čd^njejo rdzpo/ožen/ ;n gd vprdšdjo, ^d^o je prežive/ šo/s^/ pon^. /VdVdJ/jo ga ndj nd to, Jd pove, vse oj^r/to, wspe/?e /n nedspe/?e. Do-/<ro je, če ta^o Je/d vsa Jrdž/nd. Otroka naj pos^asa rdZdmet/ /n apostevat/ njegove ZnJZ-v/Jdd/ne sposobnost/, Učenec prtčabaje oJ Jomd pomoč prt svojent Je/d. V nobenem pr/-tnera pa Jražtna ne snte prevzet/ njegove so/-sbe obveznost/, to se prav/, starš/ ne smejo Je/dti Jomač/b na/og namesto otroba.
Pogosto se staršem otrob sm/// /n ma. posba-šajo pomagat/ tabo, Jd naret//jo na/ogo namesto njega. Tabo navat/Zjo otroba Jd postane neot/govoren, Ja s/ posbaša pomagat/ s taj/m Je/otn /n Ja v šo/t vara ač/te/je. Tabega ačen-ca ač/te/j ob/čajno b/tro oJbr/je /n to ponavaJ/ n/ srečen začeteb. Šo/d je /abbo za otroba vese/je, pa taJ/ ve/Zba obveza, b/ jo mora izpo/-njevat/ zavestno /n z vo/jo.
Če starš/ že oJ začetba šo/sbega Zeta sbrb/jo za otroba, Ja svoje na/oge /zpo/njaje reJno /n ga navaJ/jo na reJ, potem bo gotovo vz/jab/Z ačenje /n bnj/ge.
Važno je taJ/, Ja starš/ soJe/ajejo z ač/te/j/. SeveJa morajo govor/tZ otroba o ač/te/ja s spoštovanjem, ber /e tabo j/b bo spoštova/ ta-J/ on.
Prvošo/cem naj starš/ Jajo nasvete taJ/ preJ oJboJom v šo/o, npr. babo naj boJ/jo čez cesto /n poJobno. Če /ma Jraž/na /asten avtomobZ/ mora vztrajat/, Ja se ačenec č/m manj voz/ z nj/m /n več pešač/, seveJa če n/ šo/a preJa/eč. Ko gre otrob peš, Job/ bor/stne /zbašnje /n tabo postane bo/j samostojen.
Koristno je taJ/, Ja se ačenec vb/jač/ v p/o-n/rsbo a// m/aJ/nsbo organZzac/jo v šo/Z /n razne organ/zac/je ter Jraštva /zven nje.
Drobni nasveti
^ Če uporabljate v gospodinjstvu med namesto sladkorja, vedite, da ima 100 gramov medu prav toliko slad-korja kot 80 gramov sladkorja.
Vsak med postane spet tekoč, če posodo, v kateri ga hranimo, postavimo v vodo, ki smo jo segreli do 50 stopinj C.
H Narezek se dalj časa drži, če vložimo med posamezne rezine liste pergamentnega papirja. Če nimamo hladilnika, si poleti pomagamo tako, da vložimo rezine narezka med oprane solatnem liste in vse skupaj zavijemo v vlažno platneno krpo. Narezek tako ostane do naslednjega dne svež in ohrani naravno barvo. Če pa ni videti več dovolj mikaven, ga na-hitro popecimo v nekaj masti in ga porabimo za obložene kruhke.
Jedi za vroče dni
V vročih dneh se posebno še za kosilo prileže pojesti nekaj hladnega. Zakaj pa ne solate iz testenin? Seveda se prava solata iz testenin razlikuje od klasičnega italijanska .pasta ali shuga" — čeprav je iz njega nastala — saj uporabljamo druge vrste mesa, predvsem tunino, pa tudi olive in presno papriko.
Pravijo, da se je zamisel za testenine v solati rodila na neki bogato obloženi italijanski mizi (kje bi drugje, če gre za testenine!), kjer so uglednemu gostu po nesreči postregli že čisto ohlajeno .pasto a! shugo". Vljudni gost pa je jed pohvalil in jo proglasil za veliko specialiteto.
Predvsem je treba paziti, da izberemo prave testenine: tiste boljše kakovosti, lepo rumene in bleščeče gladke, ki nam ob kuhanju ne bodo pripravile neljubih presenečenj. Tudi pri kuhanju se moramo držati nekaterih pravil: na vsakih 100 gr testenin namerimo liter vode; vodo solimo šele takrat, ko je že začela vreti; testenine vržemo v lonec, ko voda najbolj vre; testenine med kuhanjem od časa do časa premešamo; ko so dovolj kuhane (ne da bi postale sluzasto mehke), prilijemo lonček mrzle vede, da ustavimo vrenje.
Za solato je treba testenine seveda ohladiti, kar lahko storimo na dva načina: na hitro jih speremo pod tekočo mrzlo vodo, ali
pa — kar je še boljše — pripravimo že solato in jih pustimo, da se ohladijo same. In še nasvet: nikdar ne ohlajajmo testenin v hladilniku!
B Špageti z mešano zelenjavo so jed, za katero potrebujete poleg 400 gr testenin še 100 gr belega zluščenega (ižola iz konzerve, 100 gr stročjega (ižola, 2 čebuli, 400 gr paradižnika, ščepec sesekljanega česna, malo limoninega soka, sol in poper. Paradižnik operite in narežite na koščke, ali pa ga stlačite skozi sito, da dobite nekakšno paradižnikovo mezgo. Temu primešajte ostalo zelenjavo, limonin sok, sol in poper in po-lijte po špagetih. Pustite, da se solata ohladi.
K Za makarone s tunino in olivami potrebujete 300 gr testenin (najdebelejših maka^ ronov), 80 gr tunine iz konzerve, en paradižnik, 800 gr zelenih oliv, 30 gr neostrih (efe-ronov, sok pol limone, olje, sol in poper. Večje kose tunine, teterone in paradižnik razrežite, olive odpečkajte. Medtem se bodo skuhale testenine, ki jim boste primešali naštete dodatke.
Svedrasti makaroni z olivami so jed, ki je še posebno prijetna za oči. Potrebujete 500 gr testenin, 60 gr zelenih oliv, ki so nadevane s paradižnikom, 60 gr črnih oliv v olju, nekaj ne preveč kislih kumaric, limonin sok, sol in poper. Črne olive odpečkajte, ze-
HOTEL "PAKA" iz VELENJA **t^C*** (Slovenija)
vas vabi v notni bar,
^	^ tel. 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", tel. 063-850-170.
paka
lene pa narežite na kolobarčke, prav tako kumarice.
Okusni so tudi špageti z gobami. Potrebujete 500 gr špagetov, 3 žlice olja, ščepec nasekljanega česna, ducat črnih oliv, 100 gr kislih gobic, sok pol pomaranče, sol. Če imate radi bolj nenavadne okuse, pride-nite še nekaj listov mente. Sesekljan česen in mento dajte na olje, na rahlem ognju dušite nekaj minut, odstavite, prilijte sok pomaranče, dodajte razrezane olive in na lističe narezane gobe ter še toplo primešajte špagetom. Pustite, da se solata dobro ohladi.
K) Topli špageti s paradižnikom so zelo razširjena jed. Za spremembo pa jih lahko postrežete mrzle. Potrebujete 400 gr špagetov, 500 gr paradižnika, čebulo, ščepec peteršilja in bazilike, malo česna, limonin sok, olje, so! in poper. Paradižnike razrežete, odstranite peške in paradižnik stresete v posodo, kjer ste prej na olju prepražiti čebulo, česen in pol bazilike. Kuhajte pol ure in pogosto mešajte, nato naj se omaka shladi. Posebej zmešajte z mrzlim oljem ostanek bazilike, česen in peteršilj ter vse skupaj z ohlajeno omako vred prelijte preko špagetov.
Česen najstarejša zdravilna rasttina
Česen šteje med najstarejše zdravilne in kulturne rastline človeštva in ga največja titerarna dela znova omenjajo.
Zaradi edinstvene zdravilnosti je v ljudskem zdravilstvu nešteto načinov uporabe, izmed katerih bomo našteli najpomebnejše.
Največji pomen pripisuje ljudstvo v vseh izvajanjih česnovi tinkturi, ki jo kakor rdečo nit zasledimo pri vseh naštetih bolezenskih pojavih. 250 g ('/* kg) česnovih čebulic olupimo in razrežemo in denemo v 1 liter žganja ter pustimo stati 14 dni pri približno 3(F C. Podnevi postavimo dobro zamašeno in z voskom neprodušno zaprto steklenico na sonce ali v bližino ognjišča. Vsebino steklenice večkrat na dan dobro pretresemo. Ko preteče 14 dni, precedimo vsebino steklenice. Tako dobljena tinktura je uporabna 1 leto.
V času nalezljivih bolezni ali epidemij, bodisi da razsajajo gripa, griža, tifus ali druge, vzamemo vsak dan 1 uro pred vsako jedjo po 10 do 15 kapljic. Če se nas je že lotila katera teh bolezni, vzamemo dodatno dopoldne in popol-
dne po 20 kapljic. Ta tinktura je učinkovita proti strupu in nalezljivim boleznim, razkužuje in čisti kri.
Pri zlatenici skuhamo na mleku iekaj strokov česna, popijemo mle-o in česen dobro prežvečimo. Isto uro uporabimo pri vodenici in ločvirski mrzlici. Pri vnetju grla in islovskem kašlju stremo česen in ga mešamo z oljem v mazilo, s ka-erim večkrat na dan zmasiramo rat in prsi ali pa uporabimo raz-
Pri bronhitisu, kašlju in drugih prehladnih boleznih stotčemo česen kar se da drobno in ga zmešamo z razredčenim medom. Vsako uro vzamemo eno čajno žličko te zmesi. Lahko pa uporabimo tudi česnovo tinkturo, 3-krat na dan po 5 do 10 kapljic. Pri nosečnosti, omedlevici je treba natreti čelo in žilo utripal-nico s česnovo tinkturo.
Pri božjastnih napadih, oziroma če se pokažejo znamenja za izbruh takih napadov, bolniku zelo pomagamo, če vdihava izhajajoče pare česnovega prevretka. Pri bolečih pikih žuželk, pri pasjem ugrizu in kačjem piku kot prvo pomoč poškropimo rane s česnovim sokom in po-
pijemo nekaj česnove tinkture. Pri krvnih podplutbah pomagajo obkladki iz kaše z drobno stolčenega česna, pomešanega z medom, ali pa kosmi vate, namočenimi s česnovo tinkturo. Rane, ki se nerade celijo, gnojni čiri, rakasti čiri itd. se uspešno zdravijo s kosmiči vate, namočenimi s česnovo tinkturo, ki jih menjamo podnevi, ali pa s čistim česnovim sokom ali z zmesjo medu in česnovega soka. Kosmičev vate ne smemo uporabiti drugič, treba jih je takoj sežgati.
Pri kožni jetiki poškropimo obolela kožna mesta s češnovo tinkturo ali čistim česnovim sokom, zraven pa tudi pijemo tinkturo in s tem skrbimo za čiščenje krvi.
Pri prehladu želodca, napenjanju in trebušnih krčih vzamemo Šilce česnove tinkture in zmasiramo trebuh z razredčeno pogreto tinkturo. Pri zasluzenosti prsi ali želodca skuhamo narezan česen z vodo in nekaj sladkorja v gost sok, ter ga jemljemo po čajnih žličkah. Nečista koža na obrazu, kakor mozolji in podobno, se odpravi, če zmasiramo obraz z razredčeno česnovo tinkturo.
Hripav glas se popravi in očisti,
če popijemo toplo česnovo juho, ki ji primešamo nekaj razredčenega medu. Ce nas boli uho zaradi mraza, bodo bolečine prenehale, če nakapljamo malo česnovega soka v pregreto olivno olje, pomešamo in to zmes kapljamo počasi v prizadeto uho. Proti kamnom in bolečemu mokrenju zreži 3 stroke česna v požirek toplega vina in za-užij oboje.
Pri nespečnosti popijemo zvečer kozarec mlačne vode, v katero smo zmešali 25 kapljic česnove tinkture in 1 do 2 čajni žlički medu.
Pri glistah dajemo otrokom česnov sok v mleko. Za odrasle je najbolj primerna česnova tinktura, 3-krat na dan po 15 do 20 kapljic z nekaj vode.
Kako odpravimo česnov duh in česnov okus? Ker se mnogim ljudem česnov duh oziroma česnov okus upirata, omenjamo, da se dasta ti nevšečnosti bistveno zmanjšati z dodatkom cveta poprove mete, ki je prilijemo v česnovo tinkturo približno 10%. Z dodatkom nekaj kapljic validola pa neprijeten okus in duh skoraj popolnoma odstranimo, pri čemer se zdravilna moč prav nič ne zmanjša.
Poudariti je treba eno: sveži česnov sok je več vreden kot vsak še tako hvaljeni česnov preparat, najsi bo v trdni ali tekoči obliki.

taaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaaaaaaa
on pa naj bi kupil dva šopka rož in ju odnesel ponesrečenima fantoma v bolnišnico."
Tilda Čok je zmajala z rameni.
„Sinoči se je odpeljal k njima. Pomisli, kaj je doživel. To mi je povedal čisto razločno, da so se še meni prikazali vsi obrazi, ki jih je naštel. Ko je odprl vrata v sobo, kjer sta ležala Ferenc in Gregor, je zagledal ob njiju na posteljah ... Najrajši ti ne bi povedala. Skrivnost je, ki jo moram obdržati zase. Naj se razve in bo ogenj v strehi... No, no, že grem."
Klicala je upravnica točilnice Rezika Flakus. „Manka, pridi mi pomagat otrebit fižol! Zvečer bodo prišli gostje in je prav, da jim postrežeš s fižolovo solato. Radi jo imajo in pohvalijo mojo kuhinjo."
„Takoj pridem," je ponovila natakarica Manka in pomežiknila Tildi Čok. Sklonila se ji je k ušesu in šepnila: „Pri Gregorju Šipku je sedela Dragica Flis, pri tvojem Ferencu pa prodajalka Neva."
„Ni mogoče!" Tilda Čok ni vzdržala, iz ust ji je pritekel bolesten krik. Hotela je zvedeti podrobnosti, toda Manka jo je pustila samo, ker se je pojavila upravnica Rezika Flakus in trmasto čakala, da je odšla z njo v kuhinjo.
„Sama ne bom sedela tu," je vzdihnila Tilda Čok in tiho odšla. Pograbila je kolo in stekla z njim po cesti. Tako je bila zbegana in razjarjena, da ni vedela, ali bo vzdržala, pritisk v sencih. Razbijalo je, da je čutila ostro bolečino.
Ni zavila domov, pohitela je čez cesto proti šolskemu poslopju. Poslonila je kolo na steno in se zapodila na hodnik. Preskakovala je stopnice kakor tedaj, ko je še obiskovala šolo.
Pred očmi ji je gorelo in se ji temnilo. Poiskati je hotela Dragico Flis. Ji bo že povedala, kako je bilo v bolnišnici. Najbolj jo je zanimalo, ali je res prodajalka Neva sedela pri njenem Ferencu na postelji. Preden je prispela na vrh stopnišča, je zrasel pred njo ravnatelj Gvido Zorec.
.Kam pa tako naglo, dekle?" je vprašal. „Le potiho, v razredih je pouk. Ne maram, da kdorkoli moti moj kolektiv pri delu."
.Tovariš ravnatelj," je skrušeno zajecljala Tilda Čok, .oprostite, da Sem prišla sem. Morala sem priti. Prignalo
me je nekaj, kar lahko postane usodno. Ne morem ostati mirna. Glejte, kako se mi tresejo roke. Pomislite, zvedela sem za čudne stvari. Pravkar sem se s kolesom pripeljala iz mesta, kjer sem hotela obiskati v bolnišnici mojega Ferenca, pa ga ni bilo več tam. Medtem mi je natakarica Manka povedala, da sta vaša Dragica Flis in prodajalka Neva sedeli pri obeh ponesrečenih fantih na posteljah."
Ravnatelj Gvido Zorec se je pokazal nevednega. .Tako hudo menda le ni bilo, kakor pripoveduješ. Prepotena si in vznemirjena. Ni razloga. Vse se bo uteklo in uredilo. Koga pa iščeš?" Slutil je, da je zvedela za Ferenca, da je v zbornici, kljub temu ni butnil z barvo na dan. Odpeljal je dekle po hodniku v svojo pisarno, ji ponudil stol, tudi sam sedel in rekel: .Zdaj pa le ponovi še enkrat, kar si zunaj tako brbrala, da nisem vsega dojel."
Tilda Čok se ni dala prositi. Povedala je, kar je zvedela in vedela.
.Lahko te pomirim," je razumevajoče rekel ravnatelj Gvido Zorec. .Sem že na tekočem. Naš kraj je majhen in nič ne ostane prikrito. Mehanik Dolfe me je ustavil na cesti in mi povedal, kako je bilo v bolnišnici, koga je srečal in tako naprej. Vsega mu ne morem verjeti. Fant doda tudi kaj iz svojega. Izkušenj je poln in mu ni težko izmišljevati si zgodbe. Nemara je prodajalka Neva po naključju zvedela za Ferenca Palirja in ga obiskala. Bil je blizu in potrudila se je k njemu. Ne verjamem, da ti je hotela ukrasti ženina. Saj sta zaročena, kakor sem poučen, ali sem bil morda napačno obveščen?"
.Ferenc mi je obljubil zakon. Ne tajim tega pred nikomer. Vseeno mi pa le ni, če zvem kaj slabega o njem." Tilda Čok je posmrkala, kakor da bo vsak hip pokazala solze. Pa jih ni. Potresla je nekajkrat z glavo, da so ji zavihrali lasje in zagrozila: .Če mi bo nezvest, se mu bom maščevala z dvojno porcijo. Si že lahko dobim kakega fanta. Toliko lepote je na meni, da me bo kdo rad pogledal."
.Seveda, seveda," je mirno pritrdil ravnatelj in nabral čelo v gube. Še ji ni hotel odkriti resnice. Ferenc Palir se je vrnil iz Nemčije in se je sprostil. To je točno^ .Nisem slišal nobenih pretresljivih novic, da bi, denimo, živel kot pre-
šuštnik. Fantje se radt pokažejo in postavijo. Z markami malo preveč razsipava. Če se nameravata vidva poročiti, je pametnejše, da varčuje. Ti je odrinil kak kupček, da shraniš in bosta imela za poroko?"
Tilda čok je odkimala. .Nisem ga prosila in ga ne bom. Kar si je sam zaslužil, je njegovo. Povabil me je v točilnico in h Karbi v gostilno. Drugam nisva šla. Saj tudi nisem pričakovala, da se bova peljala na izlet in razfrčkala denar. Jezi me pa, da se je navezal na tega vašega Gregorja Šipka. Vrag pa učitelj! Naj bo, kar je, je, toda drži se ga ko klop psa, da ju ne morem ločiti. Presneta fanta, mene kar prezirata. To me zelo moti in tega Ferencu nisem in ne bom odpustila."
„Se ti zdi, da se je Gregor Šipek vmešal na silo?"
„Ja, čisto točno ste rekli. Veste, da me je pri Karbi nadlegoval? Šepnil mi je na uho, da sem mu všeč in bi bil pripravljen hoditi z mano. Nisem mu odgovorila. Pač, vrgla sem mu, da si naj kar izbije iz glave take traparije. Rok tudi ni imel priraščenih k sebi. Vam lahko povem, drugemu ne bom. Ni se dostojno obnašal. Za kako me le ima? Saj nisem telica, da bi me otipaval."
.Zanimivo, kar slišim," je rekel ravnatelj Gvido Zorec. .Motiti se je človeško, ali ne? Priznam, domišljal sem si, da poznam svoje bližnje. Ne poznam. Mnogo mi še manjka do popolnosti. Sicer je tudi to samo velika želja, ki se nikoli ne uresniči. Torej . . . Ferenca imaš rada, kakor povzemam iz tega, kar si mi povedala."
Tilda Čok je oklevala, ali bi pritrdila ali ne. .Naravnost težko odgovorim. Ne branim se ga, to je res. Poznam ga že precej časa, saj sva ja iz enega kraja, in zmeraj mi je bil bolj všeč kot drugi."
„To je beseda. Iskrenost cenim najbolj. Razumeti se je velika odlika. Vidva sta mlada. Prihodnost je pred vama." Ravnatelj je pogledal na uro. „Če se ne motim, sva potratila precej časa. Zdaj je primeren trenutek, da te seznanim s položajem."
.Prosim, povejte mi, samo na to še čakam, da slišim resnico iz vaših ust."
(Dd/je v pr/AoJnj/ !tevi/A:i)
VT!S! !N SPOM!N!
S POTOVANJA PO JUGOSLAVU!
dali smo si tudi mesto, ki je bito po potresu teta 1963 na novo zgrajeno; v starem delu pa so še vidni sledovi potresne katastrofe. Skopje je glavno mesto Makedonije in ima danes 480.000 prebivalcev. V cerkvi sv. Spasa smo občudovali najdragocenejše ikone neznanih umetnikov slavne debarske šole. Na bazarju v starem delu mesta prodajajo najrazličnejše blago in pomešali smo se v živahno vrvenje, kjer se srečujejo Makedonci, Albanci, Muslimani in pripadniki drugih narodnosti.
Po 200 kilometrov dolgi vožnji smo se ustavili v Bitoli. Ogledu izkopanin Herakleje ter patriarhije sv. Dimitrija, katere notranjost krasijo lepe ikone, je sledilo kosilo v hotelu Epinal, nato pa nas je pot vodila dalje proti Ohridu. Iz hotela se nam je nudil edinstven razgled na Ohridsko jezero, ki leži 690 metrov nad morjem. V Ohridu je svetovno znana šola rezbarstva, mednarodno znani so tudi ohridski biseri. Med znamenitostmi mesta smo med drugim obiskali cerkev sv. Zofije iz 11. stoletja, samostan sv. Jovana, ostanke trdnjave iz 10. stoletja in cerkev sv. Klimenta iz 13. stoletja. Po kosilu pa smo se z barko odpeljali po jezeru in si ogledali še cerkev in samostan sv. Nauma tik ob albanski meji. Zgradba, ki v sedanji obliki izvira iz 13. stoletja, medtem ko je bila prvotna zgrajena že okoli leta 900, je izredno lepa in nam ni bilo žal, da smo si jo ogledali.
Zjutrajob7. uri je bil odhod. Peljali smo se ob Ohridskem jezeru vzdolž jugoslovansko-albanske meje, ob toku Črnega Drima, mimo krajev Lukovo, Debar, Gostivar, Tetovo. Slo je čez gore, ki so visoke okoli 2700 metrov, prelazi pa v višini 1600 do 1700 metrov. Pokrajina je lepa, brez iglastega drevja, razdalje od naselja do naselja pa velike. Prispeli smo na Kosovo, kjer so obširna polja, številne nove zgradbe pa pričajo o hitrem razvoju pokrajine. Na Kosovem polju smo si ogledali spomenik, ki spominja na kosovsko bitko leta 1389, ko so Turki premagali srbsko vojsko in so jim bila odprta vrata tja do Dunaja. V Peči smo obiskali znamenito patriarhijo, ki je bila več sto let sedež srbskih patriarhov. Samostanska zakladnica hrani stoletja stare ikone, rokopise in druge kulturne zaklade. V mestu je bil pravkar sejem in množica ljudi v pisanih oblačilih je bila paša za naše oči. Cez 1849 metrov visoki prelaz Ca-kor, ki povezuje Kosovo s Črno goro in kjer je bilo ob cesti še več kot meter snega, smo prispeli v Črno goro. Začel se je smrekov gozd. V mestecu Rožaj smo se malo odpočili in se potem odpravili na 184 kilometrov dolgo pot do Titograda. Deževalo je in naša .Lizika* (avtobus) je imela manjšo okvaro. Tako smo šele pozno ponoči in utrujeni prispeli v hotel .Črna gora", kjer smo po večerji takoj šli k počitku. Po slabo prespani noči je bil zjutraj odhod proti Budvi. Vozili smo mimo Skadrskega jezera, ki je s površino 370 km^ največje v Jugoslaviji. V Virpazarju smo si vzeli malo časa za ogled starega turškega mostu in spomenika in že je šla vožnja spet dalje. Med pripovedovanjem šal je čas še hitreje minil in že smo zagledali pod nami Jadransko morje. Po lepo zgrajeni novi cesti smo prispeli v obmorsko mestece Sveti Stefan, kjer smo si
Beograd: skupina izletnikov pri spomeniku naAvaii
Mostar: kamniti most čez Neretvo
nam je tudi naš vodič po Jugoslaviji Franc Koželj. V Pliberku so prisedli še zadnji potniki in potem je šlo na 4000 kilometrov dolgo pot, na kateri je bil Osijek cilj prvega dneva.
Po prestopu meje na Holmecu nam je vodič orisal razvoj ravenskih jeklarn 'n železarn, ki sodijo med največja industrijska podjetja v Sloveniji. Med vožnjo ob Dravi do Dravograda smo zvedeli tudi zanimivosti o slavni partizanski bitki na Pohorju, kjer je leta 1943 pri .Treh žebljih" padel legendarni Pohorski bataljon. V več kot tisoč let starem Ptuju smo si ogledali tudi stari grad, ki je bil v 12. in v 17. stoletju prezidan ter je danes zelo dobro ohranjen. Profesorica, ki nas je vodila po grajskih sobanah, nam je Podrobno razlagala zgodovino gradu (n rodbine Herbertsteinov. Okolica Ptu-jo je bila vsa v sadnem cvetju, sicer Pa je to področje Slovenskih goric, kjer pridelajo znana in žlahtna slovenska vina, zato imajo vsi večji kraji tudi mogočne vinske kleti. Na Hrvaškem nam je vodič povedal, da ima Varaždin čudovito lepo urejeno pokopališče, kakršnega ne premore nobeno slovensko mesto. Zvečer smo se Ustavili v Osijeku, kjer smo imeli iz hotelskih sob v osmem nadstropju pre-*ep razgled po Panonski nižini. V Osijeku, ki šteje 36.000 prebivalcev, je (nočna kemijska industrija, poleg tega 'majo tovarno sladkorja in mline, v ukolici pa obširne predele poljedelstva in sadjarstva. Prav tako ima Osijek tudi pristanišče, kajti dalje pro-1' jugovzhodu je Drava plovna.
Drugega dne je šlo po Vojvodini, mer živi močna madžarska narodnost, Posebno v glavnem mestu Novem Sa-yU; ki ima danes 200.000 prebivalcev. Anesto ob Donavi ima razvito industriji'. Ogledali pa smo si tudi trdnjavo, m je zgrajena na površini 120 ha; ho-ini smo po njenih hodnikih in se ču-, dobro ohranjenemu zidovju. Od 'Um nas je pot vodila dalje proti glavnemu mestu Jugoslavije — Beo-3'adu z 1,5 mil. prebivalci. Seveda smo S' ogledali tudi znamenito trdnjavo (šalemegdan, ki leži visoko nad Savo e Donavo, sredi čudovito urejenega Purka. Zveza borcev nas je povabila "a večerjo, kjer je bilo dovolj priložnosti za prijateljski pogovor.
. Naslednje jutro smo morali zgodaj 'i postelj, kajti že ob šesti uri smo ^9 iz beograjskega pristanišča s hi-'ogliserjem odpeljali proti Djerdapu. oznja po nekdaj modri, a sedaj blat-' Donavi je bila za nas izredno lepo oživetje. V Djerdapu smo si ogledali J m o tamkajšnji elektrarni, ki je naj-ecja v Jugoslaviji, sicer pa zavzema Po velikosti peto mesto na svetu sploh.
o šest turbin, ki ima vsaka 14 metrov P emera, je montiranih na jugoslovan-
ski in na romunski strani, dnevna proizvodnja pa znaša 2 milijona kilovatnih ur. V filmu o nastanku te elektrarne je bil dobro viden boj med naravo in človekom: voda, ki se je prvotno branila in upirala, se je končno umirila in pokorila človekovi tehniki. Odpeljali smo se še naprej do Kladovega na jugoslovansko-romunski meji, po kratkem odmoru pa smo se potem s hidroglišerjem spet vrnili v Beograd.
Preden smo se drugi dan poslovili od beograjskih tovarišev, smo pri spomeniku padlih borcev za osvoboditev Beograda položili venec in se vpisali v
spominsko knjigo. Ustavili smo se na Avali, pri spomeniku neznanemu junaku. Na mestu srednjeveškega gradu Zrnovaiz 15. stoletja je bil v letih 1934 do 1938 zgrajen spomenik, katerega kupolo nosijo Meštrovičeve ka-riatide — skulpture žensk, ki ponazarjajo narodne noše in s tem pokrajine Jugoslavije. Na Avali pa je tudi spomenik, ki so ga postavili članom sovjetske delegacije, ki so se smrtno ponesrečiti z letalom, ko so prišli na proslavo 20-letnice osvoboditve Beograda. Pokrajina, po kateri smo se vozili do Niša, se imenuje Šumadija. Ustavili smo se na Opienacu, kjer smo si ogledali mavzolej — cerkev in grobnico Karadžordževičev. Cerkev je bila zgrajena leta 1931, gradili so jo devet let. Njeno notranjost krasijo mozaiki, ki jih je vsega skupaj za površino 3.700 kvadratnih metrov; iz šestdesetih samostanov in cerkva so zbrali najlepše ikone in naredili po njih kopije, s katerimi so potem okrasili to cerkev. Med potjo v Kragujevac pa smo se razumljivo ustavili tudi pri spomeniku in muzeju, ki spominjata M 7.000 talcev, ki jih je leta 1941 dal usmrtiti nemški poveljnik mesta Bohme.
Potem je bil naš cilj Niš, kjer smo si ogledali znamenito Cele kulo, spomenik, sestavljen iz 962 lobanj srbskih vojakov, ki jih je turška vojska pobila leta 1809 v bitki pri Kamenici. V mestu srečaš najrazličnejše narodnosti in občudovali smo prekrasne narodne noše. Opoldne smo prispeli v Skopje in v hotelu Kontinental, kjer smo imeli kosilo, so nas sprejeli zastopniki borčevske organizacije, s katerimi je ob kavi in vinu stekel prisrčen razgovor. Ogle-
Donava: Djerdap — Železna vrata
V motelu Konjic, kjer smo prespali, smo dan zaključili z našo koroško slovensko pesmijo.
Spet je bilo treba zgodaj zjutraj vzeti pot pod noge. Okoli desete ure dopoldne smo bili že v Sarajevu, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali mesto in njegove znamenitosti. Sarajevo je kot glavno mesto republike Bosne in Hercegovine hkrati tudi središče muslimanov in je v mestu menda kar 72 džamij. Ogledali smo si tudi originalno muslimansko hišo ter bazar, zveza sarajevskih borcev pa nam je pripravila sprejem v hanu, perzijskem gostišču. Naslednja postaja na naši poti je bil Travnik. V mestu smo si hoteli ogledati tudi rojstno hišo in muzej pisatelja — nobelovega nagrajenca Iva Andrica, pa je bilo žal zaprto. Čakati nismo mogli, ker smo imeli pred seboj še pot do Jajca. Bil je že mrak, ko smo prispeli tja. Ogledali smo si muzej zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ. V mestu pa je bilo vse polno ljudi, kajtj prav tedaj je prispela v Jajce tudi mladinska štafeta. Prenočevali smo v motelu ob Pletničkem jezeru, kjer se nudi čudovit razgled, za ribiče pa je tam pravi raj. Ker se je naše potovanje začelo nagibati proti koncu, smo ta večer nekoliko dalj časa posedeli v prijetni družabnosti ob dobrem vinu.
Zadnji dan našega potovanja po Jugoslaviji nam vreme ni bilo naklonjeno; deževalo je in mraz nas je grize). Ob Pletničkem jezeru smo se peljali proti Bihaču in si na poti ogledali pomembne zgodovinske spomenike. Tako smo v Drvarju obiskali muzej ter pečino, kjer se je zadrževal vrhovni štab partizanske vojske z maršalom Titom na čelu, ko so Nemci izvedli napad, da bi uničili vodstvo osvobodilnega gibanja. V muzeju je zanimiv relief pokrajine, tako da si obiskovalec lahko zelo živo predstavlja potek takratnih bojev, ki so zahtevali številne žrtve. V Bihaču, kjer je bilo leta 1942 prvo zasedanje AVNOJ, pa smo videli tudi cerkveni stolp, ki spominja na 800 domačinov, ki so med napadom iskali zatočišče v cerkvi, pa jih
je ubila bomba. Iz Bihača smo nadaljevali pot do Plitvic, kjer smo si po kosilu ogledali čarobne lepote Plitvičkih jezer. Ker je bito veliko vode, se nam je nudil čudovit pogled na vso to z mavricami okrašeno lepoto. Z najlepšimi vtisi smo zvečer prispeli v Ljubljano, kjer nam je občinski svet priredil večerjo, ki je nudila tudi lepo priložnost za pogovor. Tako je čas kar prehitro minil, ko je napočil trenutek slovesa in povratka v domače kraje.
Kmalu smo prispeli na mejo in potem je naša .Lizika* zabrenčala po Ljubeljski in Rožanski magistrali proti Celovcu. S hvaležnostjo smo se poslovili od našega dobrega in zanesljivega šoferja Guština, ki nas je brez nezgode prepeljal 4000 kilometrov širom po Jugoslaviji. Prav tako pa smo hvaležni tudi vodiču Francu, ki je skrbel, da je potovanje v redu potekalo in da smo spoznali lepote in zanimivosti številnih krajev na tej dolgi poti. Zahvala pa velja seveda tudi Zvezi koroških partizanov, ki je organizirala izlet; želel bi samo, da bi prihodnje leto spet priredila kakšno podobno potovanje, ki se ga naj bi udeležilo čim več naših ljudi, da bi spoznali tuje kraje in zanimivosti.
Tekst Toni Haderiap
Slike: !anezWeiss
Iz Slovenskega vestnika sem zvedel, da Zveza koroških partizanov tudi letos organizira potovanje — kakor lansko leto na Češko in Poljsko, tako je letos šlo po Jugoslaviji, in sicer v času od 29. aprila do 10. maja. prijavil sem se, ker me je zanimalo življenje in zgodovina naših bratov v Jugoslaviji.
Na dan odhoda smo se pred celovškim kolodvorom dobili skoraj isti potniki, ki smo že lani skupaj obiskali Češko in Poljsko. Z veseljem smo pozdravili .našega" že znanega šoferja Guština, ki nas je varno prevažal med lanskim izletom; predstavil pa se
Sarajevo: ena izmed 4tev)nih džamij
če bi si hoteli ogledati to zakladnico stare kulture in umetnosti. Danes ima Dubrovnik poleg morskega pristanišča Gruž tudi moderno letališče, tako da je vsestransko povezan s svetom. Sprejeli so nas tudi borci, ki so se posebej zanimali za naše .koroško vprašanje". Toda po kosilu smo morali spet na pot, proti Mostarju, kjer smo tudi prenočevali.
Drugi dan je deževalo, kar se nam je zdelo škoda, kajti narava je bila vsa v cvetju. Med potjo smo videli skalovita področja, preprežena z zelenimi in modrimi rekami. Pokrajina s svojimi naravnimi lepotami je za tujca izredno privlačna. Ob reki Neretvi se razprostirajo rodovitna polja in vinogradi. Ogledali smo si mesto Mostar, ki je po mojem eno najlepših. Kot kulturno in politično središče Hercegovine hrani tudi številne znamenitosti. To so čudovite džamije (najbolj znana je Karadžozbegova iz 16. stoletja), potem 23 m dolg in 19 m visok kamniti most čez Neretvo, zgrajen v letih 1557-66,
ali v starem deta mesta ozke utice z
delavnicami raznih obrtnikov. Prebivalci mesta so v glavnem mohamedanske vere. Proti večeru smo spet krenili na pot in si med vožnjo proti Jablanici ogledali tudi podrti most čez Neretvo, ki spominja na slavno epopejo partizanske vojske, ki se je februarja 1943, obkoljena od sovražnikov, prebijala čez ta most. Most je ostal kot spomenik borcem, ki so žrtvovali svoja življenja, da se je ostala vojska prebila in izbojevala zmago nad fašisti.
ogledali lepote naravnost pravljično zgrajenega naselja. V hotelu Fjord je bilo kosilo, nato pa smo se peljali v Dubrovnik, morda najbolj znan turistični biser ob Jadranu.
Ogled mesta je bil na sporedu za naslednji dan. Pod strokovnim vodstvom smo spoznali zgodovino Dubrovnika, zvedeli za pomen mesta v prejšnjih stoletjih, ko se je Dubrovnik iz ribiškega naselja razvil v samostojno mestno komuno s statutom iz leta 1272, potem pa je od 1358 do 1808 kot svobodna plemiška republika z lastno ustavo, upravo in knezom na čelu bil stalni konkurent Benetkam. Ni čuda, da ima mesto toliko znamenitosti, da bi potrebovali najmanj teden dni,
21.-25. JUNiJA
MULTIMEDIA 78
Strokovni sejem za tehnična učila in pouk ročnosti z mednarodnimi simpoziji in diskusijskimi forumi
Ceiovec - Sejemska haia 5 Vhod St. Ruprechter StraBe Dnevno od 9. do 18. ure
Skozi divje romantično Suho
Na Telovo v četrtek 25. maja je Slovensko planinsko društvo vabilo na obisk oziroma ogled narcisnih poljan v karavanškem pogorju nad Podgorjami. Južno za Zgorelcem nad Podgorjami je slikovita planina, za katero je značilno, da je ob tem času porasla z nešteto belimi narctsami, tako da dobiš vtis, da je planino pobelil sneg.
Blizu štirideset izletnikov se nas je zbralo, da si ogledamo to čudo narave, ki privlačuje vsako leto na stotine radovednih obiskovalcev. Ko pa smo dosegli naš cilj, ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih narcisnih poljanah, le tu pa tam se je bleščal v soncu kakšen cvet in se bahal, da je prvak
Železna Kapla
Skupini nemških in avstrijskih žur-naiistov, ki se je mudila v naši občini, so odgovorni faktorji v Železni Kapli pripravili lep program, ki naj bi služil spoznavanju posebnosti naše občine. Tozadevno delo so si razdelili — občinski tujskoprometni oddelek, oba hotela in „Tujskopro-metno društvo Železna Kapla-Bela".
V okviru te za domači turizem koristne in potrebne dejavnosti je vodstvo hotela Obir v ponedeljek 26. maja zvečer povabilo dopisnike in goste, ki so na letovanju v Železni Kapli in okolici, na ^Koroški večer — Karntner Abend".
Obisk je bil zelo razveseljiv, saj se je obiskovalcem nudil lep in pester spored. Medtem ko so v začetku prireditve in po njej za prijetno razpoloženje in ples skrbeli Fantje izpod Obirja, so v kulturnem delu sodelovale sledeče skupine:	Gemischter
Chor Eisenkappel, Volkstanzgruppe Vellachtal-Eisenkappel ter mešani zbor in folklorna skupina SPD „Zar-ja".
Kratek program, v okviru katerega so skupine izvedle (zapele) po tri točke v obliki petja in plesov, je bil po izbiri sodelujočih skupin dvojezičen. Tudi povezava je bila v obeh jezikih.
Nastopajoči so za izvajanja prejeli mnogo aplavza in prepričani smo, da bodo gostje, ki prihajajo v naše kraje na oddih, prav gotovo navdušeni. Takšnih in podobnih skupnih prireditev pa si želijo tudi občani Železne Kaple-Bele, zato lepa hvala organizatorjem.
med svojimi sovrstniki. Ugotovili smo, da smo prišli prezgodaj na obisk — muhasto vreme je bilo vzrok, da se je razcvet teh lepih cvetlic zakasnil za eden do dva tedna. Kljub temu pa smo uživali v prosti naravi saj je svet skozi divje romantično grapo Suho posebnost svoje vrste. Na planino za Zgorelcem, kjer stoji lepa lovska koča, je mogoče priti tudi z avtomobilom, seveda bolj uživaš, če greš peš.
Z zbirališča na železniški postaji v Podgorjah smo nadaljevali pot z avtomobili mimo zadnjega kmeta Luc-mana v grapo Suhe in pri tem prečkali narasti potok istega imena. Za mostom smo parkirali. Tam je tudi odcep ceste ki pelje v takoimenovani graben Pozajčje (domačini pravijo Pozečje). No mi smo se držali bolj naraslega potoka Suha. Po približno enem kilometru hoje smo pri Orlovi peči (skali) morali prečkati naraslo Suho. K sreči je bilo preko vode položenih nekaj debel, preko katerih smo balansirali na zahodno stran potoka. Pot je še nekaj časa vodila ob šumeči Suhi nato zapusti grapo in se strmo dviga proti zahodu na omenjeno planino. Skozi Suho je možno priti tudi na Golico in sicer preko sedla Suha (1434 m) zahodno po glavnem grebenu Karavank na vrh. Pot naravnost na sedlo Suha je od hudournikov razdrta in orientacijsko zamotana in zato je ne priporočamo, kvečjemu ob spremstvu domačinov. Toliko samo v informacijo, če bi se kdo skušal ,prebiti" skozi Suho na Golico.
Čeprav na naši planini nismo našli narcisnih poljan, pa smo kljub temu uživali čudovit pogled na Golico, katere severne strmali so imele še pravo zimsko beležje. Ogromni snežni balkoni (vehte) na grebenu so grozili, da se odtrgajo in pokopljejo pod seboj vse kar se jim postavi po robu. Čudovit pogled smo uživali proti severu,
kjer se v dolini zrcali umetno jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Drave pri Bistrici v Rožu in na Gure, ki tokrat niso zaslužite vzdevka ,sončne", ker je bilo bolj oblačno vreme. Kakor je ob vznožju skalovifa in divja grapa Suhe, tako prijazni in privlačni pa so višje ležeči predeli, tako tudi nam nasproti ležeče pobočje Mušenika, ki je hkrati tudi lepa planina, preko katere se vzpenja nova cesta, ki omogoča pristop z motornimi vozili, vendar samo za lastnika planine, kajti cesta je zaprta z zapornico. Kljub temu profi-tirajo od takšne ceste seveda tudi pešci.
Čeprav nismo mogli občudovati belih narcisnih poljan, je bil izlet prijeten in predvsem dobro obiskan.
Minulo nedeljo so bilčovska mladina in prosvetaši „Bilke" ob sodelovanju Slovenskega planinskega društva napravili pohod imenovan „križem kra-žem po Gurah" O tem lepo uspelem izletu bomo poročali prihodnjič.
informacije o pokojninah
V sreJo, J4.	otf
$. rfo 73. Mre f Ce/oucM, v K%r/reft-sžr%)?e 24, .sorfefcvMH/M ^oroš^e zgfgrovgfw:ce zg rfefgv-ce MrgJoug/g JcžefrM zgvgrotrg/fMCg Zgornje #%vars^e (Z-gnifesTrersic/ie-rM.??gMMsž%/ž 0^er^gyernj :z AfgncTt-ng.
$tro^ounjg^t jrgvgr^e zgugrovg/-nice in soJe/<wcf ^oroš^e ozironzg Ifgjer^e po^ojnin^e zgvgrovg/nfce
jo rfgjgf: injornjgcije. Otnenjeni Mrgtfnf	zg je/gvce, so M:
v pomičnem žtv/jenjg zgpos/enr v Nezncžji zofo vgžen. Oj* te) pri/ožno-sf: frojo znogf: zvejetf, če Fo sfgž-jrent čgs, so gg oprgtrfff v Nemčiji Mpostevgn zg pokojnino.
Priporočgmo, Jg pr;nesefe s se^oj fse potrebne poJfgge.
30 LET SLOVENSKEGA ORGANIZIRANEGA ŠPORTA NA KOROŠKEM
Slovenska športna zveza z včlanjenimi klubi bo ob sodelovanju Zveze slovenske mladine In Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost " v Pliberku v soboto 1. julija 1978 pripravila
ŠTAFETO PO KOROŠKEM
Po zaključeni štafeti bo v Blatu pri Pliberku zabava s plesom. Okvirni program: nastop telovadnih skupin, godba na pihala iz Postojne, tekmovanja, nastop pevskega zbora in višek večernega programa — OTO PESTNER z ansambolm.
Pnsrčno vgMjeni/
30 LET SLOVENSKEGA ORGANIZIRANEGA ŠPORTA NA KOROŠKEM

T:T-
ŠPORTNI VESTNIK
.....;;;
PRVO MOŠTVO SAK KONČNO POKAZALO, KAJ RES ZNA —
6:0 ZMAGA V KAMNU!
Z dobrimi občutki se je SAK v nedeljo odpravil v Kamen^ kajti proti temu moštvu je bila bilanca v dosedanjih igrah zelo dobra V treh srečanjih je SAK dvakrat zmaga), enkrat pa igral neodločeno. Tudi poraz proti Annabichlu je bil pozabljen, saj je moštvo kljub visokemu rezultatu igralo zadovoljivo. SAK je začel s postavo:	Beton; Blajs, Lampichler, Woschitz,
Pandel; Kupper, Krnič, Hribar; Velik, Ho-bel, Zablatnik G.
igralci Slovenskega atletskega kluba so že v prvih minutah skorajda odločili tekmo. Že v drugi minuti je Hobel po podaji Blajsa z glavo prvič ukanil Kamen-škega vratarja. In ni prešlo pet minut, ko je Zablatnik Gusti s premišljenim strelom v desni spodnji kot ponovno zatresel mrežo. Nasprotnikova obramba se od teh dveh tako hitro prejetih golov ni več opomogla. Vedno kodar je SAK napadel, je ..gorelo" v nasprotnikovem šestnajst-metrskem prostoru. Ravno obratno je igrala SAK-ova obramba, ki z napadalci Kamna ni imela posebnih težav. Lampichler je suvereno prestregel nevarne žoge, tudi branilca sta igrala brez napak, Wo-schitz je dobro pokrival srednjega napadalca, poleg tega se je večkrat tudi uspešno vključil v napad, še pred polčasom je Velik z lepim strelom zaključil izvrstno akcijo, katero je začel Krnič.
Tudi drugi polčas se je začel z lepimi akcijami slovenskih nogometašev. V protinapadih pa se je nekajkrat izkazal vratar Beton. V 40. minuti je padel četrti gol. Hobel je prestregel žogo in sam prodrl v kazenski prostor, šanše sl ni pustil vzeti ter uspešno zaključil akcijo. Neka) minut nato je isto uspelo Zablatniku, toda preden je streljal ga je obrambni igralec Kamna zrušil, sodnik, ki je sodil kar objektivno, je pokazal na enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je uspešno izvedel Krnič. Zablatnlka, ki se je pri tem prodoru poškodoval je zamenjal Perč, toda pri prvi akciji ga je kapetan Kamna brutalno zrušil in ga težje poškodoval. Namesto njega je prišel na igrišče Zablatnik Pavle, ki je z glavo zabil šesti gol. Poleg tega sodnik ni priznal gol Velika, ker je strelec baje bil v prepovedanemu položaju (oftside).
Res tako dobra tekma Slovenskega atletskega kluba, vsi giralci so tokrat igrali dobro. S tako igro, kot so jo pokazali v Kamnu v tej skupini najbrž ne bi imeli nasprotnika.
V	predtekmi sta si stali nasproti drugi
moštvi SAK-a in Kamna. Naši so nesrečno podlegli z 0:1, kajti zmagoviti gol so domači dosegli šele nekaj minut pred koncem. SAK II je igra) tako:	Malle;
Smrečnik, Zablatnik P., Wieser V., Rozman; Perč J., Perč M., Sadjak, Smrečnik A., Grilc, Bricman.
Mladinsko moštvo Slovenskega atletskega kluba je igralo doma in sicer proti Kotmari vasi. Kljub dobri igri v napadu so mladinci Izgubili tekmo s 4:4. Gole so dali Dlopst 2, Kreutz In Gregorič.
LOTUS DOMINIRA NAPREJ — LAUDA V ŠPANIJI PONOVNO IZPADEL
Kot pred štirinajstimi dnevi v Zotderju je v Madridu-3arami zmaga! ponovno Mario Andretti (Lotus). Drugi je postai Ronnie Petterson, tretji pa 3cques Laffite. Avstrijec Niki Lauda še vedno čaka na prvo zmago. Potem ko je nekoiiko zamudi! štart, se je prebit od desetega na četrto mesto 20 rund pred koncem pa je izpade), ker se mu je pokvari! motor. Na lestvici vodi Andretti 36 točk, pred Petter-sonom 26 in Depaiiierjem 23 točk. Lauda je s 16-imi točkami šesti.
V DRUG! ZVEZN! UG! SE JE KONČALO PRVENSTVO
Pretekio nedeijo so se končate tekme v drugi zvezni iigi. Koroška moštva so še kar zadovoiiivo končata prvenstvo. Naj-boijši so Sv 5t. Vid na tretjem mestu, v zadnjem kotu so igraii v Wiener Neustadtu neodtočeno 2:2. Austria iz Cetovca je končata na petem mestu, zadnjo tekmo pa je izgubita v Betjaku proti VSV-u s 4:1. Be-tjačani so na šestem mestu, tn končno se je uvrstiio moštvo SCA. št. Vid na trinajsto mesto.
V	prvo zvezno tigo se bo po enem ietu odsotnosti zopet povzpeta Saizburška Austria.
SVETOVNO PRVENSTVO V ARGENTINI SE JE PRIČELO Z PRESENEČENJI {stanje po prvih Igrah)
Pretekii četrtek 1. junija se je s tekmo ZRN — Poijska pričeto 11. svetovno prvenstvo tokrat v Argentini. Bita je tipična otvoritvena tekma, v kateri so Potjaki imeii tepše priioinosti. Nobena ekipa ni tvegata ničesar, 80.000 gtedaicev je biio žeto nezadovotjnih. Toda ogtejmo si prve tekme v vseh skupinah.
Skupina 1
1.	Argentina	1	1	0	0	2:1	2
2.	itatija	1	1	0	0	2:1	2
3.	Madžarska	1	0	0	1	1:2	0
4.	Francija	1	0	0	1	1:2	0
Zmaga favoritov. Treba je reči, da so
Argentinci nekotiko razočarani. Madžari so biti dober nasprotnik, ztomiti pa so se sami, zaradi nediscipiiniranosti nekaterih igraicev (dva sta bita izktjučena). itatijani so že v prvi minuti prejeti got, v nadatje-vaniu pa igrati odtično in zastuženo zmagat).
Skupina 2
1.	Tunezija	1	1	0	0	3:1	2
2.	Potjska	1	0	1	0	0:0	1
3.	Zvez. rep. Nemčija 1	0	1	U	0:0	1
4.	Mehika	1	0	0	1	1:3	0
Za vetiko presenečenje so poskrbeti Tu-
nezijci, ki so brez težav premagati Mehikance, ki so jih brez dvoma podcenjevati. O otvoritveni tekmi ni več kaj povedati, po vsej verjetnosti se bosta med zadnjih osem uvrstiii Potjska in ZRN.
Skupina 3
1.	Avstrija	1 1	0	0	2:1	2
2.	švedska	1 0	1	0	1:1	1
3.	Braziiija	1 0	1	0	1:1	1
4.	Španija	1 0	0	1	1:2	0
V tretji skupini, kjer igra tudi naša reprezentanca, je teta razvesetjivo presenetita in v prvi igri premagata Španijo z 2:1. Stretca gotov sta bita Schachner in Kranki. V drugi tekmi je favorit Braziiija presenettjivo oddata eno točko.
	Skupina 4						
1.	Nizozemska	1	1	0	0	3:0	2
2.	Peru	1	1	0	0	3:1	2
3.	škotska	1	0	0	1	1:3	0
4.	Iran	1	0	0	1	0:3	0
Tudi v tej skupini so se presenečenja nadatijevata. Tako je Peru premaga) Škote in tudi Nizozemci so proti iranu imeti nekaj težav.
To ie stanje po prvih igrah (tekme ki so bite v torek in sredo nismo še upoštevati). Poročati bomo seveda tudi v na-stednji števiikt.
Mctscn# pr jEiFc
Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in giasbi
#	v soboto 10. junija ob 20. uri v kulturnem domu na Brnci.
Prireditelj SPD „Dobrač" na Brnci
#	v nedeljo 11. junija ob 14. uri v (arni dvorani v Selah.
Prireditelj KPD ^Planina" v Selah
e v nedeljo 11. junija ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu.
Prireditelj KPD Šmihel pri Pliberku
Izvaja mešani pevski zbor SPD „Rož" iz St. Jakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Sodeluje Akademska folklorna skupina .France Marolt" iz Ljubljane.
Prisrčno vabljeni!
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
PETEK, 9. 4.: 9.15 M. Travnik: „Na Olševo" (šolska radijska oddaja za šolarje od
5.	šolske stopnje naprej) — 15.45 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 10. 4.: Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 11. 4.: 7.05 Duhovni nagovor —
PONEDELJEK. 11. 4.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Solisti pojo.
TOREK, 1!. 4.: 9.50 Za našo vas — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci poslušajte!
SREDA, 14. 4.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 15. 4.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
A V S T R t J A 1
SOBOTA, 10. 4.: 15.00 Na pomoč, jaz sem minister —
14.35	športna abeceda —
17.05	Heidi — 17.30 Otrokom za lahko noč
—	17.55 Svetovno prvenstvo 1978 — Francija : Madžarska — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Caterina Vaiente — Roberto Blanco, zaljubljena v glasbo —
22.05	Svetovno prvenstvo — Francija : Madžarska, Tunis : ZRN, Mehika : Poijska
—	25.10 Svetovno prvenstvo, italija : Argentina.
NEDELJA. 11. 4.: 11 00 Vprašanja in odgovori — 14.50 Moj prijatelj Harvey —
14.50	Kraljevska roža — 17.00 Viki in močni ljudje — 17.25 Otrokom za lahko noč — 17.30 Svetovno prvenstvo, Avstrija : Braziiija — 19.50 čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Lutkarska predstava — 20.30 Svetovno prvenstvo, škotska : Nizozemska —
22.50	Poročila — 22.55 Prenos s svetovnega prvenstva — švedska : Španija, Peru : Iran, Avstrija : Brazilija.
Ponedeljek, 12. 4.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 Gost pri H. C. Artmann — 10.30 Na pomoč, jaz sem minister — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Upornik Jacquou — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Av-
RDEČ1 MLADINSKI TEDEN
[Prireditelj: KPA, Komunistična Mudentska zveza In mladina)
16. junija 1978: Celovec, Ljudski dom, Sudbahn-gurtel 24, ob 20. url: FIESTA CUBANA, Juino-amerUkl ritmi, borbene pesmi, folklora, kubanske pijače, Sangrla in Areucos — čilenska skupina
Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v St. Rupertu vabi na
RAZSTAVO IN PRIREDITEV
Razstava šivanja in ročnih del
v soboto 17. junija od 14.30 ure naprej in v nedeljo 18. junija ves dan
Razstava Izdelkov In poskušnja kuharske umetnost) — v soboto
17.	junija in tudi v nedeljo
18.	junija
Kulturna prireditev — v soboto 17. junija ob 15. uri in v nedeljo 18. junija ob 13.30 in 16.00 uri
Prisrčno vabljeni!
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, te). 32 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. ]. Drava, Ceiovec — Borovlje.
strije — 19.30 čas v stiki, kultura in šport
—	20.00 Ponedeijski šport — 21.05 Petro-celli — 21.55 Poročila in šport.
TOREK, 15. 4.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Angleščina — 10.00 Oksidacija in redukcija — 10.30 Labod — 17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živalski raji — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prenos iz Argentine — 20.15 čarobne čarovnije — 21.25 Obisk muzeja
—	21.35 Portret deželnega glavarja Maurerja — 22.20 Poročila in šport.
SREDA, t4. 4.: 9.00 Tudi pošaliti se je treba — 9.50 Organizacija v gospodarstvu in upravi — 10.00 Salzkammergut —
10.50	Shal) we dance — 14.30 Lutkovna predstava — 17.00 Tudi pošaliti se je treba — 17.30 Otrokom za lahko noč —
17.35	Prenos s svetovnega prvenstva — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Klavirska glasba — 20.35 Prenos iz Argentine — 22.50 Poročila — 22.35 Prenos
ČETRTEK, tS. 4.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.50 Francoščina — 10.00 Izviri zgodovine — 10.30 Glavni inšpektor Gideon
—	17.50 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Service-box — 20.15 Dalli, dalli — 21.45 Atfred Brendel igra Schuberta
—	22.25 Poročila In šport.
		JUGOSLAVUA
t		PETEK, 9. 6.: 17.15 Poročila — 17.20 Ne skrbite, tu smo
mi — 17.55 Ostržek — 18.00 Obzornik — 18.10 Slovenski ljudski plesi — 18.45 čiovekovo teio — 19.30 Dnevnik —
20.00	Zabavno glasbeno oddaja — 21.05 Razgledi: Kaj pa jutri? — 22.00 Dnevnik — 22.15 Jaz, Klavdij — 23.05 Poročila
SOBOTA, 10. 4.: 8 00 Poročila — 8.05 Profesor Baltazar — 8.15 Z besedo in sliko: Muca copatarica — 8.30 Vrtec na obisku
—	8.45 Pisani svet — 9.20 Otroška oddaja
—	9.50 Kaj so samoupravni splošni akti —
10.05	Dokumentarna oddaja — 15.55 Poročila — 14.00 Jugoslovanski atletski pokat
—	17.35 Obzornik — 17.45 Petdeset let na vratu — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik —
20.00	Mož, ki je ljubi! športe — 21.55 Dnevnik — 22.10 Nastop ansambla Bay City Rollers — 23.10 Buenos Aires: nogomet ita-iija : Argentina.
NEDELJA, tl. 4.: 8.45 Poročila — 8.50 Za nedeljsko dobro jutro — 9.20 425 — 9.45 Rubežniki — 10.30 Robin Hood — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — 14.00 Atletsko tekmovanje za jugoslovanski pokal — 17.40 Buenos Aires: Nogomet švedska : Španija — 19.40 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.20 S polno paro — 21.35 Miloševo — 22.05 Dnevnik — 22.20 Okrogli svet — 22.55 športni pregled — 22.45 Nogomet Brazilija : Avstrija — 23.00 Poročila.
PONEDELJEK. U. 4.: 16.05 Ljudje in zem-tja — 17.10 Poročila — 17.15 Jurij Raketa
—	17.30 Britanska enciklopedija — 17.55 Obzornik — 18.05 Kaj je organizacija združenega dela — 18.20 Zaščita industrijskega objekta — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Enotnost
—	nikoli trdnejša — 21.20 Televizor — 22.25 Dnevnik.
TOREK, 1!. 6.: 17.35 Mozart v izvedbi Isaaca Sterna — 18.00 Obzornik — 18.10 Od šole do doma — 18.45 Na sedmi stezi
—	19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.05 Igre brez meja — 21.50 Dnevnik — 21.45 iz koncertnih dvoran.
SREDA, 14. 4.: 14.40 Poročila — 16.45 Z besedo in sliko — 17.00 Bojevniki sonca — 17.25 Obzornik — 17.40 Svetovno nogometna prvenstvo v Argentini — 19.40 Cikcak —
19.50	Dnevnik — 20.20 Film tedna: Varovai-ne borve — 22.05 Miniature — 22.25 Dnevnik.
ČETRTEK, 15. 4.: 17.20 Poročila — 17.25 Avtomobili in ljudje — 18.20 Obzornik —
18.35	Profesor Baltazar — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Obleka, to sem jaz — 20.35 Ali nacisti še obstajajo — 22.00 Dnevnik — 22.15 Jaz na ekranu: Trlo Sam Rivers.