Telefon M. 74. / ottamna številka 10 h Ft iiaitl frt|M)u: m iilo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 , — , 6 , 50 , ietrt , •«esnc 2 , 20 , /*pravniJWu prijsman za »•lo leto naprej 20 K — h ool leta „ 10 , — , Žetrt , , 6 , - , «e«ec , 1 ,70, Za pošiljanje na doni 20 h na meiec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inserst« »prejema upravniitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2, Rokopisi se ne vraCajo, cefrankovana pisma ne vnprejeinajo. Uredništvo je v Sem»-clikih ulicah it 2,1., 17 lzh«|a vsak dan,iavieiu i nedelje in praznike, ot> pol 6. uri popoldne. Stev. 27. V Ljubljani, v ponedeljek 3. februvarija 1902. Letnik XXX. Slovensko vseučilišče. (Iz proračunskega odseka v dr ž. zboru.) Dunaj 1. sveč. V današnji seji se je nadaljevala razprava o visokih šolah. Prvi je govoril p o -slanecBarwinski za ustanovitev rusinskega vseučilišča, kazoč na zgodovino rusinske literature in na dejstvo, da je bila svojedobno določena univerza v L v o v u za rusinski narod, broječi nad 3 milijone prebivalcev. Potem jo prišel do besede poslanec Povše. Iz njegovega govora posnemamo sledeče: Govornik kaže na to, da so dosedanji govorniki v debati o univerzah zahtevali deloma razširjenje že obstoječih univerz ali pa, da jim vlada dovoli še drugih; deloma so govorniki, osobito zastopniki rusinskega naroda, zahtevali, da se tudi njim to da, kar jim gre po pr&viei. Za pomnožitev so govorili ne le Češki poslanci, ampak tudi nemški poslanci, ki imajo doslej pet univerz. Rusinski bratski nam narod ima vsaj nekaj stolic na univerzi v Lvovu v svojem jeziku, italijanskemu narodu se je dovolilo tudi nekaj stolic na univerzi v Inomostu in italijanski akademiki smejo svoj državni izpit polagati v materinskem jeziku. Tako vidimo, da imajo vsi narodi vsaj nekaj pravic gledč univerz, le južni Slovani nimajo v naši državni polovici nikake pravice do visokega šolstva! Ni čuda, da so jugoslovanski poslanci z nujnostnim predlogom spravili zadevo jugoslovanske univerze v razpravo v visoki zbornici; storili so to, ker se je vsega našega naroda lotila skrb, da ne zaostane. To so poslanci morali storiti, ker hoče naš narod toliko časa vstrajati v delu, da doseže ta vzvišeni cilj svojih želja po popolni izobrazbi v svojem jeziku. Tako izobrazbo mu pa more podajati lo univerza, ki bo ne le pripravljala našo akademiško mladež za razne posle v javni upravi, na polju pouka, politične uprave, justice itd., ampak tudi postala kulturno središče, v katerem se bo razvijala naša veda in literatura. Ta misel in želja po lastnem vseučilišču pa ni od danes, ampak ne da bi segal v prejšnje stoletje, moram dokazati, da se je porajala večkrat v preteklem polstoletji. V kromeriškem drž. zboru je 1. 1848 tedanji slovenski drž. poslanec dr. Ulepič povzdignil svoj glas za ustanovitev jugoslovanske univerze in dokazoval, kako opravičena je ta zahteva in kako potrebna tudi v interesu drž. uprave. Državni minister grof Stadion — znani sloveči državnik — odgovoril je na vprašanje tega državnega poslanca sledeče: »Že v teku lanskega leta se je sprožila misel ustanoviti za južne dežele vseučilišče in v to se je smatralo kot najprimernejše in povsem sposobno mesto Ljubljana. Ces. ministerstvo je, vpoštevaje jugoslovansko prebivalstvo in ravnaje se po načelu, da morajo vsi narodi vživati enako pravico, temu vprašanju posvetilo vso svojo skrb, in prepričano o koristi, cel6 o potrebi tega vseučilišča za jugoslovanske dežele, se odločilo, da se ustanovi ta univerza v Ljubljani. Da pa ces. vlada takoj izkaže dokaz za svojo resno voljo, ustanavlja takoj dve stolici za pouk o civilnem in kazenskem pravu, ki se takoj otvorita v Ljubljani.« Tako je pred pol stoletjem govoril v imenu cesarske vlade državni minister grof Stadion 1 Ti dve stolici sta se kmalu po otvoritvi premestiti v Gradec na ondotno univerzo in sta lepo uspevali, saj je na njej deloval v pravni vedi svetovno sloveči profesor dr. K r a n j c, kojega ime živi še sedaj v častnem spominu stoterih učenjakov. Žal, da je nastopila ledena doba, ki je vsako še tako lepo in plemenito narodno gibanje zamorila, in tako tudi preklicala te slovenskemu jeziku namenjene stolice. L. 1870 Be je pokazala zopet iskra na- rodne skrbi za slovensko vseučilišče, ki je tlela a ne ugasnila, in celo mož liberalne nemške stranke dr. Stremayer je kot tedanji naučni minister priznal, da se mora nekaj storiti za slovensko akademiško mladež. Zato je postavil v državni proračun posebni kredit; žal, da je tedanja večina, kojo je vodila le misel ponemčevanja, odklonila to od vlade postavljeno postavko. Toda naš narod je gojil še vedno to plemenito misel in navduševal se je za njo, čakajoč boljših politiških razmer. Ko je 1. 1898 Avstrija praznovala petdesetletnico svojega vladarja, je deželni zbor Kranjski ponovil to zahtevo. V adresi do Nj. Veličanstva fe je izrazil zastop Kranjske dežele, da pričakuje od svojega vladarja podporo, da doseže vzvišeni namen, lastno univerzo. Deželni zbor pa, prošinjen o potrebi tega zavoda, se je odločil tudi za finan-cijelne žrtve. Dovolil je svoto pol milijona kron, kar je za našo deželo že visoka žrtev, a žrtvovati jo hočemo za narodno prosveto dežele Kranjske. Poleg te glavnice pa postavlja deželni zastop v letni proračun redno primerne svote za štipendije nadarjenim pravnikom in filozofom, ki se hočejo vsposobiti za visoki poklic vseučiliškega učiteljstva. Deželni zastop Kranjski pa ni ozkosrčen in sebičen v tem riklepi', ampak dovoljuje, da se na tej univerzi da prilika tudi Hrvatom, Nemcem, in če ljubo, tudi Italijanom, da se osnujejo na ljubljanski univerzi za nje primerne stolice. Naš narod slovenski prav sedaj zahteva univerzo z vso odločnostjo. To spričujejo ne-brojne peticije na državni zbor in na učno ministerstvo iz vseh delov širne slovenske zemlje. To je pa provzročil deloma nastop nemških akademikov na onih univerzah, koje morajo naši sinovi obiskovati, ker ti v svoji oholosti prezirajo našo akademiško mladež in jo smatrajo kot neenakopravno. Dobro, če ne marajo slovenskih akademikov, naj so pa eami, in mi s toliko večjim pravom in toliko odločnejše zahtevamo, da nam da državna vlada to, kar nam gre po pravici, po enakopravnosti, zajamčeni nam v državnem osnovnem zakonu. Naš narod pa sme z vso mirnostjo pozvati preteklost v spričevanje, da je vsikdar znal dati državi, kar ji gre, in 6e naša literatura še ni na vrhuncu, krivda zadene bolj one faktorje, kojim je bila dolžnost, skrbeti za naš duševni in kulturni napredek, pa so zanemarjali v tem oziru Bvojo dolžnost. Naš narod pa bo, če mu bo državna uprava količkaj v pomoč, vse zamujeno s podvojeno marljivostjo in požrtvovalnostjo popolnil, in vsi faktorji našega narodnega življenja bodo storili svojo dolžnost, da se usposobimo tudi za najvišjo stopinjo narodne izobrazbe. Kadar naši zastopniki zahtevajo, da se nameščajo uradniki, sodniki itd., vešči našega jezika, naletimo vedno na izgovor, da vlada nima na razpolago v to usposobljenih učenih mož, pravnikov, ki bi bili vešči našega jezika. Zato moramo toliko bolje zahtevati, da se nam omogoči vzgojiti dovolj domačih sinov za vse stroke javne uprave. Ako je cesarski vladi resno mar, kar je že ponovljeno izjavila, da hoče biti pravična tudi našemu narodu, potem naj stori, kar dovede iaš narod do popolne enakopravnosti v šoli in uradih javne uprave Bploh! Ker je gospodom poslancem razvoj vseučiliškega vprašanja znan iz debate, ki se je pred mesecem dni vršila v visoki zbornici, in ker vse sili na to, da budgetni odsek še v današnji seji dovrši in konča svoje delo, sklepam najbolje z besedami, g katerimi je deželni zbor kranjski sklenil svojo udanostno adreso na Nj. Veličanstvo : Naj Vašega Veličanstva cesarska vlada nakloni naši deželi' vso svojo podporo in pomoč, da dosežemo to, kar je v prid domovini in državi, to je vseučilišče za južne dežele s sedežem v Ljubljani. Toliko cesarska vlada, kolikor vi, častiti gospodje tovariši, poslanci drugih narodov širne naše Avstrije, pa vzemite v vednost, da naš jugoslovanski narod ne bo miroval LISTEK. »Ljubezen". ZofkaKveder: Ljubezen. 1901. V lastni založbi. Tiskala tiskarna »Edinost«. — Zofka Kveder piše mnogo. V svet je poslala nov proizvod svojega, za žensko emancipacijo težečega in to emancipacijo organizujočega duha — »Ljubezen« — šest prizorov oziroma dram. Vsak pisatelj seve ima pravico izraziti svoje misli in nazore v tej ali oni obliki, ali v pripovedni povesti, daljši ali krajši, ali v verzih ali pa v dramski formi, katera se mu pač zdi najprimernejša. Zofka Kveder je izvolila to pot dramsko obliko, da nam pokaže svoje misli in nazore, svoje želje in reformacijske zahteve glede moderne »ljubezni« ter njenih pojavov. S tem, da jih je napisala v dramski obliki, seveda ni rečeno, da jih je spisala za oder. V »Predgovoru« sama pravi : »Za vsak slučaj omenjam, da drama »Pravica do življenja« ni bila pisana za oder«. Mi sodimo, da je v tem stavku pomotoma izpuščena besedica tudi »drama Pravica do življenja« ni bila spisana za oder. Zakaj toliko si menda vendar ne domišlja sicer na obražena pisateljica, da so drugi prizori v tej zbirki spisani za oder! Za oder bi bili — sodeč po zunanji obliki in seBtavi, in sicer samo po tej sodeč — k večjemu »Pravica do življenja« in jednodejanska »Ljubezen«. Kakšna je pa vsebina ? Substrat ni nič posebnega, novega — za moderni svet. Mlada mati žaluje po umrlem otroku edincu in se kar ne da potolažiti. Mož jej sedaj prvič pove, da je že prej imel z nekdanjo svojo služkinjo neko razmerje, in jej prigovarja, naj za svojega vzame njegovega otroka izza onega razmerja. Ona neče. (»Tuje oči«). V malem, jako siromašno opremljenem kabinetu se pogovarjata visokošolcc Meden in tehničar Trava, obadva skrajno ubožna, o bridki sedanjosti in prozaični bodočnosti. Meden deklamuje prijatelju : »Fakt, da je kapital moč, prebita moč! Moj poklon pred kapitalom itd.« (»Zimsko popoldne«.) K branjevki pride nekaj kupit postarna poslužnica. Obedve sti seve blebetavi. Bra-njevka kaže dobro srce napram slučajno takrat pri njej bivajočemu triletnemu dekletcu — siroti. Tembolj se pa jezi na mladega Praderja, ki je imel s svojo hišino »neko reč«, a je potem ni hotel več poznati in tudi ne skrbeti za otroka. Poslužnica pa, ki je nekdaj služila pri Praderju, ga brani in hvali (Pri branjevki.) K učiteljici francoščine pride nje mož, kapelnik, od katerega se je bila pa pred leti že ločila. Medsebojno očitanje (»Strti«). Trgovec Zima propada gmotno. Rešiti more njega in hišo samo hči Berta, če vzame bogatega trgovca Ponikvarja. Ona ga pa ne mara. Oče jo izprva sili, kasneje odneha. Hromi brat Pepi jej vedno i:i vedno brani, češ, da ima pravico, po svoji volji izbirati in živeti in ni dolžna v tem slučaju poslušati starišev. Ko jo mati pri hromih udih Pepija zaklinja, naj vsaj z ozirom na njega vzame Ponikvarja, če ga že neče vzeti iz ljubezni in hvaležnosti do očeta in do nje, in je Berta vsled tega pritiska že voljna, jej Pepi še enkrat zakliče: »Ne, nikar Berta!« — in se zabode (»Pravica do življenja«), btari Koder in njegova žena ljubita svojega Bina. Ta je zdavna zaročen. Zaročenke pa ne more poročiti, ker ima premajhno službo in mora stariše vzdrževati. Stara dva si končata življenje, da bi omogočila lažje življenje sinu (»Ljubezen«). Tak je substrat .Ljubezni' Zofke Kve-drove. Že iz njega se lahko nekoliko spozna, kakšne nazore hoče pisateljica uveljaviti. Stari Koder in njegova žena se s samomorom umakneta sinu Dušanu, da bo lažje živel s svojo izvoljenko — to jo ljubezen! — Naravno in edino pravično je, da slabot-nejši odstopijo s pozorišča sveta. »Glej, sto-tisoč bolnih, starih ljudi živi na primer po hiralnicah in azilih«, govori Pepi sestri Berti. »Nič nimajo od življenja, nihče jih ne ljubi, nimajo sorodnikov ne prijatoljev. Samo tako brez svrhe žede tam in čakajo na smrt. Imajo stanovanje, jesti in obleko, a za nič niso, sami pod seboj trpijo. Ne vidijo, ali ne slišijo, po udih jih trga, hromi so, a vendar žive, žive ... Kaj misliš, da bi bil res tako velik zločin, da sami potegnejo črto pod svoje življenje, da sami mirno obračunajo s seboj ? Jaz mislim, da bi še ta zadnji trenotek bil lep in vzvišen za nje. Bolj bi jih gotovo poviševal, nego tisto nizko pehanje za ono jadno životarenje, ki jim še preostane. Oni sami in tudi drugi nihče, nima nič od tega, da živijo. In še nekaj I Vsak bi porabil in izerpil vse svoje moči do zadnjega. Živel bi tako dolgo, kakor bi se dalo. MeBto, da bi še par let vegetiral živel bo še jedno leto in potem bo obračunal .. .« (str. 97, 98). Torej tako?! Ali se ne vrača Kvedrova Zofka s takim modrovanjem k staremu poganskemu naziranju, iznad katerega Be ni povspel niti Platon, ki je smatralo za docela človeško, da se sme otroke slabiče vreči na cesto? »Le nazaj, v blažene čase nazaj!« pa ne v časo, »ko grmade so svitle plamtele« — marveč še bolj nazaj, v čase sive poganske starodavnosti! Krščanske potrpežljivosti ni treba. »Potrpežljivost?! Kaj mi bo potrpežljivost! Samo topi ljudje so potrpežljivi . . . Meni je moj poganski srd ljubši. Ne pomaga, to je res. Ali človek se čuti vsaj nekoliko živega, dokler vse kipi v njegovi duši« (str. 81.) f? poprej, kakor da doseže to, kar mu gre in česar mu je treba v pokrepitev narodnega svojega obstanka in razvoja. Cesarska učna uprava pa nas naj podpira, da vse uredimo, kar je potrebno za otvoritev naSe univerze, ki je postala prava srčna zadeva celega našega naroda in koje uresničenja željno pričakuje naše ukaželjno ljudstvo. Iz budgetnega odseka. V soboto je rešil proračunski odsek poglavje o »visokih šolah«. Odklonjen je bil b 25 proti 12 glasovom predlog poslanca barona D'Elverta, naj se črta postavka za češko tehniko vBrnu. S slovanskimi pcslanoi, mej temi posl. P o v š e, sta glasovala tudi nemška konservativca F u o h s in M o r s e y ter oba Italijana, aociialni demokrat Pernerstorfer se je odtegnil glasovanju. V nadaljni razpravi je govoril poslanec M a 11 a 11 i za italijansko vseučilišče v Trstu, grof Pallfy pa za češko univerzo na Moravske m. O srednjih šolah je potem obširno poročal grof b t U r g k h ter predlagal glede celjske in opavske gimnazije sledečo resolucijo: Vlada se poživlja, da v bodoče, če le možno s šolskim letom 1902/03, prične razpuščati obstoječe nemško-slovenske razrede v Celju ter mesto dosedanjih utrakvi-stičnih paralelk v Mariboru ustanovi ondi samostojno slovensko nižjo gimnazijo pod samostojnim vodstvom, češko drž. gimnazijo v O p a v i pa naj premesti v kak drug kraj Slezije, kjer je večina češkega prebivalstva. O tej točki je potem govorilo še nekaj poslancev, mej temi baron S o h w e g e 1 za kočevsko gimnazijo, potem je bila seja zaključena. Prihodnja seja proračunskega odseka se naznani pismenim potom, kar je pač dokaz, da še niso završena pogajanja o zadevi celjske gimnazije. Nemci so seveda prepričani, da zmagajo, akoravno z neznatno večino, toda popolno gotovi pa le še niao, ker sta nemška konservativca v zadevi brnske tehnike glasovala s Slovani in ker jim tudi Italijani niso hoteli parirati. V zadnjem času so Nemci razbobnali v svet, da Slovenei sami niso edini v zadevi Celja ozir. Maribora, kar kaže baje, da se zadovoljijo z znano resolucijo. Ta trditev je kajpada popolno neosnovana, ker zahteva Slovencev je in ostane : V Celju mora ostati tako kakor je, v Mariboru pa naj bo popolna slovenska gimnazija, ali pa naj ostane pri starem. To stališče, ki je izraža v uvodniku Krščanstvo se sploh pisateljici ne zdi vredno, da bi je upoštevala. Pomanjkljivo jej je; zdi se jej celo, da Gospod Bog ni dal zadosti zapovedi na gori Sinajski: »Ali bi ne morala biti še jedna zapoved božja v krščanskem nauku? Še jedna .... za nas otroke ... v naš prid ... Ne uničuj svojih otrok sreče in ne ubijaj njihovih duš!« (str. 92). Kvedrova Zofea naj le opusti tako modrovanje. Naj bo prepričana, da je Gospod Bog že vedel, zakaj je dal samo deset zapovedi na gori Sinajski. Ko bi njeni junaki in junakinje izpolnovali teh deset božjih zapovedi, bi bilo že vbo dobro na tem božjem svetu. In mi bi njeno knjigo priporočali. Tako je pa ne moremo nikomur. — Berilo je po nekodi skrajno polzko in lascivno, zlasti v prizoru »Strtit. Kvedrova Zofka hoče učiti, vzgajati, pa brez krščanske podlage. Ali ne ve, da so že tudi klasični Grki in Rimljani poznali čutno ljubezen, pa uprav zato, ker so jo preveč negovali, žalostno končali? Ali ne ve, da so zgolj naravno ljubezen učili tudi grški in rimski modrijani, pa sta se uprav zastopnika teh modrijanov, Aristotel in Uceron, sama pritoževala, da je tako ljubezen težko najti, da se redko goji čisto in nesebično. Pravo ljube zen, najplemenitejšo, nadnaravno je še le Kristus prinesel na svet! . . . . Kvedrova Zofka naj si le zapomni, da »drugega temelja nihče ne more vložiti razven tega, ki je vložen, kije Kristus Jezus« (I. do Korin. 3,11). zadnja »Sadst. Pr.«, bo meirodajno tudi za slovenske poslance. Poslovni red poslanske zbornice. Jutri se vrši po božičnih počitnicah jrva seja poslanske zbornice, v kateri se bo takoj razpravljalo o zakonu glede vojaških novincev. Druga plenarna seja v tekočem tednu bo v petek, potem se pa zopet prično tratke pustne počitnice do četrtka, dne 13. t. m., ko se vrši tretja seja. Proračunski odsek bo imel seveda tudi še nadalje vsak dan svojo sejo, da čim prej završi proračunsko debato. Ker je pa že sedaj napovedanih več nujnih predlogov, mej temi mladočeške in sjc. dem. stranke o nezgodi v Jupitrovem rudokopu, agrarne stranke o odpravi ter-mino kupčije in vsenemški o burski vojski, )o mogla zbornica pričeti z rednim delom še le v drugi polovici tekočega meseca, proračunska razprava pa pride na vrsto v naj-ugodnejem slučaju šele po 20. februvariju. Vlada bo sicer pritiskala na zborniško predsedstvo, da se reši proračun pred velikonočnimi prazniki, to je pred 21. marcem, in v to svrho odredi, če treba, tudi večerne s-je, toda vse to ne bo dosti pomagalo, ter čas enega meseca nikakor ne bo zadostoval za rešitev proračuna. Treba bo torej zopet poseči po trimesečnem provizoriju, ter sedanji proračun poteče z 31. marcem. Potem bo morda mogoče, da se dobi po Velikinoči nekaj časa za deželnozborsko zasedanje. Potovanje avstrijskega prestolonaslednika y Petrograd. Našim »prijateljskim« zaveznikom v Berolinu je silno neljubo, da potuje nadvojvoda Fran Ferdinand v Petrograd, in po svojih oficielnih in neoflcielmh glasilih spuščajo v svet vse mogoče vesti, da oslabe )omen, ki ga bo imelo to potovanje. Ker so javljali razni listi, da bo obisk našega prestolonaslednika v Petrogradu utrdil )rijateljske vezi ter morda pripomogel do avstroogrsko ruske akcije proti nemškemu carinskemu tarifu, in ker je neki francoski ist celo izrazil mnenje , da pomeni potovanje nadvojvode v Petrograd odstop naše , monarhije iz trozveze in pristop k rusko -francoski zvezi, je berolinska »Post« vsa iz sebe. Kakor gostobesedna klepetulja dokazuje, da naši monarhiji ni drugje mesta nego v zvezi z Nemčijo, ker je avstro-ogrska dinastija tako tesno spojena z Nemčijo, da na kako nezvestobo niti ni misliti. Samoobsebi umevno, pravi ta list dalje, je pa stališče prestolonaslednika v Avstriji tako, da bi se mu nikdar ne poverile razprave, kakoršna bi bila o carinskem tarifu. Konečno omenja ta list, da goji naša monarhija sicer lahko prijateljstvo z Rusijo in se dogovarja z njo o Balkanu, ker je to v prid evropskemu miru in ker so tudi Nemci prijatelji z Rusi. Kriza v Srbiji. V Srbiji so srečno prijadrali do nove krize, ki se je sicer včeraj začasno rešila, a pravega zaupanja vlada ne uživa v skupščini. Vlada je namreč predložila načrt novega občinskega zakona, ki pa znatno omejuje občinsko avtonomijo, ker določa načrt izredno strogo nadzorstvo občinske uprave po državnih organih. Večina skupščine je a priori odklonila tak načrt in s tem izrazila vladi nezaupanje. Sobotna seja je bila radi tega takoj prekinjena. Popoldne se je sešel v posvet klub vladne stranke, ki je po daljši razpravi sklenil kompromis z vlado v tem smislu, da mora umakniti sedanji načrt, poseben odsek skupščine pa naj ga nadomesti z novim načrtom. V slučaju pa, da tudi ta vladni poraz ne bo imel vspeha v zbornici, poda ministerstvo ostavko, skupščino pa kralj razpusti. Anglija je govorila! Na znano posredovalno noto nizozemske vlade je odgovorila angleška vlada kajpada popolno v negativnem smislu. Londonski kabinet izjavlja, da ne vsprejme nikakega drugega pogoja, nego, da se brezpogojno udajo sedaj na bojišču se nahajajoči Buri. Glede nasveta, naj bi Be poBlala v Južno Afriko posebna komisija, jo londonska vlada vprašala lord Kitchenerja, kak uspeh bi imel tak korak. Odgovor se je izrazil proti predlogu, in v ministerskem svetu se je naglašalo, da se doseže mir le s pomočjo v s p o š ■ nega delovanja lord Kitchenerja in angleške armade. Ce hočejo burski voditelji v Južni Afriki odložiti orožje, se jim je treba obrniti samodoKitche-n o r j a. Boj do skrajnosti je torej geslo angleških kramarjev, ki hočejo do zadnjega moža iztrebiti sedanji burski rod. Z vojsko prenehajo le tedaj, če Buri prostovoljno od-lože orožje in se izroče Angležem na milost in nemilost. To se pa bržkone ne zgodi tako kmalu, ker Buri konečno itak več ne morejo izgubiti. Poluradno se sioer javlja iz Londona, da bi Angleži dovolili nasprotnikom najširše ugodnosti, če bi se jim brezpogojno podali, toda javno tega dosedaj ni priznala nobena avtoritativna oseba in torej tej vesti ne more nihče pripisovati kake važnosti. Z druge strani se poroča, da nizozemska vlada ne odneha, in je pričela nadaljne dogovore z Anglijo, cziroma ostalimi evropskimi velesilami. Iz brzojavk. Državni zbor bode imel tekoči teden samo dve seji in sicer v torek in petek. Jutri se predloži od agrarcev nujni predlog za odpravo terminske kupčije. — Deželni zbori bodo spomladi sklicani k daljšemu zasedanju. — Bolezen kardinala Parrochia se ne obrača na bolje. — Imenovanje. Ministerski svetnik grof Leopold Auersperg je imenovan sek-cijskim šefom v ministerstvu notranjih zadev. — Pana m e r i kansk i kongres v Meksiki postaja od dne do dne bolj nesložen in, kakor je videti, ne bo izvršil niti dese-tinke onega dela, katerega bi imel izvršiti. — Atentat na ruskega carja. Včeraj je bila po Dunaju govorica, da so ruskega oesarja umorili. Nekateri so govorili o Bamomoru. Na oficijelnem mestu se o tem nič ne v č. — Španskim poslanikom pri Vatikanu je imenovan Agnera. — Nov konzulat namerava Italija ustanoviti v Ueskilbu. — Albanski o d 1 i č n j a k i prirede sestanek v Italiji! — Lvov obstražen. Vsled zadnjih demonstracij patrolirajo po Lvovu stalne vojaške patrulje. Nemško in rusko poslaništvo sta vsak večer zastražena. Na dvorišču po-icijske direkcije je nastavljen eskadron hu zarjev. — Rusija v Mandžuriji. Kitajska hoče dati ruakokitajski banki izključne pravice pri pogodbah pri trgovini, industriji, rudokopih in železnicah. Angleška in Japonska protestirata. — Zabavljači na dr. Luegerja bodo debelo gledali, ko bodo zaznali, da je francoska zbornica odobrila disciplinarna postopanja proti soci-jalističnim in »svobodomiselnim« učiteljem in profesorjem, ki svoje ideje hočejo propagirati v šoli. Ti ljudje so najbolj hujskali proti redovnikom. Sedaj se je pa pokazalo, da francoska vlada hoče terorizirati vse. — Dvoboj med knežjima sinovoma. Med črnogorskim prestolonaslednikom Danilom in njegovim bratom Mirkom se je vršil dvoboj na sablje, ker je princ Mirko Bmešil Danilovo soprogo. Princ Danilo je bil lahko ranjen. — 30 milijonov rubljev posojila si vzame mesto Petrograd za razne moderne naprave in stavbe. — Kralj Aleksander in Natalija. Kralj Aleksander je prosil svojo mater Natalijo, naj se vrne v Beligrad. Kraljica Natalija je prošnjo odklonila. Književnost in umetnost. »Dom in Svet« št 2. prinaSa sledečo vsebino: Nesrečno zlato! Povest. Spisal Bogdan Vened. (Dalje.) — Pozabiva! Zložil Silvin Sardenko. — Sonet. Zložil Leo Levič. — O. Stanislav Skrabec. Spisal P. S. Z. — Mir mi dajte I . .. Zložil Jožef Bekš. — Trtje in povrtje. Zložil Ant. Medved. — Na odru življenja. Drama v štirih dejanjih. Spisal Anton Medved. — Na sneženih krajih. Zložil Silvin Sardenko. — Do zmage! Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben. — Srečno ti! Zložil Anton Medved. — Pesem za marsikoga. Zložil Silvin Sardenko. — Akvilejska cerkev med Slovenci. Zgodovinska študija. Spisal dr. Jožef Gruden. (Dalje). — Od Save do Bospora. Potopisni spomini. Napisal Ivan Knific. (Dalje.) — ldilica. Ziložil Silvin Sardenko. — Tinačka. Z naših gor&. Spisal Pavel Perko. (Konec.) — Ab, ne plakajte! . . . Zložil Cvetko Slavin. — Naprej! Zložila Mira. — Književnost: Slovenska književnost. Cerkve in zvonovi v dekaniji Krani. Avstrijski junaki. — Hrvaška književnost. Knjige „Društva sv. Jeronima" za 1. 1901. Zločin i pravda božja. Slike iz svakidanjeg života. Ribe i ribogojstvo. Danica. Pjesme Mihovila Nikoliča. — Češka književnost. Manželstvi ve Btčtle nejstaršfch pamdtek a pomnfuu kfestanskjrch. — Poljska književnost Histotya literatury powszechnej. — Ruska književnost. Izvestija ctdcijenija russkago jazyka i slovesnosti »Imperatcrskoj akademiji nauk«. Slavjanovedenije v povre-mennyh izdanijah. — Maloruska književnost. Slovenci v Rusinih. — Iz drugih književnosti. Deutsche Gedichte. — G asba. — To in ono. Poroka kneza Otona Windisohgraetza z nadvojvodinjo Elizabeto. Naše slike. N.-va slovenska drt>ma Slov. hrv. vzajemnost. Domača umetnoBt. „Macierz Polska." „Kosciuszko pod R»oi8w;cami." Univversitet ludowy im. Adama Mickievvicza Gog-li v grščini. „Foma Gordjejev. P. J. VVeinberg. N. J Naumov. — Perosijev »Mozes«. — Pomorska trgovina. — Šah. Na platnicah. — Slike: Sv. Ana. Izklesal Alojzij Progar. Sv. Jožef. Izklesal Alojzij Progar. O. Stanislav Škrabrc. Vinjeta. Od Sive do Bospora. Vila kneza Windisch-graetza na Bledu. Fotogr. B. Lergetporer. Knez Ernst Windiscbgraetz. Fotografiral K. Pietzner. Knez Oton VVindischgraetz in nad-vojvodinja Elizabeta. Fotogr. K. Pietzner. »Slovenski Učitelj" prinaša v svoji letošnji 3. št. to-le vsebino: Nekaj v pojasnilo — Kako voditi Čitanje. Predaval pri f. Anton Dokler. Konec. — Verstvo v moderni šoli. — ^ >lske vesti. — Drobtine. — Vabilo k družbi sv. Mohorja. Dopisi. Iz Dobrepolj, dne 30. januvarija. (.Narod" propovednik morale.) Znani dobrčpoljski liberalec daje v „Narodu" duška svoji togoti, ker nihče zanj ne mara. Zato seveda niso Dobrčpoljci nič prida — sami nečistniki so in pretepači — samo on je še čist med nečistniki, samo o n je pošten, pa Erčul in kar je še tacih, katerih imena pa ne pove. V „Narodu" pripoveduje, kako se širi „nečistosta, „svinjar-stvo", „poboji in pretepi", „kako gospodje gledajo vse to ravnodušno", kako so ljudje fanatični klerikalci, da kar brenče, da izginila je prava vernost (liberalna namreč!), da se širi praznoverstvo itd. — V nedeljo so se stepli neki pobalinje pri cerkvcnih vratih. Seveda so ti pretepači, potem vsi nečistniki, praznoverci, suroveži itd. sami „fanatični" klerikalci prav kakor tisti stobski vla-čugar. In kdo je vsega tega kriv? Eh, ne smejajte se! Kdo drugi kakor Jaklič, Pirnat in Žagar. Sedaj pa vprašamo tisto pošteno in čisto liberalno dušo in jo pozivljemo, da tudi p o v č, kdaj je videl, katerega teh treh zahajati v tiste samotne krčme, kjer se steka tista vlačugarska in prete-paška sodrga. Le povejte imena tistih fanatičnih", „ nečistih" „klerikalcev"! Povejte kraje, koder se shajajo, pa bomo kmalu na čistem, pa bomo povedali, kaj se č i t a v tistih poštenih hišah, kako tisti „fanatični klerikalci" v o 1 i j o in še druge take reči. Duhovniki in drugi nimamo moči, da bi zabranili po-nočevanje, pijančevanje in nečistost, kise uganja po tistih zakotnih gostilnah, katere imate odprte cele noči, (in to se dogaja že leta), kjer se zbirajo znani ljudje, katere dopisnik pozna, k svojim zabavam. O, liberalci, le začnite z reformacijo! Zapirajte svoje gostilne ob pravem času. Ne trpite v svojih gostilnah shodov možkih in zloglasnih žensk! Ne imejte v svojih s 1 u ž b a h t a k i h ž e n s k, ki so v spotiko celi okolici! In ko boste tako reformirali sami sebe, pa boste videli, kako bo fara zopet imela dober glas, katerega so ji požrli preveč liberalni ljudje. Kadar Vas bode zopet trla jeza, g. dopisnik, pa ne hodite pošiljat dopisov „iz Vel. Lašč", ker s tem ne preslepite nikogar, ker vsi vemo, da Laščanje, ki imajo doma dovolj gnoja, ne bodo hodili kidat na naše dvorišče. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. februvarija. Imenovan je tuk. roalčni suplent g. Tomaž Krassnig za definitivnega učitelja na deželni višji realki v Godingu na Moravskem. Postni pastirski list premil. gosp. ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaven-tura izide to dni. Javno predavanje. Prihodnjo sredo ob pol 8. uri zvečer bo predaval v „Katol. domu" dr. Evgen Lampe o predmetu „Ž enaka in javnost". Ker je bil že »voditelj inteligence« o tem — po svojo — povedal svoje misli, bo predavanjo tem bolj zanimivo. Volivni shod v Radečah pri Zidanem mostu vršil se je včeraj v prostorih „Narodnega Doma«. Kljub zelo slabemu vremenu sa je zbralo v prostorni dvorani veliko število volivcev. Vsled liberalnosti naših mož se je dovolil vstop tudi liberal cem. Kot prvi govornik je nastopil državni poslanec dr. Šusteršič, ki je v dobro uro trajajočem govoru, mej glasnim odobravanjem navzočih volivcev obrazložil politični položaj, postopanje katoliško-narodnih poslancev v državnem zboru in klaverno »delovanje« liberalne stranke. Konečno je prešel na bodoče občinske volitve v Radečah in prebral izjavo, katero je bil sedanji župan Viljem B r u nschm i d podpisal 1.1899, ko je kandidiral za županski stolec. Obvezal se je v tej izjavi pod častno be s e d o , da odloži županstvo, ako mu dve tretjini občinskih odbornikov izrečtta nezaupanje. V istmi se mu je ta nezaupnica dvakrat izrekla, enkrat pismeno in enkrat ustmeno — a BrunBchmid je svojo častno besedo požrl in županstva n i odložil. Ko je dr. Šusteršič to povedal, začeli bo župan Brunschmid in par navzočih njegovih pajdašev tako zelo vpiti in razgrajati, da mimo zborovanje ni bilo več mogoče, vsled česar je vladni zastopnik, gospod baron Friderik Rechbach razpustil shod. — Obširneje poročilo sledi. Izprijen in spoden semeniičnik «i jo izvolil v »Narodu« tudi semenišče, da bi ga po svojem oblatil. Pisca ni težko uganiti, saj kar je resničnega na poročilu, je «am zagrešil in si s tem vrata odprl do liberalne svobode, v kateri zdaj lahko počenja vse, kar mu je bilo v semenišču prepovedano. Ne bomo se čudili, ako še kaj več o sebi pove. Da pa laži in nerodnosti, ki so si jih bolj in manj duhoviti »eks lemenatarji« izmislili v pol Btoletja, vse vkup meša, kaže, da je vodstvo prav naredilo, ko ga je spodilo. Za »Narodovoa« je ravno dober. Mislimo, da ima tudi glede sedme zapovedi iste nazore, kakor znani liberalni časnikar. Enake duše se najdejo. Za izprijeno »inteligenco«, katere moderna duša je pokopana v blatu nemoralnosti, je dotičnik vsekako bolj vstvarjen, kakor za duhovski stan. Naj ga imajo! Poroke. Danes se je poročil gospod Alojzij Ž e b r e , c. kr. sodni pristav v Radovljici, z gdč. Strojevo iz Zapuž. — Na Brezijah se je poročil ondotni posestnik gospod Anton Gabrijelčič. — Poročil se je gospod Edmund Kocbek z gdč. Viktorijo Dolenčevo iz Kranja. — Poročil se je v Mariboru zasebni uradnik gospod Dragotin P o h 1 i n z gdč. A^o Maline r j e v o. — Poročil se je gospod Karol J a š o v e o , učitelj, « poštno o£raviteljico ■gdč. Teklo A h n. — Poročil se je v soboto 1. t. m. v Črnomlju g. Oton M e r k , c. kr. okrajni komisar, Bin pokojnega dvornega svetnika Jožefa Merk, z gdč. J o s i p i n o L a o k n er, hčerjo hotelirja Andr. Laokner v Črnomlju. — Dne 8. t. m. ob l/,12 uri se poroči v tukajšnji stolnici c. kr. nadpo-ročnik Rihard Klein o Šeg z gdč. Štefanijo R e c h e r, hčerko g. Viktorja Recherja. — Zaročil se je g. Aleksander H a n -h a r t, inženir z gdč. Leopoldino D o m i -c e 1 j , hčerko trgovca na Notranjskem. — Zaročil se je g. Pavel K a u š e k , sprevodnik el. železnice, z gdč. Karolino Kubelka, krojačevo hčerko. — Zlato poroko bodeta prihodnjo nedeljo praznovala Ivan in Polona M a r n (p. d. Lovrenčeva.) v Toma-čevem. Z Bleda poročajo, da je precej obili -sneg preskrbel visokima novoporočencema novo zabavo. Knez in kneginja, posebno pa poslednja, se vsak dan zabavata z vožnjo na saneh. Slovenski arhitekt Jože Plečnik. Češki umetniški list »Voliič smčry" je prinesel obširen spis o umetniških načrtih našega ljubljanskega rojaka g. Jožefa Plečnika. Znan je postal z načrtom za Gutenbergov spomenik na Dunaju. Jan K o t č r a, ki ocenjuje Plečnikove načrte, pravi, da kažejo njegova dela duha antike, katerega se je navzel z daljšim bivanjem v Italiji. Ta južni kolorit Be združuje z vplivom domovine in z neizmerno ljubeznijo do nje — in tako nastaja jasen, miren akord. Kotčra pravi, da kažejo Plečnikovi narisi na eni strani trpkost, ki je posebno ostra v osnovni ideji, a z druge strani liriko, ponekod jako mehko v izvajanju oblik, ter sklopa: »Želim jaz, in želimo vsi, ki se nam je Plečnik tako priljubil, da bi našel kar najugodnejše razmere za svojo visoko nadarjenost in trudoljubivost, da bi mu bilo mogoče razviti popolnoma velike sile vse svoje umetnosti.« — Gospod Plečnik je bil naredil načrt za zastavo »Slov. kršč. soc. zveze.« V novejšem času je naredil jako lep in ukusen načrt za znamenje v Šmartnem pod Šmarno goro. Shod. Včeraj je v Poličanah svojim volivcem poročal g. poslanec R o b i č. Kočevska gimnazija V proračunskem odseku drž. zbora je poslanec baron S c h \v e g e 1 predlagal, naj se kočevska nižja gimnazija razširi v višjo gimnazijo. Nenadoma umrla je v Lescah gospa Katarina G r a n d o rojena Olivo. „Slavčeva" maskarada »V začaranem gozdu« je včeraj izborno vspela. Poročilo smo morali radi nedostajanja prostora odložiti za jutri. Liberalno odvetništvo Dr. D. T r e o je prevzel pisarno odvetnika g. dr. Josipa Staniča v Gorici. Tržaški mestni svet in slovenščina na napisih. V soboto emo med brzojavi sporočili o najnovejšem pojavu v tržaškem obč. svetu. Obč. svetnik A. G. Re-nussi je po nekaterih napadih na naš narod in na njegove pravice stavil protestni predlog, ker so poleg laških tudi slovenski nad-pisi na kolodvorih Milje in Koper. Vladni zastopnik je odgovoril na ta predlog, da v tržaški mestni svet ne spada zadeva Milj in Kopra in da vlada b !postavljenjem slovenskih napisov po železnioi Trst-Poreč nima namena žaliti nikakih narodnih občutkov italijanskih, nego je zavoljo reciprocitete postavila nadpise v obeh jezikih, ki se govorita v Istri, tako v krajih, ki so čisto slovanski, kakor tudi v onih, koder je mešano ljudstvo. Italijani so namreč temeljito pogoreli s svojim prizadevanjem na Dunaju, da se napravi slovenske napise na železniških postajah in sedaj je »oh« v laškem taboru. Lahom noče iti v glavo zadnja statistika, katere nismo delali Slovani, ki pa govori, da prebiva v političnem okraju koperskem 31.103 Italijanov pr. ti 4 2.4 19 Slovanom, a v sodnem okraju koperskem 14.195 Italijanov proti 2 3.1 4 2 Slovanom, h vsega toga sledi, da, kdor trdi, da je železnica Trst-Poreč grajena z italijanskim denarjem, da je Istra italijanska dežela ter da železnica Trst Poreč teče po italijanskem ozemlju, se le smeši. Predlog Benussijev sta primerno pobijala obč. svetnika dr. R y b a f in dr G r e g o r i n. Galerija in laški svetovalci so tulili, tako so jih pekla dejstva, ki bo jih navajali bIov. obč. svetniki. Predlog Benussijev je bil sprejet. Proti so glasovali le slov. obč. svetniki. Izpred graških porotnikov. Pred graškimi porotniki je bil obsojen v soboto izdajatelj trgovske »Gt nosaonschaftl. Rundschau« in načelnik zadruge trgovcev z mešanim blagom trgovec gospod Fran Vollen-has na tri mesece zapora. Tožil ga je izdajatelj »Kaufmannische Rundschau« in tajnik centralne zveze avstrijskih trgovcev gospod J. Parzer. Sneženi zameti. Iz raznih krajev Notranjske nam javljajo o velikih sneženih zametih, ki ovirajo promet. Državna cesta od Cola proti Logatcu in okrajna cesta od Cola proti Črnemu vrhu sta prometu zaprti. Veter je na kolodvoru v Ajdovščini podrl zidove. Naskok na hrvaško gimnazijo v Pazinu. Kakor se čuje, namerava v proračunskem odseku znani laški poslanec dr. Rizzi predlagati preložitev hrvaške gimnazije iz Pazina v Kastav. S tem nastanejo v proračunskem odseku nove težave. Trgovska novioa. Tvrdka Kopač in Kutin v Gorici, prodajalnica z jestvinami, se je razdružila tako, da je prevzel trgovino in hišo gospod Josip Kutin ter se je g. Kopač iz družinskih ozirov odtegnil sodelovanju pri trgovini. Strašna burja. Te dni je pihala v Trstu silno močna burja. Sneg je tudi od časa do časa naletaval. Morje je bilo tako zapenjeno, da vsled dima ni bilo videti no svetilnika in no pred novo luko stoječe povprečno obrambene obali »digo«. Nevarnost je bila velika na morju in na suhem. Par- nike in brodove so morali pričvrščavati, da jih silni veter od obrežja ni odkinil Na suhem pa je bilo nevarno, da burja koga ne zažene v zid ali da ne prileti kaka opek^ s strehe. Promet je bil v soboto silno oviran. Iz Reke se poroča, da je v Kvarneru burja divjala kakor orkan. Promet z ladijami se je moral popolnoma ustaviti. V luki je po čivalo vse delo. Ljudje so se morali držati za vrvi, ki so bile potegnjene po ceBtah. Enega kočijaža je burja prevrnila z voza. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. V Punto Franko vzdignila je burja leseno streho pri skladišču. Trije delavci so bili ranjeni. V luki Baross je vzdignil veter krov od stražnice carinske straže, ter ga vrgel na neki voz, ki se je ravno mimo Btražnice pripeljal. Konj je ubit, tri osebe,, ki so bile na vozu, pa težko ranjene. — Pošta iz Italije ima veliko zamudo. — Iz Monako v e g a Be poroča o velikih snežnih zametih. Dva nova semnja, 3 maja in 4. oktobra vsakega leta, je dovolila deželna vlada občini Selce nad Škofjo Loko. Ljubljanske novice. Kolesa električne železnice unela sose včeraj na treh krajih v mestu. — Vino v Ljubljani. Sedaj imamo v Ljubljani štiri gostilne, ki konkurirajo med seboj s cenenimi domačimi vini. Laška vina pri tem trpe najbolj. L ozirom na konkurenco je tudi mnogo drugih gostilničarjev znižalo ceno vinu in sedaj se čuje, da namerava g. Lenču z nekaterimi tovariši pričeti točiti vino po 24 kr. liter. — Sneg ustavil je danes električno železnico na cesar Jožetovem trgu. — Po glavi udaril je neki Jerančič kleparja pri Komu Fr. Hočevarja in ga poškodoval. — Radi snega elektriška železnica jako neredno vozi. Posebno se je to opazilo včeraj. — Okolu sto plesov je bilo od sobote na nedeljo v Ljubljani. Zmanjkalo je stražnikov za nadzorovanje. Vlaka obtičala v snegu V soboto popoludne so bili na koroški progi med Vu-zenicami in Vuhredom taki snežni zameti, da sta dva vlaka obtičala v snegu. En osebni vlak je moral ostati v Vuzenioah. eden pa v Vuhredu. Iz Maribora je bil odposlan pomožni vlak. Prelovšek umrl Eden največjih tatov kranjske dežele, Anton PrelovSek iz Trzina, je v mariborski kaznilnici umrl. Tudi pri tukajšnjem trgovcu Perdanu je svoj čas izvršil predrzno tatvino, o svojimi tovariši je pripeljal neko lepo noč pred Perdanovo prodajalno voz s konjem, ki je bil zavit v rjuho. Nato bo odprli tatovi prodajalnico, prižgali luč in brezskrbno nakladali blago iz proda-jalnice na voz. Ko se je zjutraj o tatvini zaznalo, iskala je vaa ljubljanska policija po okolici ljubljanski »šimelna«. Prelovšek je tekom tatvine govoril z raznimi stražniki, katerim je pravil, da se pelje na semenj. V Savo je pahnil, kakor sumijo, premogar Franc Strehar iz kamniškega okraja, na poti iz Radeč na Hrastnik svojo ljubico Ano Strah, da bi se z drugo poročil. Ano Strah pogrešajo že od 19. m. m. Ponesrečil na saneh Mizar Janez Rutar iz Volč, star 58 let, je šel na bližnji visoki hrib po drva. Ker je zapadel sneg, vzel je mož seboj Bani. Ko je naložil drva, se odpravi po hribu na saneh proti domu. Naenkrat pa se Rutar zvrne raz sani in se jame valiti po hribu proti nekemu propadu. Da bi se rešil, zgrabi za neko drevesce, ker pa je bilo to prešibko, se mu izruje in nesrečni Rutar pade v propad, globok kakih 50 metrov. Pobil se je zelo nevarno po hrbtu in glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tatinski krojač. G. Herschlu, gozdarskemu uradniku v Gorici na Corsu št. 28 je zmanjkalo več obleke in drugih rečij v vrednosti kakih 300 K. Okradeni je naznanil vse to policiji in res prišla je policija kmalu na sled tatu v osebi krojača Franca Lipi-cerja iz Kojskega, katerega so tudi zaprli. Nekaj ukradenih reči so našli pri njem na Btanovanju, druge reči je pa že poprodal. Dotične osebo, ki so to reči kupile, so se tudi javile. Letošnji vojaški nabori na Kranjskem. Dne 1. in 3. marca: Nabor na Vrhniki; 4., 5., 6. in 7. marca: v Ljubljani za sod. okr. Ljubljanske okolice; 8. in 10. marca: v Kamniku; 11. in 12. marca: na Prevojah za sod. okr. Brdo; 13. in 14. marca: v Ljubljani za mesto Ljubljano; 15. in 17. marca: v Višnji gori za istoimen. sod. okr.; 18., 20. in 21. marca: v Litiji; 22. maroa: v lladečab za istoimen. sod. okr.; 24. in 26. marca: na Krškem za istoimen. sod. okr.; 1. in 2. aprila: v Kostanjevici za istoimen. sod. okr.; 3. in 4. aprila: v Mokronogu za istoimen. sod. okr ; 5. aprila: v Trebnjem za istoimen. sod. okr.; 7. aprila: v Žužemberku za istoimen. sod. okr.; 8., 9. in 10. aprila: vRudolfovem za istoimen. sod. okr.; 11. aprila: v Metliki ca istoimen. sod. okr.; 12. aprila : v Črnomlju za istoimen. sod. okr.; 14. in 15. aprila: v Kočevju za istoimen. sod. okr.; 16. in 17. aprila: v Ribnici za istoimen. sod. okr.; 19. aprila: v Velikih Laščah za istoimen. sod. okr ; 21., 22. in 23. aprila: v Radovljici za ves polit. okr. Radovljica; 24., 25. in 26. aprila: v Kranju za sod. okr. Kranj in Tržič; 28., 29. in 30. aprila: v Okolji Loki za istoimen. sod. okr.; 2. in 3. aprila: v Ilirski Bistrici za istoimen. sod. okr ; 4, 5. in 7. aprila: v Postojni za Bod. okr. Postojna in Senožeče; 9. in 10. aprila: v Vipavi za istoimen. sod. okr.; 18. in 19. aprila: v«Jerk-nioi za istoimen. sod. okr.; 21. aprila: v Ložu za istoimen sod. okr.; 23. aprila: v Logatcu la istoimen. sod. okr.; 25. in 26. aprila: v Idriji za istoimen. Bod. okr. Dota nadvojvodinje Elizabete Marije. Francoski list »Figaro« priobčuje vest z Dunaja, po kateri je naš cesar svoji vnukinji nadvojvodinji Elizabeti Mariji nakazal sledečo doto: 8 milijonov frankov v vrednostnih papirjih, letno apanažo v znesku 1,250 000 frankov, en grad in eno palačo na Dunaju in potem dragocenosti v vrednosti pet milijonov frankov. Stari srebrni drobiž. »Wr. Ztg.« objavlja naredbo finančnega ministerstva, s katero se termin za zamenjavo srebrnega drobiža po 20, 10 in 5 novčičev avstrijske veljave podaljšuje za nedoločen čas. Redar v Kranju. Izpraznjena je služba mestnega redarja v Kranju. * * * Najnovejše od raznih strani. Morilca starinarja Kosslerja železniškega delavca Wo borila bo že pripeljali na Dunaj. Woboril se ves čas joka in je izjavil, da ima sokrivca imenom ateinoeher, ki je zidar in s katerim si je rop delil. — Mati umorila blazne g a sina. V ogorski vasi je dobila is blaznice nazaj posestnica Anastazija Mandrul svojega blaznega sina. Nečloveška mati je podkupila dva moža, ki 8ta bolnega sina v gozdu zadavila. — Fotografično razstavo so otvorili te dni v Krakovu — Veliki Krakov. Mesto Krakov hočejo združiti s predmestji, da nastane tako Veliki Krakov. — Ruda in elektrika. Na Laškem se vrde poskusi, kako bi bilo mogoče topiti rudo s pomočjo elektrike. — Zopekojojeubil. Na Dunaju se je zgodil zopet roparski umor. V »Augarten-strasse« so našli 84 let staro zasebmeo Teklo Hiigenhorseh v postelji mrtvo z veliko zevajočo rano na glavi. Storilec, ki je mnogo stvari uropal, jo je pobil s kosom opeke. Policija sumi, da je poleg starkinega (stanovanja stanujoča rodovina Hosinger v zvezi z umorom. — Smrt 210 vojakov v snegu. Iz Yokohama se poroča: Oddelek vojakov, 210 mož, se je podal na pot proti mestu Aomori, ki leži na severu otoka. Vojaki so zgubili s svojim poveljnikom pot v snegu in je razven enega vse dohitela v snegu smrt. — Veliko vojaško skladišče zgorelo. V Kragujevacu je zgorelo veliko vojaško skladiščo. Škode je 800 Irankov. — Samomor 1 5 I e t -nega dijaka. V Lvovu se jo obesil 15-letni dijak Somenowizs, ker se jo bal, da dobi Blabo spričevalo. — S podvodno ladijo na severni točaj. Naš cesar je vsprejel dr. AnschUtz Klimpfeja, ki namerava s podvodno ladijo priti do severnega tečaja. — Vilo Grobe v Pragi je najel princ Oton Windischgraetz. — Zvišanje tarifov na drž. železnicah. Avstrijski industrijci bodo v obširni peticiji na ministerskrga predsednika protestirali proti nameravanemu zvišanju tarif jv na drž. železnicah. — Koliko ladij se je lani potopilo? Lani se je potopilo 1018 ladij, 732 jadrnic, 286 parobrodov, 5242 ladij se jo poškodovalo. — Cesar Viljem je obolel na jetrih. Teleion v Abesiniji bodo uvedel kralj Menelik. Nekateri njegovih podložnih so kraljovim modernim naporom zalo nasprotni, zato jo kralj Menelik izdal odlok, da se bo vsakemu, kdor bode poškodoval telefonsko ali brzojavno omrežje, odsekala desna roka. Ženske tramwajake kondukte III. » » Telečje meso . » Prašičje » sveže » » » prek. > Koštrunovo meso » Maslo . . . • » Surovo maslo . . ► Mast prašičja . . » Slanina sveža . > » prekajena » Salo ...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter > kisla . « Med.....kg Piščanec . . . . Golob . , . . . Kaca...... Zajec..... K h K h 1 30 Pšenična moka 100 kg 32 — 1 10 Koruzna » » » 17 — 1 — Ajdova » » » 30 — 1 35 Fižol, liter. . . . 1 60 Grah,..... — 50 1 80 Leča, » . . . . — 20 1 _ Kaša, » . . . . — 20 2 40 Ričet, » . . . . — — 2 20 Pšenica . . 100 kg 21 40 1 50 Rž . . . » » 16 50 1 30 Ječmen . . » » 10 — 1 60 Oves ... » » 17 20 |1 30 Ajda ... » » 11 40 10 Proso, belo, » » lo 60 _ 20 , navadno » » 13 — - 80 Koruza . . » » 12 40 _ KO Krom nit . » » •4 60 _ Drva, trda , m* . 8 80 1 20 » mehka, > Seno, 100 kg . . 5 80 _ 40 7 60 _ _ Slama, » » . • 7 20 — c. Stelja, » » . . - - V. redni občni zbor konsumnega društva pri D. M. y Polju reg zadruga z omejeno zavezo, kateri so bodo vršil v nedeljo dne 28. februvarija 1902 ob 3. uri popoldne pri Dey. Mariji v Polji v zadružnem doma. Dnevni t»ed: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1901. B. Volitev načehtva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. 140 i-i Odbor. VABILO na aivt izvrstno sredstvo za ohranitev llIlUt/Klll, )e Sovja, preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 15 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. VIII. redni občni zbor »Okrajne posojilnice v Mokronogu, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se vrši dne 19. februvarija 1902 ob 3. uri popoldne v Šolskem poslopji v Mokronoga Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva. 3. Poročilo računskih preglednikov in nadzornikov. 4 Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi in nasveti. V Mokronogu, 2. februvarija 1902. 142 i_i Načelstvo. Ako bi bil ta občni zbor radi nezadostnega števila zadružnikov nesklepčen, vrfii se pol ure pozneje drugi občoi zbor, ki bod • sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov. Edina zaloga na Kranjskem lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (50-5) Ljubljana, H« IDunajska eesta VABILO na III. redni občni zbor ..Kmetijskega društva v Dolenji vasi pri Ribnici, registr. zadruge z omejeno 7avezo'\ kateri se bode \r3il v nedeljo dne 23. februvarija 1902 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo o delovanju društva v III. upravni dobi. 3. Predložitev letnega računa za 1. 1901 4. Volitev podnačelnika in treh odbornikov. 5. Sklepanje zastran ureditve zadružnih prostorov. G. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane LEKARJA -ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah nudokrvne, nervozne in slabotne osebe) Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. 14^ 1—1 načelstvo. V najem se d& pod ugodnimi pogoji gostilna y Velikovcu z lepimi sobami za goste in tujce, z mesnico in z lepima hlevoma. Tam bode uradovala posojilnica s prometom okroglih 400 tisoč kron in gospodarska zadruga s 400 zadružniki. Oelisiti se je do 28 februvarija 1902 pri Hranilnici in posojilnici v Velikovcu, Koroško. 135 3—1 Kupiti želi najboljše sirovo maslo (Theebutter) in sir (Topfen) mleltarija Manser v Opatiji, lil 3-3 Vposlatev vzorcev se želi. Pekarija na zelo ugodnem kraju se da v najem. Sprejme se pa tudi pek na mesečno plačo. Z i družino je stanovanje na razpolago. — Sprejme se samo človek lepega krščanskega življenja. — Oglasiti se je pri Martinu Kordii-u, posestniku in trgovcu na Hribu št. 40, pošta Travnik, Kranjsko. 116 3-3 naravna alkalična kislina ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju (listi do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kailju in hrlpavosti. (III.) 17 6 Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veSjih špecerijskih prodajiilnicah in trgovinah e jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in PeterLassnik-u v Ljubljani. _ 1 dvajsetega stoletja 1901 - 2000 j- z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorlJ Pečjak- * Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. -r^-s^s^sv®1'®^' Vsako število kupuje po ugodni ceni in proti takojinjemu plačilu. 124 20—2 Anton Deghenghi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ijubljana. Izdajatelj: Dr. Evgea Lampe. Odgovorni vrednik,: lv?n Rakoveo. Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani,