Poitnlna ptefena v gotovini LGVO LVII. V LJubljani, v soboto, dne 27. juH)a 1929 Št. 168 St. Z Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo meiečno 40 Din nedel|$ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 in 2D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vač|em o naročilu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v KopUatftsvl ulici St. 61111 R oh opisi se ne vratato, a c franki rana "/sma se ne spre/entajo * Uredništva "■if.ton St. 2050. upravalStva St. 2328 Informativen Ust za slovenski narod l/prava /e vKopitarlevt ul.St.6 -- Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.6S0 ln 10.34P xa Inscrate, Saralevošt.73G3, Zagreb St. 39.011. Praga m Dana/ St. 24.797 Nemogoč sporazum Korak našega sofijskega poslanika Ne-šiča v Sofiji je povzročil v bolgarskem tisku veliko razburjenje. Z neko neupravičenostjo, ki nima primere v žurnalističnem boju, hoče bolgarska javnost iz čisto informativnega koraka tujega diplomata narediti veliko afero, ki bi jo rada nagromadila na naša bremena. Predvsem je popolnoma nerazumljivo postopanje predsednika bolgarske vlade Ljap-čeva, ki v tem trenutku zastopa zunanjega ministra Burova, da jc noto, ki jo je dobil od našega poslanika, še pred odgovorom objavil. Belgrajska vlada ni hotela sprejeti takega postopanja, ki ga ne dopušča mednarodna praksa, in celo ne reagirati na netočne komentarje, ki jih je bolgarski tisk dobil v tem pogledu od bolgarske službene strani v Sofiji. Kakor znano, je g. Nešič zahteval pojasnila, kako more bolgarska vlada spraviti v zvezo amnestijo vojnih krivcev z veljavnostjo neuillske pogodbe. Če misli bolgarsko sobranje, inspirirano od svoje vlade, da more pred svetovno javnostjo uničiti vse zločine, ki so jih povzročili povzročitelji nesrečnega konflikta, radi katerega je trpelo tndi bolgarsko ljudstvo, potem to dejstvo ostane zabeleženo kot dokaz najbolj nesrečne sedanje orientacije tlužbene Bolgarije. Ni več na dnevnem redu vprašanje, kdo je kriv, da se je Bolgarija dvignila proti onim državam, s katerimi se je vojskovala za časa svetovne vojne. Nikdo ne vprašuje, kako je Bolgarija izdala idejo slovanske solidarnosti in, kar je še strašnejše od tega, kako je pokazala neprimerno nehvaležnost proti svoji največji dobrotnici Rusiji, ampak vprašanje je popolnoma pravnega značaja. Ali še veljajo predpisi neuillske pogodbe in na podlagi tega vojni krivci ostanejo krivci še nadalje za vse ono, kar so zagre&li. V tem slučaju bolgarska amnestija ni samo notranje bolgarska zadeva. Neuillski dogovor predvideva odgovornost vojnih krivcev. Dogovor pomeni obveze in pravice tako za Jugoslavijo kakor za Bolgarijo. Ako je to pogodba med dvema državama, potem ima stranka v vsakem slučaju pravico, da se dvigne in zahteva spoštovanje pogodbe, če druga stranka prekrši predpise in smisel pogodbenega teksta. Bolgarija fe kršila ne-oillsko pogodbo in zato nastopa Jogoslavija po svojem poslanika v Sofiji, ne da bi protestirala, ne da bd kategorično zahtevala svoje pravo, temveč samo, da zahteva od bolgarske vlade pojasnilo, kako soglašati dve dejstvi: odgovornost vojnih krivcev in njihova amnestija z neuillsko pogodbo. Bolgarska javnost je na ta dogodek zopet navezala vprašanje pirotskih konvencij. Službeni krogi v Sofiji znova poskušajo, da bi dali edi stvari popolnoma nasprotno sliko, kakor jo v resnici ima. Hoče naslikati namen pirotskih razgovorov kot vprašanje načina vidira-nja potnih listov, trajanja potnih listov in vprašanja tranzitnih vizov. Bolgarija hoče javno ugotoviti, da smo mi nekaj uzurpirali, ko smo načeli vprašanje nevtralne cone, ter pravi, da o tem ni bilo v Pirotu besedice. Toda staliiče naše vlade je danes ravno isto, kakor |e bilo v Pirotu, ter nas tudi danes vodijo isti motivi, s katerimi smo odšli na konferenco v Pirot. Mi še vnaprej vztrajamo na stališču, da je bil glavni smisel pirotskega protokola, da se utrdi mir na Balkanu in vpostavi red na naših mejah. To vprašanje pa ni nikako vprašanje potnih listov in vizov. Tudi smo bili na konferenci pripravljeni, da pristanemo na vse te ukrepe v nadi, da bomo lahko nadaljevali razpravo o onih pravih in najvažnejših problemih, ki so dali povoda za pirotsko konferenco. Takoj za Pirotom je prišel Pavelič, da sklene sredi Sofije zvezo z eno protizakonito organizacijo, ki se bori proti ugledu jugoslovanske države. Prišel je krvavi dogodek v Štipu, da odkrije neiskrenost bolgarske vlade, prišla je strašna kampanja bolgarske javnosti v takem duhu in tonu, ki ne odgovarja resnosti problema, s katerim smo se bavili, niti skrbi, ki jo je naša vlada pokazala za vzpostavitev miru na meji. Dovolili so si najčešče izraze, ki ne odgovarjajo resni polemiki. Dovolili so si naslikati zgodovinska dejstva popolnoma drugačna, kakor so v resnici, bolgarska diplomacija in sofijska vlada sta iznesli vse te stvari pred javnost, bolj iz namena, da ovira delo konference, mesto da bi ji pripomogla do rezultata. Vse to je še bolj povečalo tež-koče med obema državama. Bolgarija, ki jo hrabre gotove sile, še dalje ustvarja uprav tako razpoloženje, kot sta ga nekdaj ustvarjala Radoslavov in general Žekov, in čc naš posla- Papeški nuncij v Zagrebu Visoko odlikovanje dr. Bauera — Velike svečanosti v Zagrebu Zagreb, 26. jul. (Tel. »Slov.«} Povodom jubileja zagrebškega nadškofa dr, Baaerja je pripravil jugoslovanski katoliški episkopat kot dar visokemu jubilantu prekrasno izdelan ke-lih z diamanti, na katerem je poleg ornamen-tov vsekan tudi nadškofov grb z njegovim geslom »Fides vincitl« Jutri zjutraj pride iz Belgrada apostolski nuncij msgr. Pellegrinetti v spremstvu skop-ljanskega škofa dr. Gnidovca ter belgrajskega župnika dr. Wagnerja. Istotako pride jutri v Zagreb minister socialne politike Drinkovič ter kmetijski minister Frangeš in odposlanec pravosodnega ministra Citič. Doznava se, da je Nj. V. kralj odlikoval nadškofa dr. Bauerja z visokim odlikovanjem, ki mu ga bo na dan proslave pripel armadni poveljnik v Zagrebu, general Matič. Na poziv zagrebškega župana dr. Srkulja je Zagreb že danes začel dobivati slavnostno lice ter so številni meščani izobesili hrvatske in državne zastave. Jubilant je povodom te proslave nakazal raznim kulturnim in prosvetnim društvom lepe podpore ter odlikoval 25 duhovnikov s častnimi naslovi. Poleg drugih organizacij je tudi odbor društva »Brača hrvatskog Zmaja«, sklenil, da se korporativno udeleži proslave. V »Novostih« pa je izšel poziv na inteligenco, da prisostvuje svečani bakljadi. Proslavi jubileja se bodo udeležili skoro vsi jugoslovanski škofje, ki se bodo po končani proslavi udeležili škofovske konference, ki jo bo počastil v svojo udeležbo tudi belgrajski apostolski nuncij msgr. Pellegrinetti. Po proslavi bo Pellegrinetti odpotoval v Italijo na oddih. Zagreb, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je odpotovalo veliko število hrvatskega katoliškega dijaštva v Makarsko v Dalmacijo na tečaj. Skupno z njimi so odpotovali tudi nekateri člani hrvatskega katoliškega starešinstva, ki bodo na tečaju imeli predavanja. Istočasno s tem tečajem se vrši v Splitu tudi tečaj za katoliške dijakinje. Anglija zahteva udeležbo Jugoslavije London, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Agencija Reuter javlja, da je angleška vlada predlagala, da se pozovejo na meddržavno konferenco tudi Jugoslavija, Grčija in Portugalska. Francoska vlada jc to stališče angleške vlade osvojila, k temu pa predlagala, da se poleg imenovanih treh držav na komfercnco sil povabita tudi Poljska in Češkoslovaška. Belgrad, 26. jul. (Tel .»Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu že tretja konferenca, na kateri se je razpravljalo o stališču naše vlade napram Youngovemu načrtu. Na seji so sodelovali poleg ministrov brez porlfelja Uzunoviča in Kumanudija še pravosodni minister Srskič, finančni minister Šverljuga, minister dvora Jevtič, naš pariški poslanik Spalajkovič ter londonski poslanik Gjurič in delegat naše države pri reparacij-ski komisiji Boškovič in njegov pomočnik, dr. Mirko Ploj. Po seji so so odpeljali vsi udeleženci v Topolo, da poročajo Nj. Vel. kralju o svojem delu. Spalajkovič Gjurič in Boškovič so izdelali pismeno poročilo, ki so ga predložili ob priliki avdience Nj. Vel. kralju. ?o avdienci pa so se vsi ministri, oziroma delegati vrnili iz Topole v Belgrad. Kmetijski minister o Agrarni reformi Belgrad, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Kmetijski minister dr. Frango? je danes dopolJne sprejel v s^em kab netu novinarje ter jim dal v zvezi z zanimanjem ;:;vnosti z? delo, ki se v poslednjih časih vrši za končno rešitev agrarne reforme v naSi državi, sledečo izjavo: i Zakonski načrt za končnoveljavno rešitev naše agrarne reforme je izdelana tako, da se ozira izključno na ekonomske namene agrarne reforme, medtem ko mora vse >:.tale momente, ld pri tem vprašanju igrajo kako vlogo, podrobneje določiti ministrski svet. V ta namen je bil izvoljen odbor ministrov, v katerega so bili delegirani ministri brez port- Poziv upnikom bivše a. o. poštne hranilnice Belgrad, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Ker so konvencije o razdelitvi hranilnih vlog pri bivši avstro-ogrski poštni hranilnici na Dunaju ratificirale vse nasledstvene države, sc pozivajo lastniki hranilnih in čekovnih vlog pri imenovani poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo svoje zahteve. Če tega še niso storili, upravi poštne hranilnice v Belgradu. 1. september je določen kot poslednji rok za te prijave. Prijave, ki bodo prišle po tem roku, se ne bodo vpoštevale. Lastniki hranilnih vlog pri bivši avstro-ogrski poštni hranilnici morajo poleg vložne knjiižice, izdane od poštne hranilnice, priložiti prijavi še domovnico, oziroma potrdilo, s katerim dokažejo, da so imeli na mormativni dan, to je 28. marca 1919 domovinsko pravico na ozemlju naše kraljevine ter da imajo isto tudi danes. Lastniki čekovnih računov morajo prijavi priložiti poslednje izvode iz njihovih čekovnih računov. Lastniki rentnih depozitov morajo poleg rentne knjižice poslati tudi potrdilo o državljanstvu SHS. Prijave z vsemi omenjenimi dokumenti jc treba poslati poštni hranilnici v Belgradu. felja Uzunovič, pravosodni minister Srskič, minister brez portfelja Kumanudi, finančni minister Šverljuga in jaz. Naloga tega odbora je bila, da skrbno pregleda ves obširni materijal, ki pride v poštev za končno zakonodajno ureditev agrarnih odnošajev. Ta ministrski odbor je radi obsežnosti ma'erijala, ki se ima pregledati, sklenil, da se sestali posebna komisija strokovnjakov, ki bo ugotovila stanje, ustvarjeno z dosedanjim izvajanjem agrarne reforme. Niso torej resnični glasovi, da so že padle končnoveljavne odločitve glede agrarne reforme.« Zahteve železne industrije Belgrad, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila v prostorih industrijske centrale v Belgradu konferenca predstavnikov onih podjetij, ki se bavijo s predelavo železa in ostalin kovin. Na konferenci so sodelovali zastopniki Jugoslovanske industrijske zveze, centrala industrijskih korporacij v naši državi ter industrijska zbornica. Na konferenci se je razpravljalo o predstoječi reviziji carinskih postavk, posebno o spremembah, ki bi se naj izvršile z ozirom na potrebe omenjene industrije. Živahno izmenjavo misli je izzvalo vprašanje spremembe zakona o državnem računovodstvu ter zahteva metalurške industrije glede nabavk ter debata o nabavkah na račun reparacij, nadalje oprostitev od plačanja carin, ki se daje gotovim tujim skupinam, ki delajo v naši državi itd. Ugotovilo so je, da omenjena oprostitev plačanja carine pomeni za našo državo veliko škodo. Na eni strani trpi škodo industrija, ki bi sama morala izdelovati velik del tega materijala, na drugi strani pa tudi državna blagajna, ki zgubi velike vsote vsled zgube na carinskih dohodkih, ki jih omenjena podjetja ne plačajo. Konferenca je pokazala soglasnost v mišljenju zastopnikov vseh podjetij omenjene industrije. nik Nešič prihaja z. vprašanjem, s kako pravico sedanja bolgarska vlada amnestira ta dva najnevarnejša krivca vsega onega, kar se je zgodilo v 1. 1914. do 1. 1918., sc to ne pravi, postavljati vprašanje bolgarske notranje politike, ampak ima to resnejši značaj in mnogo obsežnejši smisel. Obstojajo dokazi, da sta general Zekov in bivši predsednik bolgarske vlade Radoslavov v svojih naredhah zahtevala poboj srbrke inteligence. Ta naredba pomeni težko breme, ki ga ne bi bilo treba naprtiti na odgovornost bolgarskega naroda. Bolgarski narod je hotel izbrisati vse težke grehe svoje vlade in se odpovedati vsemu temu, kar se je zgodilo pod upravo Radoslavova in Zekova, če pa današnja vlada hoče znova izigrati dobro voljo bolgarskega kmeta z amnestijo omenjenih vojnih krivcev, smo mi prepričani, da si postavlja na ta način dvojen jez, to je med seboj in svojo slovansko sosedno državo ter med seboj in pošieno vestjo celega sveta. Upniki „Stavenske banke" proti poravnavi Zagreb, 26. julija. Včeraj se je na poziv upravitelja kon-kurzne mase vršil narok, na katerem je bil predložen poravnalni predlog Upravnega sveta. Ta poravnalni predlog nudi upnikoim 22% poravnave. Pri tem je podal g. Ivica Kovačevič, kon-kurzni upravitelj Slavcnsike banke sledečo sliko o premoženjskem stanju konkurzne mase: 1. nabrana gotovina znaša Din 30.800.000 2. sigurne terjatve znašajo Din 7,505.000 Skupaj Din 38,305.000 Nasproti temu znašajo: 1. terjatve I. razreda Din 9,105.000 tako da ostane za upnike II. razreda (Din 119,655.000) Din 29,200.000 Čc se tem prisodi kvota 22%, dobijo samo Din 26,325.000 Tako ostane prezadolženki še Din 2,875.000 Poleg tega dobi prezadolženka • še V6e tako zvane »nesigurne« terjatve, ki jih sama ceni na Din 2,350.000. Potemtakem bi preostalo prezadolženki še skupaj približno Din 5,225.000. Te številke povedo jasno, zakaj se upniki upirajo taki poravnavi, posebno če se še pomisli, da so upniki še zmeraj računali s tem, da bodo odgovorni faktorji še nekaj prispevali k poravnavi. Številke govore pa drugače. Taki »poravnavi« se jc nad ena tretjina upnikov, med njimi državni erar, uprla in zato z ozirom na zakonske predpise zbor upnikov ni mogel pravno veljavno sklepati. Zakon namreč za take sklepe predpisuje štiri petin-sko večino. O poteku poravnave in o podrofo nostih bomo še poročali. Razprava o rudarskem zakonu Belgrad, 26. jul. (Tel. -Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v belgrajski delavski zbornici seja zastopnikov delavskih zbornic iz cele države, na kateri so je govorilo o načrtu novega rudarskega zakona. Seje se je udeležilo okoli 20 delegatov iz cele države. Ljubljansko delavsko zbornico je zastopal njen tajnik Filip Uratnik. Kot zastopnik ministra za socialno politiko so je seje udeležil načelnik Jeremič. Glavna debata se jo vršila okoli definicije besede »rudar«. Večina udeležencev je bila mnenja, da delavci, zaposleni pri mineralnih vrelcih in cementnih tovarnah, nr spadajo pod zaščito radarskega zakona. Premestitve učiteljev Belgrad, 26. jul. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu se pripravlja velik ukaz, s katerim bodo premeščeni učitelji v ljubljanski oblasti. Okoli 200 učiteljev bo premestil ta ukaz bodisi na lastno prošnjo bodisi i2 službene potrebe. Seton Watson v Zagrebu Zagreb, 26r jul. (Tel. »Slov.«) Naš angleški prijatelj in publicist Seton-Watson, ki je pc operaciji v Sarajevu prispel v Zagreb, se je tu zadržal precej časa, ker so mu zdravniki nasvetovali, da bi so mu stan jo moglo poslabšati, ako bi pot nadaljeval. Sedaj pa je njegovo zdravje izven vsake nevarnosti ter bo čez nekaj dni, verjetno v nedeljo, zapustil našo državo. Ker je vsled bolezni zamudil dosti časa, ne bo mogel obiskati vseh oseb, ki jih je nameraval. Izjavil je, da pride prihodnje leto zopet v našo državo, proučeval naše razmere. Nezgoda nemškega književnika Dubrovnik, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj je prispel s parnikom v Dubrovnik nemški književnik Hermanu Hille. Nesrečni slučaj je zahteval, da je pri izstopu s parnika padel ter si zlomil nogo. Ponesrečenega gostf so takoj odpeljali v sanatorij. Novi Sati, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Na snočnji seji mestnega zastopstva so je razpravljalo o tem, da se prenese sedež baške oblasti iz Subotice v Novi Sad. Sklenili so, poslati pred-sedniku vlade generalu Zivkoviču posebno deputacijo, ki ga bo prosila, da ta prenos oblačnega sedeža iz narodnih in kulturnih ozi-rov čimprej izvršit Iz seje magistralnega gremija Sinoči se je vršila seja magistratnega gremija, v kateri se je sklenilo, da se podelijo sledeča stavbna dovoljenja: 1. Rogel Vaclav, dimnikarski mojster, za adaptacijo podstrešja na dvorišču hiše št. 23 v Kolodvorski ulici. — 2. Rijavec Evgen, gradnja enonadstropne hiše v Spodnji Šiški, Ale-ševčeva ulica. — 3. šoštarič Ana, gradnja vi-sokopritlične hiše v Staničevi ulici. — 4. De-vetak Franc, profesor, gradnja enonadstropne hiše na vogalu Korytkove in Močnikove uli-ee. — 5. Colarič Martin, gradnja pralnice na dvorišču hiše Dunajska cesta 14 (pogojno). — 6. Tratnik Leopold, adaptacija stranišč, kuhinje in naprava terase na dvorišču hiše Sv. Petra cesta. — 7. Šarabon Andrej, trgovec, nadzidek enega nadstropja pritlične hiše na Šmartinski cesti 14. — 8. Hotel »Slon«, na-zidava enega nadstropja na sedanji hotel (pogojno). — 9. Čižman Josipina, podaljšanje stavbnega dovoljenja za pritlično hišo v Ka-runovi ulici. — 10. Društvo Sokol II., gradnja pritličnega poslopja za telovadno orodje na Prulah. — 11. Vajda Vladimir, gradnja vi-sokopritlične dvostanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ob Šmartinski cesti. — 12. Dolinar Andrej, pek, Bohoričeva ulica, gradnja gospodarskega poslopja. — 13. Francoske misijonarke Marijine, gradnja enonadstropne hiše na Mirju kot podaljšek bivše inž. Zemanekove vile. — 14. Šterk Peter, gradnja kegljišča in novih stranišč pri gospodarskem poslopju hotela Bellevue. — 15. Tor-nago Ana, gradnja enonadstropne hiše na vogalu Poljanske ceste in Strossmayerjeve ulice. _ ie. Vesel Josip, Komenskega ulica 6, gradnja gospodarskega poslopja na dvorišču in naprava dveh balkonov. — 17. Borštnar Franja, posestnica, Ižanska cesta 8, naprava kuhinjskega prizidka. — 18. Hilbert Božena, ki je kupila Podkrajškovo vilo v Dobrilovi nlioi, pritlični prizidek. — 19. Golob Franjo, železninar v Wolfovi ulici 3, adaptacija dvoriščnega trakta. — 20. Zaje Franc, posestnik, Janševa nlica 6, adaptacija kleti in podstrešja za stanovanje. — 21. Pavšič Franjo, gradnja enonadstropne hiše v Kettejevi ulici na bivšem Bajtarjevem svetu. — 22. Buh Karel, pri-sidek in adaptacija hiše v Stranski poti 11. — 23. Petan Joško, družabnik tvrdke »Grom« in posestnik na Friškovcu 3, gradnja enonadstropne hiše v Majstrovi ulici. Obenem se mu dovoljuje, da sme umakniti v Majstrovi ulici stavbo 3 m za sedanjo stavbno črto. — 24. Kresal Anton, posestnik in železniški uslužbenec, Aleševčeva cesta, gradnja prizidka. — 25. Gržina Vladimir, trgovec in posestnik v Černetovi ulici bo smel pogojno postaviti gospodarsko in poslovno poslopje v podaljšani Knezovi ulici. — 26. Marin-Šek Ivan, mesar v Prečni ulici, gradnja konjskega hleva za tri konje in gospodarskega poslopja. — 27. Kump Bogdan, Ključavničarska nlica, vzidava dveh oken na dvorišče. — 27. Pukelstein Josipina, posestnica in gostil-ničarka, gradnja enonadstropne hiše na Sv. Petra nasipu, kjer stoji sedaj konjski hlev. — 28. Inkret Marija, gostilničarka v Karunovi nlici 10, gradnja gospodarskega poslopja na dvorišču poleg njene kleti. — 29. Novak Ana, posestnica, Ižanska cesta, prizidek kuhinje in stranišča. — 30. Kranjc Ciril, trafikant-invalid ob mostu na Prulah, podaljšek trafične barake. — 31. Demšar Lovro, trgovec in posestnik, za prizidek in adaptacijo hiše na Sv. Petra cesti in nasipu št. 3 pod reverzom. — 32. Ra-kar Anton, pekovski mojster, gradnja enonadstropne hiše s pekarijo ob cesti v Rožno dolino. — 33. Sršen Ciril, gradnja visokopritlične hiše in drvarniškega poslopja na Podmilšča-kovi cesti. — 34. Hrombholz Em., tipograf, gradnja enonadstropne hiše ob Dunajski cesti čez sedaj opuščeno železniško progo. — 35. Vidmar Karel, pekovski mojster, adaptacija bivše Liningerjeve hiše na Rimski cesti št 6 za prodajalniške lokale pekarije in gradnjo nove pekarije na dvorišču te hiše. — 36. Trgovcu z železnino A. Zalta, adaptacija hiše Tomažičevih dedičev na Dunajski cesti št. 9, katero je nedavno kupil na prostovoljni javni dražbi. Nadalje so se podelila uporabna dovoljenja za sledeče novozgrajene stavbe: 1. Hribernik Julka in Katarina, za eno-nadstropno trostanovanjsko hišo na vogalu Staničeve in Apihove ulice za Bežigradom. — 2. Dolgan Marija, učiteljica na Planini pri Rakeku, enonadstropna hiša s štirimi stanovanji ob Domobranski cesti. — 3. Rupnik Marija, trgovka v Gerbičevi ulici, enonadstropen stanovanjski prizidek. — 4. Dr. Puntar Josip, občinski svetovalec, enonadstropna hiša s tremi stanovanji v Pleteršnikovi ulici in za gospodarsko poslopje. — 5. Vetrih Alojz, policijski stražnik, visokopritlična hiša s štirimi stanovanji v Staničevi ulici. — 6. Jesih Alojzija, za adaptirano mesnico in stanovanje v Bohoričevi ulici št. 33/3. — 7. Kernc Ivan, dimnikarski mojster v Hrenovi ulici, za adaptacijo dveh sob v podstrešju. — 8. Batič Josip, posestnik in trgovec, Cesta v Rožno dolino, za podstrešno stanovanje. — 9. Šosterič Ivan, trgovec, enodružinska enonadstropna hiša ob Masarykovi cesti. — 10. Sever Anton, profesor, enonadstropna enodružinska hiša v Jelovško-vi ulici. — 11. Lovše A., profesor, enonadstropna in enodružinska hiša na Murnikovi cesti. — 12. Dax Marija, zasebna uradnica, enonadstropna dvostanovanjska hiša ob Dunajski cesti čez opuščeno železniško progo. — 13. Čemažar in drug, litografično podjetje v Igriški ulici, adaptacija obratnih prostorov. Magistratni gremij je nadalje sklenil, da se vzamejo v najem lokali za tržno nadzorstvo v hiši na Krekovem trgu št. 10 in sicer za daljšo dobo. — Iz sedanjih precej neprimernih prostorov se bo moralo tržno nadzorstvo izseliti. Uprava kopališča »S. K. Ilirija« je vložila na mestno občino prošnjo za odstranitev pet lip ob Celovški cesti pred njenim kopa- Tudi Anglija proti Youngovemu načrtu Baldtvinova interpelacija o politiki napram Egiptu in Loyda Georgea o vojni odškodnini London, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslanske zbornice je Baldvvin interpeliral vlado o vzrokih, radi katerih je bil lord Lloyd odpuščen kot višji komisar v Egiptu. Državni tajnik je v imenu zunanjega ministra Hender-sona odgovoril: Z lordom Lloydom nisem imel nobenih sporov, temveč sem samo iz korespondence med lordom Lloydom in Chamber-lainom dobil vtis, da je lord Lloyd v vsakem vprašanju pisal v najostrejšem tonu in da je Chamberlain vedno šele po hudih bojih mogel uveljaviti svoje liberalno stališče. Ker nova vlada odnošajev z Egiptom ne bo vodila manj liberalno, kakor Chamberlain, je prišla do zaključka, da lord Lloyd ni primerna oseba, ki bi zastopala novo angleško politiko nasproti Egiptu. Churchill je izjavil, da je bil lord Hoyd žrtvovan predsodkom, ki jih je imelo stalno uradništvo v zunanjem uradu proti njemu. Macdonald je takoj odgovoril, da je to popolnoma neupravičen napad na zaslužne uradnike. V prihodnjih mesecih se bodo vršile priprave za novo ureditev odnošajev z Egiptom. Z najvišjimi zastopniki vojaštva se bodo vršila tudi posvetovanja o obrambi Sueškega prekopa. Pozneje je prišlo v zbornici do dolge debate o reparacijskcm vprašanju med Lloydom Georgeom in Snovvdenom. Lloyd George je zastopal stališče, da je Anglija pri novem razde- lilnem ključu Youngovega načrta prikrajšana in da so nove določbe o stvarnih dobavah zelo kočljive za državo z veliko eksportno industrijo, kakor je Anglija. Snovvden je izjavil, da angleška vlada ni primorana. sprejeti Youngov načrt in da dalje ni primorana prisvojiti si zvezo med izpraznitvijo Porenja in končno rešitvijo reparacijskega vprašanja, ki je bila lani konstatirana v Ženevi. Youngovega načrta ni sprejela nobena izmed držav, zastopanih v Youngovem odboru. Nemška vlada je šla relativno najdalje, je pa tudi dosedaj samo izjavila, da smatra Youngov načrt za pripravno bazo za pogajanja o reparacijskcm vprašanju. Po angleškem mnenju bo bodoča konferenca vlad upravičena, obširno razpravljati o vseh podrobnostih Youngovega načrta. Snovvden je izjavil, da dobi Francija največji del anuitet. Ker temelji Youngov načrt skoro izključno na finančnih dajatvah Anglije, je prišel trenutek, ko se mora z največjim poudarkom izjaviti, da je spričo resnega finančnega položaja prišla sedaj Anglija do meje koncesij, ki jih more prenesti. Meja angleške velikopoteznosti je dosežena. Po Snovvdenu je govoril lord Weed-gevvode od delavske stranke in izjavil, da Anglija lahko pusti priti do tega, da se Youngov načrt opusti, da umakne svoje čete iz Porenja in da pusti Davvcsov načrt v veljavi, dokler ta načrt ne bo odrekel. Spor med Rusijo in Kitajsko zelo resen Preganjanje sovjetskih državljanov — Beli gardisti v akciji Kitajska pričakuje vojno Moskva, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Uradno se poroča o novih grozovitostih proti sovjetskim državljanom v Mandžuriji. Aretiranih je bilo zepet na stotine Rusov, železniški in sovjetski uradniki bežijo pred policijskimi zasledovanji. Mandžurska policija skuša Ruse prisiliti, da bi nadaljevali delo na zaplenjeni vzh. železnici. V Pograničnaji je bilo aretiranih 40 železniških delavcev. Poslali so jih brez hrane v Harbin. Čete belih gardistov se bližajo sovjetskim četam. Newyork, 26. jul. (Tel. »Slov.«) V zunanjem uradu je imel včeraj državni tajnik Stim-son daljši razgovor s poslaniki Japonske, Anglije, Francije in Italije in z nemškim oprav-nikom poslov. Kakor se čuje, so se posvetovali o skupni demarši pri kitajski vladi, da Kitajska vzpostavi siatus quo na vzhodno- kitajski železnici, kar smatra Amerika kakor tudi Japonska za predpogoj za pogajanja. Ni pa gotovo, ali bo Kitajska namesto odpuščenih Rusov nastavila druge. Moskva, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Kitajsko-ruski konflikt je zopet postal zelo resen. V Moskvi so zelo ogorčeni radi grozovitosti, ki jih povzročajo Kitajci in belogardisti ob man-džurski meji. Radi tega razburjenega razpoloženja se smatra vsako posredovanje zapad-nih držav za brezkoristno. Trdi se, da pro-letarske mase v Angliji, Ameriki, na Japonskem in drugod tako simpatizirajo z ruskimi proletarci, da bi izbruhnila povsod generalna stavka, če bi bila Rusija prisiljena k vojni. Mnoga obmejna mesta v Mandžuriji so že utrjena, kar dokazuje, da Kitajska pričakuje vojno. Nepričakovane počitnice francoskega parlamenta Pariz, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Francoska vlada je danes zvečer nenadoma poslala parlament na počitnice. Zvečer ob 18.30 je pravosodni minister Barthou v poslanski zbornici prekinil debato in presenečenim poslancem prečital dekret o zaključku zasedanja. Pričakuje se, da bo tudi v senatu, ki se je v istem trenutku sestal na glasovanje o ratifikaciji dogovora o medzavezniških dolgovih, Briand prečital enak dekret takoj, ko se bo objavil rezultat glasovanja. Nenadno prekinjenje poletnega zasedanja je v poslanski zbornici povzročilo veliko razburjenje. Pariz, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Briand in Tardieu sta včeraj obiskala Poincareja na domu. Poincareja bodo v torek še enkrat pregledali zdravniki. Kakor se čuje, ni bolan samo na vnetju grla, temveč ima tudi rano v želodcu. Poincare upa, da se bo mogel udeležiti konference vlad, sicer pa ga bo zastopal Briand. Pariz, 27. (Tel. »Slov.«) Francoski senat jc s 245 proti 30 glasovom ratificiral dogovor o medzavezniških dolgovih. Razprava proti Tuki Praga, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Sodna razprava proti poslancu Slovaške ljudske stranke prof. dr. Tuki se bo začela v ponedeljek. Zagovornik je v zadnjem trenutku vložil predlog, da se povabi na razpravo 60 prič. Predsednik je odredil, da se zasliši samo 22 prič, med njimi voditelj Slovaške ljudske stranke pater Hlinka. Hidasnemetska afera popolnoma poravnana Budimpešta, 26. jul. (Tel. »Slov,«) V Hi-dasnemetiju se je danes dopoldne ob 10.57 zopet otvoril železniški promet med Češkoslovaško in Madjarsko. Direkcija češkoslovaških državnih železnic je poslala v Hidasnemeti onih 20 železniških nameščencev, ki so opravljali tam službo pred slučajem Peche. liščem. Prošnja je bila odklonjena. Naročilo pa se je mestnemu gradbenemu uradu, da sporazumno z mestnim vrtnarskim nadzornikom preštudira načrt, kako bi se dal olepšati prostor pred velesejmom in kopališčem »Ilirija«. Leto za letom se množe odškodninski zahtevki za razne poškodbe in nesreče, ki se dogajajo pasantom na mestnih ulicah vsled raznih del, ki jih mestna občina mora izvršiti iz kakršnihkoli javnih ozirov. Mestna občina je bila že v mnogih slučajih prisiljena, da je morala plačati že znatne odškodnine. Radi tega se je sklenilo, naj se mestna občina za take slučaje jamstveno zavaruje, zlasti ker nudijo zavarovalnice tako zavarovanje pod ugodnimi pogoji. Zanimivo je bilo poročilo mestnega grad-i benega ravnatelja o proračunu za umetnostna j restavračna dela na rotovžu. Rotovž naj bi se j umetnostno restavriral na staro prvotno obliko. Sporazumno s arhitektom univ. prof. Plečnikom in umet. zgodovinarjem dr. Steletom se je napravil proračun za ta dela ter bi znašal j skupaj 563.000 Din. Nekatera dela, predvsem poprava stopnjišča in nosilnih stebrov so nuj-! no potrebna. Bati se je, da se pri količkaj večjem potresnem sunku ves srednji del ro-tovža sesuje, ker so stebri že deloma razpokam. Ta dela bi se morala izvršiti deloma že letos, pa je bila proračunska kvota črtana, kakor mnogo drugega potrebnega. Obstoji to- »Annn v« Atm nti rtol o en mfAtr^ i «1«5-5 rt lv s* i o j iv/auu libfui uuoi) vit* BC iviutfi ».i u.n, unu pride kaka potresna katastrofa. — Restavri-ranje rotovža naj bi se izvršilo v petih letnih proračunskih etapah. Direkcija državnih železnic se je obrnila na mestno občino s prošnjo, naj bi mestni škropilni voz škropil tudi pred tovornimi skladišči na glavnem kolodvoru. Pred skladišči so silno debele plasti prahu ter bi morala železniška uprava najprej poskrbeti, da se prašne plasti v tako veliki meri odstranijo, sicer škropljenje nič ne koristi, ker zmoči samo vrhnji prah, spodaj pa ostane vse suho. Poskusno škropljenje je vzelo precej časa, pravega efekta pa ni pokazalo ravno vsled preobilega prahu. Razen tega so mestni škro-pilniki tako zelo sedaj zaposleni, da taki prošnji ni mogoče ugoditi. Prošnja mizarskega podjetnika I. Čer-neta za doplačilo mizarskih del v mestni novi hiši na Poljanski cesti je bila odklonjena. Mizarska dela za inventar v novih prostorih mestne zastavljalnice so bila oddana najcenejšemu ponudniku, vendar samo pogojno. Posebna komisija gremialnih članov in gradbenega vodstva je bila pooblaščena, da najprej ugotovi, koliko se da uporabiti za nove prostore mizarski inventar v sedanjih prostorih zastavljalnice. Zastavljalnica ne nudi aktivnih postavk v občinskem proračunu, radi tega je treba pri investicijah za njo postopati zelo previdno in ekonomsko. H koncu bodi omenjeno, da se je razpravljalo tudi o ureditvi Vegove ulice in Valva-zorjevega trga, ki naj z Emonsko in Cojzovo cesto tvori lično enoto tie do cerkve Sv. Flo-rijana. Izvršitev tega Plečnikovega načrta bo zaključila eno etapo olepšanja in urejevanja naše Ljubljane, Pogajanja med Rusijo in Anglijo London, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Henderson je sporočil, da bo ruski poslanik v Parizu v nedeljo prišel v London in da se bodo v ponedeljek začela pogajanja z Anglijo. Komunistično rovarenje po Evropi Pariz, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bilo aretiranih še pet komunistov, med njimi novo imenovani ravnatelj »Humanitč«, dočim j« prejšnji ravnatelj že v ječi. Praga, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Komunistična stranka namerava predlagati, da se takoj skliče parlament, da bi tam protestirala proti preganjanju stranke in njenega tiska. Predlog ima čisto demonstrativen značaj. Tudi po deželi so se vršile v vseh tajništvih komunistične stranke hišne preiskave ter je bilo aretiranih mnogo oseb. Moskovska centrala je poverila organizacijo demonstracij za 1. avgust berlinskemu vodstvu komunistične stranke. Komunistični nemški državni poslanec Viljem Pick je bil te dni inkognito v Pragi. Policija je prepozno zvedela za njegovo bivanje, tako da ga ni mogla aretirati. Belgija za Haag Bruselj, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Komunike zunanjega ministrstva izjavlja, da je Belgija pripravljena, sprejeti Haag kot kraj konference, da konference ne bo treba odgoditi. Socialna zakonodaja v Italiji Rim, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Med zvezama trgovskih delodajalcev in delojemalcev v Milanu in provinci se je prvič v smislu fašističnega delovnega zakona sklenilo, da se ustanovijo obligatne posredovalnice za delo. S tem bo okoli 100.000 delodajalcev obvezanih, izbirati svoje osebje iz list brezposelnih fašistovskih delojemalcev. n* e* w • Btvst finančni minister v ječi Pariz, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Bivši finančni minister Klotz, ki je bil pred kratkim radi ponarejanja čekov in menic obsojen na dve leti ječe, se proti obsodbi ni pritožil. Obsodba je torej danes postala pravomočna. Klotza so zato danes prepeljali iz preiskovalnega zapora v ječo. ;" ^ 300 ur v zraku * « New York, 26. julija. (Tel. »Slov.«) Letalec 0'Brien iz Sanctlouisa je bil v četrtek ob 21.17 njujorškega časa že 300 ur v zraku. Motorji delujejo še vedno odlično, tako da letalec upa, da bo dosedanji rekord, katerega je prekoračil že za 54 ur, še bolj pobil. Huda vročina v Italiji Rim, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Vročina v Ita« lifi postaja neznosna. Temperatura v padski nižini znaša 37 do 40 stopinj Celzija. Včeraj je za solnčarico umrlo pet oseb. Povsod primanjkuje vode, tako da je žetev ogrožena. Na mnogih krajih se vršijo prošnje procesije za dež. Pri včerajšnji papeževi procesiji je umrl za solnčarico neki kočijaž, nad 200 oseb pa so morali prepeljati na bližnje reševalne postaje. Pariš, 26. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer se je vršila proslava 20 letnice, ko je Louis Bleriot prvič preletel Kanal. Bleriot sam je predaval o svojih vtisih pri poletu. Imenovan je bil za komandirja častne legije. V nedeljo bo šel v London, kjer se bo slavnost nadaljevala. Požar na Selu pri Ljubljani Snoči ob devetih je med nevihto strela udarila v hišo Martina Tomažiča iz Most štev. 39 in 75. Hiša štev. 75 je očetova last, šle v. 39 pa sinova. Hiša štev. 75 je pogorela vsa, tako da je ostalo samo golo zidovje. V pritličju se je nahajala mizarska delavnica, zgoraj pa je bilo stanovanje. Pri hiši štev. 39 je pogorela samo streha. Hiši se nahajata v neposredni bližini žrebčarne in samostana kar-meličank. Iz hiše niso mogli rešiti ničesar. K požaru je prihitela meščanska požarna bram-ba in ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Pohvaliti je tudi bolničarsko četo in vojake kolesarskega bataljona, ki so prišli na pomoč. Istočasno so bili Ljubljanski poklicni gasilci obveščeni, da gori v Linhartovi ulici. Odpeljali so se takoj z moiorno brizgalno. Ko prišli v Linhartovo ulico, so videli, da gori že blizu Tomačevega nek kozolec, v katerega je udarila strela. Ker je bil požar predaleč izven mestnega področja in ker so obenem zapazili požar v Mostah, so se odpeljali v Moste, kjer pa tudi niso stopili v akcijo, ker sta tam delovali že moščansko gasilno društvo in ljubljansko prostovoljno gasilno društvo Dunajska vremenska napoved: Soparno, oblačno z lokalnimi nevihtami / / aj/e novega Koledar Sobota, 27. julija: Pantaleon, mučenik; Natalija, mučcnica. Slovenska kongregactjska mladina sv. očetu Kar nas je med veselimi rečmi ob lepih dnevih v mladinoljubnem zavodu svetega Stanislava najbolj razveselilo, je bila osrečujoča vest. da nam je sveti oče Pij XI. po novem škofu tir. Gregorju Rozmanu poslal svoj blagoslov za naše kongregacijsko zborovanje. Ta presenetljivi očetovski blagoslov gotovo ni bil med zadnjimi velikodušnimi činitelji, ki so pripomogli k tako uspešnem poteku in sklepu našega velikega Marijinega praznika, ki smo ga praznovali z molitvijo in premišljevanjem, y daritvijo in pesmijo. Ob odhodu so zboroval-ci kakor eno srce in ena duša po skupnem sv. obhajilu prisegli zvestobo: Cerkvi, papežu in svojim škofom. Kjer je slovenski škof, tam je verna slovenska mladina. Vodstvo je zaprosilo, da bo naša vdana zahvala prišla k svetemu očetu prav po istoni potu, po katerem nam je došla visoka milost. Vodstvo kongregacijskegn zborovanja. Vraga z Belcebubomf Ze v stari Avstriji smo doživljali gorostasni nesmisel, da se je iz ozuov na proizvajalce in raz-pečevalce alkoholnih pijač zanemarjalo in oviralo delo za iztreznjenje ljudstva. V novi narodni državi so poleg privatne iniciative pomagali podreti alkoholne nasipe posebno javni zdravstveni činitelji in dosegli so se vidni uspehi: velik del mladine odrašča izven pivnic, a tudi širokim slojem naroda so se v veliki meri prikupile brezalkoholne pijače. Reklo bi se nositi vodo v morje, ako bi hoteli dokazovati, kako ogromnega pomena je treznost za narodno gospodarstvo, za zdravje in nravno višino ljudstva. To so pa temelji narodne države. Vse stremljenje državnih činiteljev, pa tudi celokupne javnosti in vsakega posameznika mora iti za tem, da se ti temelji čim dalje bolj okrepe in zavarujejo. Tako veleva zdrava pamet, in človek bi rekel, da bi mogel kaj drugega hoteti le kak veleizdajalec ali pa norec. Toda ne! Kakor poročajo iz Belgrada, je po- j slala »Zveza vinogradnikov kraljevine SHS fi- | nančnemu ministru prošnjo, da se povišajo trošarine na razne brezalkoholne pijače, ker te pijače občutno konkurirajo, kar se tiče potrošnje, z vinom. Zveza vinogradnikov je mišljenja, da se kriza vinogradništva ne more ozdraviti, če se ne poveča trošarina na brezalkoholne pijače.« — To se pravi, da preganjajmo hudiča z Belcebubom. Vsi naši trezni narodni gospodarji so opetovano izrekli mnenje, da se našemu vinogradništvu ne more pomagati na drug način, nego da se vsi manjvredni vinogradniki izpremene v sadovnjake in polja in se pridelujejo le prvovrstna vina, ki morejo uspešno konkurirati tudi v inozemstvu. Razen tega naj se prideluje namizno grozdje, za katerega imamo obsežen trg donia, a bi ga mogli tudi izvažati. Slednjič bi se dale velike množine grozdja predelati v brezalkoholne pijače, ki bi jih zopet lahko razpečavali doma in v inozemstvu. Na ta način bi se moglo lepo razvijati i vinogradništvo, ne da bi se moral zaradi tega narod posili valjati v pijanstvu in ubijati svoje dušno in telesno zdravje in svoje gospodarstvo. Saj je vendar naravnost strahovito zahtevati, da naj bi celota s svojo pogubo plačevala dobrobit enega dela. Zahteva Vinogradniške zveze je goro-stasna in nemoralna in mora proti njej protestirati celokupna javnost. Zlasti pa naj bodo na straži JSinitelji, ki jim je poverjena skrb za javno zdravstvo. Vse to pa naj nikakor ne velja kot borba proti vinu; Čaša dobrega vina na dan ne škoduje iu kdor si ga more brez škode za druge nuj-nejše potrebščino privoščiti, in mu vino prija, naj si ga le privošči. Samo tega ne, da bi bili vsi ljudje prisiljeni, da si ravno z vinom gase žejo in se z njim zalivajo. Vino bodi okrepčilo, ne pa pivska čorba, ki leti skozi grla kakor deževnica v žleb. Sicer se pa pameten človek lahko izogne tudi kupovanju že sedaj dragih brezalkoholnih pijač. Pri nas imamo preko celega leta vedno evefa sadje. Ako si vsak dan sproti ali tudi vack dan skuhamo na obili vodi kateregakoli sadjr., ohladimo, dodenemo limonovega soka in po! ioie ali čašo vina — imamo najkrasnejšo, najokusn«^f>o in najzdravejšo pijačo, ki si jo le moremo želeti. Staršem, hi pošiljajo otroke na Savo Jezica, 26. julija. Posebno vrsto vsakoletne savske publike tvori tako zvana »mularija«. Prav zares, lepše besede nismo mogli zapisati. To so dečaki od 10 do 16 let stari, no sploh »mularija«. Pridejo vsak dan na Savo brez spremstva in nadzorstva. Zdi se, kakor da so jih z doma nalašč poslali na Savo, ker jih doma ne morejo več krotiti in da so saj za nekaj časa v miru pred njimi. Namesto, da bi jih starši kakorkoli zaposlili, ali da bi jih, če jih že drugam, ne morejo dati, poslali na Savo pod nadzorstvom kakega odraslega človeka. To je najbolj nadležna savska publika, ki se je vse boji. Boji se je kmet, ker ravno to so tisti, ki mu povzročajo škodo po polju, zlasti pri krompirju. Ti so tisti, iz katerih ust čuješ največ nedostojnega govorjenja. Čim grše se izrazi, tem bolje se mu zdi. Starše, katerim je blaror njih otrok kaj pri srcu, pozivamo, naj svojih otrok ne pošiljajo na Savo kopat se brez nadzorstva! Ali naj gredo sami z njimi, ali pa naj jih izroče odraslejšini v oskrbo, katerim jih i? h ko zaupajo. Varnostne organe pa prosimo, naj tem ptičem nekoliko posvetijo pažnje. Brez pardona naj vsakega za vsako nedostojno besedo strogo primejo in obračunajo ž njim, kakor gre. Ce treba, in če drugače ne gre, naj pa tudi njihove odgovorne roditelje ali varuhe primejo, da se zavedo svojih dolžnosti. Samo energično je treba nastopiti, pa bo kmalu red, ki mora v tem oziru biti. Ce so ženske „koraižne" ... Sv. Miklavž pri Ormožu, 24. jul. Pri kozarcu so se zbrale tri dobre prijateljice iz Kajžarja. Vinske kapljice so si privoščile več, kakor so je mogli nositi. Noge so se jim zapletale, ko so šle proti domu. Ob potu jc stala velika mlaka. Štrbunk — se jc slišalo liij>oniu. Ena junakinja je stala v vodi. Le s težavo je pricapljala iz nje. — Le čakaj! — je zapretila prijateljici. — Ti si me sunila v vodo. Prijateljica jo je začudeno gledala iu odkimala. — Jaz te nisem sunila. Sama si padla. — Ne! — je zakričala prva. — Ti si me sunila. — Nisem! — se je branila prijateljica. •- Si! — Nisem! Beseda je dala besedo in malo je manjkalo, da se vinski prijateljici nista stepli. Dasi pa do pravega pretepa ni prišlo, ima zadeva vendar neprijetne posledice. Nezaželjcna kopel je bila neprijetna, zato je ponesrečenka ni mogla pozabiti. Stvar je javila orožnikom v Središču. Sedaj bo moralo sodišče razsoditi, ali je sama padla v mlakužo ali pa ji je prijateljica pri tem »pomagala«, tretja »vinska sestra« pa bo pričala, kako se je dotični prizor odigral. En dan v taboru ljubljanskih gozdovnikov Življenje okoli Kranjske gore je vedno živahnejše. Tujcev vsako leto več. Letos jih je že skoro tisoč in so vsi prav zadovoljni tako s krajem, z zrakom, z novim kopališčem, s hrano in posfrežbo, sploh — z vsem. Če je pa kje kdo, ki bi godrnjal, pa kmalu spoznu, da se z godrnjanjem ne da odpraviti in napraviti lepo uli slabo vreme. Tako je s tujci. Niso in tudi ne smejo pa biti slabe volje — gozdovniki, ki jih je lea takoj ob treh javna telovadba. Pred nastopom bo še govoril ravnatelj g. dr. Joža Basaj, bivši predsednik Orlovske zveae v Ljubljani. Pri telovadbi bodo nastopili tudi praški zmagovalci, igrala pa bo železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane. Zvečer bo iz Velikih Lašč proti Ljubljani vozil posebg* vlak in sicer bo ta vlak iz Velikih Lašč odpeljal ob 9.20 zvečer. Upamo, da bo dovoljena jx>lovična vožnja na železnici, za katero smo prosili. Bog živil Vaš zdravnik bi dejal: Celo najdaljše zdravljenje ostane brezuspešno, če ne odstranite vsak vir opasnosti. Varujte se kofeina v kavi. Pijte kavo Hag brez kofeina Ona Vam glede na užitek ne nudi manj, ker je najplc* mcnitejša in najboljša zrnata kava. Predvsem Vam nikdar ne škoduje, temveč samo pospešuje, da si teme* Ijito opomorete in ojačite. ')jbiva s<■ v vseh bol/lih trgovinah z mešanim blagom. Zahtevajte kava Hag v hotelu m kavarni. Kava Hag varuje srce in živce! Položnice priložimo v jutrišnji nedeljski številki za vse p. n. naročnike, ki prejemajo »Slovenca« po pošti. Na to opozarjamo že danes, da sc položnica pomotoma ne zavrže ali založi. Vsak p. n. naročnik, ki nima plačane naročnine za naprej, naj sc takoj pesluži te položnice, drugi naj jo pa shranijo za poznejše plačilo. Osebne vesti it Promocija. Na univerzi v Gradcu je dne 26. t. m. jiromoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Adolf lleitzler iz Čakovca. Čestitamo! it Osebne vesti. Na lastno prošnjo sta premeščena sodnika dr. Karel Tschinkel od okrajnega sodišča v Mokronogu k okr. sodišču v Ribnici in Fran Čoš od okr. sodišča v Ribnici k okr. sodišču v Mokronogu. — Ivan Možina, upravnik jetnišnice okrožnega sodišča v Celju je upokojen. — Viljem Pečar, policijski agent pri pol. direkciji v Ljubljani, je izstopil iz državne službe. -A- Duhovniške izpremembe v lav. škofiji. G. kaplan Ivan Kodrič je prestavljen iz Turnišča v Prekmurju k Sv. Rupertu v Slov. goricah. — Bivši poslanec Fr. Jerič, dosedaj v Murski Soboti, je postal upravitelj župnije Dolnja Lendava. Druge vesti „SALO cementno azbestni škrili je najboljši materiial za pokrivanje zgradb kujejo na svojih majhnih konjičih. Lepi Cerkezi, vitki v bokih kot deklice, že love s kindžalom na jermenu proti Visli, Bugu in Njemnu. Dolge, neštete vrste sibirskih pešcev s kožuhastimi pokrivali, kavkaški polki v svojih sivih krilih hite v pospešenem pohodu na Poljsko. Na Ger-manca! Na Germanca! »Na zdar!« kličejo omočeni z žganjem in rumom na vse grlo Čehi, ko srečajo vagor.{ Madžarov. »Eljen!« odgovore Čikoši, sedaj preoblečeni v honvede. S klici »živijo«, »hoch«, »niech žyje«, »hura«, »evviva«, »daj bože ha-razd« se pozdravljajo bataljoni mnogojezičnega cesarstva, kadar se srečajo. Vlaki, kakor mogočne železne konserve, napolnjene s človeškim mesom, iz katerega še ni odtekla kri, se pode drug za drugim. 1. avgusta 1914. je nameril topničar c. in kr. donavske oklopnice »Temes« svoj top na Belgrad in ga sprožil. Donavski monitorji so začeli mesto obstreljevati. 2. avgusta so stali francoski gorski lovci na vrhovih Vogezov in se razvili v bojno črto. Francoski letalci so istega dne poskušali raznesti mostove čez Ren. Nemška konjenica je prestopila burgundsko mejo in vdrla v gozdove Della. Prvi spopad med Avstrijo in Rusijo se je vršil pri Novem selu na meji med Besarabijo in Bukovino. Roke evropskih narodov so dokončale delo, ki jim je prineslo dolge bolečine. Nepoznan ostane človek, ki je v tej vojni prvi izgubil svoje življenje. Nepoznan ostane človek, ki ga je ubil. Nepoznan ostane človek, ki je zadnji padel r tej vojni it Izredna slavnost se je vršila 25 t. m. pri bo. Duhu ob Boh. jezeru. Zvedelo se je, da bo praznoval ta dan svojo biserno mašo (nova maša leta 1869.) edini slovenski kanonik v Cclovcn mil. g. Janez Vidovic v starosti 88 let. Oskrbnik pri Sv. Duhu g. Ham je oskrbel kar najlepše praznovanje. Ob 9 je vstopil v ovenčano cerkvico jubilant v špa-lirju mariborskih skavtov, petje je vodil stolni re-gens chori iz Ljubljane g. St. Premrl, asistirali so štirje lavantinski duhovniki, ki so praznovali 301et-nico mašništva. Povečal pa je vso slovesnost presv. nasl. škof ljublj. g. dr. Gr. Rožman, ki se je v ta namen pripeljai z Bleda, kjer je bil v Suvoborti. Jubilant je bil ginjen nad vso ljubeznjivostjo navzočih. Presvitli in biseromašnik sta se še slikala v spomin na tako lep dan. it Zahvala. Vodstvo kongr. zborovanja v št. Vidu se iskreno zahvaljuje vsem tihim dobrotnikom, ki so omogočili tako mnogoštevilen sestanek slov. mladine. Odlična zahvala pa gre vodstvu zavoda sv. Stanislava, ki je z velikimi žrtvami kar najgostoljubneje sprejelo pod svojo streho našo kongr. družino. Vsem in vsakomur: Bog plačaj! it Avtobusna proga Motnik—Kamnik—Ljubljana. Te dni se je ustanovilo društvo, ki bo vzdrževalo novo prepotrebno avtobusno progo Motnik— Kamnik—Ljubljana. Avtobus je že naročen in je upati, da bo v štirih tednih že pričel voziti. it Abiturijente I. drž. gimn. v Ljubljani iz leta 1904. vabiva na prijateljski sestanek v torek dne 30. julija t. 1. ob 8 zvečer na vrt hotela Union (v slabem vremenu v »Rožice«), da se {pogovorimo o petindvajsetletnici mature. Tovariše, ki bi se tega sestanka ne mogli udeležiti, prosiva za čimprejšnje ustne ali pismene nasvete. — Dr. M. Koriui, odvetnik, A. Prebil, profesor, oba v Ljubljani. ir Osmošolci kranjske gimnazije iz šolskega leta 1903-4 se snidejo ob petindvajsetletnici razstanka v četrtek, dne 1. avgusta ob osmih zvečer v >roKcahr hotela Uniona v Ljubljani. ★ V Uradnem listu od 25. julija t. 1. je objavljen - Zakon o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke« (SI. novine z dne 20. julija 1929) in »Pravilnik k izpremenjeuemu in dopolnjenemu členu 27. zakona o neposrednjih davkih (SI. novine z dne U. julija 1929). • ★ V Službenih novinah od 25. julija 1929 je objavljen »Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zakona o taksah od 9 ma?rca 1911« in »Zakon o razprodajah« it V škofijsko dijaško semenišče v Pri-zrenu se sprejme nekoliko dobrih dijakov, ki so dovršili nižjo gimnazijo in so pripravljeni v bodočem duhovniškem poklicu delovati v skopljan-ski škofiji v Južni Srbiji. it Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani ima v avgustu t. 1. izredni občni zbor v Celju s sledečim sporedom: 1. 10. avgusta ob 20 pozdravni večer v hotelu Evropa; 2. 11. avgusta ob 10 in 15 občni zbor v Orlovskem domu (poročilo odbora, klubov in odsekov, referati o delovnih panogah, predlogi in slučajnosti; 3. 12. avgusta izlet v Dobrno z razpravo o mladinskem gibanju ; 4. 13. avgusta izlet na Goro Oljko z razgovorom o dragih senioratih. Event. predloge je naznaniti odboru vsaj 3 dni prej. Ker je ta čas v Celju mnogo gostov, opozarjamo tov. udoležnike, da naj se čimprej priglase odboru radi preskrbe prenočišč. K obilni udeležbi vabi — odbor. it Nastop notranjskega orlovskega okrožja in blagoslovitev novega doma se vrši 4. avgusta v Begunjah pri Cerknici. Vse prijatelje orlovstva vabi — okrožni odbor. it Župnim uradom lavantinske škofije. Prosimo vas, da oznanite jutri, v nedeljo, da se bo vozni red, kot je bil objavljen v Slov. gospodarju pretekli teden, izpremenil. Vozili bodo štirje vlaki. Za prvi redni vjak ostane vozni red neizpreme-njen, za ostale bomo pravočasno objavili tekom tedna v »Slovencu« in upamo, da tudi v »Slov. gospodarju«. Za prostore bo poskrbljeno le za one, ki imajo izkaznice. Brez izkaznic ne bo smel nihče na naše vlake. Če pa se bo vrinil, bo med vožnjo moral izstopiti I Prosimo, opozorite na to potnike. Za uslugo smo vam hvaležni. — Prosvetna zveza Maribor. it Romarski vlak na sv. Višarje pod vodstvom SI. kršč. žen, zveze odpelje iz Ljubljane v toboto, 3. avgusta ob 8.5 min. z glavnega kolodvora. Gorenjski kolodvor 8.15 min,, št. Vid-Viž-inarje 8.32 min., Medno 8.37 min , Medvode 8.43 min.. Gorenja vas- Rateče 8.51 inin., škofja Loka 8.58 min., ŽŽbnica 9.04 min., Kranj 9.80 min., Sv. Jošt 9.36 min., Podnart 9.47 min., Otoče 9.53 min., Radovljica 10.05 min., Lesce 10.12 min., Žirovnica 10.23 min., Javornik 10.32, Jesenice 11, Hrušica 11.06, Dovje-Mojslrana 11.16, Gozd 11.32, Kranjska Gora 1220 min. — Ponovno opozarjamo, da to velja samo za one romarje, ki imajo izkaznico Slovenske krščanske ženske zveze za 3. in 4. avgust. Vsakdo naj kupi na vstopni postaji karto Kranjska Gora-državna meja. Prosi naj za mokri žig za karto in izkaznico. Ta karta velja namreč tudi za vožnjo j>o železnici nazaj. Polovična vožnja je dovoljena za vse proge in za vse vlake razen Orient ekspresa v področju ljubljanske in mariborske oblasti. -jir Dva roparska umora v Bosni, V Ba- bušnici so roparji udrli v stanovanje vaškega ma-zača in vrača Grozdana Rančiča, ga ubili in oropali. Njegova žena trdi, da so razbojniki odnesli 5 kg zlata in srebra ter 20.000 Din v bankovcih. Ta denar je Grozdan prislužil z »zdravljenjem« kmetov. — V okraju Kladanj blizu vasi Karaule so našli ubitega Suljo Memišagiča. Roparji so mu odvzeli večjo vsoto denarja, ki jo je imel s seboj, da kupi tobak za svojo trafiko. •Ar Zahrbten umor v Južni Srbiji. V noči od srede na četrtek je bil blizu vasi Madjera pri Pro-kupljih izvršen zahrbten zločin. Iz zasede je bil ubit kmet Branislav Stoškič. Morilci, katerim še niso prišli na sled, so počakali Branislava pri vodnjaku in ga tu na grozen način umorili. Eden med njimi je sprožil vanj strel iz puške. Krogla je zadela Stoškiča v glavo in mu raznesla možgane. Morilci pa se niso zadovoljili samo s tem, temveč so priskočili k truplu in ga z lovsko puško še enkrat prestrelili. Krogla je truplo preluknjala v levi lo-i patici. mu prebila aorto in mu raznesla levo pljučno krilo. Morilci še niso odkriti, niti ni oblastem kaj znano o vzrokih zločina. it Serzacionelna aretacija v Novem Sadn. i V Novem Sadu je izzvala veliko senzacijo aretacija uglednega trgovca Roberta Seidla iz Novega Vrbasa. Robert Seidl je imel pred meseci trgovino z železnino, vendar pa je trgovino likvidiral in je skupno z Adamom Bischofom prevzel zastopstvo neko avtomobilske tvrdke. Ta Bischof je sedaj svojega družabnika obtožil, da je nepravilno vodil knjige. Ugotovljen je primanjkljaj 250.000 Din. I Ker je Seidl bolan, je prišel na lice mesta preiskovalni sodnik, ki je ugotovil, da je Seidl res bolan in da do te sobote ne sme zapustiti postelje. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imata drcvi: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. 0 Tridesetletnico trudapolnega dela praznuje danes ga. Katinka K v a r t i č. Veliko let je vestno izvrševala svoj poklic kot nastavljena šolska babica v ljubljanski porodnišnici, Leta 1924 pa je stopila v pokoj in sedaj izvršuje svoj poklic privatno, obenem pa požrtvovalno deluje kot predsednica pri društvu diplomiranih babic. — Se na mnoga leta! 0 Pasijon na Kodeljevem. Danes, v soboto ob 8 zvečer ponove no štadionu Mladinskega doma na Kodeljevem sv. pisemsko dramo »Zadnji dnevi Mesije« ali z-Pasijon*. Cene znižane 10 in 5 Din). Sodeluje do 300 oseb. 0 Strelska družina ima v nedeljo dne 28. t. m. strelske vaje na vojaškem strelišču. Pričetek ob pol devetih dopoldne. Vabijo se tudi vsi prijatelji strelskega sjiorta © Izropan buffet. Na poti do pokopališča Sv. Križa Med hmeljniki jc buffet, ki je postal v četrtek žrtev neznanih vlomilcev. Lasinica Ana Trotovšek je odpotovala ta dan v Trbovlje, oseba, ki ji je bil buffet zaupan v varstvo, ga je zvečer zakienila in odšla. To so vlomilci izrabili. Navrtali so zadaj desko, jo odlomili in se skozi ozko luknjo splazili v buffet. Denarja, ki so ga v prvi vrsti iskali, niso našli, čeprav so vse prebrskali. Pač pa so temeljito izropali ves buffet. Odnesli so vse jestvine, delikatese in precej pijače. Zelo so izpraznili tudi sod vina, vsega pa le niso mogli odnesti. Lastnica Ana Trotovšek trpi nad 2000 Din škode, k sreči pa je zavarovana proti vlomu. Policija Bklepa, da so morali biti tod na delu izvežbani in poučeni vlomilci. O Revež. Okrog pol 2 zjutraj je moralo že biti, ko je stražnik v Wolfovi ulici ustavil mladega razcapanega človeka. Ze prej ga je opazoval, kako je brez cilja in volje taval po Kongresnem trgu, sedel za trenutek na klop v zvezdi, potem pa zopet uemiren odšel v Woll'ovo ulico, se vrnil na Kongresni trg, nato pa vnovič v Wolfovo ulico. Stražnik ga je končno ustavil in odvedel na stražnico. Mož je povedal, kdo in od kod je: Friderik J., 25 letni delavec, odnekod blizu Ruš pri Mariboru. Prišel je v četrtek peš iz Maribora kljub temu, da ima levo nogo pohabljeno. V Ljubljano ga je gnalo upanje, da najde tu zaslužek. Spotoma je beračil, blizu Domžal pa ga je nekdo okradel in mu vzel edino, kar je imel: delavsko knjižico. Mož je povedal, da je sam na vsem svetu. Nima ne sorodnikov in ne znancev, ki bi mu pomagali. Možu so na policiji naročili, naj si poišče v Ljubljani delo in zaslužek, če ne bo moral zopet peš nazaj v Maribor. O Aretacije. Aretirana sla bila dva moška, ker sta neki gospej ukradla 500 Din vredno srebrno uro. — Policija je v noči od četrtka na petek izvedla perlustracijo nekih sumljivih lokalov. Pri tem pa je povabila s seboj štiri ženske, ki pa so policije in njenih zaporov že navajene. — Beračem stopa policija ostro na prste. Aretirani so bili trije, kar je v primeri s pelki o prejšnjih letih dokaj malo, znamenje, da so ostre protibera-ške odredbe le nekaj zalegle. 0 Iz policijske torbe. Prijavljeni sta dve mali tatvini in sicer tatvina klobuka ter tatvina Nad Seidlom je bil izrečen hišni zapor, potein pa ga bodo prepeljali v zaj>ore somborskega okrožnega sodišča. it Ponarejanje davčnih knjižic. Oblasti v Banatu so prišle do senzacionelnega odkritja. V občini Cesterek blizu Velikega Bečkereka so odkrile ponarejanje davčnih potrdil, oziroma poneverbo. Nekaj stotin davčnih obvezancev je ostalo dolžnih davke še od 1. 1925. Finančna uprava je izdala nalog, da se ta zaostali davek izterja z ru-božnijo. Ko pa so pregledali davčne knjižice, so ugotovili, da so vsi davčni obvezane! žo plačali davek, ali pa so imeli vsaj potrdilo za to. Uvedena je bila preiskava, ki jo je odredil okrajni glavar in je bilo ugotovljeno, da je to nepravilnost izvršil bivši davčni blagajnik občine Cesterek Ni-kola Lauš. To odkritje je izzvalo veliko senzacijo ter je bil Lauš takoj aretiran. Preiskava bo ugotovila, ali je Lauš ponarejal potrdila v davčnih knjižicah, ali je denar res prejel in ga poneveril. it Naši muslimani so zelo rahločutni. Da je to res, naj služi v dokaz dogodek, ki se je te dni odigral blizu Mostaria. Inženir Radomir Ra-dojevič se je odpeljal skupno s tremi prijatelji na izlet s kolesi v Blagaj. Spotoma je družba dohitela štiri muslimanke, tri zavite v ferendže (paj-čolane), eno pa evropsko oblečeno. Radojevičev prijatelj je pripomnil: »Sešla sta se vzhod in za-pad.« Slučajno so bili v bližini še neki muslimani in ti so to opazko razširili po Blagaju. Opazka je zadostovala, da so se duhovi razburili. Po kratkem bivanju v Blagaju, so se Radojevičevi prijatelji vsedli na kolesa ter se odpeljali, dečim je Rado-jevič zaostal. Muslimani se niso upali napasti vse skupine, temveč samo šibkega, drugače pa mirnega in dostojnega Radojeviča, ki omenjene opazke sploh ni izrekel. Neki musliman ga je oklofutal, neki Drljevič pa mu je zasadil nož v hrbet in mu prebodel pljuča. Radojevič je omahnil z groznim vzklikom, ki je opozoril tovariše, da so se vrnili. Radojeviča so prepeljali v bolnišnico, kjer so izjavili zdravniki, da sploh ni upanja, da bi ostal pri življenju. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo, ni pa še ujelo Drljeviča, ki je pobegnil neznano kam. •k Album slovenskih narodnih pesmi, za srednji glas s spremljevanjem klavirja, priredil g. Zorlco P r e 1 o v e c, izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 30.—. 8 izbranih po besedilu in melodiji zanimivih naših narodnih pesmi, ki jih je prireditelj opremil s priprosto, a vendar učinkovito v nekalerih pesmih (n. pr. Bom šel na planince, Ti si urco zamudila) zelo samostojno in prijetno, narodni pesmi primerno klavirsko spremljavo. Ljubitelji narodne pesmi, naši solisti in solistinje bodo te zbirke brez dvoma veseli, da bo našla pot v vsako hišo, kjer se goji glasba. ie Žrebanje loterije »Županove jame« bo 15. prih. meseca. Cisti dobiček je namenjen za elektrifikacijo jame. — Kupujte srečke. iiiiiiiHiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiimmiiiiiiHiiiiii V nedeljo, dne 28. julija 1929 se zberemo krščanski socialisti na svoj tabor na sv. Joštu nad Kranjem Po deseti maši govorita tov. Joža Langus in tov. Slavko Kranjc. Pod starodavno lipo bomo zopet spregovorili svojo besedo. Krekova mladina. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiu 14 metrov cink as tih cevi, ki so bile ukradene zasebnemu uradniku Antonu Babniku v Zgornji ši-ški. — V stanovanje posestnika Ivana Zupanca je bil poskusen vlom. Vlomilec je prebrskal dopoldne, ko so bili domači pri delu, vse stanovanje in naporno iskal denar. Tega jja ni našel, moral se je končno zadovoljiti le s kosom mesa, ki ga ie vzel iz lonca na štedilniku. Maribor OH, TA VROČINA! »V senci 34 stopinj!« - »Kdo te sili, da si v senci!« »Star vic!« »Nov švic!« Tako sta se razgovarjala dva pristna Mariborčana v utrakvistični slovenščini pri vremenski hišici. Šla sta se hladit, mahaje s slamnikom v obraz, po najbližnji jx>ti v glavnjačo, to je v najnovejšo mariborsko specijalno gostilno za specijalne goste. Drugi napravijo drugače. Po cesti privozi mestni avtoškropilnik, ki brizga hladno vodo na vse strani. Voznik pazi z nervozno pazljivostjo, da koga ne poškropi, a bosonogi otroci se mu nalašč nastavljajo. Srečni otroci. — Prizor v soparni sobi. Na mizi slatinska voda. Govore o toplicah. Neki pet-desetlctnik komaj lovi sapo vsled vročine. Njegov mlajši tovariš si ne f>omišlja dosti, zagrabi steklenico in mu zlije slatino na glavo. Sledila je — iskrena zahvala. Gospod se je fmčutil, kakor da je bil v toplicah in je rade-volje naročil novo steklenico slatine. — Na cesti v predmestju srečaš njega in njo. V kopalni obleki sta na promenadi. Plavata v cestnem prahu — grede seveda. Čeprav jima je vroče, bi bilo vseeno dobro jima podkuriti s pend rekom ... — Na Dravi po vodi se hlad smehlja in vsi ga uživajo, ki se po Dravi vozijo. Voda v Dravi pa je še celo prehladna. Ustanavlja se TKisebno društvo za eksploatacijo tega hladu, ki si ga bo dobavljalo na dom. — Morda po kanalih, kajti kanali so hladni. Ob vinarski šoli polagajo kanale, ko je dospel zidar, da zlož.i cevi, in jih zalije, je videl, da gleda iz cevi na vsaki strani drobna otroška glava. Ko sta otroka spoznala kritičen položaj, sta zlezla iz cevi in se brzo opravičila: »Hladila sva se.« — Vsi oni pa, ki imajo zemljo, ne mislijo na to, kako nje žge vročina, ampak na svojo zemljo, ki se kuha v solncu in sopari. Razpoke se pojavljajo in nemo kličejo: »Dežja, dežja!« □ Sprejem delegatov ČJL. Včeraj so se pripeljali s praškim brzovlakom na potu na kongres JČ Lig v Sarajevu delegati čeških Lig iz Prage in drugih mest Češkoslovaške. Na kolodvoru so delegate pozdravili zastopniki JČ Lige in oblasti. Mariborske JČ Liga je nato priredila gostom za čas postanka brzovlaka v kolodvorski restavraciji zakusko. □ Sklep šolskega leta na vinarski šoli v Mariboru se vrši danes jio sledečem sporedu: Ob pol osmih je v stolnici služba božja, ki jo opravi katehet vinarske šole g. Martin Pete-linšek. ki obhaja rlnnos dvajsetletnico, kar je katehet na vinarski šoli. Ob 9 je v šoli |>osebnn slovesnost, pri kateri nastopi domač pevski zbor in jK>rla gospod ravnatelj Priol letno poročilo o delovanju vinarske šole. Po Doročilu se •to: UNIČEVALEC MRČESA mesljiroinfiih mčuje MOi£,1 NUHC.KdMAfVE. STEAf/CS in T Ves OSTALE MRČES fa/ror M nj/A zalego • DOB/SE PO/SO0 1 v or/gina/rt/ modr/\ francoski opremi | tim/fesep/vdpemf. ^ ^hTmna^omst^ Zastopstvo za Slovenijo: Dr. A. Kansky kemična tovarna, Ljubljana Gledališka ul. TTTTTTTTTVVVTTTTVTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTtTTTVV Iki vršila posebna skušnja učencev, kakor je to že od nekdaj bila dobra navada na tej soli, če tudi nekateri mislijo, da so taki »slavnostni izpiti« stvar za preteklo stoletje. Odličnjaki se bodo nato nagradili. ..... , □ Zadružno gibanje. V Mariboru sta začeli svoje delovanje dve novi zadrugi: »Radio Maribor« in sadjarska zadruga. Obe zadrugi vodijo strokovnjaki specijalisti, zato jima je uspeh Zae°D° Nabori so se vršili te dni. Dosti močnih fantov je bilo. Eden pa je bil med njimi, hrust sicer, ali na prekratkih nogah. Pravijo, da je že prišel na nabor in še ni nič Pravijo, da je vedno manjši. Ni čuda, če pa mora tolikokrat na nabor. Noge se obrabijo! Na včerajšnjem naboru pa je bila še neka druga posebnost. Na nabor je prišla ženska, ki pa je prav za prav moški. Pripeljala sta namreč dva občinska moža dvajsetletnega malo abnormalnega fanta, ki še vedno nosi žensko krilo. Sirota je nekje iz Slov. goric, rojen pa v Šmarju pri Jelšah. □ Dr, Jože Sekula se je vrnil z dopusta in zopet ordinira. Dopoldne od 8 do 9, popoldne od t do 3. □ Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo godba »Drava«. □ Kopalni bazen za otroke se zgradi v Ljudskem vrtu. V ta namen je občina dala v proračun vsoto Din 25.000. Bazen sezida tvrdka Czeike in bo gotov po izjavi gradbenega urada tekom 14 dni. □ Prvo grozdje. Včeraj se je v Mariboru prodajalo prvo grozdje po Din 24 za kg. O Mariborska okolica napreduje prav razveseljivo, kar zadeva tujski promet. Posamezne izletne točke imajo že urejene dobre okrepčevalnice. Sedaj stopa v tu krog tudi Št. Peter pri Mariboru, kjer se gradi kavarna. □ Javno stranišče pred kolodvorom. Po daljših pogajanjih med občino in železniško upravo je končno dospelo do sporazuma in bo občina v kratkem začela z graditvijo javnega stranišča pred kolodvorom. □ Nesreča pri kopanju v Dravi. Akademik Milenko Predragovič je pri kopanju v Dravi tako nesrečno skočil, da se je na obrazu, na čelu in na bradi občutno ranil. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnioo. □ Nezgode. Hrabost Franc, delavec na gl. kolodvoru, se je pri delu težko ranil v levo roko. 5 cm doigo rano mu je rešilni oddelek obvezal in ga rešil izkrvavenja. — Hirt Anton, delavec pri Kiffmann, je nalagal stavbeni les, pri tem pa je zdrknil pod hlode. En hlod ga je udaril na čelo in mu zasekal rano, da je obležal v nezavesti. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — V Slovenski ulici sta trčila dva kolesarja in podrla pasanta A. D. ter ga poškodovala, da je moral v bolnico. — Na Fran-kopanovi cesti je neznan voznik povozil delavca Alojzija Kožarja ter ga pustil na cesti v nezavesti ležati. □ 700 Din si je privoščil tat v ljudski šoli v Cankarjevi ulici. Kakor izvemo, se bo prej izdal, kot misli in bi bolje storil, da prinese denar sam nazaj! Povzročitelj 11 požarov hodi jprosto po Mariboru. Te dni je pripeljal neki občinski mož iz ormoške okolice v Maribor starejšega moškega, ki je priznal, da je povzročil zadnja leta že 11 požarov v ormoškem okraju. Požigalec pa jo baje omejen, zato se mu ničesar ne zgodi. Ker pa ni dovolj nor za norišnico, naj živi — doma v strah celi okolici. Oblasti naj bi šle občinam v takih slučajih na roko, da se taki ljudje za stalno spravijo na varno. □ Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 3 kolarje, 5 soboslikarjev, 1 podkovskega kovača, 6 mizarjev, 2 čevljarja za Maribor. Potrebuje pa tudi enega mizarskega vajenca in vujenca za pletarsko delavnico v Zagrebu, kateri bo imel prosto stanovanje, hrano in obleko. Mesto je prav dobro. □ Pri mariborski borzi dela se je 25. t. in. prijavilo 150 delavcev iz Maribora in okolice za Francijo. Sprejetih je bilo 103, in sicer 18 rudarjev, 3 zidarji, 1 poljski delavec in 81 tovarniških delavcev. Prvi transport odide iz Maribora 3. avgusta t. 1. Drugi transporti za Francijo sledijo pozneje. Celie i & Kako je letos s polovično vožnjo za hmeljske obiravce? Polovična vožnja za hmeljske obiravce je bila lani predmet mnogih očitanj in medlih zagovorov. Letos je prometni minister dr. Anton Korošec rešil to stvar že v maju in velja za letos sledeča odredba: Vsak hmeljski obiravec mora potovati z legitimacijo, ki jo dobi pri svojem občinskem uradu in v .Chteri je označeno, od katere do katere postaje putuje v svrho obiranja hmelja. Obiravec (obira vka) mora kupiti s to legitimacijo na postaji cel vozni listek do namembne postaje ter dati legitimacijo pri odhodu žigosati. Na namembni postaji mora vozni listek obdržati, ker velja zr, povratek. Ob povratku si mora dati legitimacijo zopet žigosati od vstopne postaje. Prt izstopu na domači postaji mora obiravec oddati i legitimacijo i vozni listek. Postopek je tedaj skoro tak, kakor pri velcsejmskih legitimacijah, samo da odredba ne zahteva, da bi bilo tiebu posebei potrditi, da je obiravec res de- lal v tej ali oni občini. Ta ugodnost polovične vožnje velja v času od 1. avgusta 1929 do 30. septembra 1929. — S tem je pač na najbolj praktični način rešeno važno vprašanje polovične vožnje za hmeljske obiravce. Kakor Ču-jemo, bo tozadevne legitimacije založila ena izmed celjskih tiskarn in jih bodo delojemalci lohko v Celju naročili ter svojim obiravcem doposlali. Obiravci »i bodo potem ali sumi ali potom svojega delojemalca izposlovali potrdilo svojega občinskega urada. 0 Ne pozabite se prijaviti za udeležbo pri gledališkem tečaju, ki se prične dne 6. avgusta ob sedmih zvečer. Ker se tečaj vrši zgolj ob večernih urah, je udeležba omogočena vsakomur in je vsakdo tudi iskreno vabljen. Prijave sprejema Prosvetno tajništvo na Cankarjevi cesti 4 vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 19. 0 Seja Slriega odbora Hmeljarskega društva za Slovenijo se vrši danes popoldne v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu. Kakor čujemo, se bo na seji razpravljalo med drugim o prevažni instituciji hmeljarskega razsodišča, ki naj bi v bodoče razpravljalo o sporih med producenti in trgovci. ■©• Poročilo o poneverbi pri ekspozituri Javne borze dela v Celju, ki ga je priobčil r^iovenec« v št. 167 od 26. julija 1929, je v toliko netočno, kolikor pravi, da nadzornik ekspoziture Javne borze dela vse do julija letošnjega leta ni imel nikakih instrukcij za svoj delokrog. Res je nasprotno, da je predsednik upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani, okrajni glavar g. Pero Popovič z dopisom 551/U-l od 14. februarja 1929 določil dolžnosti nadzornika ekspoziture Javne borze dela v Celju tako-le: 1. Nadzornik izvršuje sklepe upravnega odbora in vpliva neposredno na poslovanje organizacije borze dela; 2. kontrolira uporabo odobrenih kreditov in podpiranje nezaposlenih delavcev; 3. predlaga upravnemu odboru, kar je treba, da se iz-jjopolnjuje organizacija bora dela; 4. sodeluje z delavskimi in delodajalskimi organizacijami v stvareh, ki se nanašajo na posredovanje dela.« Te naloge so bile celjskemu nadzorniku sporočene na njegovo lastno vprašanje, kakšno dolžnost vrši nadzornik nad ekspozituro JBD. V malem so te naloge iste, kot naloge ravnateljstva Javne borze dela v Ljubljani. — V Ljubljani, 26. julija 1929. — France žužek, šel Javne borze dela. & Pereča prometna točka v Celju. Preko ceste iz mesta v Zavodno ob hotelu »Pošta« pelje železnica, kar je vse prav in v redu. Težja pa je stvar z mostom pod železnico. Ne le, da je ta most tako nizek, da z visoko naloženimi vozovi ni mogoče pod njim voziti, temveč je celo ožji kot cesta ter je samo srečen slučaj, da se doslej niso zgodile tu večje nesreče, zlasti ko gre ves težki tovorni promet na tovorno železniško skladišče ]>od tem mostom. Nadaljna pogreška je, da vodi cesta iz mesta proti mostu v tako strmem kluncu, da je_ težje vozove mogoče izpeljati le s priprego in ne mine dan, da ne bi človek moral opazovati trpinčenja živine, ki zmore klanec le v skrajni prenapetosti. Težja nesreča bi se bila na tem mestu skoro zgodila voznikoma Maksu Krajncu, hlapcu iz Gaberju ter posestniku Josipu Kolar-ju iz Ponikve prošlo soboto. Kolar je vozil v mesto pohištvo in je baš dospel vštric Rebeu-scheggovega hleva. V tem privozi za njim Krajnc s težko natovorienirn dvovprežnim vozom. Boječ se, da ne bi klanca zmagal, je Krajnc že pod mostom konje pognal močneje, da bi tako v zagonu lahko prevozili klanec. Pri tem pa je zadel v zadnji konec Kolarjevega voza in voz prekucnil tako, da je na vozu sedeči Kolar padel pred kolesa svojega voza. Pri tem se je strlo oje Kolarjevemu vozu in potrgalo jermenje. Zadaj na vozu je sedel z dvema košarama marelic branjevec Cijan, ki je seveda tudi zletel z marelicami vred z voza in ima škodo, ker so se marelice potolkle in raztresle. Le slučaju se je zahvaliti, da je dobil Kolar le lažje poškodbe na levi nogi in da ni prišel pod kolesa voza, ker je bil njegov konj zelo preplašen. — Morda bi mestna občina nc storila zaman korakov pri železniški upravi, če bi zahtevala, da se enkrat začne misliti na popravilo te prometne točke. Promet narašča iz dneva v dan in tak-le prehod izgleda v današnjih prometnih časih naravnost kot igračka, ki pa bi lahko postala za promet usodepolna. gospodarstvo Kranj Zadnja pot Stanka Cegnarja. V četrlek popoldne ob 4 smo spremili jurista Stanka Cegnarja k zadnjemu počitku. Žalnega sprevoda se je udeležila velika množica metčanov, prihiteli pa so tudi prijatelji iz bližnje okolice. Ob odprtem grobu so se z ganljivimi besedami poslovili od dragega tovariša Viktor Planinšek, v imenu sošolcev, Plut Stankp za orlovsko okrožje, A. Jagodic za društvo slušateljev juridične fakultete, Zupan France za J. A. K. »Danica« in I. Kiler za knjižnico, katero je pokojni pred časom upravljal. Pred hišo žalosti in pri grobu je zapel pevski zbor, sestoječ večinoma iz akademikov, pod vodstvom g. Cirila Mohorja, dve ganljivi žalostinki. Poprava poti. Pot, ki vodi iz Pungarta na čir-čiško cesto so v zadnjem času temeljito popravili. Napravili so nove cementne stopnice in stezo očistili nepotrebnega balasta. RIBNO PRI BLEDU. Dne 23. julija t. 1. je bil v Ribnem zaključek letošnjega birmovanja. Slovesnost je bila prav veličastna, sprejem presvetlega škofa zelo mogočen. Gasilci na konjih, tudi konjeniki v narodnih nošah, zastopniki občine, predsednik kat. prosvete, dekliška Marijina družba in mnogo ljudstva se je udeležilo sprejema. Šolsko mladino obeh razredov je vodila gdč. učiteljica Milka Zupane. KRKA PRI STIČNI. Most čez Krko se podira. Sicer je bil sklep že bivše oblastne skupščine, da se zgradi nov most, pa je ves načrt padel v vodo. Prosimo javno oblast, da se most zapre, ker se prav lahko zgodi nesreča. ŠMARJETA. t m. bodo začeli v šmarjeti graditi Počasi bomo vse dočakali. Posebno nove šole. Upati je, da tudi to v naše dobimo. — Letošnja žetev je prav Saj je ubogo ljudstvo to zimo precej suše imamo sedaj — drugače pa pri-lepo kažejo. V vinogradih se opaža Dne 29. Gasilski doni. potrebni smo slednjih letih dobro izpadla, stradalo. Malo delki na njivi palež. Hrastnik Te dni se je mudil v Hrastniku in na Dolu g. oblastni komisar dr. Marko Natlačen v zadevi preložitve ceste na Marnem. Ob tej priliki si je ogledal cerkev, Društveni dom in šolo na Dolu ter Narodni dom v Hrastnikii Svetovna letina 1929 Po podatkih mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu za junij 1929 je bilo vreme v srednji in južni Evropi toplo, pa tudi dovolj padavin. Prve cenitve računajo, da bo na Madjarskem, v Romuniji in v Bolgariji letina slabša kakor izredno dobra letina lani: 55 milj. stotov napram 72.2 milj. lani. Deloma je vzrok za to iskati tudi v zmanjšanju posejanih površin. V Španiji pa bodo imeli boljšo letino kakor lani. V večini ostalih evropskih držav pa letina ne bo manjša od lanske in višja kakor v zadnjih petih letih (povprečno). V celi Evropi bo torej letina ugodna, razen v donavskih državah. Za druge vrste žita: ječmen in oves pa javljajo boljše uspehe: celo Romunija beleži boljšo letino kakor 1928. V Rusiji stoji žito dobro. V Uniji in Kanadi pa pričakujejo slabše letine. Cenitev pridelka v Uniji je bila že znižana. Bolje je odrezala ozimna kakor jara pšenica. Splošno cenijo v Uniji letošnjo žetev pšenice na 65 milj. stotov manj kakor lani, ko je bila prav dobra letina. Tudi pridelek ovsa in ječmena bo manjši kakor lani. V Sev. Afriki (Alžir, Tutiis in Maroko) bo letina dala 4 milj. stotov več kakor lani in 6 milj. več kakor povprečno v zadnjih petih letih. Po stanju 1. julija t. 1. je računati, da bo letina na severni poluti manjša kakor lani, saj za pšerico in oves, vendar ne veliko manjša. Na južni poluti pa pretežno suho vreme v Argentini in Avstraliji ni bilo ugodno za posevke. izseljenišhe vloge Spričo velikih izgub, ki so jih utrpeli naši izseljenci zaradi poloma Prve srbske zemljoradničke banke, Belgrajske ujedinjene banke, Balkanske banke, Slavenske banke, Banke i štedionice za Primorje itd., je naša država ukrenila vse potrebno, da se izseljeniške vloge v bodoče bolje zavarujejo in da se izseljencem povrne zaupanje do stare domovine, ki so ga izgubili. V januarju t. 1. so bila izdana zakonita določila, jx> katerih sme Poštna hranilnica kot državni denarni zavod sprejemati od izseljencev hranilne vloge v neomejeni višini. Izseljenske vloge do 250.000 Din se obrestujejo po 6% na leto, vloge preko tega zneska pa po 4%. Organizacija izseljenskih vlog je izvedena takole: Iz Francije se pošilja denar na čekovni račun št. 800-06, ki ga ima naša Poštna hranilnica pri Poštno-čekovnem zavodu v Parizu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, vplačilni listi pa se dobijo brezplačno. Iz Nemčije se pošilja denar prav tako na naš ček. račun št. 599-35 pri Poštno-čekovnem zavodu v Mtinchenu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, kjer se tudi dobiio brezplačno vplačilni listi. Iz Zedinjenih držav Amerike in Kanade se pošilja denar po pošti z nakaznico »money order«. Te nakaznice se dobivajo na vsaki pošti brezplačno. Ker je v teh deželah zelo razvit promet z bančnimi čeki, je tako urejeno, da se lahko pošiljajo vloge tudi na ta način. Iz Južne Amerike je za zdaj mojjoče pošiljati denar samo z bančnimi čeki, a Resneje bo uvedla Poštna hranilnica po poštnih upravah južno ameriških držav direktne zveze z vsemi poštami. Izseljenske vloge se zaračunavajo v centrali Poštne hranilnice, in sicer v dinarjih, a tuja valuta, ki jo izseljenci pošiljajo, se zamenjava pri Narodni banki po originalnem borznem tečaju brez odbitkov. Izseljencem se pa seveda lahko izplača vloga tudi v denarju države, v kateri žive; denar se tedaj zamenja po dnevnem borznem tečaju. Da bi izseljenci čimbolje spoznali to vrsto poslov Poštne hranilnice, je natisnjenih 50.000 brošuric s podrobnimi navodili. Svetovno trgovsko brodovje Po ravnokar objavljenih podatkih Lloydove-ga registra je svetovna tonaža ponovno narasla: sedaj (1. julija t. 1.) znaša 66.4 milij. bruto reg. ton napram 65.16 1. jul. 1928 in 63.3 1. jul. 1927 ter 45.4 milij. ton pred vojno. Tu so vpoštevani samo parniki in motorne ladje. Tonaža jadrnic je ponovno padla in sicer za ca. 130.000 ton na 1.67 milij. bruto reg. ton. Še 1. 1914. je znašala 3.9 milij. ton in je po vojni od leta do leta nazadovala. Splošno je ugotoviti, da je tonaža vseh držav narasla: edino ameriška in italijanska tonaža sta padli, kar je pripisovati večjemu izranžiranju starih Indij. Po posameznih državah se tonaža parnikov in motornih ladij razdeli sledeče (v milij. bruto reg. ton): Anglija Unija Japonska Nemčija Francija Italija Norveška Holandija Brit. dom. Za primerjavo omenjamo, da znaša tonaža naše trgovinske mornarice sedaj nad 300.000 ton. Posebno zanimivi so podatki o odstotnem deležu posameznih držav: tako je angleški delež na svetovni trgovinski mornarici padel od 41.6% v letu 1914. na 30.2 letos, kakor tudi nemški od 11.3 na 6.1%. Ogromno pa se je povečal ameriški delež od 4.5 na 16.6%, nadalje japonski od 3.8 na 6.3, francoski od 4.2 na 5%, norveški od 4.3 na 4.9, italijanski od 3.1 na 4.8 in holandskl od 3.2 na 4.4%. Kakor vidimo, gre vse na škodo Anglije in v korist Unije ter v manjši meri Japonske. Prav posebej pa moramo zabeležiti hitri dvig nem?!/e tonaže, ki je pred vojno znašala 5,135.000 ton in je bila koj za angleško, še pred ameriško. Že 1. 1927 je narasla nemška tonaža na 3.320.000 ton od ca. 1 milj. ton po vojni, potem 1928 na 3,738.000 ton in je tako že prehitela velik del konkurentov in je sedaj tik za Japonsko, pa bo 1930 gotovo že na tretjem mestu v svetovni tonaži. Tudi odstotni delež parnikov, motornih ladij in jadrnic se je od 1914 sem zelo izprcmenil. Tendenca za zpraditev čimveč motornih ladij- je še vedno nadalje močna. Deleži so bili naslednji (v odstotkih): 1914 1928 1920 jadrnice 8.06 2.68 2.45 motorne 0.45 8.12 9.73 olje 2.65 28.49 28.53 parniki 88.84 60.71 59.29 Pred vojno jc odločal parnik z jadrnico, sedaj ga pa izpodrivajo motorne ladje ali pa ladie, kurjene z onem. 1914 1928 1929 18.9 19.8 20.1 4.3 13.7 13.5 1.7 4.1 4.2 5.1 3.7 4.1 1.9 3.3 3.3 1.4 3.4 3.2 2.0 3.0 3.2 1.5 2.1 2.9 1.6 2.8 2.8 Zadružna zveza, Zagreb je finančno dobro fundirana. Bilanca za 1928 izkazuje 11 milj. vlog na knjižice in tekoče račune, upniki pa znašajo le 0.7 milj. Din, tako da dela Zveza prea vsem s sredstvi zadrug-članic. Denar ie naložen: v tekočih računih 10.3 milj. Din, blagajna 0.2, banke 0.7 milj. Din in vredn. pap. 0.5 milj. Din. Lastna sredstva znašajo 0.2 milj. Din. Članic je imela zveza začetkom leta 63, koncem leta pa 83. — Samopomoč, centralna kmet. mlekarska zadruga, Zagreb izkazuje 0.8 milj. zadružnih deležev. Njeno članstvo se je lani povečalo od 700 na 1414. Zaloge so znašale 0.5, investicije pa 1.7 milj., tako da se je morala zadruga posluževati tudi znatnih tujih sredstev (saldo dolžnikov-upnikov 1.5 milj. Din). Kianično društvo, Belgrad izkazuje pri bruto donosu 3.8 (4.6) milj. 345.000 Din (368.000) Diu čistega dobička, iz česar se deli na kapital 1.25 milj. Zopet 24% na dividenda. Narok za prisilno poravnavo: Ahačič Anton, trgovec v Tržiču 6. avgusta. Vpisi v trgovinski register: Singer, šivalni stroji d. d., jx3družnica Celje; Prometna bančna družba z o. z. v Mariboru (50.000 Din; Kočevar Ivo); Anton Herga in drug, stavbeno in galanterijsko kleparstvo v Ptuju, d. z o. z. (16.000 Din; Herga Anton, Klasinc, Fram). Odobreno znižanje kapitala: Petovia, usnjarska industrija, d. d., Breg pri Ptuju od 2 na 1.5 mili. Din (15.000 delnic po 100 Din). Borza 26. julija 1929. DENAR Devizni promet je bil srednji. Tečaji Berlina, Dunaja, Londona in Trsta so popustili. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2285.25. Berlin 1356.25-1359.25 (13.57.75) Bruselj 701.76 bi. Budimpešta 992.26 bi. Curih 10O4 40—1097.40 (1095.90). Dunaj'800.97—803.97 (802.47). London 275.96-276.76 (276.36). Newyork 56.845 bi. Pariz 223.23 bi. Praga 168.20-169.— (168.60) Trst 296.80-298.80 (297.80). Zagreb. Amsterdam 2285.25 bi., Berlin 1856.25 —1359.25, Budimpešta 991.76-994.76, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 800.97 —803.97, London 275.96— 276.76, Newyork 56.745—56.945, Pariz 222.23-224.23, Praga 168.20—169. Trst 296.80-298.80. Belgrad. Berlin 1856.25—1359.25, Budimpešta 991.75—994.75, London 275.96—276.76, Nevvvork 50.745—56.945, Pariz 222.23—224.23, Praga 168.20 —169. Bukarešt 33.75-34.75. Curih. Belgrad 9.125. Berlin 123.90, Budimpešta 90.625, Bukarest 3.08, Dunaj 73.20, London 25.225, Madrid 75.80. Ne\vyork 519.275, Pariz 20.3775, Praga 15.3825, Sofija 3.75, Trst 27.1825, Varšava 58.30. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Prašlediona 850 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 125 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den., ŠeSir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda 103—404 (403, 404), kasa 403—404 (404), termini: 8. 405.50 —407, 12. 417—419 (418), 7% inv. pos. 85.50 den , agrari 50—51.25. — Bančni pap.: Hipo 202 den, Poljo 16-16.50 (16), Kred. 93 den., Juijo 80.75-81 (80.75), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56 den, Nar. 8075—8400, Prašted. 852.50-860 (855), Srpska 152 den, Zem. 127—130, Obrtna 30 den., Etno 164 —180, Kat. 33.50 bi. — Ind. pap.: Guttmann 205— 207, Slavonia 140 bi, Slaveks 96—100, Danica 115 den, Drava 375—450, Šečerana 420—450, Osj. ljev. 195—205, Union 170—175, Isis 17 bi, Ragusea 475 482.50 (480), Trbovlje 455-461, Vevče 125 den.. Piv. Sar. 210—220, Nar. mlin. 20 den., Oceania 195, Jadr. plov. 575 bi. Belgrad. Narodna banka 8180, 7% inv. pos. 86—86.50, agrari 51.50, vojna škoda 402.25-404.50, 7. 403.50-404, 8. 406—107. Dunaj. Don. sav. jadr. 83.65, Wiener Bank-verein 22.05, Rodencredif 100.25, Creditanst. 52,75, Escompteges. 21.50, Aussiger Chemische 2(58.75. Slavex 12, Alpine 40.80, Trboveljska 56.60, Levkam 6.95, Rima Murany 114.90 Žito Včerajšnje notacije na čikaški borzi so bile za vse predmete znatno višje, zlasti pa za pšenico, radi česar je bila tudi tendenca splošno zelo čvrsta. Na našem domaČem žitnem tržišču jo položaj za pšenico odločno izboljšan, a tudi v ostalih predmetih je tendenca dosti prijaznejša. Prodajalci so ustavili ponudbe v pšenici, radi česar se je začelo s strani kupcev intenzivno iskanje pšenice, kar je imolo za posledico močen dvig prometa s pšenico. Cene niso stanovitne; danes je bilo dobiti gorn.je-bačko pšenico na boljših postajah po 225 do 227.50. koruza je napredovala na 212.50 do 215 gornje-bačka nakladalna postaja. — PšeniČna moka srednje bačke znamke se trguje po 315—320 nakladalna postaja. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona pšenice. Tendenca nespremenjena. Novi Sad. Pšenica bč. 215-217.50, gor. M. 217.50—220.50, sr. 213.50—217.50; oves sr. 180— 185; koruza bč. 205-210, ban. 202.50-207.50; ječmen novi 150—155; moka Og 315, 2 295, 5 285, 6 260, 7 230, 8 140; otrobi bč. 120—125. — Promet: 195 v. pšenice, 2 ovsa, 28 koruze, 2 ječmena. Sombor. Pšenica bačka, banatska, sremska, prompt nova, 210—215; za avgust 212.50—217.50; banatska Begej šlep 230—235, Banatska Donav. kanal 220—225, banatska Bega kanal 227.50—232.50. Oves bački, sremski, slavonski, novi in stari 177,50 —182.50; rž bačka nova 190—195. — Ječmen ba-ranjski novi 67/68 kg 185—195; ječmen bački novi 62/63 kg 150—160, bački pomladni 65/66 kg 180— 190. — Koruza bačka 205—210, za avgust 210—215. bačka sušena za oktober, november 185—195. — Pšenična moka 0 810—320, 2 290—800, 5 265—275 6 245-255, 7 235-245, 8 156-165. Otrobi bački 125—130. Tendenca za pšenico prijazna, za vse ostalo neizpremenjena. Promet 879 vagonov. BudimpeSta. Tendenca: medla, PSenica: okl 26.10-26.04, zaklj. 26.04-26.06, marec 28.15 28.09, zaklj. 28.09-28.10; rž: okt. 21.04-20.9." zaklj. 20.88 — 20.90, marec 28.02 — 22.90, zakli 22.89-22.90; koruza: julij 24.26, zaklj. 24-24 1" maj 21.80-21.91, zaklj. 21.90—81.98. Les Zaključkov ni bilo. Tendenca nespremenjen; Išče se vsaka možina de$k smreka, jelko, 4 m 19, 22, 26, 28, 80, 88, 86. 88 mm. 10 cm naprr tomble; vsaka množina madrierov smreka, jelka 75 X 220 mm od 4 m naprej stopnjevaje po 33 cm (4.33 m, 466 m itd.) I, II, III. mte paral, oetror. pravokotno očeljece fko vag. Reka, mia iivfhmio vwzaslužile Saj je v svojih najboljših letih imel nad 50.000 funtov letnih dohodkov t. j. skoraj 14 milijonov dinarjev. A ta ni bil edini med marljivimi delavci. Ko je bil Patrick Hastings v MacDonaldovi Ahues, šahovski mojster Nemčije. vladi generalni državni pravdnik, je spal samo eno uro na dan. O Edisonu vemo, da še sedaj, ko je že davno prekoračil osemdeseto leto, spi k večjemu štiri ure na dan. To so duševni delavci. Ako pa iščemo najpridnejšega ročnega delavca, moramo pa v premogokop. Gotovo je tu najtežje delo, globoko pod zemljo, pri slabi razsvetljavi in v neprestani življenjski nevarnosti. Premogarji vedo povedati, kako težko je pridobivanje premoga, kako vročino morajo prestajati. So pa tudi drugi delavci, ki težko delajo. To so predvsem kurjači, mornarji, ribiči, ki se podajajo na odprto morje. Znano je, koliko strašnih ur so taki prebili v viharjih. Tu ni govora ne o počitku, pa tudi na hrano ob takih prilikah ni misliti. Delavci v sladkornih tovarnah delajo ob času sezije tudi nad sto ur tedensko. Mnogo poklicev bi lahko še našteli, ki spadajo med težke. A vendar nihče ne dela toliko kot pa žena — mati. Kadar mož opravi svoje delo, pa naj si bo v tovarni, v rudokopu, delavnici ali pa v pisarni, pride domov ter se pri peči s časopisom v roki ali pa v družbi prijateljev odpočije in oddahne. Njegova žena pa prične z delom preje, kot je mož vstal, dela ves dan in ne more reči, da je delo dovršeno, ko se trudna in izmučena podaja k počitku. A ne samo to. V mnogih krajih, posebno v industrijskih okoliših, gre tudi žena za delom v tovarno, poleg tega pa ima na glavi še vsa domača dela in opravila. Zato brez nadaljnjega lahko rečemo, da ni moški oni, ki največ dela, pač pa žena — mati, ki svojega dela nikdar ne dovrši in se njeno delo sploh ne more računati po urah kot pri moškem. Smešni ce V pasjih dneh. »Opozarjam te, prijatelj, na moj pogreb, ki bo približno 15. avgusta.« »Ali se ti je v tej vročini zmešalo?« »Ne, ampak vsak dan izpotim pet litrov vode; vsak liter tehta 1 kg. Tehtam 75 kg. Če pojde tedaj tako dalje, je čisto jasno razvidno, da me v štirinajstih dneh ne ostane nič več.« »Na, vzemi svoj prstan nazaj! Čutim, da nisva ustvarjena drug za drugega.« »Torej ljubiš drugega?« »Če že hočeš na vsak način vedeti... da!« »Ha, potem mi povej njegovo ime!« »Za božjo voljo! Ali ga nameravaš ubiti?« »Neumnost. . . prstan bi mu rad prodal.« Mirko je imel veliko veselje do slikanja in risanja. Da je le odložil šolske knjige, že je imel v roki barve. Ko je nekoč naslikal nekaj prav nenavadnega, ga je mati vpra šala, kaj naj slika predstavlja. >Nebesa«, je odvrnil Mirko samozavestno. >Kaj pa vendar misliš otrok, saj vendar nihče ne ve, kakšna so nebesa,« pravi mati. >Bodo pa potem vedeli, ko bo slika gotova,« se je odrezal Mirko. Panevropski osrednji svet pri Briandu. Od leve na desno sede: Koch-Weser, bivši nemški minister; Coudenhove-CalergL, predsednik; Aristide Briand, franc. zunanji minister, častni predsednik; grški poslanik A. Politis; A. Lednicki, bivši poljski minister. — Zgoraj stoje (od leve na desno: dr. P. pl. Auer (Ogrska); Louis Loucheur (Francija); estonski poslanik R. Pusta; finski poslanik dr. Holma; A. Watts (Anglija); prof. F. Delaisi (Francija); avstrijski poslanik dr. Griinberger. Za duha in srce Mati vzgojiteljica Vodilne misli krščanskega vzgojeslovja, III. izdaja 1929. Založila uprava dekliškega lista »Vi- gred«, Ljubljana, Ljudski dom. — Cena Din 16.—. Vzgojnih knjig, ki bi bile praktične, takoj po-rabne in res zmožne dati nasveta v vsakem slučaju vzgoje, takih vzgojnih knjig nam manjka. Dokaz zato je bila potreba, da je izšla »Mati vzgojiteljica« v tretji izdaji. Matere, vzgojiteljice, učiteljice, voditeljice vzgojnih organizacij so ji dale laskavo izpričevalo, da jim je bila doslej učiteljica in svetovalka v vseh vzgojnih vprašanjih in verna pomočnica pri vzgojnem delu. Prav taka želi 03tati tudi v svoji tretji izdaji. Saj se je potrudila, da se v novi predelani izdaji ozira na vse vzgojne momente sedanje vzgojne dobe. Kar je bik) težje umljivega, je nova izdaja odstranila in nadomestila z lahko um-ljivimi odlomki iz del naših prvih pripovednikov. Devetero poglavij pa zdržema, drugo iz drugega spremlja otrokovo vzgojo od prvega dneva, ko je materino vzgojno delo samo nega telesa, pa preko prvih duševnih pojavov, prisrčnega otroškega čebljanja in prvih zavednih stikov z zunanjim svetom ter preko vzgoje uma, čustev in volje, ter še preko nujnih stikov doma s šolo, in še odraščajoči mladini in nje samovzgoji do vstopa v življenje. Posebne vrline te vzgojne knjige so: praktična vsebina, jasen, lahkoumljiv jezik in izredno nizka cena. Zato si jo lahko omisli vsaka slovenska žena, bodisi mati, ali ki bo šele postala, bodisi dekle, ker bo vsaka našla v nji bodisi za vzgojo ali samo-vzgojo koristnih nasvetov in navodil. Naravnost neobhodno je potrebno dekletom, ki obiskujejo gospodinjsko šolo ali gospodinjski tečaj, kjer se vzgojeslovje najuspešnejše obravnava ob roki te knjige. Ker naklada ni velika, naj si jo zavodi, tečaji in posameznice takoj naročel Mamrasova ideologija izumira V reviji »Maitres de la plume« objavlja Gustave R i o n važno razpravo, v kateri ugotavlja, da je vpliv rojalistične ideje in zlasti miselnosti Charlesa Maurrasa, kolovodje »Action Frangaise«, na francosko intelektualno mladino čedalje manjši. Rastoča emancipacija nove generacije od nacionali-stično-hierarhične m protirepublikanske ideologije je postala očitna že iz ankete, ki jo je priredil književni tednik »Les nouvelles littčraires« pred nekaj meseci. Značilno je, da izumirajo reakcijonarne doktrine baš ob času, ko nastopa aktivna republikanska politika najbolj neenotno: tega pomembnega pojava tedaj ni pripisati kakemu posebnemu novemu spehu republikanske ideje, ampak novi orijen-taciji francoske mladine sploh. Propadanje »mau-rassisma« pa je v bistveni zvezi tudi z dvigom katoliškega kulturnega življenja v Franciji, ki ne zavzema danes p>o svojih jiredstavnikih samo domini-rajočega položaja v domovini, marveč po svojem vplivu sega tako v kulturno življenje Evrope kakor nikoli preje. * Zagrebački nadbiskup dr. Ante Bauer u životu 1 djelu je naslov spominski knjigi, ki sta jo ob priliki zlatomašniškega jubileja r.adškofovega uredila Janko Bark in Svetozar R i t i g. Mnogoštevilni članki obravnavajo plodno cerkveno, '(kulturno in politično delovanje dr. Bauerja kot škofa, filozofa, gospodarskega organizatorja, pokrovitelja Jugoslovanske akademije, karitativnega delavca, pospeševatelja književnosti in umetnosti i. dr. Cena 40, oziroma 60 Din (Knjižara Narodne Prosvjete, Kaptol 29). Erlch Marla Remarquc! »Na zapadu nižta novo.« Izdanje »Nolit«, Belgrad 1929. Dandanes v svetovni literaturi najbolj čitana, ena najboljših in najresnejših knjig o svetovni vojni, je izšla sedaj v srbskem prevodu (v latinici). Knjiga ni brezciljna obtožba, ni malodušna izpoved, temveč gola resnica o človeški generaciji, kateri je vojna ubila mladost in to še potem, ko se je rešila njenega neusmiljenega ubijanja. Vsa dejanska stvarnost vojne brez filozofske tendence in sentimentalnosti je v tej knjigi. Žvižganje svinčenk, eksplozije, jekleni bliski bajonetov, oblaki strupenih plinov, smrtonosno križarenje letal. Prevod dr. Mariča je zelo dobro uspel. Tudi tehnična oprema založniškega podjetja »Nolit« v Belgradu je skrbna in okusna. Cena: kartonirano 28 Din, v polplatnu 50 Din. Nekaterim prizorom knjige je z moralnega stališča treba ugovarjati. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Spori Nadaljevanje junionrskih pokalnih tekem Kakor smo 2e poročali, so se pričele preteklo soboto in nedeljo letošnje juniorske tekme za prehodni pokal S. K. Ilirije. Prve tri tekme v I. kolu so dale naslednje rezultate: Ilirija I: Mladika 4 i 1, Primorje : Slovan 3 : 2 in Jadran : Ilirija II 3 i 2. Jutri, v nedeljo se odigrajo na prostoru S. K. Ilirije preostale tri tekme I. kola. Ob 8.30 dopoldne se sestaneta S. K. Mars in S. K. Rakovnik (sodnik g. Betetto), popoldne pa ob 17. S, K. Savica in Ž. S. K. Hermes (sodnik g. Mahkovec) ter ob 18.15 S. K. Reka in S. K. Slavija (sodnik g. Do-linar). V vseh treh jutrišnjih tekmah se srečajo dobra, precej enako močna moštva, zmagovalca se v nobeni teh treh tekem ne da označiti v naprej. * Vstopnina za plavalno prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podsaveza. V soboto dne 27 in v nedeljo dne 28. julija se odplava v kopališču S. K. Ilirije vsakoletno plavalno prvenstvo podsaveza. Program bo pester, zlaiti pa bodo gledalce zadivili krasni skoki. Občinstvu se sporoča, da je kopanje v bazenu S. K. Ilirije tudi ta dva dni mogoče, ker se program ne vrši nepretrgoma. V delno kritje prireditvenih stroškov se poviša za ta dva dni vstopnina za 2 Din za osebo. Kdor želi sedež, plača pri blagajni za numeriran stol 5 Din. Pravico do njega ima eno celo dopoldne ali popoldne. Vstop v kopališče je tudi ta dva dneva mogoč samo v kopalnih oblekah. Službene objave LHP-a. (Iz seje u. o. dne 18. jul.) Črtata se za TKD Ateno Kajser Amalija in Šmuc Špela, obe * pravom nastopa dne 18. jan. 1930. TKD Ateni se izreka na podlagi § 1 občega pravilnika tritedenska zabrana igre, ker je nastopila v tekmi dne 9. jul. z neverificiranimi igralkami Kajser A. in Šmuc S. ter vsled neupoštevanja podsaveznih odredb. — Tajnica. Trgovska politika nemške nogometne zveze V največji ncmSki športni zvezi so merodajni trgovski nagibi. Iz Nemčije je prejel neki dunajski športni list sledeče poročilo s prošnjo za objavo: »Finančna politika Nemške nogometne zveze je bila v teku let opetovano predmet najstrožje kritike. Več kot enkrat so največji nemški športni zvezi očitali, da so bili vsi športni razlogi opetovano zapostavljeni za izključno trgovskimi in ii-nančnimi nagibi. Slučaj določitve ponovne igre med berlinsko Hertho in I. F. C. Nurnberg je nov hud zgled za to, kako zastopa zveza brezobzirno le materielne koristi. Ponovna igra med obema moštvoma je bila določena za Diisseldorf, kamor naj oba kluba pošljeta svoje igravce. Kako to naredita, to je njuna zadeva. Zveza se ni ozirala na napore dveinpolume berlinske igre in ji amaterska kvalifikacija tudi ni delala nobenih skrbi. Zveza določi — klubi morajo ubogati. Ugovori prizadetih klubov se niso upoštevali. Hertha je morala potovati v.Gornjo, Šlezijo in v Dortmund (vzhod in zapad Nemčije), I. F. C. Nurnberg v Hamburg in Berlin (od juga na sever). V poteku par tednov zahtevajo sedaj od obeh klubov novo dolgo potovanje, ker gre v diisseldorfski stadion 60.000 gledavcev in ker pričakuje torej zveza od Diisseldorfa največ dohodkov. Če se |e ponovna igra res že morala vršiti čez teden dni, kar bi se bilo glede na prevelike napore igravcev tudi moglo preprečiti, naj bi se igra ponovila vsaj v Leipzigu ali Dresdenu, ker prideš v ti dve mesti iz Niirnberga ali Berlina laže kot v Diisseldorf. A v Leipzigu ali Dresdenu ne bo prišlo 60.000 gledavcev igro gledat. Nemška nogometna zveza se financira samo iz dohodkov iger. Zato so ji pri tekmi za nemško nogometno prvenstvo pred očmi le malerielne koristi, Igre predtekem se določijo tako, da pride kolikor mogoče veliko denarja v blagajne. Te razmere so nevzdržne; to tembolj, ker se zveza na upravičene želje udeležnih klubov po bolj pravičnih prispevkih iz teh dohodkov doslej nikakor ni ozirala. Spominjamo pri tej priliki samo na nastop hamburškega Sportvereina proti zvezi, in kako ga je zveza »kaznovala«. Še težji so očitki, ki jih moramo nasloviti na zvezo glede njenega stališča ▼ amaterskem vprašanju. Zveza se je izrekla s podporo pretežne večine svojih pristašev za amaterski šport, V praksi se pa to stališče zveze kar najgrje krši. Kar Nemška nogometna zveza zahteva od svojih prvorazrednih klubov in igravcev, se v smislu neoporečnega amaterskega športa sploh ne da izvesti. Spre- memba obstoječih razmer je brezpogojno potrebna, če hoče obdržati nogometni šport v javnosti svoj ugled.« To so hudi očitki: zveza je v javnosti za amaterski šport, v praksi pa iz čisto trgovskih razlogov prav za nasprotno. Te očitke je objavil tudi A. S. S., uradno glasilo Jugonemške nogometne zveze v Niirnbergu. In po njem seveda tudi drugi listi. Ženska sedanjjih dni v športu V skoraj vseh športnih panogah, katerih so se ženske oprijele, so dosegle v zadnjih letih velik napredek; in še prav nič ni videti, da bi bil ta napredek že pri koncu. Stalno se boljšajo vsi uspehi, tako rekordni kot povprečni. Prej so mislili, da manjka ženski v prvi vrsti tista lastnost, ki je v športu merodajna, neupogljivo voljo do zmage, sklep, da bomo nekaj naredili in tekmo : dobili, pa naj velja, kar hoče. Športnice so že j davno dokazale, da ta domneva ni prava. Po mnenju nekaterih še preveč. Omenili smo že parkrat, da v Amsterdamu ni prav nič lepo in izpodbudno učinkovalo, ko so se tekmovalke na dolge razdalje 1800 m in več) na koncu teka nezavestne zgrudile. Recimo, naj bo res, da zahteva tak tek od ženske prevelik fizičen napor, posebno, če ni zadostno trenirana; a na drugi strani je prav to, da so zdržale ženske do popolne izčrpanosti, vendarle dokaz, da je ženska popolnoma kos moraličnim zahtevam športne tekme: napor do skrajnosti in da damo iz sebe vse do zadnjega, kar moremo in kar imamo. Nihče bi tekmovalkam ne bil zameril, če bi bile po spoznanju prevelikih težkoč prevzete naloge tekmo prekinile; in da tega niso naredile, nam priča, da morejo tudi ženske do skrajnosti vzdržati. In šport to zahteva. Vobče se ženske bolj izkažejo v onih športnih panogah, ki zahtevajo kratek, oster in hiter napor, kot pa v onih, ki zahtevajo dolgotrajno uporabo energije in mišičevja. To je splošno tudi v skladu s fizičnim ustrojem ženske. V hitrem spvin-terskem teku, v skoku in v metu imajo ženske najlepše uspehe. Na kratke razdalje povprečne tekalke niso do3ti za povprečnimi tekači; tudi v rekordih se moškim tovarišem že zelo bližajo, čeprav jih nikdar ne bodo dosegle, razen morda s kakšno izjemo. V Amsterdamu je dosegla najboljša tekmovalka na 100 m čas 12.2, najboljši tekmovalec 10.8. Tek čez lese zahteva dobro razdelitev ravnovesja; mnogo je žensk, ki imajo ta dar že prirojen, kar nam dokazujejo v prvi vrsti tudi kot plesalke; zato so v tem teku prav dobre, njih slog je izboren. Pač zahteva tek čez lese tudi veliko moči, in tu je zopet moški pred žensko. Šport, ki je ženski posebno prikladen in v katerem se izredno odlikuje, je hockey. V Angliji na primer je več kot tisoč ženskih klubov hockeya, strnjenih v posebno zvezo. V hockeyskih pravilih in predpisih obstoji sedaj še nekaj malenkostnih razlik med moškim in ženskim hockeyem, a jih bodo sedaj najbrž izenačili, in sicer tako, da bodo prenesli pravila ženskega hockeya na moški in obratno. Tudi plavanje je za žensko kot nalašč in se ji primerjanja z moškim ni treba bati. V goliu je .moški vsled svoje večje fizične moči na boljšem, '« v anglosaških deželah je tudi mnogo prav odličnih igravk golfa. Včasih so v Ameriki in Angliji tekmovale pri prvenstvenih tekmah tudi ženske, in marsikateri moški tekmec se jim je moral ukloniti. Kakor v hockeyu tako sc je tudi v tenisu Ženska danes tako izpopolnila, da zaostaja za moškim samo po slabšem udarcu; a še to velja vobče samo za prvovrstne igravce, moška povprečnost pa ni dosti pred žensko. Omenimo imena Lenglen, Wills, Nuthall, Fry, Alvarez, Aussem. Malo je športnih panog, v katerih se ženska še ne udejstvuje z uspehom, tako kriket in nogomet, Za nogomet tudi ustvarjena ni, in je bolje, če ga ne goji. Nasprotno je pa izborna v borjenju (sabljanju), ki se nam vidi na prvi pogled kot izključno moški šport. Velika športna naprava v Rimu Na desnem bregu Tibere dela že leto dni 600 delavcev na izgradbi velike športne naprave. V oktobru jo bodo izročili njenemu namenu. Meri 24.000 mJ. Najprvo bo stalo tam veliko poslopje v podobi črke H kot centralna naprava, obdana na levo in desno od dveh podolgovatih zgradb za upravo. Dalje bodo zgradili 27 m dolgo, 22 m široko in 13 m visoko pokrito palestro (dvorano za telesne vaje); potem odprto palestro s površino 600 m2; stadion za 130.000 gledavcev; pokrito telovadnico za deklice; igrišče za nogomet; igrišče za i tenis; rimsko gledališče; prostor za postajanje av-1 tomobilov (avtoparkl; strelišče in slednjič še eno športno igrišče ob bregu Tibere, Na sredi vse naprave bodo postavili monolit iz marmorja, ki so ga izklesali iz kamnolomov v Carrari. Sploh se marmor povsod brezobzirno uporablja; vsi ornamen-talni deli so iz marmorja, ves ogromni stadion bo obložen z marmornatimi ploščami, vsi večji prostori in vse večje dvorane bodo imele marmorne stene, Vodstvo gradbe je v rokah Akademije za telesne vaje, ki bo postala središče vsega športnega udejstvovanja v Italiji. Upajo tudi, da bo dala ta športna naprava Rimu pravico do zahteve, naj se v bližnji bodočnosti vršijo olimpijske igre enkrat tudi v Rimu. Zgradba bo zares velepotezna in tudi umetniško na višku. Radio M Program; Radšo-Ljubtjana t Sobota, 27. julija: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18.00 Koncert radio-orkestra: Novak: Parada palčkov, SchSnherr: Iz slovanskih krajev, Beethoven: Adagio cantabile, Siede: Srebrna roža, Žemla: Teče voda teče, Theimler: Srečanje — 19.30 V. Pintar: O lepotah slovenske zemlje, propagandno predavanje v esperant-skein jeziku — 20.00 Delavska ura: Poklic nadzornikov bolnikov, Bole Josip — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Časovna najioved in jioročila. Drugi programi t Sobota, 27. julija. Belgrad: 12.45 Radio-kvartet: Grieg, Offen-bach, Cajkowsky. — 13.80 Vesti. — 17 Za malčke čita pravljice tetka Bandič. — 17.26 Radio-kvartet: Fr. v. Suppč, Boccherini, Puccini, Čajkowsky. — 18.25 Radmila Pavlovič predava o zdravem stanovanju in njegovem vjilivu na nar. zdravje. — 20 Plošče. — 20.20 Vel. Spasič: Iz novinarjevega življenja. — 20.45 Radio-orkester. — 22.15 Poročila. — 22.25 »Maks Reinhardt pred sodnim stolom Italije,< komedija M. Zabarca, inspirirana po gostovanju Kopenhnšeanov. — 23 Radio-jazz-orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 20.30 Koncertni večer (istočasno oddajata Zagreb in Ljubljana). Sodelujejo: Lida Frankov!« (klavir), Stanko Zeplč (violon-vello) in pevski kvartet »Lisinskk. — Varšava: 12.05 Plošče. — 10.30 Plošče. — 20.30 Ljudski koncert. — 22.45 Plesna godba. — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. — 16 Popoldanski koncert. — 17.30 Pravljice za deco. — 18 Večer Gottfrieda Hellerja. — 1!) Komorna glasba. — 20 Večer Courtelineov. Večerni koncert. — Brno: 12.20 Prenos iz Bratislave: Koncert. — 16.45 Ženski zbori. — 10.05 Orkestralni koncert. — 20.15 Plesna godba. — 22.25 Vojaški orkester. — Berlin: 17.30 Zabavna glasba. — 20 Vedri konec tedna. Nato do 0.30 plesna godba. — Katovice: 16.20 Plošče. — 20.30 »Čarobna piščal,« opereta v enem dejanju. — Uglasbil J. Offenbcah. — 22.45 Plesna godba. — 21.30 Koncert. — Stuttgart: 15 Popoldanski koncert. — 10 Čajanka. — 20.15 Zabavni koncert. — 21.15 V potovalni pisarni. — 23 Plesna glasba (plošče). — 0.30—1.30 Nočni koncert. — j'ra?a: 12.20 Prenos iz Bratislave: Orkestralni koncert. — 13.55 Borza. — 19.05 Prenos iz Rrna: Orkestralni koncert. — 20.15 Prenos iz Rrna: Plesna glasba. — 32.25 Prenos iz Brna: Vojaški orkester. — Toulouse: 12.45 Solistični koncert. — 13 Tango. — 13.15 Plesna godba. — 20.30 Koncert vojaške godbe. — 25.45 Pesmi. — Rim: 19.15 Koncert tria. — 17.30 Popoldanski koncert. — 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Milan: 11.15 PloSče. — 17 Koncert kvinteta. — 20.30 Koncert. — 23.15 Jazz. Cerkven', vestnih. Duhovne vaje za zdravnike se vrše v Domu duh. vaj, Ljubljana. Zrinjskega cesta 9, od 14. do 18. avgusta t. 1. Začetek 14. avgusta zvečer. Vabimo k obilni udeležbi. — Pripravljalni odbor. Na Jakobovo nedeljo, 28. jul., bo služba božja v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v temle redu: Sv. maše se prično ob 5, ob 6 govor in sv. maša pred Najsvetejšim, ob 10 govor in slovesna peta sv. maša. Popoldne ob 6 govor (p. Valerijan Sar-tori, kapucin) in slovesne litanije vseh svetnikov. — Ta dan bo tudi trikratno darovanje za cerkvene potrebe in sicer ob 7, U in 6 popoldne. Prireditve in društvene vesti Mladinski dom. Vse sodelujoče prosimo, da pridejo pravočasno, t. j. en četrt na osem in s tem omogočijo točni začetek predstave. Oblastna streljačka družina v Ljubljani. V nedeljo dne 28. t. m. obvezno streljanje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8.30. Med streljanjem se bo pobirala članarina za tek. leto. Ljubitelji streljanja, ki žele pristopiti v streljačko družino, dobrodošli. ia B-m I N fl" * S-*"! a * a . n _ S s «mQ»O . S >w » o2 cfZ 1^5 O -J op;>pi'«o .N<2 a-ii N gu-Cvr g 3 S ztc» > * 0£CQ >0; c ■Si*; O-J ' -j kega jezika, s 5 letno prakso v lesni stroki, želi primernega mesta. -Ponudbe pod »Zanesljiv« št. 8066 na upravo lista. jfiUti Trgovsk. pomočnika sprejmem takoj za trgovino mešane stroke. Dragotin Radej, Trbovlje. Klepar, pomočnika veščega vsega dela — sprejmem v trajno delo: Justin, klepar, Tržaška c. 36, Ljubljana - Vič. Zastopnice iščemo za neslične koristne predmete po celi državi. Sijajen zaslužek. - »Organizacior.o Odele-nje«, Beograd, Jovanova 42 a. Klepar, vajcnca sprejmem proti primernemu plačilu - Lavrič Anton, sploš. kleparstvo, Moste št. 43. Mesarskega vajenca močnega, kmečkih staršev ali vojno siroto sprejmem. Vprašati v popoldanskih urah: Janko Zevnik, mesar in izdelov. raznih mesnih izdelkov, Ljubljana, Dunajska c. 41 Osebni sluga za grajščino, vešč nemščine, serviranja kakor vseh poslov v gradu, se išče. Ponudbe na upravo »Slov.« št. 8061. Nastop s 1. avgustom. Trgovska in stanovanjska hiša se proda v Ptuju, Minoritski trg. Vpraša se pri g. Hogenwarth, Breg pri Ptuju. Zahvala za izraze sočustvovanja ob nenadni smrti našega nepozabnega ž^ijo Kramaria učitelja v Toplicah pri Zagorju. Posebno se zahvaljujemo upravi-teljstvu v Toplicah in T. P. D. za izkazano naklonjenost, trbovelj. učitelj-stvu in SK. Trbovlje za darovane vence, pevskemu društvu »Zvon« za odpete žalostinke, zagorskem »Sokolu« za častno spremstvo, g. župniku Ga-špariču in g. Ž. Krasniku za nagrobni govor, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Trbovlje, 25. julija 1929. Rodbina Kramar. Prodamo Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Les ca 10.000 m3 bukovine, cerovine itd., prodamo na stoječem v gozdu ob cesti, 5 km od postaje Rogatec. Natančnejše pod »Ugodna lega« št. 8018 na upravo lista. Parna lokomobila Wollova, dobro ohranjena, 45/60 PS in kompleten opekarski stroj, se proda. Povpraša se pri Zadružni gospodar, banki podružnici v Kranju. Pozor poljedelci zadrugarjil Prodam 1500—2000 m kg semena divje višnje zajamčeno zdravo, čisto in oprano. Zahtevajte vzorec, pa se boste uve-rili o prima svežem letošnjem semenu. IVO PALINIČ, SPLIT. Okvirji oken rabljeni, se ceno prodajo. Vprašati pri Adoliu Bernhard, Aleksandrova cesta 51, Maribor. Klavir znamke Pokorny, poceni prodam. Naslov v upravi pod št. 8091. Visoka omara lesena zofa, miza, štirje stoli, pripravno za otroško ali gostilniško sobo, ceno naprodaj. Pojasnila Tržaška c. 8 v trgovini. liiipiitib Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. STARO ŽELEZO in LITINO (GUSS) kupuje na drobno in debelo FRANC STUPICA Ljubljana, Gosposvetska 1 Hlode vseh vrst lesa, posebno smrekove in jelkove, v vsaki množini proti ta-kojšnj. plačilu, se kupi. 2astopnike za nakup vsakovrstnega lesa za razne rajone v Sloveniji se sprejme. Ponudbe na Fr. Gorjanc & Cie, Kranj. Motorno kolo Puh mode! 1*28, skoraj novo, prodam /..i 7500 Din. Vprašati \ brivnici Dunajska cesta «tcv. 31, Ljubljana. Brzojavne DROGE največ borovih 6% do 9 metrov kupimo večje količine takoj in v kratkem. Plačamo takoj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Izvoz«. Marelice kupi Podravska industrija sadnih izdelkov v Mariboru, Trubarjeva 9. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Prazno sobo s poseb. vhodom, elektr. razsvetljavo, oddam — Vodmatska 7/a. Šoferska šola I. Gaberščik, oblastveno koncesijonirana, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. Podu-čujem tudi privatno. Stanovanje ena večja soba, kuhinja in pritikline išče stranka brez otrok za avgust ali september, v centrumu mesta. Stanarina se plača tudi lahko za eno leto vnaprej. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje v mestu« št. 8081. Objave Dražba v Stožicah pri Ljubljani. Na ponedeljek dne 29. julija ob 11 dopoldne se bo na licu mesta v Stožicah št. 79 pri Ljubljani prodala na prostovoljni dražbi dvo-družinska hiša umrlega posestnika Ludvika Šmu-ca. Hiša obstoji iz dveh stanovanj po dve veliki sobi, kuhinja in pritikline ter ena soba v kleti. Vodovod v hiši, 650 m3 vrta. Izklicna cena 86.860 Din. Dražbeni pogoji so razvidni pri okr. sodišču v Ljubljani, soba št. 37. Okrajno sodišče v Ljubljani, soba 37, dne 22. ju lija 1929. stanovanja Klavir prvovrstno ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8062. Meblovano sobo s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo oddam s 1. avgustom v Dev. Mar. v polju tik žel, postaje. Franjo Weiss, Dev. Mar. polje, št. 70. I ILU8MM.1I Mestno poglavarstvo v Bihaču. Štev. 1118/29. OGLHS Mestno zastopstvo te občine je sklenilo v svrho investicij najeti hipo-tekarao dolgoročno posojilo v znesku 3,000.000 dinarjev, kar je odobrilo finančno ministrstvo z rešenjem štev. 104.726/1929 z dne 26. junija 1929. Vsled tega se pozivajo denarni zavodi v kraljevini brbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi bili voljni skleniti z občino to posojilo, da dopošljejo svoje ponudbe do 10. avgusta 1929 podpisanemu poglavarstvu. /a varnost posojila zastavlja občina svoje nepremičnine, ki sestoje iz električne centrale, vodovoda, 8 poslopij, raznih stavbišč in zemljišč. V Bihaču, dne 22. julija 1929. Mestni načelnik Jusuf Hodžič. Malo posestvo s stanovanjem se išče v najem. Prednost mariborska okolica in ob železnici. Ponudbe na upravo lista v Mariboru pod: »Malo gospodarstvo«. Posestva Prodam posestvo: enonadstropna, močno zidana hiša in druga gospodarska poslopja, več živine, 13 oralov zemlje, gozd, njive, travnik, gorica, z vsem inventarjem in vsemi letošnjimi pridelki. Zraven kameno-lom za izdelovanje več sto kbm gramoza na leto. Morejo se izdelovati tudi betonski izdelki. — Zraven mlin na dva para kamnov, na zelo močni vodi, z vsemi vodnimi pravicami. - Ker se v bližini nahaja rudnik rumene barve, je mogoče napraviti tovarno za izdelovanje barve na vodni pogoni prikladno tudi za večje podjetje. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8039. Enodružinska hiša v Ljubljani ozir. v bližini, se kupi. Cena 80.000 do 100.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Slovenec« št. 8076. Prodam novo hišo enonadstropno s 3 stanovanji po 3 sobe in velikim vrtom. Obrestovanje 8%. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7944. Razno Kokosovi - man« deljevi in čokoladni poljubčki! .Amareti' spec. ,Vika* Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra c. 13 Tvrdka A. VOLK Llubltana, Resljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrsto ošenlčno moko In druge mlevske izdelke. Zahtevalte cenik) Birete, šemisete talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št. 9. - Na željo se pošlje tudi po pošti. Kupim ali vzamem v najem manjše podjetje z vodno silo (večji mlin ali žago) ali kakšno manjšo tovarno, kolikor mogoče v bližini postaje. -Stopim event. tudi kot družabnik s sodelovanjem in kapitalom. Cenj. ponudbe pod šifro »Industrijalec« St. 7963 na upr, tega lista. Velik lokal na prometnem kraju sredini trga Žalec, z izložbenim oknom in po. sebnim vhodom, pripra< ven za trgovino, se odda takoj ali pozneje v najem, zraven tudi stano vanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8028. Obiščite VII. jesenski velesejem v Osijeku Tudi po jedi „ MAGMO" tako govore sladkosnedi Brez strahu morete uživali veselje dobre pojedine, ker Vas varuje „MAGNAa oprezno bdi nad dobro prebavo. Po jedi na noževi Spici malo praška „MAGNA" na vodi, ki povzroči dober tek in odpravi gorečlco, neurejeno stolico, pehanje in vse one neugodnosti, ki jim je izvor bolan želodec. ..MAGNA" se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah za ceno po 4 Din za omot s točnim navrtiilom. Kjer ga ne dobite, naročite po povzetju ali priložite pismu 20 Din v znamki > zavojev pri JofiopafopH M Sušak 40iener fflesse 1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.) Posebne prireditve: MEDNARODNI RADIO-SEMENJ. Razstava hranil in nasladil. Razstava potrebščin za hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. — Posebna italijanska razstava. Razstava južnoafriške Unije. — Tehniške novosti in iznajdbe. Gradbeni in cestno- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo. — Razstava francoskih umetnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuhovino. Razstava pisarniških potrebščin. — Reklamni semenj — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnarska razstava — Mlekarstvo — Razstava malih živalij. Poskušnia avstrijskega vina. H MSTR. ŽIVINSKI SEJEM (5. *do 8. septembra 1929) Plemeuska živina - Klavna živina - Konjska razstava. Brez potnega vi/.unia! Prost prehod avstrijske meje s sejmsKo izkaznico in potnim listom. Ogrski potni vizum so dobi na meji proti sejmski izkaznici. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železuicah, na Donavi, Jadranskem morju in pri zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila kakor tudi sejmske izkaznico (po Dinarjev 55"—) pri WIENER MESSE A. G. WIEN VII. ter za časa lipskega jesenskega sejma pri Auskunftstelle v Lipskem, Oesterr. Messehaus, in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska e. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska c. 1 Josip Zidar, Dunajska ce3ta 31. in oblastno gospodarsko razsta v o od 31. avgusta do 8. septembra 1939. Zastopana bo industrija, obrt, domača »in*-dustrija, narodne nošnje, poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, ribarstvo in lov, mlekarstvo, čebelarstvo itd. Razstava konj, govede, drobnice, perutnine. KonSske dlrlie Potovanje po železnici in parobrodih za polovično ceno. — Legitimacije se riobe pri zastopstvih, denarnih zavodih, občinah. Kjer jih ni se naroče naravnost od uprave Velesejma v Osijeku. iUHMSSHHHBHHHBS SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Lastna specijalna mehanična delavnica za popravilo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn. Poseben oddelek za popravilo fotoaparatov in nalivnih peres. Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Točna postrežba Telefon 2980