Posamezna številka 6 vinarjev. SICV. 108. ^ven Ljubljane 8 vin.
v LjDDM, v sredo, 13. mojo iei4.
Leto XL1I.
== Velja po pošti: =
Z a oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
2a celo leto naprej . . K 24-— 7» en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prtjeman mesetno „ 1*70
ss Sobotna Izdaja: =
za celo leto....... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— n ostalo Inozemstvo. ,, 12'—
Inserati:
Enostolpna petttvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna polltvrsta po 21 vin.
Poslano: ■ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
«X1 Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega S strani.
Pol V Solon.
V tesni zvlzi z vprašanjem orientalnih železnic je vprašanje pota do Soluna, največjega trgovskega pristanišča ob egej-fketn morju, kjer jc pred balkansko vojno imela avstrijska trgovina odločilno besedo.
Prosta pot do Soluna — to je bilo neko mamljivo geslo in vodilo za mnoge naše balkanske politike. Zaradi proste poli do Soluna so morali avstrijski državniki, ki so pustili novopazarski sandžak v nemar in ga vrnili Turčiji, prcslišati marsikatero grenko; in vendar vemo danes, da jc bil sandžak za nas mnogo večjega vojaškega kakor pa trgovskega pomena, dokler niso prišli merodajni vojaški krogi na idejo, da je v danem slučaju ne sandžak, ampak rao-ravska dolina prvovrstne vojaške važnosti. Kdo zna, če se ne bo zgodil tudi s potom do Soluna podoben preobrat?
Za avstrijsko trgovino in eksport sta proti Solunu odprti dve poti: na morju in na kopnem. Morska pot je za nas prosta, dokler je prosto morje in morska pot ima tudi v tarifnem oziru veliko prednost pred potom po kopnem, ker jc prevozni tarif po morju prav nizek; tako nizek, da blaga, za katero se ne mudi in ki prenese vožnjo po morju, noben pameten človek ne bo pošiljal po suhem tja dol. Edino ono blago, katero dolgega transporta ne prenese in pa hitre pošiljalve bodo šle po krajši, suhi poti; vse drugo blago najde po morju cenejšo in boljšo pot, vsaj dokler je češka, moravska in šlezka eksportna trgovina za nas merodajna.
Drugače bi stala stvar — in ni dvoma, da bo do tega tudi prišlo — če bi imela Bosna že svojo razvito industrijo in trgovino. Do danes je ni; ko se bodo pa zgradile novo projektirane proge, potem je mogoče, da se stvar spreobrne. Iz Bosne ven do Soluna in naprej do orienta pot ni dolga in takrat se bo še-le videlo, kakšnega pomena je Bosna za nas. Naravne sile bo-senskih voda so najboljši predpogoj za uspešen razvoj industrije; a ker bodo tujci nedvomno segali po njih, zato mogoče ne bi bilo napak, če bi jih bosenska vlada prevzela v svojo last in tako domačemu življu zagotovila gospodstvo v deželi. Problem, ki je vreden pozornosti! Takrat se bo tudi pokazala velika važnost oriental-ne železnice, oziroma zveze orientalnih prog z bosenskimi, vse bolj kakor pa se tega. zavedamo danes, in dobri odnošaji s Srbijo nam zagotove lahko ne samo poti
do Soluna, ampak še bolj na balkanska tržišča.
Solun je danes v grških rokah. Ker je ; pa pristanišče izgubilo svoje zaledje, zato je njegov pomen za orient nerazmerno padel in Solun si bo moral ustvariti novo pozicijo na popolnoma drugačni podlagi, kakor jo je imel za časa turškega gospodstva, ko se je iz Soluna preskrbovalo s tujimi proizvodi vse ozemlje severno od Soluna. Le malo kilometrov severno se začne srbska meja in tam se danes solunsko ekspertno ozemlje konča za vse, ki nimajo tarifnih uvoznih ali carinskih olajšav s Srbijo. Do Srbije pa vodi iz Avstrije bližja pot, namreč v Belgrad.
V Srbiji jc danes ua dnevnem redu vprašanje; Belgrad ali Solun? Kje naj se nastani velika srbska trgovina? Katero mesto naj prevzame vlogo velikega pre-kupca med osrednjo Evropo in med vzhodom? Odgovor je težak, najtežji za Srbe same. Srbi imajo že zagotovljeno svoje svobodno pristanišče, znižane tarife na malem koščku grške železnice in potem gre blago itak na srbske proge. Dočim pa stanujejo v Belgradu najpremožnejši trgovci, so igrah v Solunu veliko vlogo židje, katerih Srbi ne gledajo radi. Zato bodo srbski trgovci gotovo preselili vsaj lepo število filijalk v Solun in Belgrad bo ho-češnočeš nekaj izgubil na korist Soluna.
Pa najsi pridobi Belgrad ali pa Solun, za avstrijsko trgovino bo stvar zelo ena in ista; brez ugodnih trgovinskih pogodb s Srbijo bo pot v Solun za nas male važnosti. V Egipt in v Italijo pojde naše blago po drugi poti, kakor iz Srbije, odkoder Srbi izvažajo svojo živino; rav-notako tudi v bližnji orient. Za Srbijo i je Solun velikega pomena kot prosto izvozno pristanišče in uvozno; za n a s ima pa pomen samo uvoz, a ta sloni po buka-reškem miru na čisto drugi podlagi kakor poprej, dokler je bilo solunsko zaledje turško. Do Srbije imamo pa mnogo bližjo pot; samo odpreti jo bo treba.
Če bi narn grška vlada dala iste olajšave, kakor jih jc dovolila Srbiji, kaj bi imeli mi od tega, če našega blaga ne moremo razpečavati na sever? AJi naj v Solunu leži? Zaradi tega bo treba prejali slej stopiti s Srbijo v dogovor ne samo zaradi olajšav in tarifov na orientalnih progah, ki nam bodo malo koristile, dokler gre pretežna večina blaga po morju, ampak predvsem zaradi trgovinske pogodbe, katera lahko avstrijski trgovini in eksportu ne pridobi le Soluna, ampak tudi ozemlje pred njim.
Oelegacijsko zasedanje.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Armadni odsek avstrijske delegacije jc včeraj nadaljeval razpravo o proračunu mornarice. Del. Leuthner naglasa, da dobimo najbrže 20 dreadnoughtov. Naši dreadnoughti nas stanejo več ko Nemce. Admiral Haus izjavi, da se mora doseči, da bomo imeli 16 dreadnoughtov. Vsakih pel let moramo štiri dreadnoughtc zgraditi. Prizna, da jc naša industrija dražja kakor nemška in angleška. Odsek je sprejel kredit mornarici.
Popoldne je armadni odsek avstrijske delegacije razpravljal o armadnem ekstra ordinariju. Grof Clam Martinic med drugim naglasa, da se mora v armadi vsaka narodnost spoštovati.
Odsek je odobril ekstra-ordinarij.
OGRSKA DELEGACIJA. Kako je bil grof Karoly v Parizu sprejet.
V ogrski delegaciji obsojajo magnati zunanjo politiko Berchtoldovo. Povsod vzbuja velikansko pozornost ostra, včeraj objavljena kritika princa Windischgraetza. Magnat grof K a r o 1 y jc včeraj tudi Berchtolda ostro kritikoval. Princ Win-dischgraetz 'je povedal, da je naš pariški poslanik vse francoske ministre prosil, naj bi grofa Karolyja ne sprejeli. Zlobno je pristavil princ: Boljšega priporočilnega pisma bi grof Karoly niti od ruskega carja ne mogel dobiti, ker v najkrajšem času ni govoril samo z vsemi francoskimi ministri, marveč tudi s predsednikom republike.
Mi služimo samo Nemčiji.
Grof KaroIy: Berchtoldova politika koristi le Nemčiji. Vse balkanske države smo napravili za naše sovražnice in smo vsako priliko porabili, da disgustiramo Rusijo. Po Karolyju izjavi grof M a j 1 a t h , da je sicer pristaš trozvezc, a zahteva, da se ščiti poljedelstvo proti agresivni gospodarski politiki Nemčiji.
Epirsko vprašanje.
Nato je grof Berchtold izjavil glede na Epir, da sta ob razgovoru na Dunaju z Venizelosom soglašala, da je želeti prijateljskih zvez med Albanijo in Grško. Sklenjeno premirje in izjavo Grške, da se umakne iz Epira, toplo pozdravlja. V Opatiji se ni glede na Sredozemsko morje in Albanijo nič novega sklenilo.
Berchtold o Rusiji.
Nismo delali na to, da napra ¡¡amo Rusiji neprijetnosti. Pač so nastala nespo-_ razumljena, o katerih pa smo vedno za-
upno razpravljali. Zdaj jc naše razmerje z Rusijo dobro in jc kriza premagana.
Grof Tisza
pravi, da ni potrebno, da bi obstojalo med Rusijo in Ogrsko nasprotstvo in pove, da se le panslavistov v Rusiji boji in da ne ve, če jc za napovedani obisk ogrske opozicije v Peterburgu zdaj primeren čas.
Vprašanje ogrskega delegata glede na srb' ski konkordat.
Del. Štefan Rakovszky, član ka» toliške ljudske stranke, zahteva od Berchtolda pojasnil o srbskem konkordatu. Grof Berchtold odgovori, da se o tem vprašanju vodijo pogajanja. Na vprašanje delegata Rakovszkega, če jc zunanji minister voljan, da z vso odločnostjo zato nastopi, da se ohrani latinska liturgija, ker bi uvedba glagolice vplivala na latinsko litur-gijo v Bosni in v Hercegovini in celo na Hrvatskem, izjavi grof Berchtold, da se gre v prvi vrsti za albanske katoličane in da sodi, da nevarnost, ki se je Rakovczky boji, ne obstoja, ker se splošno glagolica le tam dopušča, kjer jc že dolgo časa uveljavljena.
Predsednik nato splošno razpravo zaključi, izjavi, da odsek Berchtoldovi zunanji politiki zaupa in da odobri v splošnem proračun zunanjega ministra.
Odsek prestopi v podrobno razpravo.
Občinski svet ijublianski
je imel včeraj zvečer svojo reduo sejo.
Vdanostna izjava cesarju in predsed-slvena naznanila.
Zupan dr. Tavčar je svoja pred-sedstvena naznanila otvoril z naslednjimi besedami:
»S težko skrbjo iu s trepetom je poslednje čase obračala, cela naša monarhija. da, cela Evropa, svoje oči proti Dunaju, od koder so iz schonbrunn-skega dvorca, prihajale vznemirljive vesti o ogroženem zdravju našega Častitljivega vladarja. Tem raclostnejši oddih se je izvil iz prsi avstrijskih narodov, ko so poročila pričela oznanjati, da je bolezen, ki je napadla osebo našega cesarja, jela zanesljivo odneha vati. Naše ljubljansko mesto ima še posebnega vzroka, dati pri tej priliki duška svojim srčnim čutilom napram presvetlemu vladarju, kajti letos poteka sto let, odkar jc biia Kranjska zopet, združena s habsburškim prestolom. In dve tretjini tega burnih časov polnega stoletja je vodil naš ljubljeni cesar Franc Jožef z modrostjo iu srčno dobroto svoje vladarsko žezlo nad zvesto
LISTEK.
Josip Vandot:
Razor.
Slika iz davnih dni.
(Dalje.)
Ob istem času pa jc klečal svečenik Razor pred svojo votlino. Zahvaljeval je Boga, da mu je dovedel novo ovčico, ki jo pripelje zagotovo ua pravo pot. Molil je za nesrečnega Radego-sta. Prosil je Boga, naj mu podeli srčni mir in naj ga tolaži v bridkosti.
»Glej, Stvarnik brezkončni, poslal si mi danes mladca in po tem mladcu t,i mi pokazal pot, kamor naj krenem. Pojdem, milostljivi Bog. Vstanem in pojdem preko gora med gorostanske Slovene. Nazaj pridobim Radegost.u izgubljeno pravo in po nedolžnem mu \zeto čast. Pojdem, milostljivi Gospod, in se ne vrnem prej, dokler ne izvršim svoje obljube. Ti mi zapoveduješ tako in tvoje povelje je sveto.«
Tako je molil svečenik Razor prod svojo votlino. Zvezde so se ravno prižigale na nebu, a po vsem gozdu se jc razprostirala noč. Mir je vladal širom okrog, in ta mir je le malo motil veter, ki je pošumeval nalahko in urita j eno skozi noč ,.,
Radegost je postajal vedno bolj mračen in otožen. Vedno bolj ga jc bolelo v srcu, da so ga pognali rojaki preko meje in mu odvzeli vso čast. Ni ga mučilo domotožje; ljub in drag mu jc bil novi tlom, ki ga je sezidal sam z žulji svojih rok. A da mora živeti v pregnanstvu kakor zločinec, zasmehovan in zaničevan ocl lastnih rojakov, to ga je bolelo, da ni mogel mirno spati sredi noči. Vedno bolj je hujšal in bledel. Kakor senca je hodil okrog, in samo naporno delo ga je še tolažilo. Zaman so bile. vse prijazne besede, ki jih ie govorila skrbna mati Božena. Videla je moževo bolest in tudi ona je trpela z njim. Večkrat, ko je bila sama, se je sescdla v hiši na klop. Z rokami je zakrila bledo lice, pa jc zaplakala. bridko. Svetle solze so ji močile lice in srce ji je stiskala grenka bolest.
Iu glej, tudi mladi Borut je jjostal zamišljen. Nič več se ni smejal veselo iu prešerno kakor v prejšnjih dneh. Poseaal je okrog doma in si je podpiral glavo z roko. Nekam daleč so mu strmele oči, a v očeh mu jc spalo neko neznano koprnenje. šel je k očetu, da bi mu pomagal pri delu. A oče ga je zavrnil, češ, tako delo ni zanj. Naj gre rajši pomagat materi. In šel je k materi. A mati ic bila redkobesedna in so
je obračala od njega, kakor bi "se bala, da ji ne pogleda sin v oči.
»Kaj pomeni to?« sc je izpraševal Borut. Ž glavo je zmajeval, pa ni ni vedel odgovora. Šel je k šumečemu potoku. Na veliko skalo sc je vsedel, pa je strmel v bistro vodo, ki jc bežala mimo njega daleč, daleč tja doli v meglene ravnine.
In Borut je zopet premišljeval besede svečenika Razorja. Kaj, ko bi bilo res, da jc samo en Bog, Bog, katerega oznanjuje sivi starček? Dober je ta Bog in usmiljen. Ne pusti, da bi kdo trpel krivico na svetu, če je ni zaslužil. Velika je njegova moč, večja nego boga Peruna ali Triglava. Sama usmilje-nost ga je in ljubi človeku, io malo stvarco na. svetu . . . Kaj, ko bi bilo to res? In stari slovenski bogovi bi bili. samo prah; brez moči bi bili in brez veljave.
Borut se je prestrašil svojih lastnih misli. Ozrl se je v nebo, kjer je plaval samoten, sivkast oblak. Mlade«- sc jc zdrznil, ko ga je zagledal in jo sklonil glavo. Prepričan jc bil, da se vozi na oblaku bog Pcrun; prepričan jc bil, da zažene zdajpazdaj razsrjeni bog nanj gorečo strelo, ker ga jc žalil z grešnimi mislimi. A oblak je plaval ja-drno naprej in se je skril kmalu za goro. -- Da bi ubežal tem mislim, jc odšel Borut naglo domov. A tudi tam ni
našel miru. Zato je vzel lok in puščice in je odšel v samoto na lov. A ni zasledoval divjačine. Sredi gozda sc je vsedel pod košato smreko. Glavo si je podprl z rokami; gledal je doli v dolino, kjer se jc svetil med belim prodom gorski potok, iu je mislil. In čudno — vse misli so mu hitele k neznanemu Bogu. Borut, je ugibal toinono in je premišljeval vse, kar mu je pravil Razor. Neka skrivna moč ga je vlekla k svečeniku, da bi ga poslušal zopet in zopet. O Bogu naj bi mu pravil, o neznanem Bogu, ki je usmiljen in ne pozna krivice.
A Borut jc skočil hipoma pokoncu. Obraz mu jc pobledel in ustrašil se je samega sebe. »Izdajica sem,« ie pomislil z grozo. »Bogove svojih očmtov hočem izdati, (lorje mi! Pcrun me zadene s svojim ognjenim bliskom in me izroči kruti Morani. Gorje mi!«
Kakor da bi ga. preganjali divji besi, tako je bežal v črni gozd. Blodil ji' tam okrog brez miru in pokoja. Preganjale so ga lastne misli, da se ni mogel ustaviti niti za trenutek. »Ne izdam bogov - bogov svojih dedov ne izdam nikoli!« je ponavljal venomer. \ kakor odgovor so mu zvenele po duši njegove iustno besede: »Kaj pa, če ni bogov, v katere verujejo Sloveni? C.e jih ni ne na zemlji, ne na nebu?«
(Dalje.)
svojo Kranjsko in njenim glavnim mestom Ljubljano. V imenu mestne občine ljubljanske prosim gospoda vladnega zastopnika, da blagovoli na pristojnem mestu sporočiti vdanost ljubljanskega prebivalstva do presvetlega našega cesarja in iskreno željo, da bi se mu zdravje skoro že popolnoma povrnilo.«
Nato je župan naznanil, da je občina za tekmovalno dirko Nikolajevega dragonskega polka, ki so vrši dne 12., 13. in 14. t. m. pod Tivolijem, darovala 250 K in za divizijsko tekmo, ki se vrši dne 23. in 24. t. m., 300 K. — Magistratni ravnatelj v pokoju Vonči-na je poslal mestnemu magistratu volilo svoje pokojne soproge 50 K za mestne reveže. — Kipar Anton Štepic je daroval mestni občini dvoje svojih del. Županstvo občine Moste je naznanilo, da je moščanski občinski svet sprejel v vseh treh točkah opravilnik glede vporabe mestnega vodovoda. — Župan je odgovarjal tudi na vprašanja občinskih svetnikov, stavljena v prejšnji seji. Na predlog občinskega svetnika Mallyja se je mestni magistrat obrnil na merodajna mesta, naj bi se upeljal zopet opuščeni dolenjski vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 7. uri zvečer. Železniška uprava pa je odgovorila, da je ta vlak nemogoč. — Na interpelacijo občinskega svetnika Marinka v zadevi hidrantov, ki štrle na mnogih cestah, zlasti na Radeckijevi cesti, nad višino tal, odgovarja, da se bo skrbelo za odpravo tozadevnih nedostatkov, da se bodo ceste primerno nasipale.
Poročila finančnega odseka.
V imenu finančnega odseka je predlagal poročevalec Likozar z ozirom na dopis kranjske trgovske in obrtne zbornice, naj prispeva občina 1000 K h gradbenim stroškom za telefon na Gorenjskem. Država je pripravljena namreč graditi telefon na Gorenjskem, ki bo veljal okoli 200.000 kron, ako prispevajo interesent je 30 odstotkov h gradbenim stroškom. — Občinski svetnik Fammer je predlagal, naj se dovoli 2000 K z ozirom na to, da ima Ljubljana velik interes na telefonu po Gorenjskem. — Občinski svetnik Fran-chetti je stavil resolucijo, naj bi izšla iz ljubljanske mestne občine iniciativa na vse interesirane občinske svete na Gorenjskem v tem zmislu, da bi tudi ti prispevali k stroškom za zgradbo telefona. — Sprejet je bil Pammerjev predlog in Franchettijeva resolucija. — Za adaptacije v bivši cukrarni ter v skladišču štev. 10 ob Ahacljevi cesti v svrho provizorne nastanitve vojaštva, se dovoli potrebni kredit. 808 K. — O dopisu mestnega fi-zikata glede brezplačnega zdravljenja mestnih ubožcev ter brezplačne dobave zdravil v letu 1913 je poročal dr. Triller. Mestni ubožci so kot navadno tudi lani dobivali od občine brezplačna zdravila, za katere je plačala občina lekarnarju 3844 K 50 vin. s 30odstotnim popustom. Poleg mestnih zdravnikov so zdravili občinske ubožce brezplačno tudi vsi drugi zasebni zdravniki in zobozdravniki. Zdravnikom in lekarnarju Sušni-ku za njegov popust se izreče zahvala.
—	Na mestnem dekliškem liceju se ustanovi to jesen učno mesto za gospodinjstvo.
Poročila stavbnega odseka.
Poročevalec dr. Novak je poročal o prizivu Josipa Sedmaka proti odloku mestnega magistrata glede prezidave njegove hiše št. 11 ob Vrhovče-vi ulici. Stavbni odsek predlaga tudi občinskemu svetu, naj odkloni priziv posestnika Sedmaka proti tej odločbi.
—	Ob tej priliki je občinski svetnik Rojina poudarjal, da je naš stavbni red tako zastarel, da naravnost ovira stavbno gibanje v Ljubljani. Ako pa so se v raznih drugih slučajih dovoljevale izjeme, naj bi se dovolila tudi v tem slučaju. — Poročevalec dr. Novak je odgovarjal, da je stavbni red sicer res zastarel, vendar pa občinski svet ne more kršiti zakonitih predpisov. — Župan dr. Tavčar je naglašal, da je sedanji stavbni red res zastarel in v primeri s stavbnimi redi v drugih mestih naravnost krut. Ako bo deželni odbor ugodil eventuelnemu rekurzu Sedmakovemu, se on tudi ne bo pritožil na upravno sodišče. Sedanji stavbni red je bil napravljen po potresu in nosi zato znake onega Časa. Leta 1910. je bila imenovana komisija, ki naj bi proučevala preosnovo stavbnega reda. Za časa komisarijata na magistratu pa se je na stvar pozabilo in je župan sedaj nanovo konstituiral to komisijo, ki zadevo proučuje. Preosuova stavbnega reda se bo predložila deželnemu odboru, ki bo moral skrbeti za primeren zakon. — Nato se je sprejel odsekov predlog. — Prizivu Roka Drofenika proti odloku mestnega
magistrata glede njegove stavbe na Mestnem trgu se doloma ugodi. Za poprave v mestnem kopališču v Ivolizeji se dovoli kredit 1800 K za napravo novih stropov in 8200 K za po-pravo bazena in jezu. —- Z ozirom na končno kolavdacijo zidarskih del pri razširjevalnih delih v m o s t n i pehotni vojašnici se vrne podjetniku Val. Scagnettiju varščina za stavbna dela, izvzemši varščino za tesarska dela, ki poteče dne 30, oktobra 1914.
Poročila šolskega odseka.
Sklene se, prispevati k stroškom 25.000 K za zgradbo prizidka k Lich-tenthurnični zasebni dekliški šoli, s čemer bi se pridobilo 4 učne sobe, s polovično vsoto, ako prispeva dežela drugo polovico.
Živahna debata o preuredbi pouka nemščine na ljudskih šolah.
Poročevalec Dimnik je nato obširno poročal o dopisu deželnega šolskega sveta glede pre uredbe pouka nemščine na slovenskih mestnih ljudskih šolah.
Opisoval je obširno Zgodovino učnega jezika na ljubljanskih šolah in prešel na sedanje reformno gibanje glede pouka v nemščini. V redni seji c. kr. mestnega šol. sveta z dne 21. oktobra 1912 je stavil c. kr. okrajni šolski nadzornik Anton M a i e r sledeči predlog: »C. kr. deželni šolski svet je naprositi, da blagovoli sporazumno z merodajnimi faktorji v svrho temeljitega priučenja nemškega jezika odrediti, da je pričeti s prihodnjim šolskim letom na vseh ljubljanskih slovenskih mestnih ljudskih šolah z nemškim jezikovnim poukom namesto v tretjem že v drugem razredu in da je uvesti v 6., 7. in 8. razredu ter na meščanski šoli pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku nemški učni jezik«. Svoj predlog je podpiral s temi-le razlogi: 1. Mestno prebivalstvo čuti živo potrebo po znanju nemščine; dokaz temu naval v obe vadnici in v nemške šole. 2. Pritožbe staršev in učiteljstva na srednjih in enakovrstnih šolah ter na učiteljiščih, cla zaostajajo učenci in učenke slovenskih mestnih šol iz nemščine in cla ne morejo konkux'irati v tem predmetu z drugimi, ki prihajajo iz utrakvističnih šol.
Z ozirom na ta predlog je sklenil mestni šolski svet, naj se izjavijo o zadevi vsa vodstva ljubljanskih ljudskih šol. Mnenja hučiteljskih zborov so pa različna. Učiteljski zbori na 1. in 4. deški ljudski šoli in na ljudski šoli na barju so odločno proti preuredbi pouka v nemščini. Učiteljski zbor na III. mestni ljudski šoli se je izrekel za preuredbo pod pogojem, da bi se to ne zgodilo na račun drugih predmetov. II. mestna ljudska šola in dekliška šola pa sta se izrekli za preuredbo. Mestni šolski svet je z ozirom na to prešel preko predloga na dnevni red, a je naročil stalnemu odboru okrajne učitejske konference, naj stavi to stvar na dnevni red prihodnje učiteljske konference. Stalni odbor se pa temu naročilu ni odzval, kajti zadnja učiteljska konferenca v jeseni leta 1913. o tem ni razprivljala. Med tem pa so nekatere ljubljanske zasebne ljudske šole vložile na deželni šolski svet prošnjo, naj se jim dovoli preuredba pouka v nemščini v tem zmislu, da se nemščina začne v šolskem letu 1913/14 poučevati v drugem razredu, ter se je tej prošnji tudi ugodilo. Nadalje so tudi občinski svetnik Šerjak in dvanajst njegovih tovarišev vložili na deželni šolski svet prošnjo, naj se enako kot na zasebnih ljudskih šolah preosnuje pouk v nemščini tudi na mestnih ljudskih šolah. Deželni šolski svet je zato naročil mestnemu šolskemu svetu, naj v zadevi končno izreče svoje mnenje.
Poročevalec poda potem svoje, oziroma mnenje večine občinskega sveta glede tega. Trdi, da je velika večina učiteljstva v Ljubljani proti predlogu nadzornika Majerja. Večji pouk v nemščini bi se po mnenju poročevalca vršil na škodo slovenskega jezika. Očitek, da se otroci zaradi nezadostne podlage v nemščini vračajo nazaj iz srednjih šol, nima podlage. Vračajo se tisti, ki sploh niso sposobni. Navaja tozadevno statistiko. Potem zavrača utemeljevanje šolskega nadzornika Majerja, da je učni čas za nemščiuo pičlo odmerjen. Pičlo ie odmerjen čas za slovenščino, ne pa za nemščino. Na štiriraz-rednih ljudskih šolah na Kranjskem se poučuje od tretjega razreda dalje po 7 ur slovenščine in 15. ur nemščine. Na petrazrednih 11 ur slovenščine in 17 ur nemščine. Na Šestrazrednih 14 ur slovenščine in 24 ur nemščine. Na osem-razrednih 20 ur slovenščine in 32 ur nemščine. Na Štajerskem sc pa pouču-
je nemščina na petrazrednih šolah 15 ur, v Trstu 10 ur, pri nas 17. Z drugim deželnim jezikom, to je z laščino začno na tržaških okoliških šolah šele v četrtem razredu, na laških komunalnih šolah pa začno pouk v nemščini tudi šele v četrtem razredu, torej, ko imajo učenci že dovolj podlage v materinščini. Poročevalec meni končno, da bi v tem vprašanju morali obe slovenski stranki postopati skupno, »če hočemo res ostati na zemlji božji še nadalje kot narod slovenski«. Zato predlaga v imenu šolskega odseka:
Vsi stavljeni predlogi o preuredbi nemškega jezikovnega pouka se odklonijo.
Nemci,
Obč. svetnik Kamilo P a m m e r izjavi nato, da so nemški občinski svetniki prepričani o potrebi razširjenja pouka v nemščini na l;'udski šoli, vendar pa se ne bodo udeležili tozadevne razprave, ker so zanje merodajne edino le popolnoma nemške šole.
Stališče kluba S. L. S.
Obč. svetnik dr. Zajec je nato govoril sledeče: Predlog g. poročevalca je zelo kratek. Nisem v položaju izreči o zadevi svoje končno mnenje, niti s pedagoškega, ne z narodnega in niti z gospodarskega stališča, kajti zadeva je zame kot zastopnika ljudstva, (Obč. svetnik Pustoslemšek napravlja vsakovrstne opazke) delavstva in meščanstva prevažna, da bi se jo moglo odpraviti tako kratkim potom. Pedagogi so tej stvari kakor vidimo, sami needini. V tem oziru pa smo si gotovo vsi edini, da sp ravno ljubljanski meščani ž a -1 i b o g še navezani na nemščino. Na vsak način pa razmere na ljubljanskih šolah niso v redu, Na eni strani vidimo iz poročila g. poročevalca, da se na Kranjskem v ljudskih šolah uči več nemščine kot na Štajerskem, na drugi strani pa vidimo, da se iz občinstva pojavljajo želje, naj bi se otroci naučili v ljudski šoli več nemščine. Izjavljam, da smo mi pripravljeni reducirati pouk v nemščini, ako ustvarijo pedagogi m e t o d o , po kateri se bodo otroci več naučili. Mi smo tudi za odpravo vse nemščine, ako se predrugačijo obstoječe razmere. Faktum pa je, da je ogromno število ljubljanskih meščanov brez razlike strank, ki se pritožujejo, da njihovi otroci ne morejo priti v n a j s k r o m n e j š o službo, ako ne znajo nemščine. (Narodnonapredni obč. svetniki ugovarjajo.) Le pojdite od gostilne do gostilne, pa boste dobili povsod celo natakarice, od katerih zahtevajo liberalni gospodarji, da morajo znati govoriti nemško. Ogromna večina teh ljudi, ki zahtevajo od svojih uslužbencev znanje nemščine pa so pristaši vaše stranke! (Pustoslemšek kriči ves čas in moti govornika. Občinski svetniki S. L. S. opozarjajo župana naj napravi mir). Faktum je, da ravno vsi sloji našega prebivalstva, ki ne morejo vzdrževati svojim otrokom guvernant, da bi jih učile tujih jezikov, kakor to morejo liberalci, občutijo na lastni koži, ker ne morejo preskrbeti svojim otrokom kruha. (Liberalci ugovarjajo, Pustoslemšek kriči.) Zberite svoje delodajalce na shod, pa jim prepovejte, da ne bodo v bodoče jemali v službo ljudi, ki znajo nemško. Šele takrat, kadar se bo to zgodilo, se bomo lahko postavili na stališče velikih narodov, ki lahko dajejo svojim otrokom zadostnega kruha. (Pustoslemšek zopet kriči. — Občinski svetnik S. L, S. Novak udari ob mizo in kliče: Bodite vendar tiho, pustite govornika govoriti! — Župan zvoni in pravi Novaku naj molči, češ »takih manir ne prenašam«. — Štefe: Pu-stoslemšku to povejte! Še ukora mu ne daste I) Drugi faktum, ki ga tudi ne smemo prezreti, je pa poseganje v slovenske šolske zadeve od qemške nacionalne strani, ki skuša napolniti z zvijačnimi vabami šul-ferajnske šole s slovenskimi otroci, da bi jim utepli v srce svoje narodno sovraštvo do slovenske rodne krvi. Posegan;e v naše šolske razmere od nemškonacionalne strani je brez dvoma velike nevarnosti. Zato bom stavil predloge, ki naj omogočijo, da se predvsem fiksirajo želje meščanstva glede na pouk v ljudski šoli, kakor tudi poseganje od nemške nacionalne strani v naše šolske razmer e. Z glasovanjem o teh predlogih boste pokazali, ah vam je res kaj na stvari, ali vam je samo na tem, da zmerjate in pišete o pristaših S. L. S., da so izdajalci, efijalti, judeži itd. (Župan: Nikakor ne morem pustiti, da napadate navzoče, kakor da bi oni pisali!) No da, »Slovenski Narod-je pisal. (Župan: Potem napadajte »Slovenski Narod«, a ne navzočih.) Stavim torej sledeče predloge:
Izvoli se odsek devetero članov, ki naj proučuje in čim preje občinskemu svetu poroča, a) kako urediti pouk nemščine v narodnih ljudskih šolah, ne da bi trpela naj-manje slovenska narodna šola, b) kako onemogočiti konkurence nemških liberalcev v pouku nemščine slovenske mladine, c) dež. šolskemu svetu se za sedaj sporočita ta dva sklepa mestne občine ljubljan-
ske, d) deželnemu šolskemu svetu se priporoča, poizvedeti pri vseh starših šoloobveznih otrok o njih mnenju o pouku nemščine v slovenskih narodnih ljudskih šolah ter o uspehu poročati mestni občini ljubljanski, e) da izvede odsek svoje delo, se mu v svrho posvetovanj dajo polna pooblastila.
V tistem trenutku pa, ko bodo nastale druge razmere in ko ne bo več potrebna nemščina na naših tleh, bom z vami vred za odpravo pouka nemščine v ljudskih šolah. V obrambo resnice pa moram tudi konšlatirati, da ni oficielno iz v o d st v a S. L. S. a l i k a k e druge njtne k o r -p o r a c i j e izšel nikdar kak poziv na kateregakoli člana S. L. S., naj v imenu stranke izreče svo'e mnenje o stvari, (Klici: Liberalni učitelji so z dotičnimi predlogi v učiteljskih konferencah prvi prišli!), ki je v razpravi. Faktum je le, da so se nekateri stariši oglasili in želeli za svoje otroke več pouka v nemščini. Jaz za svojo osebo pa celo sodim, da se morda celo preveč muči otroke z nemščino po šolah in ravno na to stran meri moj predlog. Metoda pouka se mora preurediti, ki je v prvi vrsti za nič in morda se bo potem z manj urami celo več doseglo. Ko je prišla ta zadeva pred pristojno oblast, so napravili liberalni listi velik šum, češ, da hoče S. L. S. prodati Ljubljano Nemcem, Na drugi strani pa je nastal šum v Gradcu, v glasilu kranjskih nemških liberalcev, »G r a z e r T a g b 1 a 11 u«, ki ima k večjem kako pohvalo za ljubljanskega župana, a vse drugo na Slovenskem pa graja in se postavlja v pozo šoimaštra, ki hoče nas učiti in kliče; »Poglejte, kako imamo prav z našim postopanjem na Koroškem!« Tako se nemški liberalci v ljubljanski kazini norčujejo iz uboge koroške mladine. (Dr. Zaje bere nato poročilo v včerajšnjem »Slovencu« iz Št. Janža, kjer učitelj noče govoriti s slovenskimi otroci slovensko, kjer je opustil slovenski pouk itd.) To so obupne tožbe, ki pričajo, kako malo so upravičeni nemški frajzinovci sklicevati se na želje starišev v Ljubljani. To je nekr-ščansko, naravnost zverinsko. (Župan: Ne pustim, da bi vmešavali navzoče nemške občinske svetnike v razpravo, kakor da bi ti postopali zverinsko. Tako se v dostojni družbi ne sme govoriti!) Ta šum so zagnali nemški liberalci (Dr. Triller: Nemci, ne liberalci!), ker so hoteli s tem upravičiti kričeče koroške šolske razmere. (Pustoslemšek zopet moti govornika, nakar ga vendar župan ukori.) Meni se zdi, da človek ni prišel v občinski svet, ampak kam drugam. Ako Pustoslemšku ni prav, naj gre ven. Imam pravico govoriti o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem in se ne bom pustil od nikogar ovirati. Z zagovarjanjem krivic na Koroškem so pokazali Nemci svojo pravo barvo. Dejstva, da tam nemški učitelji prepovedujejo otrokom govoriti slovensko, nikakor ni ista stvar, o kateri danes razpravljamo. Ne gre se pa predvsem za to, da se nemščina uči, ampak kdo jo uči. Za duh pouka v šoli se gre. Zahtevamo naroden pouk v ljubljanskih šolah in ne moremo trpeti, da bi se vzgajali otroci namesto v slovenskih šolah v šulferajnskih kot narodni renegati. (Klici pri občinskih svetnikih S. L. S.: Mnogi vaši volilci imajo vse polno svojih otrok v teh šolah. Sulfe-rajnske šole ne izdajajo niti svojih letnih poročil, da zakrijejo tako slovenske otroke. Te je treba dobiti vun!) Na ta način rastejo na dan »Kontrolorji Škrobarji«. Liberalno časopisje je kratko malo postavilo trditev, da hoče S. L. S. Ljubljano ponemčiti. (Klici pri občinskih svetnikih S. L. S.: Sami naročajo nemške guvernante in dajo otroke že v prvem razredu učiti nemščine! Narodne dame po vseh trgovinah nemško govore!) Gospoda, dobro veste, da se čustev ne vidi, ampak samo dejanja. Jaz n. pr. ne morem nobenemu pristašu vaše stranke analizirati narodna čustva, fakta pa v narodnih grehih liberalne stranke vidimo. (Župan razburjen: Ne pustim o tem govoriti!), ki jako globoko posegajo v življenje ljubljanskega meščanstva. — Gosp» župan, menim, da je v ruski dumi več svobode kot v ljubljanskem občinskem svetu. — Kon-statiram le, da naša stranka ni podpisala 5o nobene slovensko-nemške pogodbe — da naša stranka nima v svojih vrstah župana, ki bi pozdravljal v nemškem jeziku . . •
Župan dr. Tavčar skoči ves razburjen pokonci, zvoni in kliče: Vzamem vam besedo! Dr. Zaje, vi nimate besede!
Dr. Zaje: Vaša nervoznost je najbolj dokaz za upravičenost mojih besed!
Nato jc predlagal občinski svetnik E. Kristan, naj se o dr. Zajčevih predlogih glasuje ločeno, ker da so nekateri spre,em-ljivi,
K besedi se je oglasil občinski svetnik Pustoslemšek. Župan mu pravi, naj ne govori. — Štefe: Če bo pedagog Pustoslemšek k tej točki govoril, bo pa govoril tudi pedagog Štefe. (Veselost.) — Oglasi se k besedi še nekaj občinskih svetnikov. — Župan: Nobenemu ne dam besede! Bom ; dal takoj predloge na glasovanje. — Dr.
Zaje: Ob takem p o s t o p a n ) u ž u-ipana in večine umaknem svfljc
predloge. Dokazujete, da o resni stvari ni z vami mogoča mirna in stvarna razprava.
Nato je bil sprejet predlogšol-skega odseka.
Ostala poročila odsekov.
Prizivu t v r d k e S c h n e i d e r & Verovšek in t v r d k e Stupica glede prepovedi razpostavljanja kmetijskih strojev se deloma ugodi. — Dovoli se 6000 kron za zgradbo dveh skupin oddelkov za prašičev mestni klavnici. — Rešijo se različne prošnje glede odpisa uporabe vode. — Z ozirom na poročilo ravnatelja mestnega vodovoda g 1 e de razširjenja vodovoda na Barje se sklene, da se s predpripravami za tozadevna dela počaka, da bodo osuševalna dela na Barju dovršena. — Odobri se novi načrt statuta mestnega vodovoda in elektrarne, ki se bodeta ločeno od drugih mestnih podjetij vodili kot samostojni trgovski podjetji. — Odobri se poročilo direktorija mestne zastavljalnice o računskem sklepu iste za leto 1913., ki izkazuje saldo izgube 4088 kron, ter bilanco zadeto .1914. — Odobri se poročilo o nenadni s k o n t r a c i j i mestne blagajne in skladišča mestne zastavljalnice. — V upravni odbor Mestne hranilnice sta bila nato izvoljena dr. Novak in Lovro Šare.
Samostalni predlogi in vprašanja.
Odsekom se odkažejo samostalni predlogi obč. svetovalca Tomaža Novaka glede zgradbe mostu čez Ljubljanico iz Črne vasi na Rakovo Jelšo; obč. svetovalca Ivana Š t e f c t a glede voznega reda dolenjskih železnic; obč. svetovalca Antona Likozarja glede naprave hidranta na Dolenjski cesti, glede parcelacije mestnih senožeti pod Rakovnikom ter oddaje teh parcel v najem, glede poštnega nabiralnika na dolenjskem kolodvoru, glede navažanja smetij na mestno senožet ob Galjevcu. — Pustoslemšek je nato interpeliral predsedujočega podžupana, ali je res, da je skušalo ljubljansko okrajno sodišče pošiljati mestni občini nemške dopise in kaj se hoče storiti proti temu.
—	Podžupan dr. T r i 11 e r je odgovarjal, da bo na to vprašanje odgovoril v prihodnji seji župan na podlagi aktov, zagotavlja pa, da bo mestni magistrat vedno varoval slovensko urodovanje mestne občine. — Nato odgovori župan na vprašanje E. Kristana glede higijenično pomanjkljivih uradnih prostorov na magistratu. Na vprašanje Kristanovo pojasni tudi, da rekurz zaradi podpore brezposelnim še ni rešen. — Občinski svetnik L o ž a r želi, naj bi se popravile lesene klopi na izprehajališčih v tivolskem gozdu, v Zvezdi in napravila na njih naslonila. Posvetilo naj bi se tudi več pažnje parku za mestnim kopališčem v Kolodvorski ulici. — Podžupan dr. Triler je odgovarjal, da občinstvo dostikrat samo poškoduje mestne naprave v parkih in ie samo krivo, ako se ne morejo vzdrževati v polnem redu. — Občinski svetnik Zupančič je intcrpeH-ial zaradi ureditve Orlove ulice. — Župan je obljubil, da se bodo vršile tozadevne poizvedbe. — Obč. svetnik B o n-č a r je priporočal, naj se pospeši razpis zgradbe šentpeterskega mostu, ali pa se naj sedanii stari most zopet olvori za vozni promet ter primerno podpre. — Občinski svetnik Marinko priporoča, naj bi mestna občina apelirala na upravo južne železnice, da bi bolje oskrbovala Cesto na južno železnico, ki jc res v škandaloznem stanju.
Nato se je vršila tajna seja.
Tajna seia.
Občinski svet. se je z večino glasov izjavi! proti osmi dimnikarski koncesiji. — Jubilejne ustanove za obiskalce obrtnih šol se oddajo Vidi Primožič, Jožefu Fojkarju in Frančiški Kumelj. — Ustanovo za nevesto dobi Roza Knez. — Invalidsko ustanovo dobe: Franc Gorenc, Matija Pivk, Al. Primožič, Matevž Traven, Andrej Kalan.
—	Provizorična uradnica Marija Bajt se imenuje za stalno. — Vdovi po magistralnem slugi Mulhar se dovoli 1200 K odpravnina, izplačajo se pa le, ako se izkaže, da se je res na novo poročila, kakor pravi, da se namerava. — Magistralnemu uslužbencu Antonu Potokarju se iz zdravstvenih ozirov da šesttedenski dopust in 120 kron podpore. — Vežbalcu ognjegasnega društva Dachsu se da 200 K podpore. — Imenovanja v mestni hranilnici se izvrše, kakor smo poročali. — Sledi nekaj obrtnih zadev: Matiju Miklavcu se dovoli prodajati na Poga-čarjevem trgu kavo in čaj. _ Neži Slovša se prošnja za razširjenje gostilniške'obrti za prodajo kave in čaja odkloni. — Uršuli Klančar se dovoli prenos izkuharske koncesije iz hiše štev. 3 na Rimski ccsti v hišo s]. 11 na Marije Terezije cesti. _ Tomo Korbarju se. dovoli prenos gostilniške koncesije iz hiše št. 12 Kopališke ulice v mestno kopališče Kolizcj, odkloni se mu pa prošnja za razširjenja gostilniške koncesije za prodajo žganih opojnih pijač. — Ani Pua sc prošnja za podelitev gostilničarske koncesije odkloni. — Ostale točke župan odstavi z dncvncca reda.
Proces Svffio.
(Brzojavno poročilo Slovencu.)
Praga. Danes sc je med ogromnim navalom občinstva pričel pred tukajšnjim porotnim sodiščem proces bivšega poslanca in načelnika češke narodne socialne stranke dr. Karola Svihe proti odgovornemu uredniku »Narodnih Listov«', dr. Servarju Hellerju. V avditoriju so navzoče skoro vse vodilne osebe raznih političnih strank. Dr. Sviha je prišel k razpravi v spremstvu svojega zastopnika, hebskega advokata dr. Rudolfa Trav'oa.
Obtožnica
dolži odgovornega urednika -Narodnih Listov« dr. Servarja Hellerja, da je z priob-čenjem članka »Vodja narodnih socialcev v službi policije« v 61. številki »Narodnih Listov« dne 8. marca 1914 po krivem obdolžil dr. Sviho, da je pod imenom Wiener bodisi za mesečno plačo 800 K, bodisi tudi za druga plačila od 1. 1910. dalje opravljal za državno policijo vohunsko službo ter tako v škodo češki politiki izdajal zaupne skl epe čeških političnih strank, — torej gotovo nečastnega in nemoralnega dejanja, ki more vzbuditi v javnem mnenju zaničevanje, s čemur je zakrivil prestopek proti varnosti časti no § 488., kazr.jiv po § 493. kaz. zak.
Razlogi
obtožnice navajajo, da se v omenjenem članku dolži zasebni obtožitelj, da je svoje stališče kot državni in deželni poslanec in svoje posle kot načelnik narodno-social-nega kluba drž. poslancev zlorabljal za plačano vohunsko službo policije. Inkriminirani članek trdi, da je zasebni obtožitelj izdajal iz važnih posvetovanj, ki so se jih udeleževali tudi narodni socialci, detajli-rane podatke skoro podrobno vladi. Za časa Bienerthovega ministrstva da je vlado, ko so se volitve obrnile proti njenerhu sistemu, že naslednji dan dobila popolnoma podrobno poročilo o dogovoru med mlado-češko in narodno socialno stranko ter o pogajanjih med agrarci in narodnimi socialci. O važnih razpravah v zadevi pan-slavistične razstave, ki so se vršile v narodnem svetu, je dobila vlada takoj poročilo ter svarila nekatere udeležence. V času balkanskih homatij so sklenili narodno socialni poslanci, da potujejo korporative v Belgrad, in že naslednji dan se je vprašalo mladočeške poslance, če se bodo udeležili te ekspedicije. Čez nekaj časa so pridržali v Zemunu poslanca Klofača na potovanju. Izkazalo se je, da je zunanje, ministrstvo, ko je bil izdan sklep narodno socialnih poslancev, naprosilo ogrsko vlado, naj pridrži narodno socialne poslance v Zemunu. Do potovanja narodno socialnih poslancev ni prišlo, toda povelje ni bilo oreklicano in poslanca Klofača so pridržali v Zemunu. Iz zapuščine urednika Anyza so se objavile listine, ki naj bi prinesle luč v to zadevo in ki odgovarjajo na vprašanje, kdo je bil vohun, v tem smislu, da je bil načelnik narodno socialnega kluba državnih poslancev dr. Karel Sviha, državni in bivši deželni poslanec. V teh listinah se dolži privatni obtožitelj, da je od 8. aprila 1911, ko je zvedel urednik Anyz, računano tričetrt leta nazaj, bil v službi policije, da je dobival mesečno plačo 800 K, torej letnih 9600 K, da je bil 8. aprila 1911 osebno pri policiji, kjer je poročal o zadevah iz češkega tabora, bržkone o volilnih zadevah, in da je zato dobil še poseben honorar 200 K, nadalje, da jc na njegovo naročilo prišel 6. maja policijski uradnik k njemu na stanovanje, kjer mu jc uradnik izročil 3000 K za volilne namene. Dalie sc trdi, da se je zasebni obtožitelj sestal pri nekem koncertu 1. 1910. na Zofijskem otoku s policijskim uradnikom, ki je glavni faktor praške državne tajne policije. V razgovoru s tem uradnikom sc je zasebni obtožitelj pritožil, da ne more izhajati s svojimi dohodki, zlasti za.radite.ga, ker se stavi nanj kot poslanca mnogo zahtev. Policijski uradnik mu je namignil, da more dobiti znatne dohodke, ako bi mu od časa do časa sporočal zaupne vesti iz političnega in javnega življenja. Pogodba se je sklenila in zasebni obtožitelj je dobival spočetka mesečno 600 K, ki pa so se kmalu zvišale na 800 K. Zaupnik urednika Anyza ima v svoji posesti pobotnico za 800 K, ki jo jc Sviha podpisal s psevdonimom Wiener, in istotako ima tudi v svoji posesti lastnoročne zapiske Svihove o neki zaupni politični seji. Istotako ima dokaze, da je bil dogovorjeni psevdonim zasebnega obtožitelja ime •>Wiener«, s katerim se ¡c tudi javljal pri telefoničnih razgovorih. Inkriminirani članek resutnira: Od srede 1. 1910. jc izvrševal dr. Sviha to obrt in sc jc torej v času, ko so napram Bienerthovi vladi stale vse češke stranke v najhujši opoziciji, ponudil češki poslanec, da je izvrševal izdajstvo na lastnih ljudeh in to za denar. Dobil je 3000 K za volilne namene od organa Bienerlhove vlade, proti kateri naj bi pri volitvah nastopal. Ostal je potem policiji zvest in bil vedno v njeni službi. Poieg mesečne nagrade 800 K je dobival tudi posebne nagrade za važnejše vesti in ti posebni honorarji presegajo fiksno plačo, iz česar sledi, kako drago-
cena moč policije je bil. Ni dvoma, pravi | h koncu članek, da vsakdo, ki živi v j ozračju narodne socialne stranke, pada j pod pritiskom dejanjskih razmer moralično vedno nižje in nižje. Na čem jc ustanovljena eksistenca te stranke? Na brezpro-gramnosti v gospodarskem, političnem in socialnem oziru. Ves svoj vpliv in delo temelji na zahrbtnosli in slepilu. Narodni socialni sistem mora v tej stranki vzrediti ljudi srednje vrste, pri katerih jc otopel čut odgovornosti. Potem se seveda ni čuditi, ako more postati na takem moralič-nem močvirju vodja — policijski vohun. Obdolžitve privatnega obtoženca imajo vse znake prestopka § 448. kaz. zak. Procesu-alni položaj zasebnega obtožitelja ne pripušča v tem stadiju sodnega postopanja, da bi mogel jasno raztolmačiti svoje odno-šaje do policijskih uradnikov, o katerih govori inkriminirani članek in ki so bili čisti. Zasebni obtožitelj zasleduje s svojo obtožbo v prvi vrsti svojo osebno rehabilitacijo. Samo h kronologiji inkriminiranega članka naj bo navedeno, da je prišlo do težke obdolžitve poslanca in voditelja narodno socialne st-anke v organu narodno rodno svobodomiselno stranka dobila znat-je po zaslugi narodno socialne stranke spravilo na dan mučno dejstvo, d3 je narodno svobodmiselna stranka dobila znatne vsote iz dispozicijskega fonda za volitve m list »Den«. Kot odgovorni urednik »Narodnih Listov« je obtoženec odgovoren po § 7. tisk. zak. za vsebino časnika. Odkrito spoštovanje, ki ga goji zasebni obtožitelj, ki pa pisca inkriminiranega članka ne pozna, do pisateljskih, političnih in narodnih zaslug obtoženca, ne more nikakor preprečiti, da mora postavne posledice nositi odgovorni urednik, vslcd česar jc obtožba v subjektivnem in objektivnem oziru utemeljena.
O razpravi bomo še poročali.
PREDARLSKI DEŽELNI ZBOR.
Vlada jc 12. t. m. predložila predarl-skemu deželnemu zboru predlogo o rekrut-nem kontingentu za deželne strelce na Tirolskem in Predarlskem.
BOSENSKO-HERCEGOVSKI SABOR
je sprejel postavo o zgradbi novih cesta.
AVSTRIJSKA VOJNA MORNARICA OBIŠČE MALTO.
Koncem majnika vrne c. in kr. eskadra obisk angleškega sredozemskega brodovja v Trstu, Pulju in Reki na Malti. Obiska sc - udeleže sledeče ladje: dreadnoughta »Viribus Unitis« in >Tegetthof« in 14.600-tonska linijska ladja »Zrinjski«. Eskadri bo poveljeval kontreadmiral Loffler.
STRANKARSKI SHOD ŠVICARSKIH KONSERVATIVCEV
v Lucernu se je s 125 proti 2 glasovoma izjavil, da naj se uvedejo volitve po pro-porčnem načinu. Shod se je izjavil za novo postavo glede na tovarne.
DOGODKI V MEHIKI.
Huerta jc izjavil, da hoče na svojem mestu vztrajati in da se bo do zadnjega zdibljaja upiral Amerikancem, ki smatrajo osvojitev Mehike le za izprehod, a se zelo motijo. Vojska bo stala veliko denarja in krvi. Vstaja je le zakrita vojska Zedinje-nih držav. — Poveljnik Tampica, Zaragoza, poroča, da so vstaši v soboto napadli Tam-pico, a so bili poraženi.
SLOVIT KATOLIŠKI PROPOVEDNIK UMRL.
V Berolinu je 12. t. m. umrl slavni katoliški propovednik dominikanec p. B o -naventura, star šele 51 let. Zadnje čase jc osobito med katoliškimi dijaki v Berolinu pastiroval.
IZ ALBANIJE.
Iz Drača poročajo: Navdušenje Albancev za lastno svobodno državo in lastnega kralja se je znatno poleglo, kajti razmere se niso tako ugodno razvile, kakor so Albanci pričakovali. Mla-da, država, ki še nima niti stalno določenih mej in v kateri divja še divjči vstaja, je obdana od vseh strani od j smrtnih sovražnikov, in oni, ki so jo ustvarili, • ji ne morejo pamagati, niti dati potrebna sredstva. Razne iluzije in upanja so se izpremeuila v velika razočaranja. Dohod tujcev v D rac je zelo ponehal, vendar pa je v meslu zelo živahno, ker se .je zbralo v njem par tisoč — Albancev, ki so za silo organizirani, da bodo odšli proti Epircem v boj. Ali bodo kaj opravili proti vojaško izvežbanim vstašem, ki so z vsem bogato oskrbljeni, je seveda veliko vprašanje. Epirski boji se vodijo z veliko podivja nosi jo. Jetniki se na obeh straneh sproti pomore. Število človeških žrtev je že na. tisoče, medtem ko število bojevnikov na obeh straneh ne presega 12 do 15 tisoč. Pokrajina med Korico, Argvrokastrom in Valono je skoro popolnoma opustošena. Požiga,-jo se ne, samo vasi, temveč tudi polja, vinogradi itd. Ako se to divjanje ne bo kmalu ustavilo, bo sedanje bojišče postalo popolna puščava. Albanci postajajo proti tujcem zelo nezauDiii in vsi
tuji funkcionarji odkrito priznavajo, da v deželi ne ho nastal red brez posredovanja tujih čet. Pred Dračem sta zasidrani dve italijanski bojni ladji, ena angleška in ena avstrijska. Kralj Viljem biva sedaj nekaj dni v Elbasanu in v drugih krajih, njegova družina pa hodi na izprehod le na vrt kraljevega gradu v Oraču.
Književnost
K u n z 1 e, zdravilna zelišča. Cena 60 vin., po pošli 70 v. Poleg knjige »Naša zdravila« in pa brošuro s tebelami rastlin »Zelišča v podobah« je, izšla šc tretja knjižica te vrste pod naslovom »Zdravilna zelišča«. Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil. Kar si morda zastonj iskal v obširneših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najbolša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsak čas na razpolago. Naši stari so jih spoznali in z vspehi rabili, moda pa jih je črtala iz programa; zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Ta knjižica bo torej pomagala starim, pozabljenim domačim zdravilnim sredstvom zopet do stare zaslužene veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanred-no uspehe. V Švici, kjer je izšla v nemškem jeziku, so sc ljudje kar trgali za. njo, v par mesecih sc je prodalo do 250 tisoč izvodov. Knjižica se odlikuje po tem, da v kratkih, jedrnatih besedah označuje vsako bolezen, pove, česa se je pri njej varovati in kako naj se jo zdravi.
Razven le brošuro sta izšli «e sledeče knjižici:
Naša zdravila in njih uporaba t domačem zdravilstvu. Cena 1 Iv 20 vin.,
vezana 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, so je. že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. — Obe priporočani knjižici pojasnjuje pa še knjižica:
Zelišča v podobi. Cena 60 vin. Ta knjižica, prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkali v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe.
Vse tri knjižice se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
JRli ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"?
novice.
-r Shod S. L- S, na Vipavskem. Lav-renčičevi agitatorji so hoteli odtujiti Vipavsko dolino naši stranki. Videli so pri zadnjih volitvah, kako zvesto in kompaktno drži ravno Vipavska dolina s stranko, zato so napravili največji naval tje doli. Da liberalno agitacijo ovrže, zlasti pa izmišljotine o deželnih dokladah, je priredil zadnjo nedeljo deželni odbornik dr. Pegan na Vipavskem dva shoda, in sicer enega na Planini, drugega na Slapu. Kljub slabemu vremenu jc bilo udeležencev na Planini okoli 150. Na shod so liberalci poslali nekega akademika, ki se jc pa pred vsemi ljudmi osmešil. Moral je celo na oder prosit odpuščanja, ker je naše ljudi žalil. — Na Slapu so nam obetali liberalci kvečjemu 10 glasov. Shod pa je bil tako obiskan, da v obsežnih notranjih Bonetovih prostorih ni bilo dovolj prostora in se je moral shod vršiti na velikem dvorišču. Predsedoval jc temu shodu in jc tudi poročal deželni poslanec Perhavc. Tudi na Slapu so liberalci poslali par ljudi. Kandidatura dr. Pogačnika se jc na obeh shodih z velikim navdušenjem vzela na znanje.
+ Koliko dobička imamo od tro* zveze. Te dni so se izvedele prav zanimive številke glede gospodarskega položaja, ki so tiče trozveznih držav na Balkanu. Glasom teh je znašal leta 188L uvoz Avstrije v Rumunijo Hc/i vsega uvaža sploh, dočim jc, italijanski znašal 1%, nemški pa 14"». Danes znaša naš uvoz v Rumunijo samo šc 20, nemški 35%, laški 6%. Leta 1884. je znašal avstrijski uvoz v Srbijo 62 vsega, sploh, nemški 15'c. italijanski 09<. aneDs znaša avstrijski okoli 18??, 0 , . Danes znaša avstrijski okoli I8',c, Ravnotako pa odrivata Nemčija in Italija Avstrijo iz Grčije in Turčije. Kako so nas v Albaniji Lahi pretekli, pa itak vemo,
—	Domžalski župan častni občan. Na fzredno slovesen način je občinski odbor v Domžalah počastil svojega župana Matija Janežiča. V nedeljo, 10. majnika, ravno na dan, ko je bil pred 40 leti — 10. maja 1874 — prvič izvoljen županom v Domžalah, kar je potem nepretrgoma skozi vseh 40 let ostal, ga je občinski odbor v slavnostni seji ob častni udeležbi veteranskega društva, požarnih bramb iz Domžal in Stoba, domžalske godbe, krajnega šolskega sveta in drugega odličnega občinstva soglasno imenoval častnim občanom občine Domžale in mu ob sviranju cesarske himne poklonil prekrasno diplomo! Čestitamo!
—	Kaj govoré stroji »Učiteljske Tiskarne«? Soc. dem. »Zarja, ki se tiska v »Učiteljski tiskarni«, pripoveduje: » Uprava »Učiteljske tiskarne« mora biti kaj na slabem financielnem temelju. To se razvidi že iz tega, ker je začela uprava šikanirati izmozgano in od bede obolelo učiteljstva s poštnimi plačilnimi nalogi na izostalih dolgovih. Kakšen financielen in moralen uspeh bo imelo to, nam pokaže bližnja bodočnost. Za danes pa lahko rečemo, da knjigovodstvo uprave ni ravno v najlepšem redu, ker marsikaterega učitelja neopravičeno nadleguje. Vodstvo »Učiteljske tiskarne« kakor tudi liberalnih časopisov »Učit. Tov.« in »Dneva« je dobilo velik odpor med mlajšim učiteljstvom, kajti pitati z gnjilim liberalizmom »Učit. Tov.« se ne da več in Ganglova taktika je že prešla preko glav tega »spuntanega« učiteljstva, ohranijo še lahko za narodne idri-j ske knape (če jih je kaj) in za svoje malomeščane. Kaj res, gospodje Dimniki, Jelenci, Gangli e tutti quanti, da vam je ostalo še edino tole sredstvo — poštni plačilni nalogi — za obstanek »Vaše tiskarne« »Učit. tiskarne«, to je famozna zloraba vsega učiteljstva in v njej izhajajočih revolverskih liberalnih časopisov? Tak je liberalizem pri nas! In še se dobe gotovi ljudje — tudi v »Učiteljski tiskarni«, ki se upajo trditi, da liberalizem ni gnil, ostuden in mr-hav?«
—	Kako je gospod stotnik Nechan-<sky vzgojeval svojo stotnijo? O tem
prinašamo danes par neutajljivih dejstev: Vojak je imel eno nogo malo umazano, zato je bil obsojen na 10 dn\ Strogega zapora, a njegov predpostavljeni je bil obsojen na 30 dni kasarn-skega zapora. — Vojak je samo hotel kupiti žemljo na vežbališču ter je bil na potu k peku. Zato je dobil 3 dni poostrenega zapora. — Vojak je imel namazano puško, pa se mu je po nesreči izmuznila iz rok. Zato je dobil 15 dni kasarnskega zapora. — Vojak-novinec je dobil od stotnika Nechanskyja povelje, naj prepiše naznanilo na regiment. Pri tem svojem prepisovanju je prepisal tudi nekatere napake, ki so se nahajale v tekstu. Zato je bil obsojen na 5 dni poostrenega zapora. Ko pa se je novinec opravičeval, da so napake že v samem tekstu in da je dobesedno samo prepisal, kakor mu je bilo zapovedano, mu je bila od stotnika Nechanskyja zaradi »predrznega odgovarjanja« in suma radi »socialisti-čnih idej« zvišana kazen na 15 dni poostrenega zapora. — Gospodu stotniku Nechanskyju ni nobeden dobro salutiral, nobeden dobro stopal, vse je bilo zanič, pa naj je vojak še tako dobro napravil. Zato so se morali vojaki po cele nedelje vaditi. Vojaki so bili vsled te strogosti vsi zmešani. Kadar pa je šla stotnija pod vodstvom stotnika Nechanskyja na vežbališče, takrat je stopal narednik — njegova desna roka — za stotnijo in zapisoval, če je kdo spremenil korak. Doma pa je temu po »vzgojnih« načelih stotnika Nechanskyja sledila »zaslužena« kazen. Živa slika gospoda stotnika je bil narednik, kateri ga je v nekaterih točkah glede šikaniranja vojakov celo prekašal. Zato je pa tudi imel vse privilegije in je hitro avanziral. Temu naredniku je bilo vse dovoljeno in je celo odpiral pisma ter tožil nedolžne vojake g. stotniku, češ, da so socialisti, š p i o -ni itd.! Dopuščeno mu je bilo psovati na najgrši način vojake in pred nje pljuvati, s svojim nemoralnim življenjem pa je bil v sramoto vsem podčastnikom. V stotnikovo pisarno je vlačil nesramne celovške žene, kjer so skupno popivali. — Taka dva vzgojitelja sta vodila 6. kompanijo!
—	Slovenci, pozor! Na Štajerskem, tik večje župne cerkve in dvorazredne ljudske šole na krasnem razgledu, se prostovoljno proda močno zidana hiša, zraven pa rodni vinograd s čez 4000 amerikan-skimi trtami, kjer se pridela čez 30 hektolitrov vina. Kaor ima veselje do trgovine, ga čaka lepa bodočnost, ker ni nobene trgovine in ne gostilne daleč okoli. Pri hiši se nahaja tudi dobro idoča trafika. Dovoljenje za trgovino pa po novem obrtnem zakonu tukaj lahko vsaka oseba dobi; v hiii je že bila trgovina in gostilna. —
Natančna pojasnila daje lastnik Ivan Zupan, fotograf v Starem trgu pri Kočevju, Kranjsko.
—	Smrt v vodi. Iz Domžal se nam piše: V torek, dne 12. t. m., je v Domžalah utonila 40 let stara božjastna dekle Frančiška Flere. Bila je pri svoji sestri v mlinu gosp. Pavla Brtoncelj in je pri mlinu prala perilo. Vrgla jo je božjast tako nesrečno, da je v vodo padla in utonila. Bila je pridno in po-šteo dekle. N. v m. p. I
—	Nezgoda. Štiriletni Franc Rode, sin bajtarice v D. M. v Polju, je prevrnil nase lonec vrele žgančevke in dobil znatne opekline po životu, Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Dolenjsko vino. Tvrdka A. De Wilde in sinovi v Sheboygan, Wis,, v Severni Ameriki je od hotelirja Kokliča v Novem mestu kupila štiri polovnjake vina, in sicer iz Cerovca, Grčovja in s Trške gore, rdečega in belega. Zastopnik De Wilde je bil sam tukaj, Trškogorsko vino je iz vinograda gospe pl. Langer. De Wilde je doma v AJzaško-Lotarinškem in je potoval v tej zadevi ob Renu in Menu. On upa, da bodo Dolenjska vina v Ameriki ugajala in da se bo potem razvijala živahna kupčija. Vino je že odposlano.
—	Avtomobilska poštna vožnja. Od 16. maja t. 1. dalje še bo spremenilo od »Avtomobilskega društva Rakek—Pre-zid«, družbe z o. z. na Rakeku vzdrževano dnevno eukratno povprečno poštno vožnjo med poštnimi uradi Rakek in Stari trg pri Rakeku v avtomobilno poštno vožnjo. Avtomobil bo odhajal od poštnega urada Rakek ob 3. uri 15 minut popoldne in prihajal k poštnemu uradu v Starem trgu pri Rakeku ob 4. uri 50 minut popoldne. Iz Starega trga pri Rakeku bo odhajal avtomobil ob 10. uri 50 minut predpoldne in prihajal v Rakek ob 12. uri 30 minut popoldne. Kurze in kartiranje poštnih službenih mest na progi Rakek—Stari trg pri Rakeku in poštnega urada Begunje pri Cerknici, ki je v zvezi z vožnjami na tej progi, kakor tudi krajevna dostavljanja, pobiranja pisem iz nabiralnikov in morebitne pohode sel-skih listonoš pri poštnih uradih, ki pridejo v poštev, se je povodom tega primerno preuredilo. Sedanje poštne vožnje na progah Rakek —Lož na Kranjskem in Lož na Kranjskem — Prezid obstojajo zaenkrat tudi naprej, toda bodo v nekaj mesecih tudi spremenjene v avtomobilne vožnje.
—	Smrtna kosa. V Železnikih je umrla v 76. letu starosti gospa Marija D é m š a r, mati g. zdravnika dr. Demšarja. — V Šmartnem pri Litiji je umrla c. kr. poštarica gospa Klementina Watzak, rojena Skrem. — V Zagrebu je umrl svetnik stola sedmorice g. Adolf R u š n o v , star 67 let.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Wick Havenu je umrl za sušico Ljudevit Drnovšek v starosti 35 let. — V istem kraju je povozil vlak rojaka Antona Majde, star 32 let, rodom iz vasi Gabravka, pošta Sv. Križ pri Litiji. Pokojnik je pobiral na železniškem tiru premog in ga je pri tem doletela nesrečna smrt. — V Browncla-le se je diie 13. aprila sprlo nekaj pijanih rojakov in prepir se je končal s smrtjo rojaka Alojzija Kosmač, rodom iz Radovljice na Gorenjskem. Obdolžen je umora John Mornič, kar pa še ni sod-nijsko dokazano. Kosmač je bil ustreljen v srce in bil takoj mrtev.
—	Dva dečka zgorela. 5 letna dečka Lazo Stojnovic in Gavro Stonovič v Negoslavcih pri Vukovaru sta se te dni igrala z žveplenkami. Zaprla sta se v neki lesen svinjak, zažgala ondi slamo in zgorela v svinjaku, ki je do tal pogorel.
—	Električni tok je ubil 12. t m. v Zagrebu monterja mestne elektrarne Dra-gotina Curia. Ponesrečenec je zaposlen v neki vili proti predpisom z golimi rokami odpiral izolacijo električnega toka 500 voltov napetosti; v hipu ga je udaril tok, da se je zvrnil na tla. Nato je vstal, zajecljal par besed in se mrtev zgrudil,
—	Vrnitev barona Raucha. Listi poročajo, da se je baron Pavel Rauch vrnil s svojega potovanja po Braziliji v Marti-janec na Hrvatskem.
—	12,000 K je ukradel svojemu očetu sin trgovca Gogiča v Sarajevu; vrhutega je vzel iz očetove blagajne za 1000 K dragocenosti.
—	Aretacije v Zagrebu. Zagrebška policija je zaprla neko Slavo Vršeč, nekega Mirka Reberskega in arhitekta Viktorja Grossa, o katerih je dokazano, da so onečaščali nedoletne deklice, oziroma k temu pripomogli,
—	Knez Lujo Vojnovič izgnan iz Dubrovnika? »Naše Jedinstvo« piše, da kljub vsem dementijem vztraja na svojem poročilu, da je knez Lujo Vojnovič, zgodovinar in pisatelj, izgnan iz Dubrovnika. Vendar pa ta stvar v Zadru se ni končno rešena in je upati, da na-mestništvo popravi ta korak.
—	Razstava za zimski sport v Solno-gradu. Stalna avstrijska razstavna komisija
na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v času od 1, avgusta do 1. septembra t. 1. vršila v Solnogradu mednarodna razstava za zimski šport. Natančnejši podatki so razvidni iz prospekta, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled, (Št, 224,)
Primorske vesli.
p K laškim napadom v Sv. Luciji. Ob
priliki domače veselice v Sv. Luciji pri Piranu aretirani Slovenci se še vedno nahajajo v piranskih zaporih. Piranska gospoda, kakor čujemo, hoče na vsak način skonstruirati proti slovenskim trpinom hudodelstvo javnega nasilja. Kakor doznajemo, je za aretiraneSlovence na podlagi našega poročila pri tržaškem namestništvu interveniral državni poslanec prof. Matko Mandič.
p Nov parnik za uporabo vojne mornarice. Včeraj ob 11, uri dopoldne so v tržaški ladjedelnici S. Marco spustili v morje velikanski transportni parnik »Pola«, namenjen za avstrijsko mornarico. Parnik bo dovažal izključno le premog iz Anglije v Pulj in v slučaju vojne preskrboval bojne , ladje s potrebnim kurivom. Parnik »Poia« obsega 13.235 ton, premore 6200 HP in ima hitrost 14 milj na uro. Naložiti zamore 7000 ton premoga. Dolg je 137*11 m, širok na sredi 17-40 m in visok 10-40 m. Za vojno mornarico grade še en drug sličen parnik, z imenom »Teodo«, ki ga tudi v najkrajšem času spuste v morje.
p »Zarja« v Trst? Vedno bolj se množe glasovi, da pride socialnodemokratična »Zarja« iz Ljubljane v Trst, Tu bo baje izhajala vsak dan kot večerni list, Sgloh nameravajo jugoslovanski socialni demokrat-je temeljito revidirati svojo politično taktiko in začeti iz Trsta obsečno propagando za svoje socialistične ideje.
p Angleška policija v Trstu. Po tržaških ulicah se sedaj o priliki obiska angleškega brodovja sprehajajo angleški »polic-mani«, k#kor jim pravijo naši Amerikanci. Ti angleški redarji imajo čedno uniformo, ne nosijo pa nobenega orožja, ampak drže v rokah palico iz španske trstike, katero polože angleškemu mornarju-delikventu na rame v znak aretacije, nakar jim mora takoj slediti v ladijske zapore.
— Samomor 84 letnega starčka. V Derndičih pri Pazinu so našli obešenega na podstrešju v domači hiši 84-letnega Ivana Derndič. Mož je zadnjih 14 dni kazal znake umobolnosti.
p Umrl je v Gorici gostilničar in posestnik Jožef G o r j a n c.
p Smrtna nesreča. V ponedeljek proti večeru so kopali delavci tvrdke Urbanics v Gorici v ulici Fornace ilovico. Vslecl dolgotrajnega deževja pa se je zemlja udrla in je podsula delavce. Razen 52 letnega delavca Petra Ku-štrina so se rešili vsi. Kuštrina pa je zasula ilovica in tovariši ga niso mogli pravočasno rešiti. Ko je prišel zdravnik dr. Barnaba, je bilo že prepozno, kon-statirati je mogel le smrt ponesrečenca.
p Nov Lloydov parnik »Innsbruck«. V
soboto je bil spuščen v morje nov Lloydov parnik »Innsbruck«. Splavljenju je bila za botro grofica Marija Attemsova. Zraven te je bUa navzoča še sledeča gospoda: predsednik Lloyda dr, Derschatta, podpredsednik baron Vivante, Delles, grof Attems, pl. Scavamanga, dr. Manussi, kon-treadmiral Koudelka in drugi. Novi parnik ima 11,000 ton, 4600 konjskih moči; dolg je 126*5 m, širok 16 m. Prvi razred ima 133 kabin, drugi 46. Parnik je krasno moderno opremljen, ima zraven potrebnih salonov tudi igralnico in telovadnico. Vozil bo v Schanghai in Bombay, kakor v mesecu marcu zgrajeni »Hungaria«.
p Do hudega pretepa je prišlo v nedeljo v Sancinovi gostilni v Škednju št. 435 med ogrskimi in hrvatskimi delavci, usluž-benimi v škedenjskih plavžih. Končno so pograbili tudi nože in je 21 letni Mihael Lukač, rodom iz Ogulina, precej nevarno ranil na desni rami nekega Emeriha Po-szavneza. Ko je hotel zamahniti še v drugo, so mu drugi zabranili. Lukač je bil aretiran.
Koroške novice.
k Kako so začeli zaprisega« rekruie na Koroškem. Iz Prevalj na Koroškem se nam poroča: Nabor na Prevaljah nam je prinesel zopet nekaj novega. V oni sobi namreč, kjer so fantje odlagali oblačila, sta viseli nad vrati dve zastavici, cesarska čr-norumena in frankfurta. rica črno-rdečerumena. To je naravnost izzivanje za nabornike, ki so v velikanski večini Slovenci. Vprašali bi slavno vojaško oblast, kaj ima vsenemška zastava opraviti pri naboru in na kak način pride v družbo naše cesarske zastave? Kar se tiče zapriseganja samega, moramo grajati to, da se je fante napeljevalo k temu, da bi prisegli v nemškem jeziku. »Kdor razume nemško, bo prisegel nemško I« se je reklo in na ta na-, čin se ie zgodilo, da ie izmed 25 fantov pri-
seglo le 9 fantov, potrjenih prvi dan, dne 7, t, m. Zakaj to? Ali se na ta način hoče fabricirati iz Slovencev Nemce?
k Cerkvene vesti. Prestavljen je č. g, Franc M i k u 1 a , provizor v Gorenčah v Šmartin na Dholico. Župnijo Gorenče bo oskrboval č. g. Fr. U r a n š e k , župnik v Žvabeku.
k Katehetski tečaj se vrši od 1, do 3. septembra 1914 v Celovcu. Tečaj priredi »Koroško katehetsko društvo« (nemško). Govorili bodo: J. Eising, korni vikar v Solnogradu, dr, J. Plattner, župnik v Rablju, Viljem Pichler, Dunaj, Henrik Stieglitz, Monakovo, Guido Zernatto, Spittal, J. Hiebl, Kirchberg, Nižje Avstrijsko, Edvard Giirtler, Knittelfeld, dr. Fl. Hiebam, Celovec, dr. M. Jatterer, Celovec, J. Wagner, Celovec, J. Maier, Reichenfels in J. Unter-lugganer Št. Lenart v Labodski dolini.
k Umrla je gospa Elizabeta B r u g » g e r , vdova po rajnem knjigovezu Martinu Bruggerju, ki je bil mnogo let uslužben pri Mohorjevi tiskarni.
Zadnje vesli.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj. Cesar je prebil dobro noč, Ka-
taralični pojavi so manjši kot včeraj. Splošno stanje je zadovoljivo.
OGRSKA DELEGACIJA, v Budimpešta. V mornariškem odseku ogrske delegacije je admiral Haus utemeljeval potrebo nadomestitve treh ladij Monarchovega razreda s štirimi dreadnoughti. Trgovinski minister Har-kany je izjavil, da se interesi ogrske industrije pri mornariških dobavah varujejo. Chorin je izvajal, da je povečanje kopne armade bolj potrebno kakor povečevanje mornarice. Gesza Szi-lagy vpraša, koliko je stala albanska ekspedicija. Knez Windischgrätz pa se odločno izjavi za povečanje mornarice.
SESTANEK ŠEFA AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA S ŠEFOM NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Karlovi vari. Tu sta se sešla načelnik avstroogrskega generalnega štaba baron Hoetzendorf in načelnik nemškega generalnega štaba pl. Moltke. Trdijo, da se gre za privatni obisk.
PROCES SVIHA. ,
(Glej tozadevno poročilo!)
Praga. Procesu prisostvuje sila veliko občinstva. Med poslušalci so skoro vsi odličnejši češki poslanci, na čelu jim dr. Kramar, na galeriji pa se nahaja njegova žena. Obtoženec, urednik Heller, izjavi, da se ne čuti krivega. List je dobil svoj materijal od resne strani z dokazi vred. Šele potem je on v interesu češkega naroda celo stvar razkril. Prebrala se je korespondenca pokojnega poslanca Anyža, v kateri med drugim izjavlja jurist Pastirka, da je Sviha bil nastavljen od praške politične policije z 800 K mesečne plače, zato pa je imel dolžnost, poročati o vseh dogodkih v čeških strankah. Hellerja zagovarja dr. Rašin, Sviho pa dr. Bauček in hebski advokat dr, Traub. Sklene se zaslišanje dr, Kramafa, dr. F i e d-lerja, Klofača in policijskega komisarja Klima. Klimi je, kakor se trdi, Sviha pošiljal vse telegrame in pisma pod šifro Wiener.
Praga. Prvi je bil kot priča zaslišan generalni tainik mladočeške stranke S i z. Pod prisego je izjavil, da je bil on eden prvih, ki je izvedel, da je dr. Sviha konfident. Govoril je nekoč z dr. Klimo, kateremu je rekel, da so tudi poslanci, ki so v službi policije. Klima se je zelo prestrašil. Pozneje mu je pravnik Bastic pravil, da je povedal uredniku Anyžu več podatkov, da je Sviha polici;ski konfident. Anyž ga je prosil, naj to zaupno zase obdrži. Priča pravi, da je tudi on pravnika prosil, naj obdrži stvar zase. Dr. Kramaf je prišel v tajništvo in ondi mu je pravnik izjavil, da mora vprašati svojega zaupnika pri policiji., ako sme povedati njegovo ime. Pri drugem sestanku je pravnik izjavil, da mu je podatke v Svi-hinem konfidentstvu dala uradnica praške policije ga. Woldan. Dr. Svihov zagovornik je predlagal Klofača, Choca in Stiber-nyja za priče, da vabila za belgrajsko popotovanje niso bila taina. Zagovornik dalje trdi, da Sviha volilnega kompromisa med češkimi strankami ni izdal vladi, cla ni imel nobenega konfidentskega razmerja do policije in da tudi nobenega vinarja od policije ni dobil. Obravnava se nadaljuje.
IREDENTARSKE IN PROTISLOVANSXE DEMONSTRACIJE,
Poreč. Tu je v gledišču pri predstavljanju opere »Puritanci« prišlo do ireden-tarske in protislovauskc demonstracije. Množica je pela sramotilne pesmi pro4' I S,r> T.om.
DIMOVIČ ODSTOPIL?
leka, »Riječke Novine« pi'e' Dimovič je odstopil od vodstva strai in ; odložil tudi predsedništvo sabora. (Ta vest i potrebuje pač potrdila.)
ČASTNA AFERA MED TISZO IN RA-KOVSKIM.
Budimpešta. Min. predsednik Tisza }e pozval delegata Rakovskega zaradi nekih izjav v včerajšnji seji ogrske delegacije na dvoboj s sabljami, ki se naj vrši že danes.
ORIENTSKE ŽELEZNICE.
Dunaj. Iz včerajšnje izjave grofa Berch-tolda v ogrski delegaciji je razvideti, da se bo tudi vprašanje orientskih želcznic mirno in ugodno rešilo.
SOLUNSKO VPRAŠANJE.
Solun. V zunanjem ministrstvu se vi si med grškimi in srbskimi delegati konferenca glede srbskega prostega pristanišča v Solunu. Tozadevna konvencija se v drugi seji že podpiše.
NOVE PROTIAVSTRIJSKE DEMON-STRAGIJE NA VSEUČILIŠČU V RIMU.
Rim. Danes je bila. univerza, ki je. bila radi zadnjih protiavstrijskih demonstracij za. par dni zaprta, zopet otvorjena. Rektor je imel na dijake poseben nagovor, v katerem jih je opominjal, naj bodo pametni. Med drtigim je izjavil: »Uvažujem vaša čustva. Toda ta čustva morate krotiti in Jim dajati duška samo do gotove meje. Vaše zahteve, naj razobesim vseučiliško zastavo radi tržaških dogodkov zavito v črni pajčolan, nisem mogel izpolniti in moral sem tudi nastopiti proti vašim demonstracijam.« Večina dijakov je šla po rektorjevem nagovoru v slušalnice, mnogi pa so ostali v avli, vpili »Abasso 1' Austria! Abasso i s' ciavi! Evviva Trieste italiana!« in sramotili tržaške Slovence. Nato so dvignili zastavo s črnim pajčolanom in jo izobesili skozi • okno univerze. Rektor je bil vslecl novih protiavstrijskih demonstracij na vseučilišču prisiljen zopet intervenirati in je končno tudi dosegel, da je dija-štvo zastavo umaknilo.
KONKORDAT.
Rim. »Piusvereinskorrespon-d e n z« se od tu poroča: Glede pogajanj zaradi konkordata med Srbijo in Sv. Stolico se tu oficijelno ni izdalo še nobeno poročilo. Dokler se to ne zgodi, se zato ne more nič gotovega reči. Na vsak način pa ni res, da bi konkordat, če se sklene, vseboval kake osti proti Avstro-Ogrski, s katero goji Vatikan najboljše odnošaje. Sv, Stolica se da pri tem sploh voditi cdinole od interesa cerkve in katoličanstva. Sicer pa, kakor se izve iz dobrega vira, Avstrija ne bo vztrajala na protektoratu, marveč teži le za tem, da se njeno dosedanje stališče napram katoličanom v Novi Srbiji zamenja na časten način brez škode za njen prestiž. Cela stvar se bo torej brezdvoma brez večjih težav rešila.
NOVI NAČRTI NA BALKANU.
Carigrad. Mladoturška vlada dela zdaj intenzivno na to, da izolira Grčijo. To je tudi namen potovanja Talaat bega v Livadijo k ruskemu ca.ru in v Bukarešt kakor tudi nameravanega poseta dobrega diplomata Miclhat Šukri bega v Belgrad. Načrt je ja-ko dalekosežen, vprašanje je le, če se bo dal izvesti. V prvi vrsti je vse odvisno od Rusije. Težko pa, da bi se dal vpričo velikega nasprotstva med posameznimi balkanskimi državami skovati kak blok proti Grčiji.
RUSIJA IGRA ZDAJ TUDI V TURČIJI VODILNO VLOGO.
Livadia. Car je 11. t. m. sprejel izredno turško poslanstvo pod vodstvom Talaat-bega v svečani avdijenci. Zvečer se je vršil gala-diner. Car je napil zdravju sultana jn sreči turškega cesarstva. Car je podeiil članom visoka odlikovanja, V konferencah so se razpravljale važne politične zadeve. Gre v prvi vrsti za ureditev vprašanja egejskih otokov.
BOJ EPIRCEV ZA NARODNO SVOBODO.
Kri. Konferenca med Epirci in mednarodno komisijo poteka ugodno in se je položaj zelo izboljšal. Eptrčani bodo bržčas izvojevali obsežno narodno avtonomijo.
FIZILIRAN BATALJON.
Bitolj. V Ristovcu so bili pozvani re-kruti iz štipa pod orožje. En bataljon bul-garskih rekrutov se je pa branil priseči na srbsko zastavo in se rekruti tudi niso uda h, ko so jim naznanili, da zadene tistega, ki ne priseže, smrtna kazen. Rekruti so izjavili, da se čutijo Bulgare in da rajši umr6i kakor da zataje, da so Bolgari, ▼lato so cel bataljon fizilirali.
DVA NOVA KARDINALA.
Run. Poleg že naznanjenih novih kardinalov bosta imenovana za kardinala msgr Touzi, bivši nuncij v Lizboni, in msčr Me„dey y Bello, patrijarh v Lizb^i, K bil svojecasno izgnan iz Portugalskega in se je sedaj zopet vrnil v svojo domovino, ¿adnn ie bil od decembra 1911 Reservatus jnspectore. Z imenovanjem teh dveh novih kardmalov se razmerje med itaUjanskimi m neitahjanskimi k^dinali v svetem ko-
legiju ne bo izpremenilo, ker je od teh dveh prvi Italijan, drugi pa Portugalec. Po prihodnjem konzistoriju bo torej v svetem kolegiju 35 Italijanov in 32 Neitalijanov.
TAMPICO ZAVZET?
Vera Cruz. Vladne čete so Tampico baje zapustile. Vstaši so mesto zasedli. Vest še ni potrjena.
SAMCU MOR BOGATAŠA V OSIEXU.
Osjek. Tu je izvršd samoumor kemik in rosestnik Jožef Stumpf. Zapustil je pol milijona, od tega je občini zapustil posestvo, vredno 150.000 K.
SOitfOUMOR NA SMRT 0BS0J5NE AMERIK AN SKE MÏLIONARKE.
Newyork, Milijonarka Avgusta Edward, ki je na cesti ustrelila trgovca Riehla, kateri se je baje pregrešil proti njeni časti,in je bila zato na smrt obsojena, si je v svoji celici vsled obu-panja, ker je apelacijsko sodišče smrtno obsodbo potrdilo, končala življenje.
LMeosKe novice.
lj Za okrašenje Ljubljano V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je obč. svetnik Štefe stavil naslednji samo-stalni predlog: Ker mestni magistrat kljub naročilu občinskega sveta občinstvo pravočasno in redno ne opozarja na okrasitev oken s cvetlicami, skleni slavni občinski svet: 1 Mestni magistrat izdaj vsako leto br osuro z nasveti, načrti in proračuni o različnih okrašeujih v pomladnem in jesenskem cvetjù ter naj to brošuro razcoš-lje vsem strankam, ki imajo okna na ulico, balkone itd. Stroški za to brošuro naj se pokrijejo z inserati vrtnarjev, raznih semenskih tvrdk in sploh obrtnikov, ki inse-rirajo kaj praktičnega za okrašenja in z denarnimi prispevki ljubljanskih denarnih zavodov. Eventuelno naj se brošura priloži tudi v Ljubljani izhajajočim dnevnikom. — 2. Mestni magistrat naj se vsako leto pravočasno obrne s posebnimi vlogami na trgovce in denarne zavode in naj jih prosi, da pomole nad svojimi trgovinami primerno okrase. — 3. Ob novem obrežju Ljubljanice od Frančiškanskega mostu proti mostu Sv. Petra in dalje naj se na obrežju ne zasadi samo trave, ampak naj se zasadi različno grmičevje pomladanskega in poznejšega cvetja. Taki nasadi bi bili potrebni ne samo za varnost, ampak tudi zato, da obrežje ne bo prepusto. — 4. Ob obrežnih zidovih naj se napravi žarnice, da bo voda tudi zvečer razsvetljena, kar bo posebno pospeševalo vožnjo po Ljublianici.
li Za mestne uradnike, žrtve »Glavne posojilnice«. Župan dr. Tavčar je v sinočni seji mestnega občinskega sveta nujno predlagal, da se uradnikom mestnega magistrata, kateri so nesrečne žrtve Glavne posojilnice •— pomaga. — Predlaga, da mesto prevzame garancije za 19.600 K, katere morajo prizadeti plačati do konca junija 1914 — ker pa mestna blagajna ne premore te vsote — preskrbi župan pod garancijo mestne občine prizadetim uradnikom pri neki banki posojilo v vsoti s katero mora posamezni »Glavni« plačati. Obč. svetnik LUleg podpira žuoanov predlog, predlaga pa, da občina oziroma žuoan preskrbi prizadetim brezobrestna posojila ozir. posojila — obresti plača občina — uradniki pa odplačujejo to posojilo v malih mesečnih obrokih občini. — Predlog je bil sprejet.
lj Nadzorovanje izseljevanja. Dvorni svetnik Stukartje včeraj dospel v Ljubljano in se nastanil v hotelu Union. Dvorni svetnik Stukart je načelnik kriminalnega oddelka c. kr. policijskega ravnateljstva na Dunaju in predsednik Centrale za nadzorovanje izseljevanja, pod katero pod-roč'e spada tudi nadzorovalna postaja izseljencev v Ljubljani.
lj Kaj ima ljubljanski župan za razža-Ijenje? Ljubljanski župan je včeraj v občinskem svetu odvzel besedo g. dr. Zaicu, ker '"e ta povdarial, da je župan slovenskega mesta dr. Tavčar slovensko vojaštvo nemški pozdravljal. Župan je bil silno razžaljen in kričal na vso moč, da si »kaj takega ne pusti dooasti«, »da še ni tako daleč« itd. Če ima ljubljanski župan konstati-ranje svojega postopanja za razžaljenje, tedaj svoje postopanje tako sam najbolj ožigosa.
lj Obisk učiieljlščnikov iz Slavonije. Učiteljiščniki in učiteljiščnice iz Os-jeka se pripeljejo na svojem izletu v Ljubljano s posebnim vlakom.
lj Jahalne tekme Nikolajevih dra-goncev so se pričele včeraj dopoldne na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda. Tekmovalo je moštvo v skakanju preko raznih ovir. Pri tekmi, ki jo je gledalo številno občinstvo, so bili navzoči tudi deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. Šusteršič, dvorna svetnika grof Chorinsky in Kli-ment, vladni svetnik grof KUnigl, župan dr. Tavčar in drugi. Častniški zbor je bii skoro polnošteviino zastopan. Tekma je bodisi glede na moštvo kakor tudi na konje povoljno uspela. — Za danes in jutri naznanjena dirka se
.ie radi slabega vremena preložila na nedeljo dne 17. t. m. in na ponedeljek IS. I. m. Začetek bo vsakokrat ob 8. uri dopoldne.
lj Rdeči križ. Novoizvoljeni odbor deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko je izvršil v svoji seji z dne 9. t. m. volitev predsedstva in odposlancev k zveznemu zboru. Izvoljeni so bili soglasno: I. podpredsednik c. kr. okrajni glavar gospod Gustav del Cott društvenim predsednikom, n. podpredsednik dvorni svetnik g. dr. Fr. Zupane I. podpredsednikom, in c. in kr. polkovnik g. Jurij pl. Petro-van II. podpredsednikom; dalje Njena ekscelenca ga. Karla baronica Sclnvarz društveno predsednico, gospa Antonija Kosler I. podpredsednico, ga. Amalija Ivosler I. podpredsednico in gospa Beti pl. Laschan II. podpredsednico. — Odposlancem k zveznemu zboru na Dunaju so bili izvoljeni: g. dr. Andrej Fer-jančič, c. kr. dvorni svetnik, g. dr. Vladimir pl. Globočnik, c. kr. sekcijski načelnik in glavni ravnatelj zemljiško-davčnega katastra, ekscelenca Viktor baron Hein, c. kr. sekcijski načelnik, dalje Njena ekscelenca Olga baronica Hein roj. grofica Apraxin, gospa Bogomila dr. Šusteršič in gospa Ilermina del Cott.
lj Dela v glavni strugi Ljubljanice.
Zid ob levem bregu med Šentpeterskim in Jubilejnim mostom je sedaj razen majhne vrzeli že tudi dovršen, tako da je proga od Hradeckega do Šentpeterskega mostu malone gotova; manjkajo le še olepševalna dela. Bodoči mesec se prične z zgradbo obrežnih zidov na desnem bregu med Frančiškanskim in Šentpeterskim mostom. Vreme je za betonska dela ugodno, in ko bi bilo dovoli delavcev na razpolago, bi se dela lahko zelo pospešila. Dela na Selu in v Vodmatu se raztezajo do Hribarjeve tovarne ter obsegajo tlakovanje bregov, poglobljevanje in razstreljevanje tal. Gradbeno kamenje se dovaža iz trnovskega 'iri-stana; do tu ga pa iz podpeških kameno-lomov vozi parnik »Ljubljana«, ki po šestkrat na dan napravi to pot. Od Šentpeterskega mostu do Hribarjeve tovarne počivajo za enkrat vsa dela, to pa iz ozirov na projektirano električno centralo in novi most. Poskrbljeno bo za potrebne stop-njice oziroma dohode do vode na obeh straneh.
lj Viceadmiral baron Wullerstorf-Urbairova ustanova za dva revna bolna bivša mornarja c. in kr. vojne mornarice po 140 kron je razpisana na oglasni deski mestnega magistrata. Podrobnosti so razvidne iz razpisa.
lj Poročil se je danes g. Anton J u -stin, strojnik v Ljubljani, z gdč. Ma-rizo K a 1 a n , hčerko gostilničarja in posestnika.
lj Umrli so v Ljubljani: Klavdija Fa-vaj, hiralka, 31 let. — Josip Vindišer, de-lavec-hiralec, 76 let. — Matija Jankovič, bivši kovač, 78 let. — Stanislav Lenarčič, sin tovarn, ključarja, 1 mesec. — Karolina Oblak, krojačeva hči, 2 meseca.
lj Na današnji semenj so prignali 303 glave, in sicer 39 volov, 1 kravo in 263 prašičev za rejo.
lj Nov gost. Celovško deželno sodišče je malopridnega pekovskega pomočnika Ivana Vogla iz Bisterce pri Pliberku na Koroškem obsodilo poleg zapora tudi v prisilno delavnico, kamor so ga danes tudi privedli.
lj Aretacija prisiljenca namenjenega v Ljubljano. V bufetu postaje v Gra-diški so orožniki aretirali Štefana Skerta iz Kanala, ki se ima oddati v prisilno delavnico v Ljubljani.
lj Opozarjamo na inserat Kino-Ideala. Od 16. do 21. maja se predstavlja »Govoreči film«, najnovejša iznajdba E d i s o n o v a.
šlierske novice.
š Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu priredi gledališko prireditev v nedeljo, dne 17, maja 1914 v gledališki dvorani g. Mayr-Peyrimski, Biir-gergasse 3, II. nadstropje. Spored: 1. Tam-buranje. 2. M. Bajuk: »Je pa davi slanca padla«, poje moški zbor. 3. Gregorčič: Velika noč, deklamira g. A. Špešič. 4, J. Pav-šič: »Slovo«, poje mešan zbor. 5. Kuplet: »Vojaški novinec« — pestunja«, poje g. J. Starman. 6. Igra: »Marijana«. Ljudska igra v petih dejanjih. Poslovenil D. Hostnik. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K 20 h, II. vrste 1 K, III. vrste 80 h, IV. vrste 60 h, stojišče 40 h.
Razne stvori.
Borenje s pestmi s smrtnim izidom. V Londonu sta se za prvenstvo borila s pestmi zamorca Honkins in Sam Johnson, sorodnik znanega svetovnega mojstra v boksanju, Johnsona. Honkins je Johnsona tako s pestjo zadel v spodnji del života, da je Johnson umrl,
Rumunski huzarji nameravali vjeti kralja Ferdinanda? O zanimivi doslej neznani nakani rumunskih huzarjev proti kralju Ferdinandu začasa druge balkanske vojne poroča »Journal des Debats«. Stvar je bila taka: Onega dne, ko so se rumunski huzarji približali Sofiji na 30 km in zasedli vse dohode k nji, je sklenil divi-zijski poveljnik, polkovnik Mustaza, izrabiti ugodno priliko in svetu pokazati, kaj znajo rumunski huzarji. Hotel je vjeti in odpeljati kralja Ferdinanda. Postavil se je na čelo enemu švadronu in odjezdil z njim proti Sofiji, kjer je hotel udreti v kraljevo palačo. Ni dvoma, da bi se mu bila nakana v tedanjih razmerah posrečila. Toda za stvar je še pravočasno izvedel načelnik rumunskega generalnega štaba Avaresco, ki je še tisti hip odposlal za njim avtomobile po vseh štirih cestah, ki so iz glavnega stana vodile proti Sofiji. V avtomobilih so sedeli častniki s poveljem na Mustazo, naj takoj odneha od svojega načrta, ker rumunski kralj Karol nikakor ne želi, da se dosedanje vojne operacije proti Bulgariji še razširijo. Avtomobili so došli polkovnika tik pred Sofijo in tako je bila carju Ferdinandu prihranjena zadnja sramota.
Umrl je bivši španski ministrski
predsednik Monteyro Rios.
Obesil se je dunajski gimnazijski profesor Franc Klaschkn, znan nevra-stetik.
A namili t ari st zabodel majorja. V
Covilhamu jc zabodel antimilitarist Ferreira majorja pehote Correiro. Morilca so aretirali in zaprli. Pred zaporom se j c pa zbrala velikanska množica, ki jc vdrla v ječo in Ferreiro lin-čala.
Eksplozija na parniku. V prostorih
za stoje na parniku »Jefferson« v Vir-ginjji je bila eksplozija. Sedem oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Princezinja in kirurg. Nedavno je prišla k slavnemu kirurgu Cezarju Roux neka ruska princezinja, ki je v sorodu s carsko rodbino. Stopila je v kirurgovo sobo v trenotku, ko je le-ta pisal v zapisnik podrobnosti o bolniku, ki ga je bil ravnokar preiskal. Ne da bi dvignil glavo, je kirurg velel vsto-pivši dami: »Prosim, izvolite si vzeti stol, milostiva«. Princezinja se je čutila žaljeno, da jo kirurg pusti čakati ter je rekla s pikrim glasom: »Gospod profesor, jaz sem princezinja X.« — »No, potem si vzemite dva stola!« je odvrnil kirurg in pisal dalje.
Naraščanje Belgrada. Glasom uradnih podatkov se je tekom zadnjega pol leta naselilo v Belgradu 16.000 oseb.
Muzej v Skoplju ustanovi srbsko prosvetno ministrstvo; v muzeju se shranijo vse starine iz novih pokrajin. Muzej se nastani v slovitem »Kuršuli - hanu«, ki je začasa stare srbske države služil kot borza, začasa Turkov pa kot ječa.
Ruska vlada in ljudskošolski učitelji. Ruska vlada je ljudskošolskim učiteljem vzela vsako svobodo; prepovedala jim je vstop v kakoršnokoli društvo, da, celo v abstinenčnih društvih ne smejo biti člani. Z zadnjo okrožnico jim je pa prepovedala dajati duminim poslancem kakoršnekoli. podatke ali izvestila; kdor je pa že pred to okrožnico podal kakemu poslancu kaka izvestila, mora dotične podatke v prepisu poslati vladi.
Mož — s 16 ženami. V Worthu v državi Teksas živi farmer Arnold, ki se je poročil šestnajstkrat, kakor se je izkazalo pred sodiščem, pred katerim ga je nedavno tožilo osem njegovih žena za ločitev zakona zaradi nezvestobe. Sodišče je sklenilo, naj. zdravniki preiščejo, če ¡e farmer Arnold pri zdravi pameti, kajti 16-krat se oženiti je za normalnega človeka res nekoliko preveč.
Mnenje gosp. dr. H. Kienerja, splošne klinike na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Čast mi je odgovoriti na Vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z Vašim železnatim vinom kina Serravallo, pri slabokrvnosti, anorežiji in pri posledicah malarije.
Dunaj, 6. septembra 1911.
Dr. II. Kremcr.
o.«.w,vk xrx v . .... r x s \ -y •■vs.."Emox-*a
¡iSanatorij Gutenbrunn in mestno zdravilišče.^
ti J BADEUf PiU »U.VAJU. Solnčne ju zračno kopeli, ^ * « I močno solnce. kardiogralija, z<lravl|enjo i radiiem ' Ml (lir. Krik Klihnolt.) Zdravnik vodja: Dr. Oto pl. . > ™ Aufachnaltcr ln ces. »vet, ar. D. £>odzahrad»liy!
• Pojasnila zastonj.
1100
X. X.-XX < XvX x .s sTxvs x.' aJK »
X4
u t.
Ze marsikatera mati
je tožila, da njen slabokrven, bledoličen otrok vsled pomankanja dobrega teka zavrača moCne jedi. V takih slučajih se priporoča hranenje s „Kufeke", ki ni samo redile» in lahko prebavljiv teiuveC seda tudi v raznih oblikah — poglej kuharsko knjigo „Kufeke" — okusu vsakega pa,cijenta priletno pripraviti. Otroci ga radi jemljejo posebno v mleku ali kakao.
i<ut
Žalostnim srcem damo na znanje vsem sorodnikom, prijateljem in ¿naučeni, da so uaša ljuba mati, Mara mati, gospa
Marija Dota, z®m
po dolgi in mučni bolezni, previdonn s sv. zakramenti, danes ob 6. uri zjutraj, uiiruo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši 15. maja ob 11. uri dopoldne na Robu pri Velikih Laščah.
Pokojuico priporočamo v molitev in blag spomin.
Rob, due 13. maja 1014.
Alfonz Dolhar, sin. — Mar j a Dolhar, hči. — Terezija Dolhar, sinaba. — Ivan Dolhar, Alfonz Dolhar, vnuka.
v ( 1 ! •	v» j
............r3trciwu«Ki!
Tržne cene»
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. maja 1911
Pšenica za maj 1914.....13*57
Pšenica za oktober 1914 . . .	12-29
Rž za oktober........994
Oves za oktober.......8 33
Koruza za maj 1914.....7 42
Koruza za julij 1914.....7-56
SEP''
Zahvala.
. . Za mnogoštevilne ljubeznive dokaze povodom bolezni in prerane smrti našo ljubljene hčerke
Frančiške Sedej
se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem.
BOsobito pa se srčno zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem kat. delavskega društva za ganljive ža-lostinke. ravno tako gospodičnam za krasne šopke, dalje vsem njenim prijateljicam in prijateljem, ki so
N oskrbeli godbo v slovo k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi slav. godbenemu društvu in končno vsem ostalim, ki so kakorkoli izkazali
N zadnjo čast nepozabni pokojnici.
V Idriji, dne 10. maja 1(J14.
Sedej Janez, oče. — Sedej Frančiška.
K mati. — Sedej Ivan in Franc, brata, — Sedej Marija, sestra. — Družine: Potočnik in Istinič, Milanes in IVIo-ravec Jernej.	1040
t*.
ijte k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
1634
Zahvala.
Za vse številne dokaze iskrenega sočustvovanja povodom smrti mojega ljubega brata, gospoda
Franc Mata]ca
hodi izrečena teui potom najiskreiiejša zahvala. Posebno se zahvaljujem slavn. telovad. društvu „Sokol II." za častno spremstvo, slavn. pevskemu društvu .,Slavec" za ganljivo petji, slavn. trg. društvu „Merkur" ter vsem ceuj. darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Bog plačaj!
Ljubljana, 13. maja 1914.
Karel Matajc
nadučitelj, bral.

katera se tudi za pisarno porabi se odda s 1. avgustom na Kongresnem trgu št. !>. Poirve se v pritličju 1. vrata.	1577
Pristno tako blago
za pomladansko in poletno sezono A9S4.
Kupon. 3*10 Mir. dola, za kompletno moško obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
t kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 13 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Kupuu za črno salonsko obleko K 20-—, kakor rudi blapo zu površnike, turistovske obleko, svileni kaugaru in blago za daniske obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobrosnana
naioga touaririSkega sisltna
ifflSlOl
Vzorol zastonj ln frank o.
v sled dlreMdega naročila blaga pri tvr&ki Siegel-Imbol lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga Stalne, najnižje cene, Turli najmanjša, naročila se izvrže l.aiskrbncje, natančno po vzorcu.	453 i
zdravijo protln
revmaifzem Ischias

vešč trgovine mešanega blaga, želi premenlti službo. Ponudbe se prosi pošiljati pod »Sotrudnlk 1189« na upravo tega lista.
Zahvala,
Za vse izraze sočutja, kakor tudi za vse dokaze ljubezni in spoštovanja do nepozabnega, prečastitega gospoda dekana
Janeza Nagode
povodom njegove smrti in njegovega pogreba se vsem in vsakemu najprisrčnejše zahvaljujem, v svojem in v imenu njegovih sorodnikov.
Predvsem pa izrekam najiskrenejšo zahvalo mil. proštu iz Novega mesta gospodu dr. Elbertu ki je blagovolil prevzeti vodstvo sprevoda, visokočastitemu gospodu kanoniku-dekanu Lavrenčiču za pretresljiv in tolažbe poln govor v cerkvi, pre-častitemu duhovnemu svetniku župniku gospodu Mervecu, ki je ranjkemu podelil sv. zakramente za umirajoče, ter opravil slovesni rekviem v cerkvi in obredne molitve na pokopališču, kakor vsem drugim čč. gg. duhovnikom Prav iskreno zahvalo za častno spremstvo na zadnjem potu blagovoli sprejeti visoko-rodni gospod deželni vladni svetnik baron dr. Rechbah c. kr. okrajni glavar v Novem mestu, preblagorodui gospod notar dr. Andrej Kuhar, c. kr. okrajni sodnik gospod dr. Cvetko, c. kr. davčni upravitelj gospod Vencajz in drugi gg. uradniki, c. kr. orožniki in slavni občinski odbor z gosp. županom Hučem na čelu. — Zahvaljujem se tudi najprisrčneje lepemu številu fantov-Orlov tujih in domačih, Marijinim družbam, obema požarnima hrambama, šolskemu vodstvu ter vsem daljnim in bližnjim, ki so v tako ogromnem številu izkazali zadnjo čast preblagemu pokojniku, kateremu ohranimo hvaležen spomin!
Trebnje, 12. maja 1914.	IVQft ^
kaplan.
oocooraooooooraooooooaocioooaaoooooo
mešane ter železne stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti svojo službo, bodisi v mesto ali na deželo. Vstop povolji. Cenj. ponudbe na upravo „Slovenca ' pod „Priden 1488".
0
v steklenicah iz meščanske pivovarne v Plznu
priporoča -	1561
J1NT. STflCUL, LJUBLJANA.
Lovro PetoVar, Ivanjkovci, Štajersko.
PREKLIC.
Preklicujem besede, katere sem v razburjenosti in nepremišljeno izgovorila proti Alojziji Bitenc, Podgora štev. 10, ker iste niso resnične.
Helena Porenta.
Stanovanji
obstoječe iz 5 sob. predsobe, kuhinje, hodnika za j sneženje, celo II. nadstropje, samo zase z balkonom se odda za avgust. Poizve so v Židovski ulici | St. 1. I. nadstropje.
M*
MM ODCM zoor
kranjske deželne vinarske zadruge
regigtj. zadruge * omejeno zavezo v Ljubljani
ki se bo vršil
dne 4, i»;nija 191 i ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu.
DNEVNI RED:
>ad-
. 1913.
1.	Čitanje in odobrenje zapisiv^" njem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računsk. zaključka za
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prememba pravil.
S.	Poročilo o izvršeni reviziji.
9.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
10.	Slučajnosti.
Ker prvi občni zlinr rine 12. maja ni bil sklepčen, sklepa ta občni zbor no ¡.-levln ua število navzočih članov.
1637
(Hrvatsko)
Pojasnila in prospekte daje direkcija zastonj.

Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška nI. 26, prej pivovarna Gorjup.
Velika eksportnazaloga fivokoles šivalnih in kmetijskih strojev, gra-motonov. orkestrijonov itd. itd. 1190
F. EHTJEL
Oorica, Si dna ulJoa štev, 2- 4.
Prodaja na obroke	Ceniki franVo.
«I»-.»-». «¿T ».».«•*
*xwrm\ ». -ji^j* s.
Slavnemu občinstvu naznanjam najvljudneje, da sem otvoril na
Marije Terezije cesti 7
z bogato izbiro pletenin, ženskega in moškega perila. Zlasti opozarjam, da se bode tudi izdelovalo po meri otroška oblačila, krila, bluze, predpasnike, plašče, spalne suknje itd. po čudovito nizki ceni.
Priporočam so za blagohotno naklonjenost
A, Poselil.

v kateri bi se dala vpeljati mesarija ali gostilna, najraje blizu kolodvora ali pa v bližini mesta. — Pismene ponudbe pod šifro Hiša s posestvom št. 1618 na uprave
„Slovenca".	1618
Išče se za večje podjetje ua Gorenjskem izvežban
M
Za vkuhavanje sadja in poštnin o
C so priznano najboljše in iDpilT/^iDlUr tvrdke dr. rned. Bareš Q C najcenejše stekleniee -tv^j"1	jn mag. ph. Till. Q
C	G
« Ceniki se dobijo na zahtevo poštnine prosto pri glavni zalogi g
za jugoslovanske dežele:	1449 q
C
C ____________________ _________________ _______________
U	"	0
ooooooooooooooooooaooaooooooooooo
ki je obenem tudi dober trgovec in korespondent slovenščine, nemščine in če možno tudi laščine. - Prednost, imajo izurjeni v sestavi mesečnih zaključkov. - Naslov pove uprava lista pod št, .,1633".
££a malo denarja Kupite Našemu 6q6Ru lično cßlefio	v
„dPr/ Sßofu"
£ju6ijana, c$red Škofijo št. 2.
(BcniR na zafifaoo Brezplačno. 1162
1
-O 3
®	S
>M	®
U)	>0
"D	®
a>
JC
<0 e.
CL

m
N (Q C
(C t.
OD « O .<2 « 0, N
«J Č
as
-tn
ta >
o h
Or 22S
V varstvo in negovanje usnja, proti mokroti in dežju, je samo
Krema za čevlje.
Originalni Edison Kinelofon,
SAM© 6 ^Nl!
Nalveijo senzacija lesa stoletja!
.Govoreči film' od 16.do 21.maja 2 programa po 3dni.
K1II0-„IDEAL".
LJUBLIHN«