TRST, sobota 2. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 183 (4028) PRIMORSKI DNEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93.808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini URSDNISTVO: UL. MONTECCHl M. «, II. nad. — TELEFON >3-1«! JN 94-631 — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA 94 39 — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir- oci ^ ~ Po da nor-»oreL dipJomatske poti ne 1° Prenašati celotne te- j 2nai0 ~ Pa se vedno pri-matske r6 s staliača diplo-gledp ,ormalnosti pač pa bistveni- ?vi*osti — da nega !• c.lnite'.i takega zaupan r«Ii,MVnega dopisovanja Plitev v ,namenov in brez odanvD'.- °kviru te tradicije 28 na Vaša pisma od Vi ■ aprelenu?i da ^ P°vsem ne-šate ^? y° ,.deistvo' da sku-ižrern« ’ j .“isi neizrecno ali tiška vlart3tl V-tis’ da ame" v^čevani zacela Politiko za-šariiij, ■,a’ ki temelji na vpraša nasr,PvC>S.t0pka- Dejstvo je, Prorort ^ ]a med nami niso pa bisi*ra ga značaja, pač ^bistvenega značaja. sta govorim bolj enostavno, ju temeljni točki, ki so stavila ■ ze v preteklosti po-lj8tn. ln ki ju sedaj ponav- člam ^L* st vsi strinjamo, mi bistvuuženih narodov, o «vet (vLda 'ma Varnostni k»r . .. Slavno odgovornost titej e tiče ohranitve miru in b) A?dne varnosti? skitohn bodo mali narodi 1;ov»-? z. nekaterimi tako ime-fiieij ltn'. velikimi državami i-te jih Voj. delež pri sklepih, ki ptv ne*zbežno tičejo? iti, s ‘Očka, ki sem jo spro-DZjj Ttlae same prihodnosti ttvjj: a organizem je bil u-v°jni j Po drugi svetovni hje s’vda se spravi v življe-fiil i, reda in pravičnosti. ?°Veitvna0Sillli!.in ie še- upSv a vi i Spričo tega se zdi, Plif ko izjavljate, da je viti 02"evarnosti- želite spra-teliruo °b stran; mi pa se ‘topka Pos,luŽiti njenega po-To *eiu° ;nV°di k drugi točki, ki b° dostojanstvo *tl thanjših6 j°st giede varn0" ateremu zav> ie stališče, UP‘rale i so se ZDA stalno rsjo. 7 „n se tudi sedaj upi-ho besedo, vi predla-se mi pridružimo Sate, naj "“■tim. vam v politiki, ki spominja na sist/^i politične dominacije ki ste jo vi vsilili v Vzhodni Evropi. ZDA ne morejo sprejeti tega stališča. Vprašanje Srednjega vzhoda ni v nevarnosti napada s strani ZDA, pač pa bolj v grožnji drugih držav za nadaljnje posredne napade na neodvisne države. To vprašanje očitno spada v pristojnost Varnostnega sveta OZN. Zato sem dal navodila stalnemu predstavniku ZDA pri Varnostnem svetu OZN, naj zahteva sklicanje posebnega sestanka Varnostnega sveta za 12. avgusta ali pa za dan blizu temu dnevu na podlagi člena 28. Ta sestanek bi omogočil neposredne razgovore med predstavniki vlad in zunanjimi ministri. Dovoljujem si upati, da boste tudi vi dali podobna navodila vašemu stalnemu predstavniku. Tak sestanek bo dopuščal Varnostnemu svetu, da izpolni svojo odgovornost, kakor določa listina OZN. Kar se tiče kraja sestanka, se ZDA strinjajo, naj bi bil v kraju, ki ni New York. Ne bi pa mogle privoliti, da bi bil v Moskvi. Se preveč živ je namreč pri ameriških državljanih spomin na množic-; ne demonstracije, ki so bile’ skrbno organizirane, in na resno škodo prizadejano ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi. Ce se bomo sporazumeli za tak sestanek, mislim, da bom navzoč in se ga bom udeležil; upam, da boste tako napravili tudi vi.» Ameriški stalni predstavnik v OZN Cabot Lodge je že popoldne poslal pismo predsedniku Varnostnega sveta in zahteval sklicanje posebnega sestanka Varnostnega sveta za 12. avgust, «da se proučijo nekatera vprašanja Srednjega vzhoda na podlagi dnevnega reda, ki se mora še določiti«. Ameriška nota vsebuje tudi prepise dopisovanja med Hru-ščevom in Eisenhowerjem o konferenci najvišjih in dodaja, da so «ZDA pripravljene udeležiti se poluradnih posvetovanj, da se sprejmejo primerni ukrepi za sestanek«. Tudi britanski delegat je poslal francoskemu delegatu Georgesu Ficotu, ki je predsednik Varnostnega sveta za avgust, pismo, s katerim za- da namerava biti Mac Millan navzoč na tem sestanku, in predlaga predhodna posvetovanja med delegati 11 držav članic Varnostnega sveta in glavnim tajnikom OZN, da se doseže sporazum o tem, o čemer naj bi Varnostni svet razpravljal, in tudi o postopku. V svojem pismu pravi britanski predstavnik Beeley, da bi morali na tem sestanku razpravljati «o nekaterih vprašanjih Srednjega vzhoda« ir. da bi države članice lahko zastopali predsedniki vlad ali pa drugi nalašč določeni predstavniki. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld pa je določil za danes vrsto sestankov s predstavniki petih stalnih članov Varnostnega sveta. Francoski delegat, ki je predsednik Varnostnega sveta za avgust, se je opoldne razgovarjal z glavnim tajnikom. Po razgovoru s Hammar-skjoeldom je francoski predstavnik izjavil, da bo na razpolago članom Varnostnega sveta za posvetovanja o posebnem sestanku Varnostnega sveta. Hsmmarskjoeld pa je sporočil, da bo jutri sprejel nestalne člane sveta. Predsednik Varnostnega sveta, francoski delegat Georges Picot je izjavil, da vsi sestanki Varnostnega sveta spadajo nekako v kategorijo sposobnih sestankov«, ker je Varnostni svet opustil običaj periodičnih sestankov, ki so v začetku avtomatično bili vsakih 15 dni, in vse države članice so na teh sestankih lahko zastopane po kakem članu svoje vlade. Tudi člen 28 listine OZN, ki ureja sestanke Varnostnega sveta, dopušča največjo sv.bodo glede kraja sestankov. Francoski delegat je omenil zadnje pismo De Gaulla Hru-šeevu in je poudaril, da njegova vlada ne nasprotuje takemu sestanku Varnostnega sveta v pričakovanju rešitve glede konference najvišjih. Sovjetske obtožbe proti Izraelu MOSKVA. 1. — Agencija Tass je nocoj objavila noto sovjetske vlade, v kateri je rečeno, da izraelska vlada aktivno sodeluje pri napadalnih dejanjih ZDA in Velike Britanije, ko dopušča uporabljanje svojega zračnega prostora v vojaške namene. Nota izjavlja, da je izraelska vlada «nepo*redno odgovorna za povečanje napetosti na Srednjem vzhodu, ki bi se lahko spremenila v spopad poln skrajno hudih posledic za interese Izraela«. at>*no, .T„ ke loču,._ na znanie de- * cm: ■očitv." ”a znanje de-m©d Irakom in *** * ohjagžje- no, da je tudi kanadska vlada priznala republiko Irak. V krogih blizu ameriškega državnega tajništva, ki komentirajo dejstvo, da je Velika Britanija priznala Irak, izjav ljajo, da je zelo verjetno, da bodo tudi ZDA v kratkem napravile ta korak. V pozni uri je prišla vest da je tudi libanonska vlada sklenila, da prizna novo iraško vlado. Zunanji minister Malik je poslal ministrskemu predsedniku Kasemu tudi iskrene želje za prospeh. Požar, ki je že predvčerajšnjim izbruhnil v nekem bag dadskem skladišču petroleja, še ni popolnoma pogašen. Baje so v bližini požara aretirali dva narednika ameriških «marines», ki sta dodeljena ameriškemu veleposlaništvu-Ta dva tedaj nista bila v službi in nahajala sta se v bližini požara v civilni obleki. Ko so ju aretirali, so ju odpeljali na obrambno mini-eUstvo, generala Sehaba za novega predsednika republike. Sicer bo Sehab prevzel svojo funkcijo šele 24. septembra, alheri-ške čete pa so prišle na poziv predsednika Samupa. Danes dopoldne je bila seja libanonske vlade, na kateri je šlo tudi za to, ali naj se izvajajo posledice po izvolitvi generala Sehaba za predsednika. Predsednik vlade Sami Solh je namreč izjavil, da odstopi, če bo izvoljen Sehab. Vendar se je po posredovanju nekaterih ministrov stvar ugla. dihi. Elementi uporniškega gibanja so danes v Bejrutu raztrosili letake, v katerih se pou. darja da se bo upor nadaljeval, dokler Američani (ki jih letak imenuje novi kolonialisti) ne zapuste Libanona in dokler predsednik Samun ne preda oblasti generalu Seha-bu. Te letake je izdala neka manjša opozicijska skupina. Saeb Salam je izjavil, da se opozicija, ki jo on vodi, sicer z vsebino letakov strinja, vendar pa bo to sporočila na drugačen način. Posebni odposlanec predsednika Eisenhowerja Robert Mur. phy, ki je bil v Jordaniji in Izraelu, kjer se je pogovarjal s kraljem Huseinom in ministrskim predsednikom Ben Gu. rionom se je danes popoldne vrnil v' Bejrut na ameriškem vojaškem letalu. Zvečer se je v Bejrutu vztrajno vzdrževala vest, da je bil dosežen neke vrste kompromis po katerem bi Samun v kratkem odpotoval na uradni obisk v ZDA, general Sehab pa bi prevzel ad interim predsedstvo republike vse do datuma uradnega ustoličenja. Opozicija trdi, da je prav zaradi takega sporazuma včeraj glasovala za Sehaba. Dejansko je Samun prejel vabilo, naj prid« na obisk v ZDA. Večina opazovalcev je mnenja, da bo Šehab zahteval umik ameriških čet iz dežele, čeprav doslej ni dal se nikake izjave o svoji politiki. Ko bo uradno ustoličen, bo verjetno napovedal tudi splošne volitve, tako da bo odpadla ovira za sodelovanje opozicije, iti sedanjemu parlamentu ne priznava, da bi bil popolnoma pravilno izvoljen. Opoldne je na vhodu v neko poslopje v centru mesta eksplodiral močan dinamitni naboj, ki je povzročil smrt dveh oseb ter jih kakih deset ranil. Poglavar upornikov Saeb Salem je izjavil ,da te eksplozije nikakor ni treba pripisovati upornikom, temveč raje tistim osebam, ki so že opravile razne grozovitosti v preteklosti. Poizkusna eksplozija atomske konice na raketi vilka brezposelnih v Italiji močno dvignila. Pri glasovanju o resolucijah je dobila resolucija Faille kljub nasprotnemu stališču vlade večino z 278 proti 270 glasovom. Vlada je potemtakem obvezana, da zniza ceno bencina — nato se je namreč nanašala omenjena resolucija — v prvih desetih dneh avgusta. Preti je tudi sprejel priporočilo o ukinitvi trosa-rinskega davka na vino. LONDON, l. — Po razgovoru med Mac Millanom in Fanfanijem je bilo izdano uradno poročilo, v katerem je rečeno, da sta državriika popolnoma zadovoljna z razgovorom, v katerem se je odražalo tradicionalno soglašanje med obema državama. Govorilo se je o mednarodnem položaju, posebno pa o Srednjem vzhodu, o vrhunski konferenci in o področju svobodne zamenjave v Evropi. Fanfani je prispel v London z letalom ob 9,25. Ker sta bila Mc Millan in Selwyn Lloyd zadržana zaradi neke nujne seje na Doivning Streetu j* Fanfanija sprejel minister brez portfelja Reginald Maudling, K Mac Millanu je prispel Fanfani ob 11,30. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Selwyn Lloyd. Po razgovoru je ministrski predsednik odšel na italijansko veleposlaništvo, kjer je bilo kosilo, ki so se ga udeležile tudi angleške osebnosti z Mac Millanom na čelu. Po kosilu so se razgovori nadaljevali z britanskim zunanjim ministrom ter ministrom Maudlingom, v čigar področje spadajo pogajanja o coni za svobodno izmenjavo. Pczneje se je razgovorom pridružil tudi Mac Millan. Fanfani je imel tudi tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na številna vprašanja novinarjev. Jutri dopoldne b0 Fanfani odpotoval z letalom v Bonn. A. P. av. . Komunist Kilpi sestavlja vlado na Finskem HELSINKI }■ — Predsednik Finske republike Kekkonea je včeraj dal komunističnemu poslancu Einu Kilpiju nalogo za sestavo nove vlade. Sedanja vlada, v kateri so sami strokovnjaki, bo vodila poslovue posle, dokler se ne sestavi nova vlada. Kilpi, čigar stranka je dobila 50 poslancev v novi zbornici, je nalogo sprejel. Vendar pa bo moral doseči sodelovanje socialdemokratske stranke (48 poslancev) in socialistov (3 poslanci) za sestavo vlade ljudske fronte, ki bi razpolagala s 101 glasovi proti 99, ki jih imajo druge stranke. V finskih političnih krogih pozorno zasledujejo poizkus Kilpija. Ce bi uspel sestaviti vlado, bi to lahko pomenilo važno spremembo v političnem življenju države. Diplomatska izolacija Francije De Gaulle še vedno bojkotira sestanek najvišjih v okviru OZN Zastopal ga bo verjetno zunanji minister De Murville Splošno nezadovoljstvo zaradi novih davčnih bremen, ki jih nalaga vojna v Alžiriji PARIZ, 1. — V pariških krogih se bojijo diplomatske izolacije Francije in ta bojazen se izraža tudi v nocojšnjih komentarjih tiska. »Nesporazum o postopku glede konference najvišjih, pravi »France Soir«, spremljajo tudi velika nasprotja glede bistva vprašanj Srednjega vzhoda. Zahodna enotnost je kompromitirana.* «Paris Presse« pripominja, da je general De Gaulle želel postati glasnik WASHINGTON 1. — Uradno javljajo, da si) med poizkusom nad otokom Johnston na Pacifiku povzročili eksplozijo atomske konice nameščene na raketi. Poizkus je bil danes na o-toku Johnston na Tihem oceanu južnovzhodno od Havajskih otokov. Niso sporočili, kakšno vrsto rakete so uporabili. Domnevajo, da gre za raketo «Nike-Hercules». Drugi pa pravijo da gre morda za ra- kih 200 je .KOnčno uspel da ££ *o se polastili orožja. Straž- niki niso mogli upora zatre ti in so zahtevali pomoč. Ko Upor in pobeg iz izraelske jetnišnice JERUZALEM, 1. — V neki jetnišnici v severnem predelu Izraela je prišlo včeraj do u-pora in poskusa množičnega pobega, ki je deloma uspel. Upor je pričelo proti večeru nekaj sto zapornikov. Ka- baje nastala 160 km nad morsko gladino, t. j. zelo blizu meje zemeljske atmosfere. «Redstone» normalno doseže razdaljo 400 km. Svetlobo, ki je nastala ob eksploziji, so jasno videli na Havajskem otočju. je prišla policija in oddelki vojske, so morali začeti pravo bitko, ki je trajala do noči. Mnogo zapornikov pa je ušlo in jih sedaj lovijo v severnem predelu dežele. Policija je pozneje 5avila, da je bilo pri uporu ubitih 13 jetnikov ter 2 stražnika. Ranjenih je 14 oseb. V *rogih blizu policije pa se zatrjuje, da je večina pobeglih ujetnikov uspela prekoračiti mejo z Joruanijo, ki je oddaljena it nekaj kilometrov. Policija tudi sumi, da so ubežniki imeli pomoč od elementov izven jetnišnice. Trdi se namreč, da je bilo med zaporniki, ki so se udeležili upora, mnogo A-rabcev, ki so bili zaprti, ker so prišli skrivaj v Izrael. Domneva se. da je pobegn: lo kakih 70 jetnikov. To je prvi -dogodek take vrste, odkar obstaja izraelska država. Indonezijski gospodarski načrt DJAKARTA, 1. — Indonezijski ministrski predsednik je izjavil, da misli njegova vlada revidirati petletni načrt za gospodarski razvoj, zato da o-kreoi in razširi državni sektor, da pripravi zgraditev državne težke industrije in ds zaščiti domača privatna podjetja. Djuanda je dodal, da je vlada naklonjena podrzavljenju podjetij. Dodal je. da je glavni namen petletnega načrta za razvoj povečati proizvodnjo, «oe da bi uporabljali kakršno koli -politično ideologijo«. Vatikansko glasile ogorčeno nad nagrado češkemu filmu VATIKAN, 1. — Pod naslonom «Nagrajena bogokletna parodija« piše vati kansko glasilo aOsservatore Homanov: «S presenečenjem in ogorčenjem smo zvedeli, da je med filmi, ki so bili t> nedeljo na IX. mednarodni razstavi dokumentarnih in kratkometražnih filmov v Benetkah nagrajeni, tudi film «Ustvarjenje sneta« Edvarda Hofmana (CSR), ki mu je bila dodeljena «srebrna gondola». List potem piše, da ta film ni nič drugega kot ironično tolmačenje prvih strani sn. pisma kjer se opisuje ustvarjenje svetu. Posebno pa so bogokletne ter napravljene zgolj zato, da širijo ateizem, zadnje sekvence filma, ki. se nanašajo na ustvarjenje človeka. Ves film, trdi list, se na grotesken način norčuje iz sv. pisma ter na bogoskrunski način smeši boga samega. sAli je mogoče,s zaključuje vatikansko glasilo. *da se v Italiji film, ki žali in zasramuje vero na tako odprt in žaljiv način, lahko ne samo predvaja ampak da se mu tudi ploska in se nagradi. Vedno smo mislili, da mora vsako delo ,in tudi filmi, upoštevati tudi duhovne vrednote, da je lahko ocenjeno kot vredno delo. Toda vidi se, da se tega kriterija ne drži žirija v Benetkah. Tako lahko protiverska propaganda brezbožnežev pronica tudi tja, kjer ne gospoduje komunizem in neka razstava dokumentarnih krat kometražnih filmov se lahko spremeni v šolo ateizma.» Eisenhowerjevo pismo Ben Gurionu JERUZALEM, 1. — Danes potrjujejo, da je Robert Mur-phy včeraj izročil Ben Gurionu Eisenhowerjevo pismo. Čeprav niso dali nobenih uradnih pojasnil o tem razgovoru, se zdi. da je hotel Murphy vedeti za stališče Izraela glede morebitne ustanovitve varnostnih sil OZN y Jordaniji. zahodnih evropskih držav na mednarodnih sestankih. Toda niti Italija niti Nemčija nista sprejeli tega stališča. Po objavi Eisenhowerjevega odgovora Hruščevu ostaja še malo upanja za naglo vskla-ditev stališča treh zahodnih držav. Opazovalci ugotavljajo, da gre to v korist Hruščevu, ki ima sedaj veliko možnost manevriranja. Sedaj lahko »prejme Mac Millanov predlog, 'ki v celoti temelji na postopku, ali pa Eisenhowerjev predlog, ki se tiče postopka in bi.-tva, končno pa lahko izkoristi De Gaullovo tezo kot izgovor, da odkloni razgovore v okviru Varnostnega sveta. Kaj bo napravil De Gaulle če bo Hruščev izbral prvi dve rešitvi, se sprašujejo opazovalci. Kakor se zdi, je general De Gaulle še vedno mnenja, da sestanek najvtšjth v okviru Varnostnega sveta n;-ma zanj nobene važnosli in se ga ne bo udeležil Tri zahodne prestolnice se seaaj. posvetujejo. Toda posvetujejo -e tudi v New Vorku. kjer je francoski delegat Georges -Picot, ki se je pred ove davke in pristojbine, ki naj zagotovijo nova sredstva zaradi velikih primanjkljajev, ki jih povzroča vojna v Alžiriji, Ministri so sklenili, da V' Žrtve v Pravi orkan na Koroškem, v Bonnu ciklon, v Parizu in Turinu nevihte posebni izjavi med drugim: »K jub svojim drugačnim trditvam, sedanja vlada s svojim ravnanjem in s svojo agrarno politiko samo ponavlja in posnema dejanja prejšnjih vlad, ki so privedle Fran, cijo na rob prepada.« «»------- Foot ne vidi rešitve ja vprašanja NIKOZIJA, l. — Ciprski guverner Foot je danes izjavil, da za sedaj ni mogoče priti do nobene končne rešitve ciprskega vprašanja zaradi prevelike razlike mišljenj med prizadetim prebivalstvom. Gre torej za to, je dostavil. Foot, da se določi način, ki bo učinkovit nekaj let, ne da bi te izpremenil mednarodni status otoka, pač pa naj ostanejo vrata odprta za končno rešitgv. Obedve skupnosti, turško" in grško, je treba imeti za ločeni enoti. Neko britansko vojaško vozilo je davi zašlo v zasedo, ki so jo pripravili oboroženi ljudje na jugu otoka. Pri spopadu je bil neki ciprski Grk ubit, neki angleški vojak pa ranjen. V angleških krogih v Nikoziji so mnenja, da spadajo te zasede v okvir ukazov, ki jih je izdal vodja EOKA polkovnik Grivas. Ta je objavil, da bo za vsakega ubitega Grka dal življenje tudi po en Anglež. Kljub pozivom ministrskih predsednikov Mac Millana in Karamanlisa naj se napravi konec nasilju, se vendar po vsem otoku nadaljujejo nasilna dejanja. Tako se zatrjuje, da je v zadnjih 24 urah izgubilo življenje najmanj 12 oseb ra-, . - — zen tega pa so bili na mnogih »protigospodarsk.h dav-1 krajih žari katere s kc-v». Vlada je namreč skle- - - - ...... nila zvišati obrestno mero na je treba z novimi davki zagotoviti državi najmanj 55 milijard frankov. Pred dvema tednoma se je zaključilo vpisovanje novega državnega posojila, ki je doseglo 350 milijard frankov in od tega 140 milijard v zlatu. Vendar pa je še vedno odprto vprašanje finančnega ozdravljenja, ker grozi nevarnost, da bodo do konca jeseni izdatki prekoračili dohodke za okoli 1300 milijard frankov. Kljub vsemu temu pa je vlada prod enim tedmm odobrila za potrebe vojaštva v Alžiriji nove kredite 120 milijard frankov. Sklep o novih davkih je že včeraj povzročil skok cen. Ka-kar smo že včeraj sporočili, se je cena za bencin zvišala na 99 frankov za liter. Bencin je sedaj v Franciji dvakrat dražji kakor leta 1955. Prav tako je poskočila cena mlefc« in zvišale so se pristojbine na. promet luksuznih izdelkov. Odločen protest proti novim davčnim ukrepom je izrekla danes finančna parlamentarna komisija, ki je opozorila De Gaulla, da mu izredna pooblastila ne dajejo možnosti določanja novih davkov. Seja kr misije je bila zelo burna. Sklenili so, da bodo poslali vladi protestno. pismo. Tudi francosko združenje ir.dustrijcev je objavilo izjavo, v kateri pravi, da bo pb-davčenje družb še bolj oškodovalo francosko proizvodnjo pred mednarodno konkurenco, ter poziva vlado, naj ne do- dobiček poslovnih družb za 2,5 odstotka, kar bo prineslo državni blagajni 21) milijard frankov. Kmetje, katerim so dovolili samo delno zvišanje prodajne cene za žito, trdijo, da to zvišanje dejansko pomeni uradno vsiljeno znižanje, ker so prejšnje vlaie priznale utemeljenost njihovin zahtev. Zveza kmetijskih sindikatov pravi v da so bili podtaknjeni. Tudi turški ministrski predsednik Menderes se je^pridru-žil pozivu Mae Millana* in Karamanlisa ter pozval ciprske Turke, naj pomagajo napraviti konec nasilju na otoku. PEKING, 1. — Pekinški radio javlja, da bo Vcamboški ministrski predsednik Sihanuk pred Koncern leta uradno obi skal Kitajsko. HmiiiiMiimmiiitMiiiiiiiiHiiHitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiimmiiiiiiiiiiHiimiiiiiiMii Komentar beograjske «Borbe» Po londonskem priznanju iraške republikanske vlade (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Britansko priznanje iraške republike ocenjujejo v Beogradu kot pozitivno dejanje, ki daje upati, da bo London z večjim realizmom gledal na položaj na Srednjem vzhodu in na rešitev nerešenih vprašanj. Toda bilo bi preveč optimistično trditi, da je z izvolitvijo novega predsednika Libanona in z britanskim priznanjem iraške republike kriza popustila. Po mnenju v Beogradu bo kriza tlela, dokler se angleške in ameriške čete ne umaknejo iz Libanona, Jordanije in iz šej-katov v Perzijskem zalivu in zahodne države ne opustijo zgrešene politike izpolnjevanja »praznine« in ne uvidijo dejstva, da Srednji vzhod pripada narodom, ki tam živijo. Z izvolitvijo Sehaba za predsednika Libanona so po mnenju v Beogradu odpadli tudi Vročina, ki je zajela v zad-j njih dneh vso Italijo, je danes zahtevala tudi številne žrtve, med katerimi je tudi več smrtnih. Mnogim je postalo slabo ali jih je zadela sonča“ Police«, V. Mature, Anita 6 berg, T. Hovvard. Ariston. Glej kmo na Pros£Sk Aurora. 16.30: «1 d-ritti«, V. ,V1 riconi. ,, Garibaldi. 16.30: «Poročila se« * s pilotom«, R Stack, C. 0**» Ideale. 16.30: «Vitez s črnim čem«, Marina Berti, .. Impero, 16.30: «Ninotčhka», Garbo in M. Douglas. -r, Italia. 16.30; «Dekle z dežele«, ' Martin in V. Ellen. Tčcn • Cinemasc. « Moderno. 18.00: «Golo mesto«, Fitzgerald, H. Duff. S. Marco. Zaprto. , Savona. 16.00: «Kentuckyj*n B. Lancaster. ,ih Viale. 16.00: «Jaz, mamica id n. M. Merli-ni, R. Salvatori >n Modugno. -p Vittorio Vemeto. 16.45: «Voh« Cu-rd Juergens, Vera Cloi««htl Belvedere. 16.30: «Zakon P*7 Bil'lyju Kidu«. je Massimo. 16.30: «Jastrebi n a ^ motor, ki ga je vozil 23-letni gli Alpini 8, ki je parkiral pred Claudio Rui, stanujoč v Ulici del Bosco 4. Ob istem času je prišlo do manjše nezgode tudi na Trgu Dalmazia. 52-'etni Mario Pa-gani, stanujoč v Ulici D’Angeli barom. Po prvem trčenju se je avto zaletel še v drugi avto, ki je tudi tam parkiral in ki je 'ast 30-letnega Maria Meo-la, stanujočega pri Sv. Alojziju 1059, Kljub trčenju, ki ni Valute Leznici«, M Blaochard in Payne. -,i Marconi. (Glei kino na prMk.j, Novo cine. 16.00; »Zver iz -rada«, John Derek. Odeon. Zaprto. rv-A PROSTEM Arena del fiori. 20.15: «os^S lec», John Wayne, S. Arena Diana. 20.15: «Rapso®J E. Taylor, V. Gassman. j. Ariston. 20.15: «Marija ^ ta. franmska kra-l}ica», M. *** gan. c eU5 Garibaldi. 20.15: «Poročil* se s pilotom«. , M. Marconi. 20.15: «Dekle solin«, Mastroianni in 1. Corey. „0]l Paradiso. 20.30: «Rigoletto». Tito Gobbi. „ral- pooziana. 20.15: «Neustrašni je». S. Granger, R. Tayl*>U' Roiano. 20.30; «Ana, odpustu1 Maria Frau. . ji* Secoio Sv. Ivan, 20.15: »MOJ Neron«, A. Sordi. o,h Stadio. 20.30: »Mogambo«, tile, A Gardner. , fr Valmaura. 20.15: »Zadnji ldv'’ Taylor, S. Granger. S. A. T. AVTOBUSNE PROG® „• d Trst ■ Sežana • Ljubljah*-^« nedelje do petka vsak jg, ob 7.30 — z Opčin ob Lp, Ob sobotah ob 10.50 — 1 čin ob 11.10. g, Ob sobotah in nedelja*’ daljšana proga do Trst - Sežana: petek in ob 7.00 in 15.30 — ^ ob 7.30 in 15.50; — iz Sežane ob 9 30 m l Iz Trsta: k Banom • v ^,'dOI • Tržič: vsak dan ob iz Tržiča: ob 12.20; k Banom - v Sesljan °*?riS, d? 8.40, 13.25 17' lavnikih: 18.30; — ob praznikih: 14.30, 1®' — k Banom ob delavnikih:!50; •7.25, 8.40. 13,25, 13.30 — ob praznikih: 7.00. 8.10* . 20.10. . Z Opčin v Sesljan (kopa^jS. ob delavnikih: 9.20, 14.05, 19.10, . ff40. — ob praznikih: 9.20, „3}. 19.15, 14 20, 15.35 17.25- » Iz Bazovice • Trebč *** o6 v Sesljan < kopališče’ praznikih: 9.00, 14.00. V trgovini čevljev Viale »e nadaljuje izredna razprodaja poletnih obuval \y~lAgAwu, čevt^eik Drevored XX dobite obuvala za moške, ženske in otroke P° lovičnih cenah — Obiščite septemb1'1’ — - ^ Milan Rim | j Zlati funt 5.900 — 6.100,— 1 Marerigo 4.700,— 4.800.— Dolar . . 622 — 624.— Frank franc. 135,— 138.— Frank Švicar 144 — 146.— j Sterling 1.720,— 1.770.— 1 Dinar 84 — 88 — 1 Sil ing 23.75 24.25 j Zlato ... 707.— 709,— 1 1 Zan. n. mark« 148,— 149,- i SOŽALJE Dolgoletnemu predsedniku Slovenske prosvCtI,e zveze v Trstu dr. Andreju Budalu in družini k»jo člani izvršnega in glavnega odbora SPZ sVt>)e iskreno sožanje ob bridki izgubi njegove hčerke SONJE PRIMORSKI dnevnik — 3 — 2. avgusta 1958 « VALTER LIPPMAN O AMERIŠKI POLITIKI Urediti svoje stvari » Pod naslovom «Urediti svoje stvari» je «Neu? York Herald Tribune)) objavil naslednji članefc nojbolj slovitega ameriškega političnega kofnen. tatorja Walterjfi Lipp-tnana: «Kaj se je pravzaprav g° med Londonom, Pa-nzom m Washingtonom ka^VSem jasn°; foda ne- razvilf,-Je - ZR?dilo> in to je sm no ze iz tega, da ni-S ff*dPrli predloga gene-r,=-. ^ Gaulla, da se min ip ,, 'sestanek vrši kasne-bi ®vroPi' kljub temu, da m°rali to želeti tudi mi. s.Tre*la je najti način, da Lr ognemo javni debati, ea j,T?dsednik ne razpolagi ? znanjem niti s s^Q ”0sti° niti z življenj-sn S ? za nekaj podobne-7ni«i g tega je skrajno dejansko pa tudi r ,ebno, da uredimo svo-na Srednjem vzho-]ri„ °’ da ne bomo v po-aju obtoženega na iav-*pp* Pravi’ k° b° do tega «stanka prišlo. L,^..ie moč doseči, če za-jx n’0 dve stvari, ki smo vi ^daj začeli. Prva bi ki n sp°tozum v Libanonu, ni*,,J. 1 Privedel do umak-tve 6 iCet -ali vsa3 do določi-niiv, fconenega datuma za miftovo umaknitev; druga ni. diplomatsko prizna-J nove iraške vlade, ka- nsuL nam svetujejo Ade-ner in drugi. S tema dve-akcijama bi povsem za-obtožb e, da smo se Pustih v vojaško pustolov-; ‘ na Srednjem vzhodu, v , a ne bi bili mi več defenzivi. ,Jtoa ni potrebno zamiš-, S1’ da se bo s tem do-gia ali slava ali dobiček. «• 1* bo v tem videl silen umik z nevzdržnih tolozajev v Libanonu in knfaku' .Ustavlja se vpra-... Je. ali bi se s tem mo- odbrtftVariti P0?0^' ki bi ^ dni Perspektivo za bolj- . Lok; ha Srednjem vzhodu. H^J° v znesku 15.000 belgijskih frankov; za najboljšo scenografijo podeljuje 150.000 dinarjev Miomiru Dimiču za scenografijo v filmu «4 km na uro»; za glavno moško vlogo podeljuje 200.000 dinarjev Pavlu Bujisiču za vlogo Obrada v filmu «Tri korake v prazno»; nagrade za glavno žensko vlogo uradna žirija to leto ne podeli; za epizodno žensko vlogo podeljuje 100.000 dinarjev Mili Dremovič za vlogo žene Švicarja v filmu «H-8»; tri nagrade za epizodno moško vlogo po 100.000 dinarjev podeljuje Antonu Vrdojljaku za vlogo novinarja v. filmu eH-Sn; Miloradu Majiiu za vlogo Opioa v filtnn «4 fcni na uro* in Milanu Srdoču za vlogo Doleta v filmu «4 km na uro». V imenu komisije «Film in otroku podeljuje nagrado «Kt-k ec* filmu «Dobro morje» kot. najboljšemu mladinskemu filmu na festivalu; filmu «Crni biseri* podeljujp V TEH PASJIH DNEH V TRŽAŠKEM «KOTLU> Znojenje je n ki pa včasih tudi odpo ve Nalivanje s hladnimi pijačami ne zaleže filma «Cesta, dolga leto dni*. V imenu uradne žirije, ki je presojala vrednost kratkih filmov; prvo nagrado 150.000 dinarjev za najboljšo režijo podeljuje M. Strbcu za film uBilo bi strašno«; drugo nagrado za najboljšo režijo v znesku 100.000 dinarjev podeljuje Ziki Cukuliču za film «Tovarne delavcem«; nadaljnjo nagrado za režijo v znesku 100.000 dinarjev podeljuje Pur iši Djordjeviču za film nDekle z naslovne strani«; nasledno nagrado za režijo v znesku 75.000 dinarjev po deljuje Ziki Rističu za film »Drvar«; nagrado za najboljšo foto grafijo v znesku 100.000 dinarjev podeljuje D. Karadji-noviču. ta film »Petica v snegu«; nadaljnjo nagrado za foto-grafijo a> znesku 75.000 dinarjev podeljuje Franu Vodopivcu za fotografijo v filmu«Praznik kamenja nadaljnjo nagrado za fotografijo v -znesku 50.000 din podeljuje J. Beranu za fotografijo v filmu «Po reki Uni«; nagrado za najboljšo filmsko risanko v znesku 100.000 dinarjev podeljuje B. Kolarju za risanko «Veliki strah«. Diplomo za najboljši kratki film podjetja «Ufus» podeljuje filmu »Bilo bi strašno«. Razen tega je žirija podelila še razne diplome in plakete »Arena«, kakor tudi nagrado komisije «Film in o-trok« v znesku 100.000 dinarjev režiserju D. Vukotiču za filmsko risanko «Abra-Kada-bia« in dve nagradi tvornice »Ferrania« za najboljšo fotografijo v znesku 120.000 lir Franu Vodopivcu, ki jo bo nagrajenec lahko izkoristil v obliki štipendije. Vsi nagrajenci, ki so bili deležni nagrad so prejeli tudi zlato plaketo «Arene». Človek zares ni nikoli zadovoljen. Ko nam pozimi brije okoli uses burja, si zaželimo poletja, sonca, čim več sonca. Te dni pa ne srečas človeka, ki bi ne tožil nad neznosno vročino. In te dni je vročina zares neznosna, saj smo pred tremi dnevi prekoračili 33 stopinj Celzija v senci. Ker so v nekaterih mestih Italije zabeležili tudi nad 36 stopinj, v Beogradu celo 38 stopinj, bi mogli reči, da smo v Trstu na boljšem kot oni. To pa je le do neke meje res, ker se v tržaškem akotlu* te dni dejansko kuhamo. Ce je namreč pri nas najvišja dnevna temperatura nekoliko nižja kot ponekod drugod, je tudi res, da je pri nas najnižja dpevna temperatura mnogo višja kot pri njih, tako' da se tudi ponoči ozračje niti toliko ne shladi, da bi se mo-i gel človek «oddahniti». Tožbe nam ne bodo pomagale, rešil pa nas bo verjetno le kak močnejši dež, ki ga pa, kot kaže, tako zlepa še ne bo. Preostane nam torej pogledati, 'icaj se da pri tem početi. Organizem se bori proti preveliki toploti z znojenjem, toda če je v ozračju veliko vodne pare, kot je je na pr. te dni ko, imamo v zraku okoli 7Q odstotkov vlage, organizem sicer oddaja toploto in z njo vlago, le da zrak okoli človeka te vlage ne more absorbirati Preveliko znojenje, pravijo, da ni koristno, da človeka izmuči. Dejstvo je, da organizem, ki se zelo mnogo znoji, organizem, ki odda veiiko vode od sebe, kopiči v sebi vrsto razpadajočih produktov, ki v skrajni meri morejo povzročiti nekakšno zastrupitev. Ne gre sicer za kdove kakšno zastrupitev, pač pa za težak občutek, ki ga ima človek, ki se je veliko znojil. Pa še nekaj moramo ob tem pribiti. Pri močnem znojenju organizem odda tudi veliko sodi in kislin. Znano je, da je znoj tudi po okusu slan. Hkrati se pri velikem znojenju zmanjša tudi količina sladkorja v krvi, kar nujno vpliva na zmanjšanje odpornosti organizma Iz gornjega sledi da preobilno znojenje ni priporočljivo, hkrati pa je to edino sredstvo proti preveliki toploti. Gre tu torej za pro--tisApvje, ki ni edino v sicer tako logičnih zakonih, ki urejajo naš organizem. Pri tem pa strogo velja, da moramo obilno znojenje nadoknaditi s tekočinami, hkrati pa je zelo koristno, da v teh poletnih vročih dneh jemo hrano, ki je za malenkost bolj slana kot sicer. Ne bomo tu pisali o tem, da mora biti v polet, nih mesecih hrana lažja kot sicer, da mora vsebovati predvsem čimveč sadja in zelenjave in da mora biti sicer manj zabeljena kot v zimskih mesecih, ker je to že itak vsakomur znano. Ustavili se bomo raje pri nekem drugem na prvi pogled čudnem pojavu. Kadarkoli stopiš v točilnico, opaziš, kako se ljudje zalivajo z velikimi kozarci hladnega piva, v barih pa ti natakar kar mimogrede ponudi ledeno kavo ali sladoled. Nič bolj zgrešenega kot to. S hladnimi pijačami se bomo veiiko manj ohlad;-_ li kot s toplim čajem, toplo limonado ali čim podobnim. To se zdi čudno, toda ljudje, ki žive v tropičnih krajih in ki -se na vročino spoznajo bolje kot mi, pijejo tudi v najbolj vročih dneh le vroč čaj. To je povsem logično povezano z osnovnim zakonom, da se organizem bori proti odvisni zunanji vročini z oddajanjem toplote, z znojenjem. Ko smo popili skodelico vročega čaja ali dobro tople li monade, se bomo sicer oznojili, znoj pa bo odnesel s seboj iz organizma odvisno toploto, bo torej naš organizem ohladil. Sedaj pa še nekaj o koži in znojenju. Velika večina ljudi se več ali manj znoji. Ta pač v zvezi z vsem, kar sme doslej povedali. Znojne žleza, imajo nalogo, ki bi jo v preprostem izrazoslovju mogli oceniti kot urejanje toplote v organizmu. Človek se ne znoji po vsem telesu enako. Največ se znoji na dlaneh in podplatih, nato pod pazduho, v preponi in na prsih. So pa tudi redki, zares redki ljudje, ki se nikoli ne znojijo. Kaj pa vpliva na mehanizem znojenja? Vse to vodijo živci, ki urejajo krčenje in širjenje krvnih žil in kapilar v koži. Znano je, da postane človek, ki se veliko znoji, v obraz rdeč. Pomeni, da se tedaj kapilare v koži razširijo Ni pa to nujno, ker je veliko tudi - ljudi, ki se močno znojijo, ki pa kljub temu ostanejo bledi. Slednje je pogosteje pri bolnih ljudeh, ki imajo povišano temperaturo. Živčna vlakna, ki vodijo mehanizem znojenja, izhajajo iz vegetativnega živčnega sistema, to se pravi iz tistega živčnega sistema, ki deluje, ne da bi človekova volja mog-gla nanj vplivati. Iz vsega, kar smo doslej povedali, izhaja, da zunanjih vremenskih razmer ne moremo sami spreminjati. Z druge strani pa je tudi res, da ne moremo vplivati niti na možganski center, ki ves mehanizem znojenja uravnava. Ce smo torej brez vsake pomoči proti dvema osnovnima elementoma, ki odločata o večjem ali manjšem znojenju, nam ne preostane drugega kot pomagati si tako, da znojenje in njegove posledice blažimo. Delo in opravki nam ne dopuščajo, da bi se vročini izognili, zato pa si lahko pomagamo s tem. da se preveč ne nalivamo, da s preobilno hrano ne dovajamo v organizem novega «goriva» in da potrebno količino tekočin, ki jih moramo v organizmu nadoknaditi, nadoknadimo razumno, pač v smislu tega, kar smo že v začetku omenili. ; • - ■■ ■' -- " * .■ im* > ■/ ' n '*■ - -—t . mm Morje te dni ne nudi one svežine, ki Jo v njem iščemo. Zdi se, kot bi tudi čolni zaradi vročine postali leni ŠE ENKRAT O UPORABI UMETNIH GNOJIL Iz mojih, lastnih Pravijo, da ne tekne, če | šole, a mu ni odvzela kmeč-o eni in isti stvari preveč | kega «timbra». Rad cesto-govorimo. Mislim pa, da so krat mislim — po kmečko in tudi morajo biti v tem izjeme. Tako bi na pr. ne bilo odveč in bo le marsikomu zaleglo, če še kaj povemo k vašemu sobotnemu članku «Otresimo se predsodkov o umetnih gnojilih*, ki sem ga bral z zanimanjem, in sicer iz dveh razlogov; zaradi velikega gospodarskega pomena tega vprašanja in ker imam z umetnimi gnojili nekaj izkušenj. Naj povem, da nisem kmet. Imam le malo zemlje, a vendar dovolj, da moram vršiti na njej te in one poskuse, kar me izred no zanima. Sem namreč otrok narave, a ne v smislu, da jo samo občudujem, marveč jo tudi proučujem in skušam z njo sodelovati. Sem kmečki sin, ki ga je «goljfiva kača* speljala v ».inmu iAl 1?«**«' Š t ■ »wi .< ,, V ponedeljek, *■ t. m. se bo v Portorožu začela velika mednarodna šahovska prireditev — medeonski turnir, na katerem bodo sodelovala sama velika imena ""1".......................................................................................................................... ..».UH.......................................................... H......H...., H..,.,.«.,...«.......HM....................................................................... JAPONSKA atomska ladja j«, da hi", str°kovnjaki upa-OositUs “°f° zgradili majhno *°B' da h* na Jedr5,ci P°- "J« ohvlart' 4ako v *ta-L1® in tunir' tehniko >z*rad-**ke Vr .unkc'oniranja ladij ^hiski ,5e Pzeden bodo Jn° nnJ* orJi Postali obi- ^*an»rodn.°mSk0 sred5tvo v ■betu. Pomorskem pro- S ali" na!'h diskus'Jah 0 L v«'iko ali ‘radiJo ladje Japonska J"alhno tonažo, >sk0 koniisiJa za a- n* bo Prva talriJ° sporočila, ?°nsKeiu im«. Iad}a na Ja' °si>nosti okrog i#0° ton Muha Krasen hlače ®tohtaviiaar ‘‘aielastih hlač lett delic‘i» ST" "cor-I J rihči n.b nad dve fe »»?“S«'lk* " v. afa, kt ..u ,ako Pa tudi h n Pa še ki" 'zdelal, zra-- neke«a "ang* ni JJa ~ ki jih m plata<- teh Peklenskih hlac proučuje sedaj neki vreme- bil potrpljenje in ga je pri- noslovski strokovnjak, ki mu javil sodišču. Od tod je naje lyonski sodnik poveril na- stalo zanimivo pravno vpra- logo, da pove svoje mnenje, šanje: komu dati prav, če J* preden bo izdal razsodbo, ki krivda očitno le na hlačah? nikakor ne bo mogla biti sa- Morda bo vremenoslovski lomonska, ker se nobena od strokovnjak mogel povedati, teh strank ne poteguje za o- če ima barometer dejansko men jene hlače. vpliv na gube; toda izjasni- „ „ „„ ti se ni lahko: vsekakor pa Kaj .le na stvari? Zgodilo izvedenec zahteval za od- se je nekega dne leta 1956. Q[. doloten ta, t0 je do Omenjeni industrijec je sk e prihodn)ega oktobra nil napraviti si po meri obleko iz flanele. Krnjač mu jo ni in trn rtu r hlliši Je napravil po želji in mu CiingapUr MlJSl zagotovil, da je blago odpor- , rr_ n o in najboljše kvalitete. Jo- 0(1 HOllyWOOaa pič se Je res dobro obnesel, Tajnica Zenskega sveta v hlače pa — in tu je začetek singapljru g0spa Shtrin For-nesreče — so pokazale dolo- d#r zatrjuJe, da ni nikjer na čeno muhavost. svetu toliko razporek kot v Res čudno muhavost: brz Singapuru. Polovico musli- ko se Je sonce pokazalo izza manskih zakonov, pravi ona, oblakov, se je na višini steg- se konča z razporoko. Tako na pokazala nesimpatična gu- da niti v Ho!lywoodu nimajo ba, ki je povsem spremenila tako visokega odstotka raz- obliko hlačnice. Vse likanje, porok. pranje, kemično in nekemič- Gospa Fordar je celo sesta-no, ki so ga poskušali, je bi- vila v tem smislu zakonski lo zaman. Spričo tega, je In- osnutek, ki naj ženske Sin- dustrijec odklonil, da bi pla- gapura reši stalnega strahu čal račun, krojač pa Je zgu- pred razporoko. KULTURNE ZA Šegota v Mehiki Nedavno je bila v Mehiki odprta razstava akademskega slikarja Vinka Segote. To je prva samostojna razstava jugoslovanskega slikarja o tej ameriški državi Mehiški tisk je ocenil ras-stavo zelo pohvalno. Arheološka izkopavanja Ekipa strokovnjakov arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti raziskuje rimsko-bizantinsko grobišče v Jagodi ,Mali v Nišu. Tu so že pred časom odkrili grobnico s freskami, pričakujejo pa, da bodo našli še nadaljnje, Strokovnjaki menijo, da bodo ta odkritja precej prispevala k spoznavanju rimskega slikarstva v IV. stoletju. Hruščcv v raznih jezikih Se nikoli tako kot v tem poslednjem času, je ime Hruščtva na dnetinem redu v vsem časopisju. Kako pa razne dežele pišejo to ime? V Franciji in Belgiji, na primer, pišejo Khrouchtchev, v Nemčiji Chruschtschow, v Angliji in Združenih državah Khrushchev, v Italiji Krusciov ali Kruscev, na Nizozemskem Kroesjef, na Švedskem Krusjtjev, na Norveškem Khrusjtsjov, na Danskem Krushchev, na Finskem Chrustsjov, Sovjetski informacijski urad v Ko-penhagnu pa piše; Krustjov. 76 romanov na natečaju Na letošnji razpis natečaja sarajevske založbe »Na- rodna prosveta« je prispelo 79 romanov. Največ j>b j* bilo poslanih iz Beograda in Sarajeva, rokopisi pa so prispel. tudi iz oseh drugih republik. Za najboljša dela so razpisane tri nagrade v zneskih 500.000, 300.000 in 150.000 din. Žirija, ki jo sestavljajo Milan Bogdanovič, Meša Se limonic in Vlatko Pavletič, je i* začela pregledovati rokopise, Jugoslovanski umetniki po svetu Z veza likovnih umetnikov Jugoslavije pripravlja za jesen in zimo več velikih razstav jugoslovanske umetnosti v tujini. Predvidoma oktobra bo v Moskvi razstava sodobne jugoslovanske grafike, na kateri bo sodelovalo okrog 3(1 umetnikoo z peč 'cot 200 Usti. Preko Komisije za kulturne zveze z inozemstvom je Zveza dobila pabito za sodelovanje na mednarodni razstavi, ki bo prirejena v okviru festivala umetnosti, v Neto Yorku. Tam bodo razstavljali Boško Petrovič, Kosta Angeli-Rado-- vani, Ksenija Divjak, Raden-k0 Miševič in Marij Pregelj. Več jugoslovanskih slikarjev in kiparjev se bo udeležilo tudi mednarodne zastave v Ncw Delhiju, iz Zuericha pa je prišlo vabilo, naj bi tamkaj priredili reprezentativno razstavo sodobne juposlooan-ske umetnosti. - o vremenu, o suši in moči, o rosi, slani in toči, o orodju in strojih, o cenah in krivičnih davkih, o zapostavljanju in o zaostalosti in o drugem J-, mislim z željo, da bi se naš kmeč-ko-delavski človek čim bolj usposobil za uspešno borbo s prirodo ~ ker to končno pomeni gospodarstvo — in si tako izboljšal svojo usodo. To sta mi vtisnila praktično življenje in razglabljanje pomena kmečkega stanu v družbenem življenju. A med tem stanom kot najpomembnejšim proizvajalcem ne samo materialnih, marveč tudi moralnih dobrin in ostalimi druž. benimi sloji, zlasti onimi, ki imajo prednost in možnost, da ga morejo izkoriščati in ga zato potiskajo nevednost in zaostalost, med njim in tem razredom so krivični odnosi. Zaradi tega in samo zaradi tega se moramo ukvar-ati z vprašanji, ki bi morala biti že davno rešena, oziroma bi jih morali smotrno in sistematično reševati ustrezne oblasti; samo zaradi tega je na pr. na dnevnem redu vprašanje o umetnih gnojilih, kot ga je obravnaval gornji članek. Ko sem se tako bralcu bežno predstavil, naj povem nekaj o teh gnojilih iz svoje lastne izkušnje, kar bo, upam, koristno vsem, ki verujejo iskreni besedi in tudi uvažujejo koristne na-sv ctc. Gornji članek priporoča, naj se s cenenim poskusom prepričamo, če umetna gnojila kaj koristijo. Po njegovem naj bi takšne poskuse vršilo kmetijsko nad-zorništvo. To vsekakor drži! Saj spada to v njegovo propagandno delo. Spominjam se, da so takšne poskuse delali celo pod fašizmom. Neka šola na Notranjskem, kjer se je tam-kašnji šolski voditelj za to zanimal, je dobila v ta namen več stotov gnojil. Večino teh je voditelj razdelil med nekaj kmetov, ki jim je bil predhodno dal ustrezna navodila za poskuse, z ostalo količino pa je delal poskuse z bolj odraslo šolsko mladino. U-speh je bil izredno velik: očetje in njihovi sinovi so se nazorno prepričali, kako koristno je to gnojilo. Jaz pa sem preizkusil vrednost umetnih gnoiil na travniku takole: odmeril sem 500 kv. m zemljišča in ga razdelil na 5 enakih delov (po 100 kv. m). Prvih 100 kv. m nisem pognojil; na drugi del sem potrosil z dušičnatim gnojilom in sicer 2 in pol kg čilskega solitra; na tretji 2 in pol kg kalijeve soli; na četrti 5 kg superfosfata, na peti 2 in pol kg apnenega dušika. Tako so prišle v poštev vse hranilne snovi, (dušik, fosfor, kalij, apno,) ki jih rastline potrebujejo. Zato sem v zadnjem (petem) delu gnojil z apnenim dušikom, ki vsebuje' razen dušika tudi apno. Na ta način sem izvedel, katera od teh redilnih snovi tej zemlji najbolj primanjkuje. To sem spoznal po travni rasti, oziroma po količini sena. Seveda mora biti za poskus ena in ista zemlja in enak tudi pridelek. Hotel sem se uveriti, kako učinkuje gnojilo na njivi. Zaradi majhne površine razpoložljive zemlje sem na 120 kv. m posadil krompir (eno in isto seme). Pet šestin (100 kv. m) sem gnojil z mešanim umetnim gnojilom, 20 kv. m pa nič. Vrste in grmi so bili enako oddaljeni, negovanje (obdelovanje .škropljenje) isto na vsej površini, že med rastjo sem opazil razliko med gnojenim in negnoje-nim delom; na pognojeni zemlji (prejšnje leto je bila vsa dobro pognojena s hlevskim gnojem) je bilo steblovje bolj razvito in temnozeleno, pridelek pa je bil za 20 odstotkov večji, a tudi lepši. Enako sem se že večkrat prepričal pri zelenjavi, ki je bila in tako je tudi leros, zlasti pri glavnati solati in radiču — z uporabo teh gnojil mnogo lepša in mehkejša. Prav tako sem bil zadovoljen z uspehom tega gnojenja pri nekaterih trtah. Ti poskusi so mi izzvali samo eno zeljo: da bi vsak kmet, pa naj ima veliko ali pa se tako malo zemlje, znal čim več izvabiti iz zemlje za želodec (živila, pijače), oko in nos (cvetice, dišave). Vse je mogoče. Zato se nikakor ne strinjam z onimi, ki se na svoji zemlji dolgočasijo, češ: kaj naj bi z njo, ko mr da samo delo. O ne! Zemlja lahko da zelo malo, dosti in celo zelo mnogo, ker ima to slabost (ali vrlino), da se ravna po svojem vsakokratnem gospodarju. j r. tiiiitiiimiitiiiiiiitniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiitH HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Zaupajte ljudem, ki vps imajo radi in ne dvomite o tem, kar vam govore. BIK (od 21. 4. do 20. 5.). Prijazna oseba vam bo pomagala iz zagate. Zdravje dobro; ne odtegujte se zabavi, ravnajte še po vaSih zmožnostih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.). Zanimiv predlog bi vas utegnil navesti na dolgo potovanje. Ne nasedajte na prvi vabi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.1. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe, če hočete živeti v miru in zadovoljstvu. Prihodnji teden nevaren. LEV (od 23. 7. do 22. H.). Pri predlogih, ki vam jih bodo stavili proti večeru, je nekaj za bregom, zato previdnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.). Vaše prošnje ne bodo sprejeli. Na potovanju upoštevajte predvsem želje ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.). Izredno vas bo veselilo srečanje s prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. V poslih sreča. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.). Ne izgubljajte se v drobnjakarstvu, če vam je do tega, da vam načrt uspe. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.1. Pridobili si boste zaupanje spoštovanja vredne osebe Kljub odličnemu zdravju bodite previdni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.). Potrebno je, da se nekoliko razvedrite, kajti sicer bo nastopila deoresija. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.).' Spremeniti bo treba dosedanji način dela, da bi mogli doseči vidnejše uspehe. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Vzbudili boste ljubosumna nasprotovanja. Bodite previdni do soseske, previdnost tudi glede zdravja. Brez besed PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 2. avgusta 1958 Goriško-beneški dnevnik Borba delavcev SAFOC proti odpustom Skoraj vsi delavci so stavkali na poziv Delavske zbornice in UIL Na protestnem zborovanju na trgu v Strazicah je spregovoril tudi predstavnik CISL, čeprav se stavki ni pridružil niia. Govornika sta zahtevala, naj se odpusti začasno suspendirajo, medtem pa naj se vas spor prenese na ministrstva za delo v Rim. Poudarila sta. da je v sedanjem trenutku »o edina možnost za rešitev špara. Kot primer sta navadln, da je ravnateljstvo nekega podjetja IRl v Neaplju skušalo odpustiti 1800 delavcev zaradi reorganizacije proizvodnje. Ker pa so se delavci sklepu uprli in proti njemu stavkali, so dosegli odložitev odpustov za tri mesece, potem pa se je za vprašanje pričalo zanimati ministrstvo za delo. Predstavniki CISL so pertem zaprosili sindikalna voditelja Delavske zbornice in UH. «» bi lahko kljub dejstvu, d* v stavki niso sodelovali, spregovorili na protestnem zborovn- Včeraj ob 9,30 so skoraj vsi delavci goriške livarne SAFDG prenehali z delom in odšli na trg v Stražicah, kjer je bilo protestno sindikalno zborovanje ,ki sta ga skupno z dveur-no stavko organizirali sindikalni organizaciji Delavska zbornica in UIL. V stavki je sodelovalo tudi veliko uradnikov. Čeprav sta poziv za stavko izdali samo Delavska zbornica in UIL, so v njej sodelovali tudi vsi delavci, ki so vpisani v CISL, ker vedo, da je mogoče doseči začasno odložitev odpustov samo z enotno borbo vseh delavcev. Zborovanje je potekalo popolnoma mirno. Okoli 500 delavcev se je zbralo pod drevesi in z velikim zanimanjem poslušalo govore sindikalnih voditeljev Bergomasa in Ponti. Sestanek predstavnikov PSI in KP1 Goriške Proučili so domača in mednarodna vprašanja Stališče do podjetij položaja na Srednjem vzhodu in sedanje uradne italijanske politike V četrtek 31. julija je bil v Gorici sestanek med predstavniki Italijanske socialistične stranke in Italijanske komunistične partije. Na njem so proučili izredno slab položaj, ki je nastal v goriških tovarnah IRI po uradni zahtevi ravnateljstva SAFOG, da se odpusti 138 delavcev in uradnikov, in po slabih perspektivah v oddelkih OMFA, OEM in v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Ponovno se je pokazala pravilna politika levičarskih strank, da je treba poiskati za državna podjetja novo smer, da se bodo izognila nadzorstvu »zasebnih monopolov« in da se tehnično pkrepijo s popolno zaposlitvijo Selavcev in z ustvarjanjem pogojev, v katerih bi se lahko zaposlili mladi delavci in - brezposelni. Pomanjkanje prevozov kot posledica ameriške krize, zanemarjanje izvajanja reform v ustroju države in modernizacije proizvodnega procesa v državi, vse to je privedlo do proizvodnega zastoja v podjetjih IRI. Ta položaj se bo še poslabšal z vključitvijo našega gospodarstva v skupno evropsko tržišče (SET), v katerem imajo oblast veliki monopoli. Zmanjšanje števila zaposlenih delavcev v SAFOG, kar zahteva ravnateljstvo, da bi zaradi vključitve v SET znižalo proizvodne stroške in s tem na koži delavcev povečalo dobičke, ter slabe delovne razmere delavcev v drugih podjetjih — vse to dokazuje zgrešeno politično smer sedanjega vodilnega razreda. To pa obenem tudi dokazuje, kolikšna je odgovornost strank, ki takšno politiko vodijo. Zaradi tega je potrebno dati ita. lijanski politiki novo smer. Ker so dogodki na Srednjem vzhodu nevarni za svetovni mir, izražajo svojo solidarnost * tistimi narodi, ki se borijo proti kolonializmu, obsojajo oboroženo intervencijo kolonialnih sil, ki hočejo preprečiti emancipacijo arabskega ljudstva in njegovo neodvisnost. Obenem stranki izražata prepričanje, da uporabljanje vojaških oporišč v državi za vmešavanje v notranje zadeve Jordanije in Libanona zmanjšuje naš ugled v teh državah. Stranki izražata svojo solidarnost z vsemi socialističnimi državami in s tistimi državami in silami, ki so in še podpirajo osvobodilno borbo in ki se borijo proti vojni za ohranitev miru, ki je zelo o-grožen. Predstavniki dveh federacij smatrajo za protizakonite in protiustavne tiste izredne u-krepe, ki jih je sedanja vlada storila, da bi kratila pravico do izražanja mnenja. Ukrepi, ki so bili razširjeni tudi na našo pokrajino, ponovno dokazujejo, kako se spoštujejo pravice, k' )?h državljanom zagotavlja ustava. Prizadevali si bosta napraviti iz naše države aktivnega borca za mednarodno sodelovanje in podpirali sestanek najbolj odgovornih tvorcev mednarodne politike; pozivata vse delavce in meščane, naj se uresniči pravica do dela, naj se brani mir ter se obvarujejo demokratične svoboščine, ki so zajamčene v republiški ustavi. Nesreča kolesarja v Raštelu Ko se je 42-letni kurjač En-lico Mauri iz Ul. Moreri 42 v Gorici peljal ob 20.16 s kolesom po Raštelu proti kvesturi, ga je pri poslopju št. 27 podrl nekii avtomobilist. Z avtom ZK so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 1 mesec zaradi hude rane na čelu. Motociklist v kolesarja V Ulici Formic? je včeraj nekaj pred 20. uro 91-letni mo. tociklist Giuseppe Visiani z Bcrga Castello 12 povozil »-letnega Diodata Makuca s Trga Transalpina 2, ko s« je peljal v isti smeri kot motociklist. Medtem ko se bodo Makučeve poškodbe zacelile v e-nem tednu, se bo moral Vi-tiani zdraviti dalj časa, ker ti je pri padcu pretresel možgane in si prebil tudi lobanjo. Za nesrečo se zanima prometna policija. nju. Vodice in Michelutti sta potem znova zagovarjala odsotnost CISL v stavki. Svoje ravnanje sta opravičevala ■ tem, češ da je minister Star-n uti obliubil posredovanje in da zaradi tega- na itavko niso pristali. Vsi prisotni so potem sprejeli besedilo dveh telegramov, ki jih je prebral tajnik Ber-gomas. Prvi ie naslovljen na ministra za državne udeležbe Starnutija. V niem delavci zbrani na protestnem zborovanju zaradi grožnje z odpusti, zahtevajo minisft-ovo posredovanje, da se odpusti suspendirajo — kar je po oiseniu sporočila CISL iz Gorice minister obljubil poslancema Martini in Vallauriiu. V drugem telegramu, naslovljenem na Intersind v Rim. pa nravi-jo. da je Intersind iz Trsta no telefonu sporočil sindikalnim organiaacijam, da je prepuščal odločanje o tem vprašanju rimskemu uradu. Zborovalci zahtevajo od osrednjega urada Intersind, naj suspendira napovedane odpuste Včeraj so se iz Rima vrnili predstavniki notranje komisije SAFOG Tonet, Della Vedo-va in Dorni ki so bili skupno parlamentarci naše pokrajine na sestanku z ministrom Starnutiiem. Povedali so. rta so tiskovno sporočilo, ki smo ga objavili v včerajšnji številki. sprejeli vsi poslanci, pregledal in odobril pa ga je tudi sam minister Javni lokali naj imajo en dan na teden zaprto Težnja številnih lastnikov barov, kavarn in nekaterih drugih javnih lokalov, ki ne poznajo enodnevnega tedenskega počitka, ki je pred n»-kaj meseci doživela tako žalosten konec, je te dni ponovno predmet živahne diskusije lastnikov javnih lokalov. Med njimi prevladuje težnja, da bi imeli ti lokali izmenoma prost po en dan na teden, ki bi bil vr.aprčj določoTi' ža' Vse leto. V Gorici je samo en bar pričel v praksi izvajati to politiko, ko je bila pred meseci dana javnim obratnikom n.» izbiro možnost, ali naj Iokm* zaprejo po en dan na teden ali ne. Vsi ostali lastniki jav-nih lokalov so misel na e» dan počitka v tednu zavrgp tako da je prefektura izdala nova navodila, da morajo biti javni lokali odprti vse dni v tednu. In vendar je še vedno veliko lastnikov javnih lokalov, ki bi radi uvedli novi delovni Čas. Pri tem bi morda naleteli na ovire, ker bi morali odpustiti delovno silo, ki jo sedaj sprejemajo za en dan na teden, ko imajo stalni uslužbenci prosto. Vendar to še ni tako hudo vprašanje, če pomislimo, koliko družin v Gorici in po vsej državi je dobesedno suženj lokalov, v katerih preživijo po 20 ur na dan. F.NAL prireja od 12. do 24. avgusta izlet v Španijo m Francijo z vlakom. Cena za celotno vožnjo je 57.500 lir. Vpisovanja se sprejemajo na pokrajinskem uradu ENAL in v vseh delavskih krožkih. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 34 stopinj ob 16. u-Z.. % .s : 218 km po švicarskem kantonu Trcino Belgijec Adriaenss Moser pa drug Jutri start v Ljubi ja**1 Zaključeno sprejemanje prijav za koles, dirk« «Po Jugoslaviji* LJUBLJANA. 1. — °rg*^ zacijski odbor 14. mednaro ® kolesarske dirke po viji je danes zaključil sPre* manje prijav. V dirki bo delovalo 6 inozemskih iB , domačih skupin ter šteVj ^ posamezniki. Skupno bo s 8 talo 90 kolesarjev. ^ Ob neznosni vročini je ® danes v slovenskem glavne mestu mednarodna kolesarsb dirka, ki jo je organizjra tovarna »ROG« iz Ljubija® ’ Startalo je 64 kolesarjev ^ Belgije, Nizozemske, Avstrij** Zahodne Nemčije in Jug«*^ vije. Zmagal je nepričakoV8^ no Vukojevič (Partizan) v„ urah 42’40”. Hrovat (Odre h Traven (Odred), Hugens (Jv zozemska) in Kostič (Radn'c - Kragujevac) so prišli na c1^ z istim časom kakor zmag®v8” lec. Sledijo Hosten (Belgb8' Durlacher (Avstrija) m °s*a. Dirka je bila na 174 km 00 gi progi Ljubljana - IbrS ! Bistrica - Ljubljana. «»------- SESTANEK ODBORA FlGC Določen spored za ital. pokal MILAN, 1. — Predsednišk etape krožne dirke po Franciji. Jadrnica pred začetkom regate HIIHimilllllimillllllllimil»ll>HII«IM»IIIMIIIHIMMIIIIIHIIIimUMIIIIIIIMIIIIIWIIMIIIIIIIIIIH.IIII.IIIIlllHIIIHIIIIIIIIIIII.IIIIlllH,lll*IIIIIIMI*||,,,,H| samezniki, medtem ko se 7’ po prihodu prvega prikaže strnjena skupina, v kateri pa manjka Italijan Baldini. Ta privozi na cilj z zamudo 10’12”. Vrstni red krožne dirke je sledeč: 1. Adriaenssens Jean (Bel.), ki je prevozil 218 km v 6.9’46” s povprečno hitrostjo 34,725 km, 2. Moser (It.) z istim časom, 3. Brandolini (It.) z zaostankom 2’25”, 4. Plattner (Šv.) z zaostankom 4’24”, 5. Carlesi (It.) z zaostankom 5’ in 24”, 6. Keteler (Bel.), z zaostankom 7’08”, 7. Conter-no (It.), 8. Gret (Švi.), 9. Grae-ser (Švi.), 10. Baffi (It.), 11. Christian (Avst.), 12, Nascim-bene (It.), 13. Fornara (It.), odbor nogometne zveze )e svojem zadnjem sestanku S* nil sledeče: * 1. Občni zbor vdlarj*®^ društev bo 13. septembra 9- uri. 2. Skupine nogometnega venstva serije C bodo seS a ljene iz 20 enajstoric. Zar® tega so prepuščena k Pry.. stvu še društva CRAL Cif1 Hellas, Pisa in Pordenone- 3. Prijave za udeležbo nogometnih prvenstvih i®° jo biti predložene najkas®8 do 20. avgusta skupno z Vr no kvoto. i 4. Na podlagi zmage ® 0» Bab' li» Verono bo enajstorica ja igrala v A ligi, medtem bo premagana ekipa v B-_ 5. Tekme za italijanski kal 1958-59 sc bodo začele 5 avgusta letos, ko bo 40 en?. storic serije C začelo i« :1 oče ivaž LUG ANO, 1. — Dvampetde-set kolesarjev, v glavnem Italijani in Švicarji, «o se predstavili na start krožne dirke po švicarskem kantonu Tici-no. Na dirko so prišli tudi redki Belgijci in Avstrijci, ki so hoteli poskusiti moči pred svetovnim kolesarskim prvenstvom, ki bo v Reimsu. Na start pa niso prišli Sab-badin, lanskoletni zmagovalec dirke in Belgijca Debruyne in De Rycke. Točno ob 9. uri je bil dan znak za začetek in po prvem krogu se ne pripeti nič posebnega. Na cesti, ki vodi v Bel-linzono pa se Italijan Cataia-no in Švicar Plattner počasi odmikata od glavnine, a že pri Lucernu imata skoraj dve minuti naskoka pred zaostalimi. Na vzponu Monte Cenerija ju skupina 6 kolesarjev dohiti, medtem ko je glavna skupina še bolj zaostala. Na povrat- ku proti Luganu je na čelu sedem kolesarjev, med katerimi je Italijan Moser. Ca-talano je zaostal in ko manjka samo še 39 km do cilja, so na prvem mestu le Brandoli-ni, Moser in Belgijec Adriaenssens, ki imajo 5’30” prednosti pred glavnino, v kateri sta tudi Baldini in Fabbri. Utrujen zaradi neznosne vročine mora Belgijec Plan-ckaert odstopiti, medtem ko je trojica bežečih po 198 km vožnje še povečala naskok z glav no skupino. Brandolini zaostaja in tako privozita na stezo stadiona le dva kolesarja. Belgijec, ki je lani na isti dirki zasedel tretje mesto, ostane vedno v vodstvu, medtem ko mu Moser sledi in čaka na u-godni trenutek za napad. To pa se mu ne posreči in Moser 1 se mora’ zadovoljiti s častnim dmgim mestom. V presledkih prihajajo razni po- valno tekmovanje. Zmag0 ne ekipe bodo odigrale telt .j z 19 enajstoricami B lil* z 1 iz A lige. ^ V nedeljo 14. septembra . do srečanja med 20 zmag°v j, nimi ekipami in 10 enajsl cami iz A lige, ki se n*s0Ml deležile tekmovanja za P° 1958. leta. Istega dne bodo . di polfinalne tekme za P° 1958. oafovorni urednik STANISLAV BENKO , Tiska Tiskarski zavod ZTT - Ti titc na € predvaja danes ob II. uri in na prostem ob einemascope film: 20.3* C BEG V SONCU* JEAN MARAIS KER IMA DELIA SCAI> ______ /"VLADIMIR BARTOL ' pALAM UT Vse obmejne zemlje Irana so tole naenkrat v plamenih upora Drug za drugim so proglašali podjarmljeni kralji m S svojo neodvisnost. Tudi namestniki so se osvajali osmin je nadvlade v Isfahanu in tešili po popolni jamojdo • nosti. Zmerom hujši so bili boji med posameznimi oblaatodki. Neoooisna zmeda je zavladala v Iranu, v kateri »* 1,8 v«Tspoznal. NeSre6ni kalif je proglašal zdaj tega, adaj enega m suKT kakršna je pač bila bližina to vojaška moč preten- “nT.Tpre.lol. nUro »o v mesecu molili hutbo za vec različnih vladarjev._ Zdaj je prišel trenutek, ko je Hasan lahko tovrštf »voj poslednji odločilni ukrep ter dopolnil to »aokro.il svojo stavbo. ,,, Zbral je na Alamutu poglavarje iz vseh svojih utrdb ter povabil svoje prijatelje in somišljenike od daleč naokoli. Bil je krasen zimski dan. Sneg še ni bil zapadel, razen na najvišjih gorah. Bil je suh, rezek mraz. Ko pa Ja posijalo sonce izza vrhov, se je ozračje prijetno ogrelo. Zarana, še v polni noči, so zaropotali bobni in poklicali moštvo iz sna. Visi, vojaki, fedaijd, verniki in poglavarji, so se odeli v slavnostna oblačila. Od ust do ust je šel glas, da se bodo danes ta dan zgodile na Alamutu važne in daljnosežne stvari. Po prvi molitvi so se zbrali poglavarji in gostje v zboro-valnici. Posedli so krog in krog dvorane po divanih, ki so bili vsi oblazinjeni. Hasan je vstopil z velikima daijema. Bil je ogrnjen v svoj beli plašč, ki mu je segal do peti. Glavo je imel ovito v krasen bel turban. Poglavarji in gostje so vstali. Poklonili so se mu. Šel je od posameznika do posameznika ter se z vsakim vljudno pozdravil. Ko je prišel do Muouferja, ga je vprašal: »Kako je z mojima hčerama? Ali sta marljivi in si zaslužita svoj kruh?« Mucufer ju je začel na vse pretege hvaliti. »Dobro,« je dejal Hasan. «Naj se izkažeta koristni na svoj način, če to prišla primerna snubca, jima ju daj v zakon.« Mucufer je obljubil. Zdaj je zagledal reisa Abul Fazela. Nehote mu je šlo na smeh. Prisrčno ga je pozdravil. »Veseli me, da se tako pogosto vidiva,« je dejal. «A)i ne bi hotel ostati kar pri meni, na Alamutu? Postavil bi te na primer za paznika svojih vrtov. Lepe hurije so tam ..» »Ne, ne,» se je branil bivši reis. »Itak ni več daleč čas, ko bo treba potrkati na prava rajska vrata.« Hasan se je posmejal. Ko se je z vsemi pozdravil, je pozval navzočne, naj sedejo. Dejal je: »Prijatelji to poglavarji izmailstva! Povabil sem vas bil, da se danes jasno in končnoveljavno pogovorimo o bistvu in ciljih naše ustanove. Vse, kar smo po pridobitvi tega gradu ukrenili, se nam je dobro obneslo. Znamenje, da smo si bili postavili trden temelj. Svojo moč smo preizkusili in dokazali v borbi. Kljub enovitosti in določnosti naših ukrepov so pa vendarle še ostale neke stvari nejasne, predvsem one, ki se tičejo naših odnosov do ostalega sveta. To je sicer dovolj razumljivo. Zakaj končni uspeh pri nekem podvzetju je vselej po6lčdnica prvotne zamisli ter vseh onih predvidenih in nepredvidenih otoiteljev, ki so sodelovali pri njenem uteleee- vanju. Ko smo odvzeli pokojnemu sultanu ta utrjeni grad, smo se pred svetom sklicevali na egiptovskega kalifa, ki da nas je bil pooblastil za to dejanje. To je bilo neobhodna nujnost, zakaj takrat je bil naš ugled še zelo majhen, recimo rajši, da ga sploh ni bilo... Medtem so se časi bistveno spremenili. Naši najhujši sovražniki so mrtvi. Mogočna država Seldžukov je v razsulu. Egipt je daleč. Mi pa smo se razvili in zrasli v železno silo. Vzgojili in izšolali smo si vernike, kakršnih nima noben drug vladar. Njihova gorečnost je pravljična. Njihova odločnost neprekosljiva. Njihova vdanost brezprimema Kaj pomeni njim Kairo? Nič. A kaj Alamut? Vse... Možje! Jaz sem star, a dela je še na pretek. Izgraditi bo treba naš nauk do zadnjih potankosti in ga napisati za one, Id bodo prišli. Sleherni izmed osmero stopenj ga bo treba posebej prilagoditi. Danes bom zadnjič stopil pred svoje vernike. Potem se bom povsem umaknil v svoj stolp. Rad bi slišal kakšen predlog glede vsega tistega, kar sem vam bil povedal ...» . . ' Z očmi je poiskal Abu Alija. Veliki dai se je dvignil. Dejal je: »Predlagam, vrhovni poglavar, vodje to prijatelji izmailstva, da pretrgamo vse vezi s Kairom in okličemo svojo popolno neodvisnost. S tem bomo po eni plati dokazali vsemu svetu, da se zavedamo svoje moči. Po drugi pa bomo pridobili mnoge od onih, ki jim je bila doslej naša odvisnost od Kaira ovira, da bi se nam bili kot dobri Iranci priključili.« Izmailski poglavarji so navdušeno pozdravili ta predlog. Mucufer pa se je prestrašeno spogledal z Abul Fazelom ter pripomnil: ’ »Za Alaha! Ali ste pomislili, kaj sl bodo o tem mislili vsi oni številni pristaši, ki verujejo, da je egiptovski kalif resnični potomec Alija in Fatime? Vsi ti bodo odpadli od Alamuta« »Ne boj se, Mucufer,« ga j« zavrnil Buzruk Umid. »Ti ■ r\Qp pristaši so za nas brez koristi. Oni pa, na katerih sloni ** moč, priznavajo eno samo. geslo: Alamut!« ^ »Moč naše ustanove ne tiči v številu pristašev,« j* e v jasnjeval Hasan, »marveč v njihovi kakovosti. Pa tudi prostranosti naše posesti, marveč v naših utrjenih gptr Teh ‘popolni gospodarji pa smo. Ločitev od Kaira bi šel* menila naše pravo rojstvo, z njo bi končno prerezali P0^ vino in se povsem osvobodili od materinega telesa.« ^ Mucufer se je vdal. Zdaj je Abu Ali predlagal, svečano proglasili Hasana za ustanovitelja in vrhovnega. ^ glavarja nove vladavine, ki naj ima svoj sedež kot doslel^ Alamutu. Predlog je bil soglasno sprejet. Sestavili so slov' v( listino, v kateri so proglasili popolno neodvisnost ° izmailcev in imenovali Hasana za njenega poglavarja-navzočni so se podpisali pod njo. Hasan se je dvignil. Zahvalil se je za zaupanje ter yj noval Abu Alija m Buzruk Umida za svoja namestnik naslednika. Prvemu je dodelil zunanje, drugemu notr& vodstvo. Potem je dejal: »Tako. Zdaj smo razčistili odnose med sabo in zun9 ^ svetom. Preostane nam še, da mislimo na povečanje ib jp širjenje naše moči. Zakaj ustanova, ki hoče ostati čvrsta, ne sme nikoli mirovati. Biti mora neprestano v glD^jic° in prelivanju, da si ohrani svojo prožnost. Poznam vj1&n' lepih gradov, ki so zdaj sicer še v tuji posesti, ki pa bl ^ mogli služiti za trdne oporne točke, če bi si jih Vsi poznate trdnjavo Lamsir. Resnično, krepka in odV° postojanka. Posadka pa, ki je zdaj v njej, je šibka lb^di veličana enoličnega trdnjavskega življenja. Ti, Buzruk pC sl boš vzel toliko mož, kolikor jih potrebuješ, da se J ^jjk> lastiš. Udaril boš proti njej brez odloga.. Ti, Abdul ki si hraber to mlad, boš popeljal s seboj četo izbranih vitezev.« (Nadaljevanje siedM