ISSN 0350-5561 77 D350 556014 n kojiM m /op/o bo. številka 30 četrtek, 9. avgusta 2001 220 SIT Velenjska glasbena šola gosti udeležence violinske šole desetletje UUBNO OB SAVINJI -Z nedeljskim flosarskim krstom so v tem kraju s Menil i raznolike devetdnevne prireditve ob sedmem prazniku občine Ljubno in že 41. flosat^kim baiom. Letos so se še posebej potrudili saj so gostili fiosarske prijatelje iz Francije, Italije in Avstrije, saj vse povezuje svetovno združenje krajev, ki ohranjajo nekdanje tehnike prevoza lesa po rekah. Lepo so zaokrožili športne^ kulturne, slavnostne in fiosarske prireditve In veselo stopiti v peto đeset(et/e te turistične in narodopisne prireditve, prijetna očem pa je bita tudi povorka skozi kraj s prikazom nekdanjih navad in običajev (na stiki). Več na 9. strani, ■ J. Miklavc ERA v Velenju ie ^tran: ^ vedno nima lokacije V Gorenju tečejo st^an ^ obnove "Gospa, bili ste stran 0 prehitri!" ^nčni park bo stran ^ H^dno mestni park! Celjska regijB Večina bazenskih vod ustrezna za kopanje 23 študentov se strokovno izpopolnjuje pod vodstvom profesorja Igorja Ozima. V soboto, 11. avgusta, bodo udeleženci prirediti zaključni koncert in tudi z njim zaznamovati SO-letnico Glasbene šote Frana Koruna Koželjskega v Velenju. Na sliki profesor tgor Ozim in njegova sodelavka Christiane Hutcap pri pouku z novim koncertnim mojstrom beriinske opere. Več na strani 7. ■ Na Zavodu zii /clrav.stveno varstvo Ce(je so ludi letos unalUirall »dv/ele vzorce kopalnih v<»d v letnih in termalnih kopalii^Cih ter na nekaterih divjih kopaliiýcíh v celjski regyi. Ke/ultati analiz so /nov;i potrdili, da so vode na divjih kopališčih večim^ma mikrobiološko neustrezne, na termal-niii pa je starýe dohro. Na omenjenem zavodu pravijo, da na kakovost vode v termalnih kopalli^Sh pomembno vplivajo kopalne navade kopalcev, ièivovelikokral neprimerne, saj se pred kopanjem ne oprhajo in ne uporabljajo stranišč. Občasna mikrobiološka ne-uslreznosl vode je lako najvcčkrai pcxsicdica povečanega Slevila bakterij v vodi. kemijske pa ne-iisirezna količina klora v v^xlí icr povečana vse-bmvsi sečnine. Tudi rezuliati analize odvzeiih vzorcev vode v jezerih ali rekah, v katerih ljudje najpogosteje iSčejo ohladitve, ne kanejo, da hi kopanje v njih predstavljajo dodamo tveganje za zdravje. Kemijske analize so namreč domala piw-sod ustrezne, nekoliko odsiopa le vrednimi pi-I vode v jezerih, zalo je po kopanju v laki vodi potrebno ptîsveiili več pozornosti negi in zaučili ki^e. Ustrezni so bili tudi mikrobiološki vzorci odvzete vode, razen jezera/ovnek. lega pa ni moč ir-dili za odv/ele vzorec vode v rekah Savinji in Hu-dinji. /aradi povečanega i^levila klie prisotnih bakterij tekalnega izvora namreč nihče ni zadostil zahtevam kakwtKine kopalne vode. Urejenost naravnih (beri divjih) kopali^ pa je, po mnenjti delavcev zavoda, pt^dohna prcjj>njim letom - neustrezna. ■ tp Razočarali VELENJE, ŠMARTNO 08 PAKI • Vnet/privržene/ nogometašev ve-lenjskega Rudarja in šmarske ERE so biti v nedeljo razočaran/. Rudarji so v Ajdovščini doživeti pravi potop, očitke pa si zaslužijo zaradi premalo zavzete In borbene igre, Šmarčani pa ob svoji prvi predstavi pred svojimi navijači niso uspeli potrditi presenet/y/v/h točk iz Maribora^ saj so bili spretnejši in srečnejši Kranjčani. Res se je prvenstvo šele začelo, zato morajo v Velenju in v Šmartnem ob Pakl ohraniti mirno kri, odpraviti slabosti in kreniti v lov na nove točke. Prva priložnost za rudarje bo sobotna tekma (20.00) v Velenju s Korotanom, za igralce ERE pa v torek (18.00) v Novi Gorici. Stran 12. | Podpis k silki: Izraz na obra^/i Marjana MarjanovUa, pomočnika In glavnega trenerja Vojislava Simeunovlia ob odhodu z Igrišča v Ajdovščini pove vse! (foto: vos) n ONOVitEC e Ustanovili Rotary iciub VELENJE - Že dalj časa je tudi v Velenju med nekaterimi občani tlela želja p<» ustanovitvi Rotary kluba, ki bi povezoval poslovneže in ljudi različnih poklicev, ki bi ne|>4»vali in spoštovali visoka etnična merila, oi^anizirali dobrodelne dejavnosti ter širili dobn) voljo doma in v svetu. Svojo namero so uresničili konec prejšnjega meseca. Klub v icm irenulku šleje približno 30 članov, začasen sedež kluba pa jc will Hcrbcrslein. mtp Mladi in droge Velenje - V velenjskem Mladinskem centru tudi v poletnem času ne počivigo. Poleg tega, da lahko mladi vsak dan surfa-jo po internetu v tamkajšnjem cyber caffeju, pripravljajo tudi različna srečanja in predavanja. Tako so v torek <.)b 18.30 v sodelovanju z Počilniškim društvom ka/ipol pripravili predvanaje z naslovom »Mladi in droge«. O lej pereči in široki temi je spregoviiril član velenjske akcijske skupine LAS Mitja Gregorič. Veselijo se nove ceste LUČE OB SAVINJI - V sedemletnem obdobju so v občini Luče posodobili veliko kilometrov cest do oddaljenih zaselkov in domačij ter jih s tem dobesedno približali dolini, veselili se bodo tudi konec tega tedna, s^ bodo v zaselku Na hribu odprli 2,4 kilometra posodoljene ccstc. Skupaj s spodnjim ustrojem, za katerega so poskrbeli domačini sami, bo naložba vredna okrog 30 milijonov tolarjev. Asflalno prevleko so izvajalci začeli polagali v lorek, svečano pa bodo cesto odprli julri popoldne. v Anton Špital na državno tekmovanje GOTOVUE PRI ŽALCU ■ V Got<»vljah pri Žalcu sta pred nedavnim Združenje za medsebojno pomoč - strojni krožek Savinjska dolina in Enota za kmetijsko svetovanje Žalec pripravila 27. regijsko tekmovanje »iračev. Na njem je nastopilo 12 ekip s po dvema tekmovalcema. Med njimi sla bila ludi član Strojnega krožka Šaleška dolina Anion Špital in Milja Tekavec iz Drušlva podeželske mladine Šaleške doline. Tekmovala sla v oranju s plugi krajniki, kjer je Špiial osvojil prvo meslo, Tekavec pa je bil irelji. Špiiala lako čaka še preizkušnja na tovrstnem državnem tekmovanju, ki bo prvi vikend v septembru. Obiranje hmelja na star način ŽALEC - Med prireditvami, ki se bodo zvrstile v teh in naslednjih dneh v naši bližnji in daljni okolici velja omeniti prikaz obiranja hmelja na star način. Pripravila jo bo Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, in sicer v sredo, 15. avgusta na Ponikvi pri Žalcu. 21aradi precejšnjega zanimanja organiziranih skupin bodo prireditev pripravili ob 11. in ob 15. uri. Na ogled popoldanskega dela prireditve bo obiskovalce iz Žalca, Šempetra in Polzele vozil turistični vlak Savinjčan. Cvetje in ideje že naslednji teden MOZIRJE - Zaradi nekaj slabih izkušenj z izvedbu jesenske mednarodne razstave in prireditve "cvetje in ideje" so se v ekološko - hortikultumem društvu, ki upravlja Mozirs-ki gi^, odločili, da letošnjo poizkusno prestavyo v dni med 15. in 19. avgustom. Letošnja razstava bo zasnovana na različnih likih iz cvetja, glede na dobre izkušnje ob 25 - letnici gaja bodii lokrat prevladovali živalski liki, zanesljivo pa je, da takšne razstave v Sloveniji doslej še ni bilo. Vse lo bodo organizatoiji v dogovoru s Savinjskim društvom ljubiteljev malih živali dopolnili in popestrili 7. razstavo njihovih ljubljencev. Prvi dan prireditve, torej na cerkveni praznik, bo zvečer v parku javna glasbena prireditev z imenom "roža skrivnostna," na kateri se bo predstavila vrsta domnačih in uveljavljenih izvajalcev. Po njej bodo pripravili velik ognjemet, posebna privlačnost pa bo večerni sprehod po parku v soju luči. Dodajmo še, da v parku ob Savinji cveti preko 300.000 sadik letnega cvetja. ■ /P Stari potni listi bodo od 5. avgusta 2002 neveljavni Modre bodo kmalu zamenjali rdeči Okoli 1000 prebivalcev da pripravimo novega. V letu šaleške doline sije v letošnjem letu že uredilo nov potni list, mnogim bo stari, modri, potekel že do septembra 2001. Od 5. avusta leta 2002 pa si s starim potnim listom nihče vec iie bo mogel pomagati. Takrat se namreč izteče prehodno obdobje in od tega dne naprej bomo za prehod meje potrebovali nov potni list. Čeprav je večina po naravi takšna, da čaka na zadnji trenutek. na Ministrstvu za notranje zadeve RS opozarjajo, da trenutno čakalne dobe za ta dokument niso dolge, le slabih 14 dni. Če bo ob izteku roka gneča prehuda, pa bodo. In potem se bomo spet hudovali na državo in njene uradnike... Več o novem polnem listu nam je povedal mag. Bojan Tr-novšek, državni podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS, kjer je vodja sektorja za registracijo prebivalcev in osebne listine. # Zakaj se je Slovenija odločila za zamenjavo potnih listin? »25. junija leios je bil modri polni list »star« 10 let. Kose je Slovenija c^samcwvojila, je bilo namreč ireba pripravili tudi nove dokumente. S tem polnim listom smo v 10 letih skupaj z vsemi državljani dosegli, da so nas v svetu prepoznali in tudi na podlagi le državotvorne listine si je Slovenija utrdila skwes varne države. Po desetih letih večini državljanom poteče veljavnost starega potnega lista. Zato smo ocenili, da je lo pravi trenutek. lyyi je modri polni list nastal zelo hitro, z njim pa smo dosegli ludi to, da lahko danes potujemo v več kol 80 državah sveta, brez da bi potrebovali vizume. Smo edina država na območju nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado. Brez pretiravanja lahko rečem, da naš polni list daleč seže.« # V čem se stari polni list razlikuje od novega? »Nov polni list je varnostno nadgrajen, tako da ustreza vsem mednan)dnim standardom in standardom Evropske unije (EU). Slovenija se prilagaja pravnemu redu EU in ptidročje potovalnih dokumentov sodi med prost pretok ljudi, blaga in storitev. Zato je nov potni list bordo barve, saj je ta barva za vse države članice EU obvezna. Danes imajo vse evropske države polni list v odlenku te barve, naš je najbliigi nemškemu in bei-gij.skcmu. Trenutno je v Sloveniji veljavnih še dobrih 1,5 milijona polnih listov. Na območju UE Velenje nekaj več kot 32 lisoč. Med starim in novim polnim listom je poglavitna razlika ta, da je novi polni list bistveno bolj zaščiten od starega. Stari je imel 15 zaščitnih elcmeniov, novi jih ima 25. To s<^ elementi t.i. zadnje generacije, njihova značilnost pa je, da jih je m<5žno uporabiti le s centralizirano iz.delavo. Z enostavnimi pripomočki pa po- licistom na meji t)mogočajo, da takoj ugotovijo verodostojnost dokumentov. Zaščitni elementi se delijo v štiri skupine, oblikovalec Milenko Lucul pa je odlično uporabil slovenske znamenitosti, saj ima vsaka stran svoj znak. Tiskajo jih v posebni tiskarni v Novem mestu, papir in platnice pa v Celju. Potem lasersko vgravirajo podatke državljana. kar pomeni, da jc sliko nemogoče zamenjali...« Državljani se ob zamenjavi dokumenta lahko sami odločijo za debelejši ali tanjši potni list. Prvi obsega 42, drugi 32 strani. Do začetka poletja seje za nov potni list odločilo že več kot 35 tisoč državljanov (na UE Velenje malo manj kol 1000), od lega več kol 6 lisoč m debelejši polni list. Razlika v ceni je 500 SIT, sicer pa vas bo nov potni list sial za 10 letno veljavnost 7.780 SIT za pet letno (za vse, ki .so mlajši od 17 let) 6.580 SIX za dveletno veljavnost (ki jih izdajajo otrokom do .šlirih Ici starosti), pa 5.8fi0 SIT Večina ljudi se odloči, da jim polni list vročijo po pošli. Dnevno lahko v Sloveniji s se-danj povećđli svoj osn4»vni kapilal/a skoraj 710 milijon(»v. Tako hodo v na s led* njih petih lellh i/(I;ili 70 98^ navadnih imenskih delnic v mv minalni vednosti 10 4K)0 tolarjev in jih |H>nudiii v zamenjavo # Kaj prav-zijprai' fwrnaii /a vcza-vo oziroma pripojitev jc pripravljen poseben poslovni načri. ki ga bomo udejanjali v vcC fazah, najprej bomo zagotovili vse iri^ne in poslovne pogoje vmes pa vodili postopke pri- Era /e stara že petdeset fet in je tući prvo trgpvsko počjetje tega okolja. Pa vendar še vedno nma lokacije za želeno gradnjo nakupovalnega centra na velenjskem področju. Večino trgovin Ima v pritličju stanovanjskih blokov^ kjer Je veiiko težav s parkirišči. '/.a delnice Koloniále In druuih ciljnih dru/l). O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Ere (*viđom Omla-diCem. jo predlagali smo napravili poglobljeno analizo in ugotovili ccl ni/ slncrgijskih uCinkov na mnogih poslovnih področjih, menim pa tudi, daje loprs'i ko- pojiîvc. O lom bosta dokončno odloc^ali skupščini obeh dru>b, Ce bo slo vse po načrtih, bi lahko bili skupaj najkasneje v enem letu/' # Ddničarji s(/ /la skupsviui (Ke-njevali vaŠe delo in razpravljali o dohickn. Gvido Omhidić: "Glede nu lo, da so predloge uprave ^soglasno podprli, menim, da so z naSim delom zadovoljni- Era jc lani tistvariln za nekaj več kot 192 milijonov dobička (tretjino več kol leto prej), v celoti pa ga namenjamo razvoju." # V zadnjem oMohju nenehno peseneCate s poivzavami in na-ktipi, pripravljate v Utomjan le-tu se kaj posehne$*a ? (»vido Omindič: "Pri nas je vedno i^ivahno, ta čas leče vrsia pi\s]ovnih aktivnosti, veliko dela Imamo s koasolidacijo skupine in ludl projcki povezave s Kolonialami Maribor ni enostaven. ie posebej pa se v lem času posvečamo organizacijski povezavi naših Irgovin in sicer bomo združili Lslovrsinc irgovi-ne celotne Skupine Cra. Seveda pa si bomo ludi naprej pri-zadevab, da bi bili v nîî5i dcjav-nosii kar najuspesncjSi in si ludi skuSali odrezati čim večji kos trgovskega kolača." 0 Veierye ste èe zdavnaj prerasli, pa \-endar ras imamo v tem f/ko-(ju zfl svoje, zato ttidi upraviù'no pričakujemo i:gra<ùijo kak^nefft j'eç/W tfgovikťsa centra. Gvido Omladiv: "Načrtujemo ga, to sem že večkrat povedal, vendar pa v tem trenutku k)-kacije še nismo dorekli. Računamo na p<'>sluh odgovornih in vsekakor upamo, da bo do dogovora kmalu prišlo." ■ Mira Zakošek Zgornja Savinjska dolina Vse večji zaostanek za Slovenijo Zaposlene In vse prebivalce gotovo zimima kaj se docaja z. gospodarstvom v njth<»>em okolju, kar seveda velja tudi /a Zgornji» Savinjsko dolino. ()ce* na poslovanja v lanskem letuje v ta lumen z.elo d<»])hKlo^la. pri* meljava lsakim>stnih ka/idcev z republiškim povprečjem na lej pi pa dokiy /.'iskrl)ljiijoča. V dovolj zgovornih pcKlatkih so zajete le delniiske družbe in (Iru7he z omejeno (odgovornostjo, zjiradi razumljivih ra/lo|*ov pn ni mo/no dohiti podatkov z^ samostijjne podjetnike, Podatke je zbrala firma Input d.o.o. Nazarje. V /gornji Savinjski dt>Iini jc v le lu 2000 delovalo lř)6 gospodarskih družb, od tega .^cst večjih, enajst srednjih in 149 monji^lh. Konec leta so te družbe upravljale z 31.54L504.(X10 tolarji sredstev in imele 12.174.739.0(11) tolarjev kapiuila. V poslovnem letu 200U so ustvarile 42/>56.834.0(iO tolarjev prihodki«, kar je 5,6 odsloi-ka več kol Icla 1999. Dclei? prtv daje na tujih Irgih je dosegel 44 odsiotkov, leto poprej pa 40,4 odstotka. Ćisii dobiček je znašal 358.841.000. kar glede na lela 1999 pomeni kar .^8,8 - t>ds(ot-ni padcc, člsia izguba pa se jc povečala za 131,1 odslolka, lo-rcj na 735.282.0(K) tolarja. Di)da-na vrednosl na zaposlenega je bila lani 3.212.01H) tolarjev inje dosegla 73,fi odstotkov slovenskega povprečja. V letu 20iin jc bilo v družbah povprečno zaposlenih 2.812 de-lavccv, kar jc enako letu 1999. Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila 138.584 lolarjev, leto prej pa 129..386, karpome-ni 7,1 - (îdstotno povečanje. Tako /gornja Savinjska dolina zaostaja za slovcn.skim povprečjem vvsch omenjenih kazalcih, la razlika pa sc^^^ povečuje. Povprečno sosccelolni prihod- ki v SUweniji povečali za 17,1 odstotka, v dolini Ic /a2,l. Dodana vrednost scjcpovečalaza 7,7 cxlst(Uka, povprečna ra-si v Sloveniji pa jc 13,8 od.uolka. Ćisii dobiček je bil v Sloveniji viSjI za 17,8, v Zgornji Savinjski dolini pa jc cclo padci za 67,3 odslotka. Podobno jc pri ČLsii izgubi. Povprečno povečanje v Sloveniji je doseglo 47,9 odslot-ka,vdoIinipa kar 131,1 odslolka. /animivi so tudi podatki po občinaii. Skupni prihodki v dolini so dosegi 42.654.549,000 tolarjev, v Solčavi 5;5.431-000 (1,21 odstotka), v Lučah 130.465.000 (0.31), na Ljubnem ],ZH.847.i)00 (2,89), v Gornjem (îradu 949.83 LODO (203). v Nazarjah 13.933.995.()m (65,11) in v Mozirju 15.889.980.0(10 (37,1^ odslot kit). Dobiček- skupno: 385.841.00(1. v Solčavi 25.641.n00 (7,15), v Lučah6.241.I)(K)(1,74),na Ljubnem 81.899.000 (22,82), v Gor-njem Oradu 10.18(1000 (2,84).v Nazarjah 157.468.000 (43,88) in v Mozirju 77.412.000 (21,57). Izguba-skupno: 735.282.IX)0, v Solčavi 1.028.000 (0J4), v Lučah 7.157.000 (0,97), na Ljubnem 1.414.000 (0,19), v Gornjem Gradu .^4390.000 (7,40), v Njizarjah 443.775.000 (fi0;?5) in v Mozirju 227.518.000 (30,94 ods(otka), ■ Pravne osebe in samostojni podjetniki Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Vam nudi - kratkoročne devizne kredite v državi za plačila v tujino, - do enega leta, • po izhodiščni obrestni meri: 6 mesečni EURIBOR+2,28 % Pogoj kreditiranja je, da se izvede plačilni promet preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina NLB, ® /O j banka velenje Banks Velenje d.d.. Velenje bančna skupina nova Ljubljanska banke 14. avgusta šesta sliupscina APS Po treh letih brez izgube Irl leta zapored .seje sr^evalo podjetj« APS z velikimi fi-minćnimi težavami in ustvarilo za 14(> milijonov tolarjev iz-\>iibv. Maja letos s» sklicali izredno skupščino, na njej pji sprejeli ostre sanacijske ukrepe s katerimi naj hi re.^ili rentabilne programe. in kako jih uresničujejo? "Večino zadanih nalofi smo uresničili. Že aprila .smo ukinili turi* slično agencijo in njeno dejavnost prenesli na podjetje Go.st. Maja smo ukinili Avto šolo, ki odslej po.sluje pod okriljem Avlo^ole .^ntlcj. l'kinili pa smo tudi koopera*^ ctjo za te/.ka tovor* na >ozila. to dejavnost pa prenesli na l>odjetje 'IVans mix. Omenjena piHljetja so sprejela tudi 12 naših delavcev, ki so delali na teh programih,** pravi direklor .|ak<»h Hole.^ek. Vse lo ježe prispevalo, da posluje pocijeljc APS. prvić po Ireh lelih. brez rdečih Slevilk, V lemic času. ko jc večina na piičitnicah, pripravlja vodsivo APS dokumentacijo za scslo redno zasedanje skupščine, ki bo §e kako pomembno za nadaljnjo u,<5odo tega kolckliva. S iričcirlinsko večino glasov delničarjev naj bi odločili, da pokrijejo izgubo preteklih let iz ustvarjenih rezerv in revalorizacije popravka osnovnega kapilala. Sogla.sje o lemsože dorekli na se.staiiku notranjih delničarjev preteklo soboto. Ta odločitev naj bi prinesla podjetju nov razvojni razmah in vrnila optimizem, ki je v Času otepanja z rdečimi Številkami, zamrl. Seveda pase bodo zdaj, ko so se otresli nereniabilnih programov, ludi lažje in uspešneje posvetili konkurenčni krepitvi asebnih (aviobusnih) in tovornih prevozov ter tehničnih pregledov. 16 bodo v prihodiijc tudi njihovi nosilni programi, ki naj bi jih opravljalo 99 delavccv. Že prvo polletje so sklonili p(»zitivno, od drugega pa si ol>e-tajo.še Imlj^ea'ziJÎtate. Glede na to, da so velik del kreditov jHiplačali s sredst>i, ki so jih pridoliili od prodaje osnovnih sredstev, bodo stroški llnancininja. ki so jih hudo bremenili, pre|)olovijeni. Za 15 odstotkov so uspeli zmanjkati režij* ske stroške in doj^ovorlll vi^je cene svojih storitev. Seveda |)a je poninnjkyivosti, kijih 1h) za dosego ravni, ki bozagotav* (|ala uspei*en nadalji^ii razvoj, nekaj, pnivi direktor Jakob Holenek. Sirbno jih analizirajo in odpravljajo. ■ M/ra Zakošek Tabor v Ribnem, ki stoji že 35 let, v teh dneh »izginja« Jezerski zmaji najmočnejši v državi v Ribnem pri Bledu, na čudoviti jasi malo nad Savo, so mnogi mladi Šalečani preživeli nešteto lepih počitniških dni v naravi, po taborniških pravilih. Kajuhov tab(»r Šaleške taborniške zveze tam stoji že celih 35 let. Sed^j sc» v njem tisti, ki so zadolženi, da tabor podrejo in ptispravijo. Za leto dni bodo ob kcmcu rekli BP, kar je taborniški pozdrav, ki pomeni »bodi pripravljen«, liidi v jubilejnem letuje v taboru nepozabne počitnice preživelo veliko mladih Šalečanov- skup^ blizu 700. O tem in še marsičem smo se tik pred odhodom v Rib-no, v zaključno izmeno, zadolženo za pospravljanje tabora. pogovarjali z starešino Rodu Jezerski zmaj in načelnikom Šaleške zveze tabornik(»v Tonetom DeCosto - Sinetom. »Lclos res praznujemo 3.'^ lel, kar smo prvič taborili v Ribnem pri Bledu. Obletnica je povezana z ustrojem naiie organizacije, ki ima tako v Šaleški dolini kol v državi pomembno vlogo, saj je rod .lezerski zmaj najmočnejši rod v Sloveniji. Šaleška zveza tabornikov pa že dolga leta povezuje 5 rodov na območju nekdanje občine Velenje. V Šoštanju imamo dva; Pusti grad in Topli vrelec, v Šmarl-nem ob Paki I ludi potok, ki so jim priključeni taborniki iz Polzele in naša dva rodova- Jezerski zmaj in manjši rod iz Pesja Lilijski grič. Ta jc najmlajši, ustanovljen je bil okoli leta 1994,« uvodoma na hitro pred- Tone De Costa - Sine: »Tabor v Ribnem je danes tehnično dovršen in omogoča prijetno bivanje vsem strukturam, od murnov do popotnikov.« stavi organizacijo naš sogovornik. Rod Jezerski zmaj ima kljub temu, da število otrok v Dolini upada, še vedno blizu 700 članov. V okviru Zveze pa deluje preko 1000 članov. Med šolskim letom ob petkih priprav- ljajo sestanke čel po osnovnih šolah, kar nekajkrat pa pripravijo tudi večje okoljevarstvene akcije, pikinike, pohode. Mladi, ki se ponavadi orgaiiizaciji priključijo iz radovednosti, in zalo, ker jim vrstniki povedo, kako »lajn« je biti tabornik, orga- Leto 1980Je bil zabeležen svojevrsten rekord, koje v Ribnem naenkrat taborilo 260 tabornikov iz Rodu jezerski zmaj. Letos jih je bilo v predhodnici 25, »old skavtov« 70, v prvi izmeni 150, v drugi 100 in v tretji 151. Skupaj kar 381 tabornikov samo iz rodu Jezerski zmaj. Sezono so zaključili taborniki iz Šoštanja in Polzele, ki Jih je bilo tudi 150. Skupaj je to poletje v Ribnem taborilo okoli 630 tabornikov. Že dolga leta se ta številka giblje okoli 700. Rekordi pa so »padali«, ko je vzporedno deloval še tabor v Savudriji. Takrat Je nekaj poletij številka dosegla 1200. saoinjske-iaLelka nmoe-na RCK, TNP, HSE in podobne poletne cvetke Kljub poletni vročini ludi poletni čas teče naprej! Čas leče, nekateri problemi pa kot da se nočejo premakniti. Teden se je obrnil, pa so še vedno v ospredju razprav Slovenčkov trije problemi, od katerih sta dva močno povezana. RKC in TNP. Rimsko katoliška cerkev in Triglavski narodni park. In seveda po-kluški in sosednji gozdovi. Redko katera stvar je naše ljudi tako prizadela kot je vračanje teh gozdov cerkvi. Ker pač ne gre za navadne gozdove, ne gre le za les in drevesa. Problem z gorenjskega konca odmeva tudi po Zgornji Savinjski dolini, vendar kaže, da je tu manj vroče in je Milan Cajner bolj osamljeni jezdec v boju za nepocerkvenjenje savinjskih gozdov. Po Sloveniji, predvsem v "luicm koncu", pa še vedno odmevajo problemi v zvezi s USE. Ustanovitev holdinga slovenskih elektrarn so marsikje pozdravili kot dohro odločitev; lako menijo tudi v obeh energetskih družbah v Šaleški dolini, ki sta se znašla v največjih slovenski družbi. Tu so se ludi po-lolažili z neuresničitvijo zamisli, ki so Jo nekateri gojili, da bi bil sedež holdinga v katerem od mesl v tej dolini; saj vendarle ta energetski dvojček veliko pomeni v slovenski energetski bilanci. Niso pa sc s tem, da sedež holdinga ne bo pri njih, sprijaznili v Mariboru. Zaradi Dravskih elektrarn in zaradi, kol pravijo, močnega kadrovskega potenciala v lem meslu. Nekateri bitko še vedno hijejo, vendar je verjetno lo boj brez upa zmage. Ljubljana je pač premočna utrdba in tisto, kar .ii lam zamislijo, je težko premagali. Se posebno, če so oh strokovnih utemeljitvah v ozadju še politične. Oh vseh teh razpravah pa sc morajo energetska podjetja tudi pripravljati na konkurenco iz tujine. 'Trg z električno energijo se ho namreč odprl prej kol so spr\ia nekateri predvidevali. Vsaj za večje odjemalce, ta mali bomo še vedno odvisni od lega kar nam bodo ponudili. V teh dneh, ko smo priča pravemu preseljevanju narodov, smo pri nas tudi kar zadovoljni s turistično sezono. Naša ped morja je polna, tradicionalno dohro so zasedena ludi naravna zdravilišča. In ko nekateri v lakih zdraviliščih tudi iščejo toplo sonce, da se dodobra pregrejejo, se v drugih zdravstvenih ustanovah borijo proti preveliki vročini. Kot na primer v celjski bolnišnici, ki imajo še vedno močno regijski značaj. Predvsem v starem delu, kjer ni klimatskih naprav, se bolniki kopljejo v znoju. Edina re.šitev so odprta oknu in vrata, pa še to ne pomaga kaj dosti. Za hohiike, ki ta čas ležijo v bolniških posteljah, je tudi kaj slaba tolažba napoved vodstva bolnišnice, da bodo med naložbami, kijih še čakajo, uredili tudi la problem. Se posebno, ker vemo, kako je z zagotavljanjem "bolnišničnega" denarja. 'Jako je v teh vročih dneh šc popoldanska gtieča v bolnišnici manjša. Mislim na gnečo, ki je običajna v času obiskov. Število obiskovalcev so že tako razredčili dopusti (zaradi tega, ker je kak njihov sorodnik v bol-ni.iiiici, se nekateri pač ne odrečejo počimi-kovanju v kakšnem drugem kraju), svoje je naredila .še vročina v sobah. V takih pogojih se namreč Se marsikateri zdrav obiskovalec slabo počuti. In ko so eni na brezskrbnih dopustih, drugi že skačejo od trgovine do trgovine in iščejo, kjer bi za najmanj denarja kupili največ za .svoje šolarje. Mnoge .starše kar zgrozi misel na to, da je do začetka novega šolskega leta le še nekaj dni! m (k) nizacije ponavadi ne zapuščajo. Kar je še posebno priznanje tako vodnikom kot mentorjem na šolah in seveda vodilnim v organizaciji. Starešina rodu Jezerski zmaj je od leta 1986 Andrej Oman, ki odlično dela, načelnika sta Peter Vrčkovnik in Andrej Bradic. Prav tako gredo zasluge za množičnost in koordinajcijo dela po šolah, nekakšen most med mentorji in vodniki, priljubljeni Hermini Groznik. ki jo taborniki kličejo kar teta Herma, kar vsem, ki jo poznajo, pove vse. Kajuhov tabor je odlično opremljen Otvoritev taborniške sezone že 21 let »pripada« »old skavtom«, starejšim tabornikom, ki sicer v Zvezi niso več močno aktivni, so pa po duši in prepričanju še vedno skavti, Včasih so pomagali šc pri postavljanju tabora, danes je tridnevno srečanje posvečeno predvsem druženju. »Letos nismo delali velikega pompa, ker bomo to naredili ob 40 obletnici tabora. Zbralo se nas je 70 starejših tabornikov, kar je veliko. Program je bil res malo bolj svečan, sicer pa skromen. Spregovorili smo o zgodovini nastanka tabora. Na tem prostoru so že leta I92(i taborili Sokoli. Po vojni je bil tabor prvič obnovljen leta 19.M leta, leta 1967 pa smo prvič postavili tabor mi. Tabor sla »našla« moj pokojni brat Dušan in tedanji predsednik organizacije Peter Krapež. Samo v zadnjih desetih letih jev Ribnem taborilo okoli 7 tisoč tabornikov, kar tudi nekaj pove.« Tabor so ves čas razvijali ludi tehnično in bivalno. Časi, ko so v tabor nosili vodo in ko so si taborniki zobe prali kar v Savi, že mnogo lel mimo. »Leta 1985 smo zgradili svoj vodovod in uredili sanitarije na izpiranje. Leta 1991 smo uredili »Saloon pri črnem pesu«... Od začetka smo spali v šotorih brez dna, na pogradih in slam-njačah, potem na blazinah v šotorih z dnom, danes imamo sodobne š(»tore, ki (»dgovarjajo zahtevnim vremenskim neprijetnostim. V Ribnem hudi nalivi niso redkost, novi šotori, ki smo jih kupili z občinsko nagrado, ki jo je rod prejel leta 1997, ter s pomočjo sponzorjev, pa zagotavljajo otrok(»m prijetno bivanje v vsakem vremenu.« Zato v Ribnem vsako leto taborijo ludi murni, mladi od 4. leta dalje. Pravzaprav so izmene starostno pisane, saj tabor omo goča dobro počutje prav vsem strukturam. Tudi letos so taborili po četah, ki delujejo po šolah. »Imamo jih 7 in v Ribno gredo kot celota. Vzporedno teče vodniška šola, ki Je priznana na nivoju države, s^j deluje izredno uspešno, ker poteka v živem tabc»ru. Tečajniki imajo možnost spoznavati pedagoški proces na licu mesta. Zato bodoče vodnike k nam pošiljajo tudi iz drugih rodov po državi.« Šaleški taborniki tudi dobro sodelujejo s skavti po svetu. Najbolj tesno z angleškimi skavti iz Cambridgea, že 23 let. »Pri nas so bili petkat in mi petkrat pri njih. Preko njih smo spoznali skavte iz Munchena. Doslej pa smo sodeh)vali s skavti in taborniki iz Irske, Nizozemske, Belgije, Francije... Pestra paleta, ni kaj,« doda Sine. V Šaleški dolini pa že nekaj časa delujejo ludi katoliški skavti. »Sem eden glavnih zagovornikov tega, da je treba .sodelovati z njimi. Cilji so enaki, spadamo pod isto krovno svetovno organizacijo. Veseli smo konkurence in sodelovanja,« izvemo. Kot tudi to, da glavni vir financiranja priljubljene organizacije, ki mladim nudi lep način preživljanja prostega časa, ostaja članarina. »Financiranje Šaleške zveze Je skoraj sramotno nizko. Letos je naš rod kar nekajkrat posojal denar Šaleški zvezi, včasih je bilo obratno. Pomagamo si z do-nacijami, ustanavljamo pa tudi skavtsko fondacijo. Res pa Je, da najdemo donatorje, predvsem med našimi nekdanjimi člani, ki so danes uspešni podjetniki. Fori nam je letos plačal najlepši velik šotor, tu pa so še mnogi drugi...«. ■ Bojana Špegel ] Zlati maturant Igor Strahovnik V pričakovanju novih izzivov Velenjski gimnazijci so bili letos na maturi zelo uspešni, med njimi pa je bil najuspešnejši Igor Strahovnik. Vsa štiri leta je v šoli dosegal odlične rezultate in je tudi zaključil več kot odlično. Dosegel je namreč 31 točk, kar ga uvršča med zlate maturante. Vendar Igor pravi, da ni človek, ki bi se v javnosti izpostavljal, zato seje na slovesni prireditvi maturitetnih spričeval počutil kar malo neprijetno. Največ časa je Igor preživel pred malcmaličnimi ugankami in zagatami, kar sc mu je na maturi obrestovalo in lo z osmimi točkami. Ker seje zanjo najbolj pripravljal, je vedel, da zna dovolj za dober rezultat, zato nad njim ni bil presenečen. Nasprotno pa je bil presenečen nad re- zultatom pri slovenščini, saj, kot sam pravi, nikoli ni bil posebno nadarjen za jezike in je že po naravi bolj naravosloven tip. Kljub simpatijam nad naravoslovjem, gaje na maturi s težav- nostjo še najbolj presenetila fizika, vendar mu ludi ta ni delala preglavic. Kljub dobrim rezultatom pa zaiij točke niso bile pomembne, pomembno je bilo le, da bo .sprejet na medicinsko fakulteto in bo lahko postal zdravnik. Čeprav mu je bilo obdobje srednje šole pri srcu, je vesel, da ga v življenju čaka še kaj novega, novi ljudje, novo okolje. Iz teh štirih let mu bo v spominu najbolj ostal maturantski izict in druženje s sošolci. Igorje, kljub dobrim uspehom v šoli, dosti časa posvetil športu (kolesarjenje, košarka) in računalništvu, rad pa prebere tudi kakšno znanstveno-fan-tastično knjigo. Poleg tega bi v bodoče rad več poloval, vendar kol pravi "če bo čas in denar". ■ Katja Koželj Kmalu obnova velenjskega kulturnega doma že nekiykrat smo napovedali, da bo velenjski kulturni dom kmalu prišel na vrsto za obnovo, kar še posebej veseli vse, ki v tem Javnem zavodu del^o. Pa tudi mi. meščani in meščanke, si želimo v njem bolj udobnih sedežev in svežih vsebin, ki naj bi jih prinesla prav obnova. Ko smo prejšnji teden župana Srečka Meha vprašali, kako daleč so priprave na obnovo, .smo izvedeli: »Smo v fazi pripravlja- nja razpisne dokumentacije. Letos bomo namreč pridobili in izbrali najboljšo arhitekturno rešitev obnove, ki bo morala upoštevati prvotiio arhitekturo, izbrali pa bomo tudi projektanta. V letu 2002 pa bomo pričeh z obnovo, torej z gradbenimi deli, V mestnem proračmiu zaenkrat predvidevamo v ta namen zagotovili 100 milijonov tolarjev. Z Ministrstvom za kulturo RS pa se moramo šc dogo- voriti o sofinanciranju in njeni vi,šini.. Verjetno se bo obnova zavlekla v leto 2003. Sicer pa ne bom nasprotoval najemu kredita za to dejavnost, saj občina skorajda nima kredita in je kreditno sposobna.« Izvedeli smo šc, da bo obnova precejšen finančen zalogaj. Po prvih izračunih naj bi stala vsaj 300 mio SIT Mbš 9. avgusta 2001 GOSPODARSTVO V Gorenju je kljub kolektivnemu dopustu živahno Za 100 milijonov vzdrževalnih In obnovitvenih del v Oorcnju íc tradkíonťilno korístíjo odsotnost dclavccvv Csisu kolektivnih dopuMuv za večja v/dr/.ťvalna in obnovitvena dda. (îlcde na to, d^ so pomladi sklenili zelo obseden dveletni naložbeni ciklus, Je tokrat investicy.skih vlaganj manj, zalo p» vc<^ obnovitev in vMlr^evnnj. Ca.sa.da postorijo v!>e potrebno pa jc manj kot prejšnja leta, saj traja tokratni kolektivni dopuM le od 30. julija do 16. av^ustsi. Do takrat mora hiti v.se pripravlje» no za uresničitev /nova visoko postavljenih proizvodnih načrtov. V naslednjem mesecu lK)do namreč v (rorenju dela» M tudi večino sohot. Vzdržcviild. 360 jih je, so eni lîajbolj pripadnili JelavcevCîcv re nj a. Vedno, ko kaj nc gre, lako kol bi moralo, so priprav- Vodja Vzdrževanja Peter Ko-bal: "Naši delavci se zavedajo pomembnosti svojega dela in imajo i^emno dober odnos do dela. Prav zato nam tudi uspeva v tako kratkem času udejanjiti tako velike posege/' Ijeni, da okvare v najkrajšem êasu odpravijo. Prav nič se ne sprašujejo, koliko je ura, jo de-iovnik morebiti že potekei. je sobota, ali neJelja... Tudi tc dii) je (ijibovdchivnik brez pravega reda. Peter KoIkîI. vodja vzdrževanja sicer pravi, da skuiíajo delo organizirali tako. da delavci ne bi bili prekomerno obremenjeni, a vedno to ne gre. iako so na primer v času selitev proizvodnih linij v novo tovarno hladilno zamrzovalne tehnike cJelali noč in dan v dvanajsti! rnil^ eiklu.sih. Obrai Vzdrževanja sestavljajo irtje sektorji in sicer operativno vzdrževanje, ki pokriva cc-loino proizvodnjo, vključno z dislociranim pt^djeijem v Rogatcu, cenlralna delavnica v kateri sami izdelujejo nekatere nadomestne dele, 1er energetika. ki skrbi za nemoteno Transport nove tovarne hladilnih aparatov Je urejen pod stropom, tu pa je tudi zaloga surovih obodov. V teh dneh so vzdrževalci opravi/l pomembna dela prevezave tega transporta. napajanje celotnega kompleksa Gorenja. Koi smo že omenili veČina de-lavccv tega obrala le dni dela. na ponKiČ pa jim je priskočilo ludi okoli líXI zunanjih sode- V programu pralno pomivalne tehnike bodo po kolektivnem dopustu bogatejši za linijo za razmastftev kadi proizvajalca Eisenman, pomembne posege pa opravljajo tudi na 5000 kN stiskJanicah. V programu Huhalnih aparatov odstranjujejo opremo hladilno zamrzovalnih aparatov in nameščajo 1000 tonsko stiskalnico za izdelavo pločevinastih po/fzde/i obodov hladilno zamrzovalnih aparaîov Olme iz dosedanje hale hladilno zamrzovalnih aparaiíw v novo sodtfbno tovarno. S lo prestavitvijo in postavitvijo w ctic italijanske linije ESIMOC bodo dela v novi tovarni dokončno sklenjena in proizvodne zmc^gljivosti takšne kol so jih začrtali. V programu Kuhalnih aparatov postavljajo novo list^Čion-sko stisklanico, ki bo razbremenila sedanje stiskla nice, 'lako bodi^ odpravili dosedanje i>zko grlo. Ta program bo sedaj večji saj bo dobil tudi prosto- re, ki so biii doslej namenjeni hladilno zamrzovalnemu programu (tu je bila doslej omenjena linija OLMA. ki jo zdaj predstavljajo). Večje vzdrževalne posege bodo opravili tudi na vseh siiskainicah. Vpralnopomivalnih aparatih pa so že pred pričelkom ko-kklivnega dopusta postavili linijo za predťidelavo kadi. Zdaj pa tant postavljajo Kc nt>v stroj za pakiranje aparatov s ter-moskrCIjivo folijo. Poleg vsega prevenlivnega vzdrževanja, pa bodo opravili še večjo posege na vseh stiskalnicah. Kako c>hsežna so dola. ki jih bodo opravili kažejo tudi Številke. Normalno porabijo za mesečne vzdrževalne pi->scge pt> 50 dtî r>r) milijoni>v tolarjev, v tem času pa jih bodo več kol 100 milijonov. ■ MIraZakošek Nanti Ollp Iz občine Sele: "Imamo bogato zakladnico izkušenj" .S številnimi kmeti i/avstrijske <>i>Čine Sele Je bil tudi predsed» nik njihove interesne skupnmti Nanti Olip. Ni skrival zadovoy* stva nad lako ohctavnim /aČcknm prekomejnega s4».svd-skc^ Midclovanj», hkrati pa tudi ni skrival xcljc in pripravljenosti« da našim kmetom p«>src-dujejo čim več iz njihove bivate zakladnice izkušenj. 'Ib velja /u njihove dosežke pri neposredni prodaji izdolkitv na domu in Aa izkui^nje. ki .sojih niihralt po vstopu AvstrUe v Evropsko skupnost, kar Je /a slovenske kmeto v tem 6isu ^ hrodošlo. "Naši in vaši kmeljo živijo in delajo v zelo podobnili razme^ rah višinskih knicUj. Oboji se WH»čajo 7. enakimi težavami pri obdelovanju in preživetju kmetij. Vsi skupaj iščemcf možnosti za ohranitev knîetij, vsi želimo, da bi mladi z vtfscljem ostajali na kmetijah, da jim bo gospodarjenje na n jih v zadovoljstvo in ponos." je dejal- Za zgi">rnjesavinjske kmete so zlasti pomembne izkui^nje sosedov na področju klanja živine. pretHavc wcžega mesa in ncpo-sredne pmdaje, V občini Sele so lo rešili na zelo dober način: Ob tehtanju itio/Hîosti za na- "Skupne naložbe imajo veli' ko dobrodošlih prednost/," pravi Nanti Olip ložbe v klavnico in predelavo na posameznih kn^etijah smo se odločili za za skupno klavnico in predelovalni obrat- Prvi razlog je v tem, da novi in zelosirogi higienski predpisi skoraj ne omo-gi>čajo več klanja in predelave doma. drugi pa je v leni, da je delež kmetov pri skupnem obratu desetkrat manjši, kot pri posamični naložbi. Seveda moramo upoštevati tudi ostale stroške, ki niso majhni, v skupini pa se porazdelijo, je pa Se precej («talih stranskih in díí-brodt)šlih učinkov. Skupna klavnica ima najsodobnejšo opn.^-mo in zadošča zelo strogim predpisom Evropske skupnosti, zraven pa smo namestili tudi vse stroje za predelavo mesa, ki so na voljo slehernemu čhinu. Ob ostalih ne smem pozabiti, na vsaj zame zek> pomemben razlog - naivi ljudje se tu srečujejo iii družijo. Običajno zakoljejo več živali naenkrat, tako rejci pomagajo eden drugemu od začetka do konca, od klanja do predelave. 'Ib kmete združuje in običajno šc dolgo po opravljenem delu ptwedijo v našem gospodarskem eentru.se pogovarjajo o vseh zadevah, od družinskih do vaških. To jc poštena družabnost, ki jo občasno tja-memo usmerimo tudi tako, da na pokušfno klobas in drugih iz-delk^îv povabimo vse va^čane» takrat je veselje največje. Ob tem se srečajo vse generacije, se veselijo in družijo, kar jc po mojem mnenju še najbolj fxi-mcmbno." mjp Slovenska naňna družba Petrol Preoblikovali večino bencinskih servisov Od leta 1^99 do danes jc Petrol temeljho preohlikovđl poslovanje svojih l)cncinskih servisov po vsej Sloveniji. Od skupno servisov jih sedaj na podlagi Iran^izne prodaje posluje Žc 75 odstotkov, pre-•ostalih 25 p» predsluvlj»jo veliki servisi v srcdi.ščih večjih mest in na avtocestnem om- režju. Na pmlročju Pelrolove celjske enote so lak način uvedli žc na 41 od 50 servisov, podobno pa je tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer so fransizno poslovanje najprej uvedli v Solčavi in <*ornjcm Gradu, sredi let<»šnjc$sa junija pa tudi na Ljubnem in v Mozirju. Zaposlenim in očetu poslovodji med počitnicami rada pomaga tudi hčerka Karmen Kako in zakaj je razložil pos)ovt>dja ntozirskega servisa Jože Hržica, ki je v Potrolu že zavidljivih 25 let: "S prehodom na ta način prodaje se v a^sni-ci ni kaj bistvenega spremenilo. Pet zaposlenih je ostalo Pelroiovih, z enako plačo, pravicami in dolžnostmi, le za-ptxsliti sem jih moral kot &.p. Je pa res. da je sprememba načina posiovai^ja pri iiesla večjo prci-duktivnost. večjo zavzetost in več lastnih pobud zafjoslenih. kar pomeni tudi boljSo prodajo. Delno so se zmanjkali tudi stroSki zaposlovanja, saj je nekaj manj zaposlenih, pri čemer mislim na čiščenje servisa, kar zdaj opravljamo sami. Resnično zaposleni razmišljajo drugače, servis so vzeli za svojega, kar se pozna pri uspe:>iK)Sti. Seveda to za vse na-s pt>raeni tudi večjo odgovornost do družbe, ki nam je zaupala to premoženje, zato je povsem razumljivo, da se btmio^bolj trudili, da nas l>o-do imele stranke rade in se bodo rade vračale." ■ JP REPORTAŽA, DROBCI 9. avgusta 2QQ1 Kako deluje laserski merilec hitrosti? Gospa, bili ste prel^itri! Pdlicisti íx (tolicí ne skrivajo več, kdaj hodo h»k svoje »kcije, največkrat do dflali z njim. vzeli s seboj na Icrcn. da spo/namo kako deluje. In HO nas m. Pr^ijsnji čcíritík. Juptíklne. () uporabi V PaM sta radarske, napovedujejo vn»* prej. ři'jih tudi ni*, se /^njc mod vo/niki hitri» /vc. Akcijc nnj hi umirile promut, saj jc prav prevelika hitrost naj-vvćknkt kriv» /m prometne nesreče. tudi lisic z niijholj ha-dimi posledicami. Msirsikd^i o^llh mene. ko nikoli ne Morda pa jt prav la k^i/en íjc kof^a sir<^/nl-la in je ni/mislii» ali je vredno iz/Jvati nesrečo in praznili děna rn icu. Pifgi^stiijc vnapiw:dih p("xslrc-nih nad/orov ojDcnjcn laserski jnerilnik liiln>sli. N jegovo delovanje jc zapleteno, a zelo tia-lanCno. Zvcienjskimi policisti smo sc pred čaw>ni dc^govar-jali. da nas bodo enkrat, ko bo- bila v pol u rs prehitra te dva. laserja in Številnih vprašanjih, v zvezi z njim, smo nekaj poda-ikk(>duje zdravju, da napravo redno pre^ledujcjcj in da do napak pri merjenju ne more priti, da lahko ludi voznik. krŠiLelj. vsak trenutek preveri, ali je bila naprava ustrezno pregledana, da lahko / laserskim merilnikom hitrosti delajo samo li.sti policisti, ki imajo za to cx'r-tiíikau da delajo z njim na r.iz-dalji med 30 in 5tl(l metri, ker je meritev na laki razdalji najbolj natančna. »Laserski merilec hi-irosU aporabljamo lam. kjer se pojavlja največ prometnih nesreč. Na naSem območju so to Šaleška. Celjska cesta. SaleSka magistrala, Kidričeva cesta. Vedno pa je treba zagotovili, daje postopekvarnti t»pravljen. tako za voznika kol za pi^lici-sta,«- pravi kra kr:5iielja, k; je hil prchitcr.se/Jianili zomejilvami hitrosti na odseku ceste. k)er je storil prekršek, podatke o merilniku hiíríx^ii in izvajalcu meritev, potrebno ga je seznaniti z ugíítovljcno hitrostjo med vožnje» in razdaljo na kateri je bila ugotovljena, kaznijo, ki je za tak prekrisck zagrožena. dol?siopka o preicršku. v primeru, daje krSilelj predlagan v tak postopek. Nekaj podrobntîsli o delovanju laserskega merilnika hiiroi^ii smo zvedeli ludi na terenu, kamor sta šla z nami Dragica Hri-bersek. kije pi>licisika že dvajset let in (a poklic Še vedno ra-tla opravlja, prej je kc^nCala celjsko pedagoi>ko gimnazijo in Mnrjan Cretnik. kije po opravljeni policijski Soli v 'lacnu po-lici.stšiiri leta. »Radarje kolona. lahko izmerimo hitrt>st prvemu v njej in .samo tistemu odčitamo hitrost.<« je pcwcdala Dragica Hriber^^ek. Da ljudje zck"» hitro zvedo, da so na terenu in kje so, smo kmalu ugotovili ludi sami. V dobre O tem, kdko laser deluje, smo se r)ajprej pozanimali na po* staji: komandir Robert Videc, poiicist Marjan Čretnik In policistka Dragica Hriberšek. Hitrost íimerijo prvemu v koloni. pol ure sla bila na tem od.scku cc&te. kjerje zaradi naselja hi-irosi omejena na.Sf) kilometrov na uro, samo dva »prehitra«. Ta pa. ali ste spregledala »žrmkanje«. ali pa nisla poslušala radija- In Čeprav sla oba, mtiSki in ženska, potem zatrjevala. da hitrosi ni bila laka. da je kazen previsoka, da eni vozi- ZakaJ merijo Iz avtomobila? Delo je bilo razdeljeno: Marjan Čretnik je meril. Dragica I Iriber.šek pa ustavljala, nas pa je zanimalo./akaj z laserjem merijo iz avtomobila In ne morda stoje obeesii? ČreinikjefH'jjasnil. da zato. kervsak iresljaj lahko povzroCi. da do rezuliata sploh ne prides. policija jo ie hitreje, bosta morala plaCaii kazen. Ciospod, ki jc vozil 70 namesto kilomeirov na uri), je sicer napovedal, da se 1k> pritožil, pa mu to najbri ne bo pomagalo veliko. Ce se bo. je pasiopek lak. da najprej da ugovor na Policijsko piisla-jc^ Velenje, policisti pa zadevo odMopijo sodniku za prekrške. Taje iínIí, ki polem odlehči. A Ce pritožba ni upravičena, m popusta! Gospa, ki je bila prehitra, je vozila 66 kilomeirov na uro. /.delil se ji je, da lo ne bi smelo bili preveC niii policLsioin, saj eni na tistem odseku vozijo seenkral hitreje, A ludi ona bo morala plaCati. 7.501) lolarjev. Ce bo kazen pt^ravnala v 8 dneh. če ne, bo ireha odšteli 15.IX)i) lolarjev. Ko vas bo imelo, da bi vozili hitro, prehiiro. pomislite kdaj na to. koliko nepotrebnih nc--sreO z najhujisimi posledicami se zgodi prav zaradi hitrosti. Lahko pa pomislile ludi na to, da je 7.51)0 lolarjev, kolikor znaža najnižja kazen za preliilrc^ vožnjo, bolje pustiti kje drugje kot pri policislih. Zalo pamet v glavo in po predpisih. ■ Milena Krstić - Planine IMtOKCI IZ Rudniška blagajna Urvdik*^ sevumc slovenske meje onromn vpnisarije o IxKloCností Korunko dO $poniI:idi 19Í9(akmi* ni slmerbki polihM /a.4c1í<1<)mxí tu-
  • knmškein bi>jisnj .d>ranihde>'cl in piil bIÍ .^40nvojHki>v in oficirjev} ter 40 lo|>ov; Napad Je bil slalx» |>ripr«ivljcn in dvjsl>t) je. da bik' sli»venske crKite m-ustav^enc in isv i&le^ii ali p;i rui. sk'drtii d;in \TT\jurvc' na izhcMliščne p(>lo/;uc. Cv|>Riv s» p<>nck(xt Av-stntcem p(>vzn>Cik' rn/jnenuna hcj(k iy^ulK', r\jihm\'bojne nvoči ni« so pr1/aclek\ Avstr^d si» 2. m^ù» /iiČeli N pmtinaiMKium in umiku-iljeshivenskcvcyske ^cjc s))!^ menilo v rn/suli»h<)|Í!^i in v beg. Av> slriJ>ko pnxlinir^ejcna slovenski Nlrjni |K>v7n>Cili»n>liki)vzncmitja' i^je in v knyih. ki sn hiii bfi/ii Ik^ ji^a |>»nek do iKnnrov. /aradi k.i last rote na korciJvi fronli so x-iûeli z obmoćij MťřiSke. Misliiij.skc iii Sajcskc dolme seliti tirade. Okrajno jjíavaí^vojc mdnlški upraviv Velenju naroíilo naj se umakne in odnose .s seKïj tudi blagajno. Pi> p^îr^îiilu uprave velcnj:d:ega prc-lîKigovnika sta dva uslu54^cnea cxi» nesla blagajno v kaiori je bilo oko-li 7(MXKIkron nadom nadniskep blu^ijnika Skaze, Kos<'>za to izvedeli nidaiji, jc med njimi n^istalo veliko razburjanje. Okoli ltX) rti-dujjevnoCne ianene. olx^rožcnih 8 krampi in sekirami, je krenilo pfoti \^lcnju. kjer soziJitevali jwj denar Trdili Sv), daje bil denar pri- pniv^jeti za iVplaOilo d/aginjskih d(>kJad. Denar so b|ag;tjnikuaK7C' li in ga odnesli nazaj v rudiiisko blagajno. <îb vrnitvi na prenn^^w-nik pa&osseb(^(xipeljalitudi oba uslužbenca. SiL^ili so streljanje. zaU> so si deiKir v biiJnjcm pvdu ra/delilf. Dva pi^dolicirja (pra-poiSćakJankoKoscnina in dcsel-nik Tranc Oauter îz Dfítvskcgji perika). ki sla ixí delavcev zahlevala izpustitev nslu^hcncev. sta pri teiii grozila z oro/^m in prišlo j« do streljanja, pii Čemer je hil K^weni-na hudo ranjen, Rudaijisooblem vzklikali:« Živci l>olj?cvizem. dol voj ;islví)m » Sdi ie»! den wiixd řien I lund niederî (ustrelivi)idifcir-.skega (îJovcnskega)p.sii)« itd Rv ZJÎO popoldne jc premogovnik ob streljanju zavzelo v^^ja5rv<\ ki jc imelo s scbtq tudi top in aretirido okoli 2U rudarjev. Po poroCilu orožniške brigade oziroma orožniske postaje Velenje je bil vodja upornih delavcev ki »vaški pmioćnik Sehastijan Ciienšek. ki ti.ij bi sireljal na Kc^entno. a ga zaradi i^blr^^a ncbpnnw.ir^a delavcev tedaj niso mo^ i aretirati. Unija slovcnsklli mdarjev je y. maja organiřirala shod, na katerem so mirili Mzl^uijene premo-garje. Nitsledjiji dan je nidiirski glitvar razpravljal s petimi zaupniki rudarjev rn zastopniki Unije o njihovih mezdnih zalnevnii. Pre-mt^ rji si> dosegi i pwišiinje mezd tui 30 kroiï na dan. hkrati pa »"i z-ditevalltudi izpasiitcv svojih are-tir;inili tiwurišcv, ker bo sicer šahlvzrak^./animjvojeporodlo nidarskegaglavaija, kije vladi priporočil. -tla hi bilo za pomiritev prenxîgarjev treba pivslaii srbsko voj^o. du naredi red in sc vsemu i>gne. kar hi kmlo po mnenju de-Iiftitva sJiiWvil ivirom« pre delavska, 'Ib hi imelo ide pçJiLsila naglo sixli.^ v c^mejnih glavar-slvili Shixeiij Giatlee. (eljc. Maribor in R.id^ivljica. z namenom, da zatre zanjo nevarna gibanja in vzp*"KtJivi red. Delavci si^sep*^ iz-pustit\'i svojih aiçtir.mih tovariš in pi'^iSanju meal. 12. maja vrnili na delo. Uxija <îknqncga gkivaislva Slovenj Gradec je že naslednjidan iilweslii deželno vlado, da delavei spel delajo. v^Ii neininTV pa naj bi bil kriv Ic nej^orazum. I/ inierpc-lacge SiK ialdcmi^^k nilskih pi-ftUui-cev v zaCasncm narodnem predstavništvu je razvkino. c\n naj bi vo-jaki eeljskega pei polka 7. maja ure I irai j dv.i premogarja in cîiep vršaka, ki so peli antidinastiCno {Ki^em. krjili brez .stKlbe ustrelili. D^^godke maja l^l^vVelenju je v i kroniki c^lsal tudi dekan Ivan RoUier iz Skal pri Velenju. RiMner praN i, da so ga tidog mocno odnwvali. o eemer priča tudi z-apisiiik 97. seje De eine vlade za Slovenijo v Ljuhl-janCdne. IL maja 1919. na kateri st> razpravljali tem di^i'xiku. V zapisnik le seje so zapisali tudi náhled nje: •Rudarski glav.ir in . Stergar pi^rWdOi.logodkihvVclenju: Na veeer (xl (>. na 7. maja je prišlo ixl okrajnega gjavarslva p(weljc naj sepn rudniku vse tcH In . Kridj in blagajnik Ska^ sta ixinesla denar v ti^ Delav^v»>, ki je o lem A'ede-lo, jih je p»>iskalo in jitn gn>zce z orojem i^ililo denar. Blagajnik Skaza je bil od šlirih strelov v nuiokopni bl.'tpjni ranjen; .si izlije bilo klie: »»Schiessi Jiieder Jiese windksehen Ilundc!«. Ko ic naše vojaštvo ZÁteelo st re (jat i. de I a vei nnsliii, da .s"» lo Ncmci, vzeli so denar in Sli vbii nji gozd. kjorsi^si ves denar okoli 8ÎUKÏ3 K raAielill Delavstvo imaveltkooni ja In streliva. Pri delavcu < ^hnSku je bila hwia preiskava in nii^a se jc pn njem v peci ptLíka. Dne lO.nwjaje bilo v Velenju dela^'sko zl'X'>rtwa rije. Mno ka je z-ilitevala. da naj pride Celiiišek. »C'c odvedete CeliaOia. pojde š«ilit v zrak«. Poni v ei .seje streljalo. Uradnikisi^iz V;-lenja pobegnili, nt^^iden si ne upa vee ija. Zaupniki delavcev na siališeiL dii sc ini>ra red na ^^ak način vzpostaviti s pr.wo silo ne glede na sredstva. P«Hrebnoje. da sc nekiij ukrene, /naiwje. da izlm-javelikoiegahui.4:anja iznemžku-tarskilj krogslr<*>ti ukrepiw. pri čemer pover-jcjiik Krisl;uï z-ivzame stališče, da je ireha z dobrim nastopom iztrc/Jiili [judslv^i. /lasti sc mu zdi pret>sira proglasitev prekcga Siv da. ki ga pripon>:a pt*vetjenik G^l-ja. CV) daljšem razpravljanju slavi podpretlsednik kojikrvliic predloge. k i naj bi se jih takoj udejslvi-lo: 1, Komanda Dravske divizije se slu benoiÝ>vcsli in naprosi, da z ozirom iki silo razSn^eiîc zločine, ki M> se v xadjijih dneh pripetili med V4^astvi>m, i pmti subordinaciji. upi>m. dezereiji, plenjenju in javnemu na^ilstvu, nemudoma stori najtxiloaicjie korake, zJiMi glede vojno - kazenskega poslopajija da se krivicc kaznujejo in vzpi^slavi red. 2. Dele na vlada proglasi v lorek ob 12, uri dopoldne preki vxl v obmejnih glavarstvili Sk>v. Gradec. Celje. Maribor in Rad*wljica za delikte pefcunc. umoni, ropa, po iga in v clenu X5 navedeno hiKlodelslvo javnega nasiístvj, Pnisi sc divizijo, da ncmudonia pl\\> (apel). 3. Po vsej Sloveniji se i/vcde ra-'/.OTO enjc, 4, Vso gi^tíilne. kjer se goji nem5kularsivo.sc Aipro. V.se štiri točke so hilc si')glasno sprejete (I/vnieno 11 Vvprcdscd-ord. 1. iti 2. (ivka. X in 4. izvede p»>vctj. Z.1 notran. zadeve. Izpisek tKklal pt^dpisiuii Svete k).« ■ DK XIV. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozinta Znanje letošnjih udeležencev je na visoki ravni Nadaljevanje s prve sfívní: V Glasbeni šoli TVann K<»runa K<»».*ljskcsrt v Velenju tc dni poteka X1Y. mcdnariHJnii poletna violinskil MÍa poom prixnuncgii proťesi^rj;) Igorja Oitm-Á. Letošnji udeležene!, kair 23 jih Je, prihďjHjn i/ Avstrye. Uh ty c, Japonske, Južne Koreje, Nemele, Poljxkv. èvk^ in Slovenijo. J7 P(i besedah profcstîrja Igi^rja Oziina ima vclonj«ika gla&bcna Sola idealnih inožm^slj za delo in prav to je glavni razlog, da se vsako leto vraía v Veknje: »Vsak fimdeni ima na voljo lasi-nosobo.v kaicrl lahko vadi od osmih zjulriij do Teslih popoldne. Vadijc^ do osem lit na dan, poiem imajo vaje ác s kor^peli-lorji. vsakemu pa pripada ludi še si ur lekcij. To je relativno veliko, hkrati pa nujno potrebno. Ce želijo nalanino in dobro delati.« Profesor O/ùn iiani je še povedal, da je letošnje znanje udeležencev zelo visoko. Njegi'ivi uCenci so veCinoma j>ludemje glasih, ki dopolnili svoje izkušnje, pripravijajo se na tekmovanja in koncerte, ki htîdo konec avgusta in v septembru, nekaj pa je tudi že uveljavljenih glasbenikov. Letošnji program ol«ej^ vjolin-^ko liieraiuro vseh stilnih obdobij, od leia 17(]0 do današnjega casa. Pri lein upoštevajo želje in zahteve študen lov, vsak igra listo, kar je v danem trenutku zanj najbolj poîrobno. Violinska Šola jim nudí tudi edinstveno priložnosi. da ta dela veCkrat odigrajo pred c^bćin-sivoni. V ponedeljek in lorekso sc udeleženci predstavili v glasbeni Šob, vieraj zvečer nastopili v Murski Soboti, v soboto, IL. Hvgusla. pa jih Čaka Še kljuCek glasbenega seminarja, na kalerem so udetežcnci pridobili ogromno novega /aianja in dragœenih izkušenj, ki jim bodo na njilK^vi nadaljnji ustvarjalni poti zagotovo vvel i ko pomoč, Vsaj lakoso nam zatrdili nekateri med njimi, ki so nam o počutju in delu v tej šoli povedali: Kristina Šuklar, 18 let:: »Violino sem zaieki igrati pri šlirih pri5k> veliko dobrih violinistov. Tečaja sem se zelo veselila in sem ludi zelo zadovtiljna s tukajšnjim delom. Človek bi se lahko vclikii nauCil ludi. íe bi samo pa«;lušal. Enkratno je.« Matej Santi. 21 kl : »Prihajam iz Tr.sia, študiram v Celovcu pri biv.^em ućencu profesorja Ozima.lakoda imam na nek način žeizJ:ulnje z njegovo .kilo. V Velciîje sem prišel iz radovednosti. Zanimalo me je tudi Kristina SuMar veliki finale. Vorgelski dvorani bodo u deležen ci mednarodne violinske Št^le ob 19J0 uri pripravili zaključni koncert, ki sodi med prireditve ob praznovanju .50-letnice velenjske glasbene Šole. Vsekakor primeren za- Matej Santi letih. Obiskujem glasbeno gimnazijo in konscrvalorij na Dunaju, Študiram pri profesorju Hin-ku Wernerju. PoJetne violinske Šole sem se udeležila predvsem zalo, ker sem hotela slišali nekaj novega. Vedelasem tudi. da bo U Meh Poschner srečanje z drugimi študenti iz Evrope, ki so na zelo visoki ravni. Taksnega pedagoga, kol je Igor Ozim, človek ne sreča ravno vsak dan. Veliko sem se že naučil, z drugimi violinisti pa se dobro razumemo in se imamo zelo lepo.« Ulrich Poschner,26 lcl:»Sem študent profesorja Igorja Ozimá, sem pa sem prišel, ker sc pripravljam na tekmovanje konec avgusta v Avstriji in na koncerte v tîktobru. Violino igram že 21 lei, Dosedajseinime) tudi fii veliko koncerKw po celi Evropi, kot na primerv Skandinaviji, Angliji. Nemčiji. Švici in Avstriji. V Velenju se počutim zelo dobro. Vseč mi je, da ima vsak svojo sohit, kjer lahko nemoteno vadi. kadar hoče in kolikor hoče. Pridi^bilsem že veliko novega znanja in izkušenj.« lwona«ralrvťja in Pawel Kis-za: »Sva bral in sestra in oba že od malega igrava vHîlino. To. da iwona'PatrycJa In Pawel Hisza: sva tukaj skupaj, je z^^olj naključje, saj drugače Študirava vsak zase, le občasno se .srečujeva na kakšnih seminarjih. Igor Ozim je zek» priznan profesor, tako da sva .si oba zelo želela priti na njegov seminar. S tukajšnjim deloni sva zelo zadovoljna, veliko sva .se že naučila, kar nama bo got{.>vo prišlo prav pri nadaljnjem delu. V Velenju doslej Še nisva bila, vendar nama je zelo všeč. Dosti časa ogled racsia še nisva imela, saj vadimo ves dan.« ■ Pripravili: Tatjana Pod' goriek in Mateja Softić NAKRATKO HIT FESTIVAL 2001 HIT festival je eden mlajših sloven$l;lh festivalov popularne glasbe, letos bo na sporedu i/etjlč In to 3. Novembra. Čeprav je do takrat še daleč, pa $e zadnji rok za prijavo skladb(15. seplember) nezadržno bliža. Če želite sodelovati, pohltíte! WHITNEY HOUSTON Na današnji dan se je rodila ena najbolj popularnih ameriških pevli osemdeselih in develdeselih let-Whitney Hous-lon. Danes praznuje svoj 38. rojstni dan. POP DESIGN Pop Design so posneli v ideo spot skladbe »Prihajam domov", edine prave novosti, ki jo najdemo na njihovem zadnjem albumu. Spol je že po prvih predvajanjih poslal uspešnica številnih video lestvic na naših lelevlzljsklh postajah. KUNIGUNDA 2001 Tudi letos bo konec avgusla v Velenju potekal že tradicionalni festival mladinskih kultur Ku-nigunda 2001. Podrobnosti o šlevilnih glasbenih, gledaliških, likovnih in drugih prireditvah 1er okroglih mizah in delavnicah, bomo podrobneje pred-slavlll v prihodnjih številkah. POP ARTS FESUVAL 2001 Še slabi trije tedni nas ločijo od. lelos verjetno največjega, rockerskega dogodka v Slovel-|i. 29. Avgusta bodo namreč na hipodromu v Stožicah nastopili Marilyn Manson, Papa Roach, The Cuh, Alien Ant Farm 1er domači zvezdniki SIddharta. Klemen Klemen, Niowl, Wrong, Dicky 8 Hardy in še kdo. POWER DANCERS Kljub poletju in počitnicam, so članice vodilne domače dekliške pop skupine zelo delovne. Pripravljajo namreč novi (že peli) album, poleg lega pa zelo veliko nastopajo po Avslfljl, za kar |e poskrbela njihova avslrljska agencija. WHITNEY HOUSTON Popzvezdnica Whitney Houston je z založbo Arista Records, s katero sodeluje že od začetka kariere, podpisala pogodbo, vredno več kot 100 milijonov ameriških dc^ la rje v, Pri zaUvŽbi zagotavljajo, da so veseli, ker dukciji Arista Records izdala Sest novih in dva kompilacijska albuma. Iloustonova je po podpisu pogodbe dejala, da ki^maj Čaka, da začne u-sivarjali novi album, ki naj bj izšel čez pol leta. Whitney je v svoji petnajstletni karieri prodala več kot 140 milijonov albumov in je tako ena od najbolj poslušan ili pevk na svetu. BACKSTREET BOYS Najstniška popskupina Backstreet Boys je morala zaradi težav z alkoholom enega od avo-jih članov ponovno preložiti svetovno turnejo. Njihov član A. J. McLean potrebuje namreč za zdravljenje odvisnosti od alko-h<>ia več Časa, hii so sprva domnevali. Mladi pop zvezdniki bodo pred tremi tedni nepričaktv vano prekinjeno lurnejo, poimenovano po zadnjem albumu »Đlackt.^I3]ue4<, lahko nadaljevali ^ele 24. avgusla. 23-letni McLean je dbo zavezíila. da b^^ v pro- iB--/- v • s Is» ^ ^ L f f mum IM CŘSOPisifí ii/iom * mmia m asmm moiaik di zato, ker se ob pasji vročinLki je vladala, ljudem s problemi ni ljubilo obremenjevati. Tako se ob sredah ob 8-h ne bimio oglašali z znanim avizi^m'težava je vaša, re.^itev je naša, kar pa ne pomeni, dase ne morete obrniti na nas.če imate kakisnovpra-šanje. Ne glede na to. vam U^mo poiskali odgovor. Lahko pokličete ati pišete, bodisi na Radio Velenje /telefon 807 50 03, naslov Radio Velenje Stari trg 15,3320 Velenje), l>odisi na Nas čas (te-leibn 898 1750, na.stov Na< čas, Kidričeva 2 A. 3320 Velenje). Oddaja pa se bo v redeti sredin prcjgram vrnila Kpei prvi leden septembra. Do takrat zdrŽile brez težav! Zmenjeni? ■ mkp Tjiko v časopisu kol v nidijskem pn^r^imu se sk<»;d poletje lotevnmo lahkotnih tem, saj |H) Zii-htevnejšiii ni »p<»vprašcvanja«. Mesto Je kot izumrlo, kot da .so i>li na počitnice vsi naenkr»!. Vse teče počasneje, še vod», 1b se je prvo sredc^ v avgustu poznalo tudi oddaji Icžava je vala. rešitev je naša. Naenkrat so poslušalci ostali brez vprašanj, kar se prej nikoli ni ;^<.hIíIo. Je pa res, da smo lo oddsjo prejšnja leta na zaslužen dopust spravili že v drugi polovici junija, medtem, ko smo jo letos potegniti Še v osmi mesec. Morda pa vprašanj ni bilo tu- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE lAior poleta vuko sotolo ob 9.35 uri. 2mćigQV3lno skl^tK^ pa lanko sll&de v pro^^a-rru Rajla Velenje dvdkrai ûnevno'po poročilih oD 9.20 Inpopo/očilitiob t8.30. 1. OLIVER DRAGOJEVIČ-Moj lipi anđele 2. JENNIFER LOPEZ-Aini H funny 3. NELLY FURTAOO -Turn ott the light k ^ Ta teden je največ vaâih simpatíi požel veteran hrvaške zabavne glasbe Oliver Dragojević. Kdo ve, mogoče je temu krivo vroče poletje In misel na morje, kjer je ta dalmatinski pevec doma. Kakorkoli že, za sabo je pustil dve zelo popularni dami z dvema vedno bolj popularnima uspešnicama. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Vrenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 5. avgusta: I.VFrrNICA: Gasilska 2.SAVINJA: Na poročno potovanje 3.PUGELJ: Slovenski bogalaš 4.PTUJSKIH 5: Rč fiiič 5. STO PAR: Za dežjem posije sonce Predlogi za nedeljo, 12. avgusta: 1 .BRAJKO: Ma oštja, kakšen kapitan 2.00R1: Primož prvak 3.R0SA: Koroška gavda 4.SLAKÍ: Lepa Marica 5.STARE: Pri Štepcu 11 glasov 8 glasov 7 glasov 4 glasov O glasov V7// Grabner 8 VRTILJAK ""'«Cas 9. avgusta 2001 Visoka komisařka Evropske skupnosti za proračun Michaele Schreyer (gospa v črno-beiem) napeto zre v svojo tajnico, ki ji prevaja pogovor z ministrom za promet Moziijanom iz Gornjega Grada Jakobom Presečnikom. Če bi gospa gledala v Presečnika, prevajalca ne bi potrebovala. Saj ji j a kaže. -Janez Furman župnik iz Starega Velenja, predsedniku uprave Era d.d. Velenje Gvidu Omladiču: »Vsak dan sem molil, daje šmarški nogomet prišel v prvo ligo in bil uslišan tudi, ko sem želel za glavnega sponzorja Ero. Če ne veijameš, pa tam zgoraj vprašaj.« NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINA PENTUA Antl glavno mesto zahodne avstra- uje, ce reki križanka RN. etiketa belo sortno vino vera albreht fr.ime belgu, mesta aalst kitajska utežna mera oseba, ki se noce, ne more skrajni konec polotoka avtor 1-novacije hitm tekačica iz6r. tolxije ERNEST •?- .DUDJEV VIHARJU« odlika, vrlima, krepost urs onsager zaimek mesto in jezero V20A mesto ob izlivu marice ffl. skladatelj kubes naoauev. gESlA mik,privlačnost azijska mL ertl lado leskovar orodje iz kam. dobe veletok v južni ameriki am. film. igralec dojgus MES^E državna 8ugajna ludvik istenič oće debela palica TwnrfP sateljin zdravnik (francoisi razstrelivo. tnt rajko ocepek stefan nemtc zdravilo' pevka pusar jerič taktai klim.zdflx viliščena pohorju rEsm skoime. idrsauía maškova) guvno mesto sane rcparski delfin jçr Zofija Šuligoj s.p, Cankarjeva 1d(mestna tržnica) Tel.: 03/586 30 39 Del.čas: pon.-pet od 8h do 20h -sob. od 8ti do13h! Novo šolsko leto je pred vrati in v trgovini Pentlja lahko dobite i/se šolske potrebščine. učbenike, delovne zvezke,ki jih lahko tudi naročite ali pa pobrskate med rabljenimi učbenlkllPo želji vam vse kupljene zvezke in knjige zavijemo v prozorno folijo. Ponujamo vam ugodne plačilne pogoje in pri nakupu nad 5.000 sit sodelujete v nagradnem žrebanju. ki bo Isep-tembra ob 12.url v Pentlji! Potrudili se bomo, da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni! Vabljeni! Rešitve križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na naslov Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do ZO.avgusta! 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 sit Inagrada: bon v vrednosti 3.000 sit 3.nagrada. bon v vrednosti 2.000 sit! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE FOTO ZOOM VELENJE, objavljene v tedniku Naš encí Si) ťnolťiltfitskn pm/-ni»v:injť občinskega pnuniku skknílí 7,41. MosursKim b^ilnm, kije tudi Iťtos príviibí! v«č tboO prijaCťljťv Ljiihnť^ď. liirisTov in doni;K'?n<»v. Po četrtkovi otvo-rihi flosarske /hirke v Pětkoví hiši. su v petek podelili prí/.nu-njii ol>Cine Ljulmo ter mito pre-mierno predstavili veseloigro Urše Soi«r, Vrnitev tlosarjev /. rajŽe. S tlosurskiiii večen»m so /iiključili prj/nicni d:in. ki se je udeležilo tudi ^ec deset turistov j/ Cliimcv-Jii in bi U)ye i/. iTanvije. lamkiijsi^ieuasplavar« skei^a mesta. Nedeljska lU^iwrska ptwork skoraj vsi sodelovali v povorki. Prikaz "vlccrskih" del. spravila lesa po rizi, ilosarji na rajzo, kosci in grabljice, prebiranje žita, i/dcl(v vanje icscnili -4iklw, zeliáčarstvo. ribištvo, lovstvo, čolnarjenje, de-hwanjc novega druisiva K*^mcn in mnogo drugih dcjavnasti, je zares navdu.^o gledalce, kisti sc nato ^a povorko zgrnili na osrednji prireditveni pros I or v Vrbje. Mladi Ilcxsarjiso naio «vdirali« dva llosa inju, »pod komando prednckov« Mariina Juvana Prtviačen ffosarski krst si Je tokrat ogiedalo nekaj tisoč obiskovalcev, tudi gostje iz Francije, Italije in Avstrije, novi krščenci pa so Robi Hrebs, Hiemen Juvan, Lovro Vodušek in Dejan Ugovšek LjubenskS flosarjl so način "vezanja" fiosa in vožnje po Savinji prikazati števitnim domačim in tujim gostom fuksa in Franja Naraiocnika. najprej »dali sko/ flosarskc Naraloćnik. pokleknili in dali po nizki vcidi pripeljali na prizo- skušnje« naio pa pred starej>ini5, lli*;arsko zaobljubo. Krel>s, ri^e llusarskega krsla. Mirje Iclos je bil to predsednik Flo- Klemen Juvan. I^»vro ViKlušek (tlosarski vajenci) »zelenci« so sarnkega dra^rva Ljubno Franjo in Dejan Uftov^ek. so prisegli Čestitke najstarejši l^rajanki LIUUNO OB SAVINJI - Oh i^levilnih in raznolikih prazničnih dogodkih na Ljubnem ob Savinji so i^upanja in predstavniki društev obiskali tudi najslarc}«) krajanko Marijo Kramer, ki hc v naslednjih dneh dopolnila častitljivih let. Marija z.ivi v hiSi sredi kraja z mlajSo sestro, obe pa pozna življenjska leta in njiho|>ol{lan.skem času. (»r«iška gora le/i 850 m nad morjem in je tesno pove/jin» / Mislinjo in Slovenj Gradcem v Mislinjskl dolini in Velenjem v Šaleški dolini. V /\ç,u društva s podobo t ripe res ne deteljice so vsi trije kniji napisani, postopa imajo v Poduorjii pri Slovenj (»radcii. Od nedavnega je (ira^ksi ^ora z obema dolina v celt)tl povezana z asfaltirano cesto, kar je ttidi največja pridobitev za domačine. Pi^ dvajsetem srečanju narod-no-zabavnih ansamblov leta 1995 so prireditev preimenovali v festival narodno-zabavne glasbe, skupno pa je doslej na 25 srečanjih nastopilo skoraj ostova-nja, saj so bila leta, ko jc no CÍraŠko goro prišlo tudi do i)sem t i&oč obisktwalcev, skupno pa jili doslej naSicIi že okrog 7l }.0(K). Nastop aasamblov na Icstiva-luje tekmovalnega zjiačaja, msi-ccr za nagradi) občinstva in nagrado strokovne komisije. Na letošnjo prireditev so se prijavili ansnmbli /reška pomlad iz Zreč, Ansambelsiccr iz Mengša, D role nik iz Smarij pri Jelšah, Jasmin iz Blance, Unikat i/ Nove Oorice, RoktTvnjači iz Blagovico, SlovenjegoriSki fanije iz Sv, Ane, Pogum iz Dt^lcnjske, Franc Potočar s podlipškimi fan- ti. /upan iz Vranskega, domači ansambli Fantje z ( »raSke gore in Simon Plazi s prijatelji z (iraške gore ter Frane Zercidner s prijatelji in Ansambl Roberta Go terja iz Velenja. /a obiskovalce bo udeležba na priredilvi brezplačna, poleg tega jim W''do pripravili Se razne zani-mivosli, posclxj hogal pa ho sreč-elov, Izdali bodo tudi zgo^cnko in kaseto Cira^ka gora poje in igra 2001, na kateri bo 14 nm-ih skladb, ki jih bodo prvič javno izvajali na tem festivalu. ■ HinkoJerčič Županja Anka Raíčilj Se nolranjtttt svojih teles, da so bili »fajhlni zumij in pa znotraj«. lak.^ni, so zapc-h eno flosarsko in dah prilož-nmt Se dravskim splavarjem iz Jevnika in Lenia v mariboru, Radeskim .splavarjem. predstavnikom gozdarjev s Crnc na Koroškem ter nazadnje Se gostom iz Francije. Le ti so uprizorili daljni predstavitveni obred s pokloni župana okraja C^lamcy in La Love (Jura), prikazali pa so tudi izdelovanje llosarskih ^trikov-opravilo je značilnoza njihove kraje, kjer so ohranili Ira-dicijo splavarstva podobno kol na Ljubnem ob Savinji. Ko hi sc naj končno pričela llosarska veselica z »Zasavci«, se je ulilo po flosarsko in le najvztrajnejši so zaključili osrednji praznik Ljulxjncev »fajhJni od zunaj in od zniHraj«. ■ Jože Mikiavc Ljubno ob Savinji Otvoritev f lesarske zbirke na Placu Osredi^i etiiocmrskidoj^odekletosnfejja IJiil)enskeua praznovanja tamluij^nje Tlosarije je bil nedvomno odprtje Flosarske zbirke v petkovi hiši na Placu. Na enem mestu so/Í>rali velik<» eksp1n)v In čila mlajšim rodovom. ■ Jože Mikiavc Stari fíosarji iz Zgornje Savinjske doiine (z t eve): Franjo Ma-fovt sf., AJojzJeraj, Jože Banko, ivan Pevec, Franc Kranjc 10 TV SPORED «»^ilS 9. avgusta 2001 ČETRTEK, 9* avgusta PETEK, 10. avgusta SOBOTA, 11. avgusta NEDEUA, 12. avgusta PONEDEUEK, 13. avgusta TOREK, 14. avgusta SREDA, 15. maja SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08,30 Po vřlovihjfi padcih 0Ô.00 Male sive celfce 09.50 Žgodbe iz školjke 10.30 8velnarave,4/11 11.25 Strela v gorah, dokum. od •tian^ll 3T as 08.30 Oprah show 09.30 Vsa za poli u b, nad. 10.30 Čmi biser. nad. 11.20 Obala liubezni, nad. 12.10 TVdoberdan 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška polcija, nan. 14,20 Zakon v Los Angelesu 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah shovi' 16.40 Obala ljubezni, nad. 17,30 Čmi biser, nad. 18.20 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.00 TV dober dan. nan. 20,50 Raztresena Ally, nan. 21.40 Prijdtelii. nan, 22,10 Zahodno Itfilo, nan. 23.00 Zlobni dvoiček, nan 23,50 I^.A.S.H., nan. 00.20 24 ur, ponovitev kanali SLOVENIJA 1 08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09,00 Čarobni šolski astobus. 11/39 09.25 Radovedni Taček 09,40 Tomažev svet, 7, del 09.45 Lahkih nog naokrog 10,30 Vojna z rakom, dokum. oddaia 11,30 Pomagaimosi 12.05 Klinika pod palmami, 4/12 13.00 Poročila, šport, vreme 13.55 10letsk>venskedržave 14,55 Znameniti umetniki 16.00 Prisluhnimo tišini 16,30 Poročila, šport, vreme 16,45 Oddaja za otn:^ke 17,00 lzpodnebnik,5/13 17,45 Odmevi preteklosti, 3/5 18,45 Risanka 19,00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,05 Tramontana, 8/10 20,55 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Sof«,3/3 23,40 Odmevi preteklosti, 3/5 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14,30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15,35 Portret Toneta Pavčka 16,30 Rad imam Lucy, nan, 17.00 Dr. Quinnova. 25/29 18,00 Murder in mind, amer, ang. film 19.30 Videospotnice 20,05 Ajp5kiveôer2001, l.del 21,00 23, nemški film 22.30 SoprBnovi, 12.del 23.20 Kk< stovenski film 23.30 Olimpijske igre V Bertinu 1936,2. del 01,00 Videospotnice J 08.30 Oprah show 09,30 Vse za poljub, nad, 10.30 Cmibisernad. 11,20 Obala Ijubezrù, nad. 12.10 TVdoberdan 13.00 TV prodaja 13,30 f^ewyorška policija, nan, 14,20 Zakon v Los Angelesu 15,15 TV prodaja 15,45 Oprah show 16,40 Obala Ijubezrv, nad. 17,30 Čmibiser.nad, 18.20 Vse za poljub, nad, 19.15 24 ur 20,00 TVdoberdan.nan. 20,50 RaztresenaAlly, nan. 21.40 Pnjatelji, nan. 22.10 Zahodno krifô. nan 23,00 Ztobni dvojček, nan, 23.50 M.A.S.H., nan. 00,20 24 ur, ponovitev mall 2r 09.00 10,00 10,05 PONOVITEV ODDW i i s« i 10,10 TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Poletni Miš maš, I 09.00 Dobro iutro, informativno i 10,25 ponovitev oddaie - razvedrilna oddaja : 18.55 i 19,00 10,00 Iz ponedelikove oddaie i 10,00 Števerjan 2001, posnetek Dobro jutro 2. dela \ 19,25 \ 19,55 10,50 1009. VTV magazin. ! 11.10 Vabimo k ogledu regicmalni Informativni 1 11,15 Naj spol dneva i 20,00 program 1 11,20 Popotovanja; Nova II.K Športni torek, športna Kaledoniia j informativna oddaja i 12,20 Videostrani j 20,15 11.10 Iz olimpijskih krogov i 18.55 Naj spol dneva 11.15 Iz sredine oddaie Dobro 1 19.00 Regionalne novice i 20,25 lutro 1 19.05 Aerobika, ponovitev j 20,30 12.05 Vabimo k ogledu oddaie 12,10 Iz našega arriiva: 1 19.30 Obvestila Glasbeni labirint : 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 13.10 Iz petkove oddaie Dobro ! 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 1 21,30 i utro 1 20.50 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 1 20.55 Regionalne novice I 22,00 17.00 Drugačen svet, ponovitev pogovora • Pasie življenie 1 21.00 Skrbimo za zdravje • Psihične težave ljudi v Milene Močivnik sodobnem svetu 1 22,15 18,00 Poletni film na VTV 1 22.00 Hong Kong • 19.30 Festival Okarina. računalniške Igrice, posnetek koncerta. dokumentarni film j 22,25 gostja; Natalie Mc Master 1 22,15 Naj spol dneva i 22,30 21,00 Videostrani I 22,20 Videostrani i 22,35 8ft Skrbimo za zdravje: Psihične težave ljudi v sodobnem svetu Vabimo k ogledu Naj spot dneva Hong Kong -računalniške igrne, dokumentarni film Videostrani Naj spot dneva liršarije, oddaia za otroke Obvestila Vabimo k ogledu / Oglasi 1010, VTV magazin, regionalni ir)iormativni program Športni torek, športna informativna oddaia Iz olimpijskih krogov Festíval Okarina, posnetek koncerta, gostje: Gambetla & Aonzo Iz produkcije ZLTV; Oddaja TV Novo mesto VTV magazin, regnnalni informativni program, ponovitev Športni torek, športna informativna oddaja, ponovitev Izolimpijsiuh krogov Naj spot dneva Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08,30 Dober dan. Koroška 09.00 Tfojčice,5/13 09.25 Carsid sel. 14/26 09,45 Oddaia za otroke 10,00 lzpodnebnik,5/13 10.25 Lingo, tv igrica 10.55 Maša ob pra^iku Marijinega vnebovzetia, prenos s šmarne gore 12.00 Tramontana, 8/10 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Terra Australis 13.55 Svel, ki izginia. srbski film 15.35 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svet narave, 5/11 18,45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zvezda je rojena, amer, film 22.30 Odmevi, šport, vreme 22.50 Komo m i ansambel Slovenicum 23.05 Ave Marija* koncert moškega pevskega zbora Lek 23,35 Svet narave, 5/11 SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaia 15,00 Videospotnce 15,35 Homo turisticus 16.05 Polkija na naši strani 16,30 Rad imam Lucy, nan, 17.00 Dr. Quinnova, 26/29 18.00 Dečkivriavem,3ng. Čb film 19,30 Videospotnice 20.05 Šport 22.00 Kultumodd(um. oddaia 23.00 Sopránoví, 13, del 00,00 Umori, 18/45 00.45 Videospotnce > ^ T 08.30 Oprali show 09.30 Vse za po^ub, nan. 10,30 Čmibiser.nad. 11 20 Obala liubezni, nad, 12.10 TVdoberdan 13.00 TV prodaja 13,30 Newyorská policija, nan, 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan, 15.15 TVprodaia 15 45 Oprah show 16,40 Obala ljubezni, nad. 17.30 Črni biser, nan 18.20 Vsezapo^ub, nan. 19.15 24 ur 20.00 TVdoberdan,nan. 20.50 Raztresena Ally, nan. 21.40 Prijatelji, nan. 22.10 Zahodno krilo, nan. 23.00 Zlobni dvojček, nan. 23.50 M.A.S.H„nan, 00.20 24 ur. ponovitev kanali 27 09.00 1010. VTV magazin, ponovitev 09,15 Športni torek, ponovrtev 09.25 Iz olimpijskih krogov 09.30 Vabimo k ogledu 09,35 Najspotdneva 09.40 Festival Okarina, posnetek koncerta, gostje: Gambetta & Aonro 10.40 Iz produkcije ZLTV: Oddaia TV Novo mesto 11.10 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Evrop^i turnirji v golfu 19,30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Anton Jelen; Moj krËev pot 20.40 V sozi^u Z naravo, dokum netami film 20.55 Najspotdneva 21.00 Vivdturistica 21,30 Vrednoiestopiti noter-obfskv verskem muzeiu 22.00 Najspotdneva 22,05 Videostrani hOrOSKOP OVEN 00113.00 21.4. ne^aj dni se vam bo zdelo, da je vaše živijo je cKkSialo pu> slo. Predvsem zalo. ker enostavno ne znale več ízí;lopili vsakdanjih obveznosti In uživali v miru in samoti. Ko boste spel padli v vsa);danji vrtinec dogodkov, pa tiosle hitro r^-veličani prav vsega Kot da nikoli niste zadovoljni ne ssabo in ne z življenjem, ki ga živite Se potem še čiidite, da vas Ima partn« včasih prav preko glave? Konec ledna bo prinesel zanimivo novico. BIKOD22.4.DO 20.5. Umirili se bo ireba, saj s takim tempom, kol ga leraie že nekaj tednov, do[go ne bo več šlo Obveznosti zanemarjate prav tako vaSe najdražje, poleg lega pa spfoh ne znate več razporediti svojega časa Čeprav se vam zdi. da ga sploh nimate, vam dnevi bežijo v brezdelju, razmišljanju in sanjarjenju. Sploh slednjega je zadnje čase preveč Spustite se raje iz oblakov na lia, saj bo sicer jesenski pristanek zelo trd DVOJČKA OD 215.DO 21.6. Sedaj že veste, v čem je težava, saj vam vsi. ki vas imajo radi, nenehno opozarjajo na napake, ki jih ponavljate žene-kaj let Predobri sle po diši m ďiačaju. predobri tudi do tistih. ki še nikoli niso naredili nič dobrega za vas. Zalo končno pričnite usmerjati energijo vase in v vaše dobro počutje. na druge pa pozabite. Pri tem pazite, da si ne bcsle na glavo nakopali preveč obveznosti naenkrat ker Posle zelo nesrečni, če jih ne boste mogli uresničiti. RAKOD22.6.DO 227. Medlem, ko bodo vsi okoli vas govorili le o dopustu in sproščenih poletnih dnevih, bodo vam po glavi krožile povsem druge misli, Ftoskusitesesprostiti in misliti na lepe stvari, saj vam jih življenje še vedno nudi. Včasih se ne znate veseliti drobnih stvari. pa čeprav prav te prinašajo največ sreče. Obiski bodo pogosti, vseh pa en boste veseli Še posebej se boste razveselili nekoga ki ga že dolgo niste srečali. LEVOD257.DO 23.8 Poslali boste sumnjičavi, saj se vam bo zdelo, da se partner prav čudno obnaša Pri tem boste pozabili, da tudi vi niste več takšni kot ste bili do njega Ohlaieni odnosi Po-do n^ativno vplivali prav na vse plati vašega življenja Zato se pripravite na tihe dneve, ki vam bodo parali žvce Poskusite najprej zlepa nikar pa stvari ne rešujte z bezanjem od doma To bi se vam znalo grdo maščevali. DEVICA OD 24.8.DO 23.9. Kehote se boste zapletli v dolg pogovor z bežnim znancem in izvedeli veliko novega. Ce boste znali ločiti zrnje od plevela, boste v n^lednjih dneh skrbno premislili, kako ukrepati, saj zadeve nikakor ne bodo lahke Prej nasprotno. f^metnobo. če boste tiho m o tem, kako se boste stvari lotili, ne boste pripovedovali niti najboljšim prijateljem TEHTNICA OD 24.9.DO 23.10. Letošnji dopust si boste krepko zaporrviili iniokar zaradi nekaj različnih dogodkov in doživetij Ko vam bo nekdo dokazoval. kako vas ima rad, se boste vi trudili, da bi mu dokazali. kako neodvisni in samoslojni ste. 2al pa to vodi le v osamljenost, kar je v wočlh poletnih dneh zelo težko prenašali Spametujte se in se ne obnašajte, kot da sle nekaj več Dobro veste, da ste tako od sebe odgnali kar n^j prijateljev zalo se tokrat vzemite v roke. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Poletno zatišje boste izkoristili za pripravo na jesen, ki bo. če boste tako nadaljevali, letos za vas še posebno lepa in plodna. Vaše ustvarjalne napore bodo opazili tisti, ki vam bodo znali pomagati In odpreti marsikatera vrata. Vpraš-anie je. česte nato resnično pripravljeni, sâj vaszna dinamična jesen močno presenetiti Pa ne le vas, tudi partner bo težko prenašal novo dogajanje, sploh, ker boste še več odsdotni. STRELEC OD 2B.11.D0 22.12. Počutje bo vsak dan boljše, sploh, ko boste dobili ugodno ponudbo, ki bo poslovnovečkotzanimiva. Nikarsene odločite na vrat na nos, saj se hitro lahko izkaže, da tudi tokrat ne bo vse zlato, kar se bo svetilo. Ob lem vsekakor ne pozabile na vaše najbližje. Preden storile prvi korak, jih povprašajte za mnenje, dane bosteže kmalu obžalovali. Ce boste delali mimo njih, bo jesen ne le vroča, kar pregreta! KOZOROG OD 23.12.DO 20.1. Poletno razpoloženje se bo nadaljevalo, z njim pa veliko več družabnih stikov kot sicer Ce boste znance veliko spraševali, boste izvedeli marsikai. kar vam ne bo všeč. Ker niste večlako trdni, kot se zdi vsem okoli vas. vas bodo živci tokrat izdali. Zato se raje za nekaj časa umaknite in nikar ne napadajte tistih ki vam lahko še močno koristijo. Poleg tega bosle pomoč že kmalu močno potrebovali VODNAR OD 21.1.DO 19.2. Tudi. če m boste hoteli verjeti, boste vnasiednjih dneh spoznali, da z glavo skozi zid tudi vi ne morele. Stvari se zapletajo v tisto smer. ki vam js bila najmanj všeč,z ato pazite. kako boste ravnali. Nasprotna stran bo čakala na vsak vaš napačen korak, vi pa boste delovali zmedeno m prestrašeno. Nikar Ne smete namreč pokazati, kako se počulite. RIBI OD 20.2.D0 20.3. Neodločnost je lahko za vas v tem času velika prednost, saj se bo izkazalo, da ni dobro, če kar naravnost poveste svoie mnenje onečem, kar vam lahko krepko spremeni življenje. Sele, ko boste začutili, da boste pri svojem delu in idejah dobili širšo podporo, odprite vse svoie adute m karte. To sezna zgoditi že v začetku tedna, ko boste hkrati ugotavljali, da ste precej utrujeni Sle se že kdaj vprašali, kaj si sploh želite in koliko želja ste pripravljeni tudi uresničiti, brez da bi se ves čas prilagajali drugim. Hvalimo, grajamo V ptvjSnji Številki smo siccrpohvalili zasaditev nřt Cankarjevi ulici v sredisCu Velenja, tokrai pa grajamo siabo v/držcvanjc. ŽevcC tednov nihče nc popravi oziroma nadomesii marmornate ploííe. Ríivno 10 je viisih spodbuda za nadaljnje pov/roî^anjo Škode. Mnogo delovni kolektivi, mnenje vsekakor sodijo iri najvccji (ro-fcnjc, premogiTvnik in termoelektrarna So^ianj, v/orno skrbijo svoje okolja. Pa Ludi med manj:5imi podjelniki in irgovci je veliko laksnih, ki »dajejo veliko« na lepo okolico, lokrai smo opazili Avlo center Meh. V^asu naŇega obiska je into tam res vse tako kol se Sika, Se pi'iset'icj pa je blestel z /.cio lepim cvetjem okiien balkon. Šmartno ob Pakl Delovni mladi prostovoljci Najbrt marsikdo nc ve, da jc Svetovna organizacija letošnje leto r«iZglasila za ktr» pn^stovolj.srva . () lem niso nlC vedeti v Velikem vrhu nad ímarrnim ob Paki (točneje, nad Paiko vasjo), ko smo mlade zanesenjake pred dnevi srečali, kako so v hudi poletni VR)Cini trdo delaJi. Pod mentorstvom Stefana Dacovitika, sam pravi, dajo povsem enak med drugimi, lamkajšnji krajani urejajo veliko športntvrekreacijsko igriSČc in to skoTU} brez denarja. Za maierialne potrebe jim nekaj sredstev sem in tja nameni obOiaski proračun, vse delo pa (pravijo samL PaO, kar kdo zna. Okrog igriSča so piwiavili visoke :^eiezne stebre, zdaj pa so priíeli na-meSCali ograjo-zaščito za »\nsoke Žoge«. Okrogsla namreč go^din strmina. Za prihodnje leto načrtujejo Še asfaltno prevleko. Seveda vabijo na delovno »rekreaciji^« vse iLiie» ki .se doslej akcij niso uspeti udeležili. »Vsem, ki radi pljunejo v roke, ludi vteh vroCih dopust nizkih dneh in pomagajo gradili igriSČe.paSe posebna zahvala«, je dejal Stefan Bačovnik. ■ Jože Miktavc 39. dan hmeljarjev BRASLOVČK - Člani Turističnega druAtvn Rrasluv'ćc hodo v dnvh od 10. do 12. Hvgu.«ita pripravili 7a 39. po vrsti Dan hmeljarjev. nik bodo za/Jiamovali s nukiij prireditvami. Tako bi'ido jutri (v petek) na prireditvenem pn^sloru t)rganizirali 2. fes I i val m ladili rock skupin, Na koncertu, zaCeli ga bodo oh 20. uri. bodi» naslopiic skupine Noxir. Okvir. Scnza. Fonem in kol gostje skupi« na Zmelkow. Sobotno popoldne (od 15. ure dalje) bo minilo vzname-nju cxiblcijskih skokov iz 4J> m viw^kega vodnega siolpa na Bras-lovSkem je/cru. Ck)sta le ^porine prireditve bivsla ullramaraionec Martin Strel in bronasli ickwandojevccSimon Jan. Dan bodo sklenili na prireditvenem prostoru v družbi z ansamblom Pctovia C).srednja prireditev ob hmeljarskem prazniku bo v nedeljo. Začeli jo btido ob 15. uri, nu njej pa se bosta obiskovalcem predstavila letošnji hmeljarski starešina in njeg îiii "m Nameščanje jekienih mrež na igrišču je zahtevno deto -a ga zmorejo Velikovriki strokovnjaki sami KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bomo v času od 11. 08. do vključno 15. 08. 2001 izvajali nujna vzdrževalna In remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleike doline. V tem času ne bo dobave toplotne energije na celotnem področju mestne občine Velenje in občine Šoštanj. CENJENE ODJEMALCE PROSIMO ZA RAZUMEVANJE! SODELUJTE V NAGRADNI AKCMI NAS CIS IN isio sisslo caniR ns iieujijeiii Med (jopus^iškimi dnevi ali počitnicámi gotova doživljate veliko zanimivega. Zakaj ne bi delček tega ujeli v fotografski aparat ter zanimivo fotografijo pokazali UJdl drugim. Zato danes ^čenjamo akcijo IZBIRAMO NAJ FOTOGRARJO POLETJA. V njej lahko sodelujete vsi, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografiranjem. Vsak teden bomo v uredništvu Igrali najbolj všečno fotografijo, jo objavili, avtorja pa nagradili. Vse tako Izbrane fotografije bodo na koncu akcije kandidirale za fotografijo poletja. Njen avtor bo za nagrado prejel fotoaparat. Fotografije pošljite aH prinesite na: Uredništvo Našega časa ali v FOTO STUDIU CENTER. Še to: Vse fotografije morajo bfti izdelane v FOTO STUDIU CENTER. Ajdovci odpihnili rudarje Si bodo opomogli do sobote? Noi^omehiši velvnjske^H Ru-clčirju so v nťtivljo v AJtIovitčim (lo/iveli pnivi pi»t<>p, clru^i največji v minulih tnik pi»tolkel podohiK» kot /^(lovci v nedeljo. KiirŠe&t krofov so bili tedaj namreč na vrhu lestvice. Nanj so se pov/peii v tretjem, v devetem pa je bilo lepe^ja življenja ko-nec, shJ jih je Maribor na igrišču obje/eru premaga] s 6 : 1, in jih /itmenjal na vodilnem poioićaju. Porazi so scsiavni del nogo-mcinc jgrc. Veliko so jih žc doživeli. In veliko jih ki boáo. Tudi icloSnje prvenstvo so "rudarji" začeli z ničlo, saj na so ludi na lo, da ickma iraja dc-vcldoscl minut in ne le pol ure. Prvili trideset minul nedeljske igre je bilo namreč zanje /elo spodbudnih. Celo prvi so si priigrali (pol)pnlo?nosi. In ko so v7rd?ali prve nalcic, je v nekale-rih žc začela ilcti iskrica upanja v dober razplet. Ko pa so v 32. minuli prejeli prvi zadeiek in naio čez dobrih deset minul Šc drugega, jim je začela pojenjali volja za igro. Po Ireijcm, d<3sež-enem v zadnjih trenutkih prvega pi^ičasa, in los prostega strela z več kot Iridesei metrov (žoga sc je ^'HJbila od Kraljeviča, spremenila smer in presenetila vratarja Laiiča), so povsem obupali in popustili, kot je pokazal rjizplei v nadaljevanju. Njihova igra je bila razrirgana, neučinktv vila, domači pa so z i^o nav- ski dre.s. Edina luja in • kot zatrjujejo v klubu -pí^ceni okrepitev je Zrnič, kije v Velenje prižel iz btwanskcga prvaka Borca, kjer pa po naših informacijah ni imel stalnega mesta v prvi postavi, Kljub temu so v klubu predvidevali, da z ekipo, v kateri sc prepletala izkušenost in mladost, ne bi smeli imeti lei^avz obstankom. Ocenjevidi so celo. da sc bo borila za sredino lestvice, saj so verjeli, da bodo starejSi igralei nosilci igre, ob njih pa se bodo kalili mlajši oziroma tisti, ki so le-im pi\'ič oblekli prvoligaš dres. Toda prav starejši stí v prvili treh krogih pokazali veliko manj od príčíikovanega Ibveljazlasiiza Podvinske(*a, Boskoviût. Muja-novica in tudi Šumnika. Prvega trener zaradi slabe forme v nedeljo znova ni poslal na igriSče. Domač/ so ImeH vedno "igralca več" svojem igrišču izgubiliz Mariborom. Toda zaradi izgube vseh treh točk gledalci niso bili razočarani. Nasprotno, za nadvse poi^rtvovalno igro so jih po končani lemi celo nagradili s ploskanjem. Borbenost jim je v drugem krogu zagotovila proti Domžalam prve tri točke. Očitno pa so v tretjem prvenstvenem krogu pozabili na ta element nogometne i^e. P(«abili duševali svoje ljubitelje in se na trenuike celo (brez pretiravanja) poigravali z na"5proinikom. Z»b:\l so mu Se tri zadetke, lahko pa bi bili še kakšnega. Mnogi so letošnji Rudarjevi ekipi napovedovali trd boj /a obstanek- Razlog? V klub niso pripeljali nobenih zvenečih imen, Ic igralce iz druge lige in nekaiere mlade igralce, ki so ^^ lani nosili tretjeli^^ki ali mladin- REKLI SO... Vojisluv Sinieunovič, Rud:ir« jev trener: "'\o je eden najtežjih porazov na moji dolgo-leini nogometni trenerski poli. Cjoslileljiso nas nadigraliv vseh elementih nogometne Igre in zasluženo visoko zmagali. Predvsem sem razočaran nad nekaterimi igralci, starejšimi, ki si s takšno igro ne zaslužijo, da nosijo Rudaijev dres. Mi nimamo tako kako- viKinega nustva, kot je večina dnj0h. To }x>manjkljiv(Ki smo v prvih dveh tekmah nadomestili z veliko zagrizenostjo v igri, s čimer smo poslali spet nekoliko bolj priljubljeni pri glodalcih. Ta visoki poraz pa je to spet izničil. Upam, da je pora/ spustil igralce na stvarna lia, in da so spoznali, da brez borbenosti ni nogometa. Le zzmagoproti Korota-nu lahko vsaj nekoliko operemo velik ajdovski madež." Boškoviča je zamenjal ic po prvem polčasu. V slabi ekipi jc bil med najslabšimi, njegova (renut-na iorma pa je takšna, da si niti ni zaslužil priložniViti vu igro. Tudi Sumnikova igra Še ni na ravni lanske, Mujant>viča pa oh slabi formincnehnopc.sli pc5kt"H3-ba. Glede na to, da so za prvoligaši šele trije prvenstveni krogi, stanje za Rudar 5c ni zaskrbljujoče. Res pa jc, da bi ob morebitnem porazu v soboto, ko bodo na sSvojem igrišču gostili vedno neugodno enajsterico Korotana, v klubu (že) morali začeti bili plat /vona. Zato bo nogometno znanje velenjskih nogometnih poklicnih žogobrcarjcv v4. kro gu na veliki preizkušnji. Lc z zmago lahko dokažejo, da v nedeljo domači niso bili tako dobri, kol so bili sami slabi. ■ vos Tako so igrali Liga Si.Mobll, 3. krog: Prim«qe ~ Ru^ar 6 : O (3: 0) Rudar: lalič, Ho|nik, Dedič, Zmič, Kraljovlč, Šumnik (Sottič), Plesec, Boškovlč (Jeseničnlk), Spasojevič, M\t (ŠIšič), Lávríč. Strelci: 1:0 - Vogrič (32), 2:0 - Mulahmetovič (41). 3:0 - Vogrič (45), 4:0 - Žnid^ič (68), 5:0 - Obilinovič (70), 6:0 -Gregofič (80). ERA SmaiŤito •• Živilo Triglav O M (O : 1) ERA Šmartno: KaJiiek, Mernik, Romih, Orniadlč (Korun), Kačičnik, Re-povž, Tefnovič. Štancar, Mujakovič (Borètnar), Smajlovič, Vico. Strelec: 0:1 - Mernik (20, avtogoi). Izidi 3. kroga: Primorje-Rudar6;0(3;0), ERA Šmartno-Žvila Triglav 0:1 (0:U Koper Sport U-nfr-HlT Gorica 2:0 (0:0), CMC Publikum - MLjra2:0 (1:0), Domžale-Maribor PL 0:2(0:1), Korotan-Ollm-pija 1:1(1:1), Vrstni red: Primorje 9 (+10), Kopa'Q (+6), CMC Publikum 7 (+4), Maribor PL 6 (+2), Korotan5(+2),OI]mplja4 (-1),Zvila Tri9iav4{-1), ERA Šmartno 3 (-2), Rudar 3 (-8), Mural (-4),Domžale0(-4). HIT Gorica 0 (-6). NK ERA Šmartno Izgoreii v veiiici žeiji Številne priložnosti so toltiU lij^e Si.Molnl prvič /iif^nili pred domućimi gledalci, na vso nesrečo pa niso potrdili presenetljive /majje nad dhlitvnimi prvaki prejšnjo soIh)Io v Marilxiru. V derbiju novincev v li^i so bili spretnejši in srečnejši no^t»melasi i/ Kranja, domaćini pa so očitno i/^oreii v preveliki iéelji po prvi /nia|>i na svojem if^rišču v li^i najboljših. V/artimivi in borbeni igri s Sîcvilnimi pril(")žmKi-mi na obeh straneh so Smarcani p<> enem hitrih nasprotnih napadov gostov žc v 20. minuli ?ogo ncsreCno poslali v lastno mrežo, izid pa se na nesrečo domaČih do končani spremenil. Dejstvo je, da bi si igralci ERE, glede na nekaj sijajnih pri-ložnmti, zaslužili vsaj toCko, Čeprav je na drugi strani res, da so si tudi gostje ob napadalni igri domačinov v nasprotnih napadih priigrali nekaj lepih priložnosti, vendar je njihove namere preprečil /nova odlični vratar KaliŠek. Nove toCkc biîdo morali Šmarćani poiskali kje drugje, prva priložnost pa bo v torek, 14. avgusta, na gt«tiwanju pri I lil Cn^rici, ki ob D(^mi:alah edina.^ ni osvojila niti loCke. Tekmabo v torek, zaradi gostovanja GoriCanov v daljnjem Azer-hcjdžanu v tekmovanju evropskih pokalnih zmagovalcev. V lekmi 5. kroga bodo nogometaši ERE v nedeljo, 19. avgusta, na svojem igriSČu gostili Muro. Povejmo Se, da se je ob igrišču v Šmartnem ob Pa-kizbralo okoli tisoč ljubiteljev nogometa iz bližnje indaJjnje okolice, ki sta jih pred tekmo in med odmorom razveseljevala mojster diatonične harmonike Ziirjn Z4>rko in velenjska trgovska družba ERAz Erikom in nagradami zaglcdalce, razvedrilni program z ERO in znanimi gosti pa bodo v Smartnem pripravili ob vsaki domaČi lekmi. Uvodni nastop Šmarčanov na domačem igrišču se je torej ponesrečil. Domači so začeli yelo napadalno, gostje pa so se branili z "bunkerjem" in svoje priLkc iskaii v nasprotnih napadih. Prvi priložnosti so si priigrali že v 2. in 5. minuti, gostje pasozapretili v4. in 17. /.agresivno igro na sredini igri.Šča so nato gostje umirili igro domačinov, v 2t). minuti pa so srečno povedJi. Mííčan strel gostujočega napadalca 7 osmih metrov je Kalíšek odbil. Mernik pa je žogo nespretno poslal v lastno mrežo. To je seveda vplivalo na igro domačih, podaje so postale netočne, vseeno pa KMN Ljubno Pred in po tekmi sta številčne gtedalce raz* veseljevala Zoran Zorko in Erik prik)žnosii ni manjkalo. Najlep.^i sta zapravila Mujakovič. ki se je zna^l sam pred vrataijem, in Kačičnik, kije v gneči pred samo gotovo črto poizkušal s pet o, vendar neuspe.^no. Napadi domačih «>scvRtill ludi takoj poodmtv ru. nevarni pa so bili ludi gostje. Sreča jc SmarČane zapustila tudi v 67. minuti, koje Teim^ vlč odlično streljal, žoga jc preletela vratarja, pot v mrežo pa je zaustavila prečka. Igra je bila zelo razburljiva vse do konca, vendar obupni poizkusi domačih, da bi vsiij izenačili, niso rodili sadov, na drugi stran pa so gostje tudi zamudih priliko za še kakšen zadetek. Oosije .so lorej z malce sreče, vendar vseeno zasluženo, osvojili tri U^ke. ■ Janko Goričnik REKLI so... Drago Kostanjšek, trener ERE Šmartno: "Skoraj bi bilo boljše, Če hi v Mariboru izgu-hih in zmagali na prvi domači tekmi. Imeh smo tudi precej smole, saj smo imeli veliko priložnosti, namesto tega pa smo zadeli lastno mrežo. Verjetno bo takšnih trenutkov Že nekaj, dokler se ekipa ne ustali in si ne zagotovi pravega tekmovalnega ritma in duha. 'Jekma z Ciorico v torek na gostovanju golo-v<^ ne bo lahkii. Po treh zaporednih porazih bodo Novogoričani seveda skušali zm^^tizH vsako ceno, mi pa bomo po domačem razočaranju ludi naredili vse» da ne bomo poraženi." Pokal flosarja Jadranu iz Sežane Klub malega nogometa z Ljubnc-gaob Savinji je ob pnizniku občine in 41, Ilasarskem balu izvedel vsakoletni turnir v malem nogometu za pokal tlosarja, Naslopiioje 12 eidp, prepričljivo pa je zmagala ekipa Jadran Sežana, ki je nav-du.wala z dobrimi igrami, še po sebej pH njen igralec Zoran LaziČ. Poliinale: Jadran Sežana -Žagarstvo Mazej 3:1» Razborje -A Stil 3:1; za .1 mesjo: /^garstvo Mazej - A Stil 5:4; za ]. mesto: Jadran SežanH - Razborje 4:1. mjp Zmagovalna ekipa si Je ob pokalu prislužila tudi iepo denarno nagrado Tenis •••ééM黫 Katarini sedmi turnir Kiittjrina Srebolnik uresničjc .wojo napai>per Bcrlot, 17. Klemen Omladič (vsi Velenje), deklice do 14 let: I. Monika Pogladič (Mlsllnja),2. Urša Rt)7man,3, Petra EJenedik (obe Triglav). mj.o. LK Mozirje Štirje naslovi prvakov V soboto je bilo v Zagorju državno lokostrelsko prvenstvo v olimpijski disciplini Fita 70 metrov (2x36 puščic). Člani mozir-skega kluba so ob ostalih odličnih uvrstitvah osvojih štiri naslove državnih prvakov, verjetno pa bi jih .Še već, vendar zaradi bolezni ni nastopila Bernarda Zemljak Perhač, sicer svetovna rekorderka in večkratna državna prvakinja v tej disciplini. Uvrstitve - člani: 3. Stefan Ošep, 4. Marko Sailer, 9. Ivan Šket; kadeti:! Alekstja Velenje je v nedeljo, 5. avgusta. To je bila doslej največja udeležl}a na pri-redit>l kijev kratkem času prerasla v izredno dobn» kolesarska dirko ne samo /m rekrea-tivce, teniveC tudi drugje tekmovalce. «Na.š klub sije v kratkem ćasu utrdil svoje imez uspehi, kijih dosegamo na ri^ćnih lekjTUJvanjih, vzpon v Zavodnje pa je tudi naš glavni izziv. Zato ga skušíímo pripravili kar z najvećjo mero pozornemu do udeležencev. Letos nsrećcno združili veno. Ta jc namenjena vzgoji najmlajših, ima pa kritične 1.% 25 in 40 metrov. Z^ dela so porabili okoli 7 milijonov tolarjev, pričemer jim je bil v veliko oporo glavni pokrovitelj ljubljanski B'ÎC, ćlani kluba pa so udarniške ure prenehali šteti pri številki 2000. Otvoritvene slovesnosti in tekme so se udeležili Številni domačini in gostje, med njimi tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant in seveda predsednik uprave BTC-jaJože Mermal,kijcskupajzžupanjoAn-ko Rabin ludi prereza! otvoritveni Irak. ■ iP Na cilju presenetljivo prvi Rezmdn Telekom. »Ćeprav sem prišel s sobotne tekme v Italiji pozno ponoči,.sem se odločil ludi za ta vzpon. Vseskozi sva s Smercem vozila skupaj, vzadnjem crvinku pa sem pospešil in uspelo ml je,« je povedal 20-lcini Boštjan. Med ženskami je prva v cilj pri-kolesarila Sonja ftemern Žorž iz Vipave, kije lani dosegla drugo mesto v pokalnem slovenskem tekmovanju. Po lepi kolesamki tekmi so raz-i^asiliše nekaj junakov. Najmlajši kolesar, ki sploh ni prikolesaril zadnji na cilj, je bil 6-lcini Marko Goršek iz Bevč pri Velenju. Njegov bratranec Mitja Gorsck paje dobil priznanje kot najtežji udeleženec. Pozornosti ravno nI vzbujal zaradi 109 kg telesne teže, temveč zaradi višine. Z 205 cm je Najmlajši In najtežji predvsem košarkar. Član KK Ele k Ira Šoštanj. Z^ kolesar.ski vzpon se je odločil prvič in v bodoče bo raje igral košarko. Najsrečnejši udeleženec je bil Ignac Petelin iz Celja, ki je pri žrebanju prejel prvo nagrado, na dirki pa je nastopil drugič Najštevilnejša ekipa na prireditvi je bila domača skupina iz Zavodenj, sicer pa je bilo na prireditve daleč največ čl aniw Društva za rckreacijo Gorenje. ■ Besedilo In slike: Hinko Jercič Letalstvo Meža in Lukanc na stopničkah Minulo soboto je bila na letališču v Ločah pri Slovenskih Ko nji-cah prva tekma v natančnem letenju za letošnje državno prvenstvo, nastopilo pa je enajst pilotov iz štirih slovenskih aero klubov. Aero klub (»orcnje sta zastopala Mirko Meža, ki je zmagal, in Jože Lukanc, ki je bil tretji, Za državno prvcasivo bodo štele tri tekme, naslednji dve pa bosta v Slovenj Gradcu in Velenju. ■ Vsi so se veselili nove naprave, ki jo namenjajo vzgoji naj- mlajšiti skakalcev Zmagovalec prve tekme Mirko Meža s priznanji za uspeh MODROIKILA KRONIKA Nesreči botrovala neprilagojena iiitrost Zadnji julijski dan, nekaj pred 13. uro, seje 24-Ietni A.G. peljal z motornim kolesom iz smeri Luč proti Radmiiju. V levem nepreglednem ovinku izven naselja Primož pri Ljubnem je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Motorno kolo je pričelo bočno drseti proti železni varovalni ograji in nato s prednjim delom trčilo v železni steber ograje. Od tam gaje odbilo nazaj. Skupaj z voznikom je obstalo na sredini vozišča. Voznika motornega kolesa so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga zaradi hude telesne poškodbe obdržali na zdravljenju. Izgubil oblast nad vozilom Minulo soboto, ob pol enih popoldne, seje na lokalni cesti izven naselja Logarska dolina zgodila prometna nesreča, v kateri seje hudo telesno poškodoval 50-letni voznik motornega kolesa M. V. iz Maribora. Tel je vozil iz smeri Slapa Rinka proti Solčavi. Koje pripeljal po klancu navzdol izven naselja Logarska dolina, naj ne bi prilagodil hitrosti vožnje razmeram na cesti. Zaradi tega je izgubil oblast nad vozilom in padel po cestišču. Zdravniško pomoč je poiskal sam v Bolnici Maribor, kjer so ugotovili, da se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Škode za približno 10 milijonov SIT Prejšnji petek, približno ob pol enajstih zvečer, je izbruhnil požar na kozolcu v Sv. Lovrencu (na območju Upravne enote Žalec), last V.G. Kljub posredovanju 93 gasilcev iz okoliških gasilskih društev, je požar uničil kozolec, z njim vred pa še vso kmetijsko mehanizacijo in približno 4 tone sena ter 10 ton koruze. Škodo ocenjujejo na približno 10 milijonov tolarjev. Preiskovalci so ugotovili, daje bil ogenj podtaknjen. Za osumljencem še poizvedujejo. izkoristil neznanec, vstopil v hišo, iz nje pa je odšel s tremi GSM aparati. Z nečednim delom je oškodoval lastnika G.L. in A.H. za približno 150 tisoč tolaijev. Hudo poškodovan kolesar Prejšnji torek, ob 19.30 uri, seje peljal po lokalni cesti izven naselja Šmartno ob Paki, v smeri proti Velenju, v skupini treh kolesarjev 56 -letni N.S iz Velenja. V bližini Ere Vino Šmartno je s kolesom oplazil zadnje kolo pred seboj vozečega kolesarja, izgubil oblast nad vozilom in padel po cestišču. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval. Z rešilnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Sredi belega dne Kljub opozarjanju policistov, da lahko za svojo varnost in za varnost premoženja storimo precej sami, vsi tega opozorila ne upoštevajo dovolj resno. Med take sodijo tudi prebivalci stanovanjske hiše na Zupančičevi ulici v Žalcu. Prejšnji petek, med 14. in 17. uro, so pustili odprta vhodna vrata. Njihovo nepazljivost je sredi belega dne Previdno glede hitrosti število prometnih nesreč, katerih vzrok je pogosto prekomerna hitrost, je razlog več za poostren nadzor udeležencev v cestnem prometu. Tako bodo velenjski policisti z laserjem pridno preveijali, kako upoštevajo omejitve udeleženci v cestnem prometu na območju Šaleške doline vse do konca tega tedna. V soboto popoldan. od 14. do 22. ure, ter v torek, 14. avgusta dopoldne, od 6. do 13. ure. tudi z F6 radarjem (tako imenovano škatlo). Zato dol z gasa in to predvsem zaradi lastne varnosti in ne le zaradi denarnih kazni. Gorelo v polzelskem domu upokojencev Minulo soboto, približno ob 13, uri,je zagorelo v sanitarijah Doma upokojencev na Polzeli. Po ugotovitvah policistov je požar povzročil pregret ventilator. Pogasili so ga zaposleni. Ognjeni zublji so povzročili za približno 50 tisoč tolaijev škode. Vlom v Veplasu Zaposleni v podjetju Veplas v Velenju so ob prihodu v službo ugotovili, da jih je minuli torek popoldne ali v noči na 1. avgust obiskal nepridiprav. Uspešno je premagal vse ovire in prišel v notranjost objekta. Iz pisarn je odtujil veČ rabljenih telefonov in faksov. Z nečednim poslom je oškodoval podjetje za 190 tisoč tolarjev. Policisti in kriminalisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. Poslušal bo glasbo v noči iz torka na sredo, prejšnji teden, je nekdo vlomil v jedilnico Doma za varstvo odraslih v Velenju. Ob zapuščanju prostora je vzel s sabo radio z dvojnim kasetofonom, ojačevalec neznane znamke in CD player. Z dejanjem je oškodoval dom za 150 tisoč SIT. Delovna nezgoda v žalskem Feniksu v ponedeljek, 6. avgusta, približno ob 11. uri, se je v podjetju Feniks v Žalcu pripetila delovna nezgoda, ki bi se lahko končala tragično za 35-letnega vodjo vzdrževanja. Pri ogledu kraja nesreče so policisti ugotovili, daje s preizkuševalcem električnega toka v sicer zaščiteni omarici zaradi nepazljivosti prišel v stik s tako imenovanim visokonapetostnim sprožilnikom. Zaradi udara električne energije je delavec padel po tleh in obležal nezavesten. Prvo pomoč so mu nudili sodelavci, dežurna zdravnica Zdravstvenega doma Žalec, nato pa so ga z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. VeČino vlomov in ropa so že raziskali v prejšnji številki našega tednika smo pisali o številnih vlomih in dveh ropih. Kot so nam povedali na velenjski policijski postaji, so večino med njimi že raziskali. Več o tem bomo poročali v naslednjem Našem času. KINO VELENJE- EVOLUCIJA komedija Režija: Ivan Reitman Vloge: David Duchovny, Julianne Moore, Seann William Scott Dolžina: 106 minut Četrtek, 9.8., ob 18.30 Petek, 10.8., ob 18.30 in 21.00 Sobota, 11.8., ob 21.00 Nedelja, 12.8., ob 18.30 Ponedeljek, 13.8., ob 20.30 Na Zemljo pade meteorit, ki s seboj prinese enocelični organizem. Ta pa se razvija veliko hitreje kot običajni zemeljski primerki in spremembe, ki bi običajno trajale milijone let se tu zgodijo v enem mesecu. Film govori zgodbo o raziskovalcih, ki želijo preprečiti prevlado nezemljanov na Zemlji in nenehno preskakuje iz znanstvene fantastike v komedijo in obratno. IZGUBUENE DUŠE grozljivka Režija: Janusz Gardner Vloge: Winona Ryder, Ben Chaplin Dolžina: 98 minut Četrtek, 9.8., ob 21.00 Petek, 10.8., ob 23.00 Sobota, 11.8., ob 18.30 in 23.00 Nedelja, 12.8., ob 21.00 Torek, 14.8., ob 20.30 Napeta, nadnaravna grozljivka pripoveduje o večnem boju med dobrim 9in zlim, o bre^nejni veri in cinični neveri, o moškem in ženski, ki se spopadeta s satansko zapeljivimi silami brezupa. Maya je mladenka, ki ji je vera rešila življenje zato se pridruži skupini duhovnikov, ki verjamejo, da se bo Satan zelo kmalu utelesil v človeku in svet pahnil v večno temo. Peter pa je pisec, ki v sile zla ne verjame in je prepričan, da so le te izmišljotina vere. Maya pa odkrije, da je ravno Peter tisti izbranec, ki se bo preobrazil v Satana in ona je tudi edina, ki lahko to ustavi in prepreči. LARA CROFT: TOMB RAIDER akcijska pustolovska avantura Režija: Simon West Glasovi: Angeline Jolie, Daniel Craig Dolžina: 100 minut Premiera Sreda, 15.8., ob 18.30 in 21.00 Ena najbolj priljubljenih junakinj video igric, Lara Kroft, potuje v nevarne kraje in odkriva izgubljene grobnice in pozabljena kraljestva. Govori vrsto jezikov in je izurjena v borilnih veščinah. Zdaj pa je postavljena pred največji izziv. Skupaj z nevarno in skrivnostno druščino mora najti obe polovici starodavnega artefakta in tako obvladati moč, ki bi prevladala svetu. Usoda človeštva leži v njenih rokah. Naloga jo popelje v starodavno Grobnico Plešoče Luči v Kampučiji, nato pa še v sibirijski Tempelj Desettisočih Senc. -------------------- j Kino nagrajuje IZGUBUENE DUSE grozljivka Petek, 10.8., ob 20.00 EVOLUCIJA komedija Sobota, 11.8., ob 20.00 ŽIVUENJE ŽUŽELK animirani film (Otroška matineja Nedelja,12.8., ob 17.30 Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije In predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav. I Ime în priimek:. ■ Naslov: Izžrebali smo: Boštjan Bantfelj, Kersnikova 17,3320 Velenje, Simona Andreje, Ravne 37,3325 Šoštanj, Domen Strupeti, Jenkova 17,3320 Velenje It A lil O V L II K J 8 : 897 5005 ČETRTEK, 9. avgusta: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvefi; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. avgusta: g.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na da- našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9,00 Zanimivosti; 9.20 Vzpostavljamo most z Radiom Jadranka Mali Lošinj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svi denje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 12. avguste: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj 9.3Q Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 13. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje. TOREK, 14. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. avgusta: 6,00 Dobm jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno: 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST. ZRAKA V tednu od 30,julija 2001 do 5,avgusta 2001 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. IVIESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR "f i—fis—f i; 1 1 1 J^ $0$1ANJ TOPOLdtCA ZAVOONJg GRASKA VELEMJE VELIKI VRH ÍKA(.E <30IU [B30.jul QSI.Jul Bl.avg □2.avg B3.avg □4.av3 BS.avg mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone; ENERGETIKA: 03/896-12-56 VODOVOD: 03/889-14-20 KANALIZACIJA:03/889-14-00 V primeru reklamacije gtede obračuna pokličite: - za individualne hiše: 03/896-11 -50 ali 896-11 -52 - za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 - za Industrijo: 03/896-11-44. Potnidlll se bomo, da bodo reklamaclie Kimt v čim Wm mîm roko! FTZiiiîiximrEiiii 2 Pravi naslov la uspeSno reklamo! S 9. avgusta 2001 «fl^ÉAS OBVESCEVALEC 15 mali OGLASI DELO IŠČEM POŠTENO GOSPO, za pomoč v gospodinjstvu. Plačam lakoj. Telefon 587-42-02. KUPIM KUPUJEM KARDAN ZA MULČEa Gorenje fvluta, ovalni priklop. Tele-(on 031/531-310. LOKALI GOSTILNO V ŠOŠTANJU dam v najem ali prodam. Telefon 5875-808. PREKLIC Z DNEM 30.8.2001 prekiicujem dejavnost gostinstvo - Bar Terano. POSESTI BLIZU ATOMSKIH TOPLIC prodamo manjáo hišo, primerno za vikend ali za staJno bivanje manjše družine. Telefon 040/557-615. KUPIM MANJŠO HIŠO. Telefon 896-14.50 ali 041/441-779. STIKI-POZNANSTVA 38-LETNA USPEŠNA ŽENSKA ž^l prijetnega pnjatelja do 51 let. Agencija Alan. Kreigh. 11, Celje, kom. tel. D90/7442. 47-LETNA, priíí^a žensKa bi se preselila k moškemu na deželo do 60 lel. GSM. 041/248-647. 28-LETEN MIREN FANT želi spoznati dekele ali mamico za resno vezo. Prosim pokličite GSM 041/899-442. MLAJŠI UPOKOJENEC ŽELI SP02ANTI gospo, ki bi prišla k niemu. Prosim pokličite GSM 031/264-735. RAZNO PRODAM ODLIČNO OHRANJENO PREPROGO 3,5 X 2,5 m ugodno prodam. Telefon 586-00-68. TRI ZUNANJA SENČILA za strelna okna 115x65 in POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, Tel.; 03/ 891 00 30, Mob.; 05(V 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO CEUE Kosovelova 16 03/ 492 68 93 115 X 55 poceni prodam. Telefon 050/340-008. KVALITETNO DOMAČE Ž(iANJE In borovnifievec prodam. GSÍvl 041/344-883 ali 03/5863-234. STANOVANJE KOMPLET DVOSOBNO STANOVANJE v Skalah oddam. Predplačilo po dogovoru. Telefon 5893-680. VOZILA RENAULT 4 GTL neregistriran, prodam za 25.000 SIT. Telefon 031/859-068. ŽIVALI PODARIM MALE MUCKE, vajene filsloče, primerne za v stanovanie. Telefon 897-43-35. PUJSKE težke do 25 kg. prodamo. Telefon 5885-056. PUJSKE TEŽKE 30 kg prodam. Telefon 5893-578. HLIČKO STARO lOdni, pro-dam. Telefon 040/529-812. PUJSKE TEŽKE do 30 in 50 kg, prodamo. Telefon 5886-261 in GSM 031/542-798. Usoda je Uiko hotela, da pw/.g()daj si odšol. Samo delo in trpljenje i)ilo 'i Voje je Mjovjf). v SPOMIN 6. avgusla ]e minilo lelo dni, txJkar nas je zapuslU Jragi mož, oče In dedi VINKO TERZAN I ivala vsum. ki se ga spominjale in mu prižigale svečke. VSI NJEGOVI V SPOMIN v teli dneh mineva leto dni. odkar nas je zapuslil naŠ direktor g.JOZEMEH 1943 ' 2000 V spomin nanj stopamo po njegovi poti naprej. Kitlekiiv Ávíocentra MEH Vdenje Vento pa. da x'nc minilo ho. f.ivljenje. trud in m no -le naskončna sivča v Boga naw na vekotnaj oskinel (Marija Jelen - liivnćič) ZAHVALA Ob smni drage mame, stare mame in prababicc ANE ŠPEH 25. 6.1923 - 30. 7. 2001 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane svcče, cvetje, prispevke v dobrodelne namene in svele ma^e. Zahvaljujemo se duhovnikom za opravljen obred, pevskemu zboru sv. Mariina in govornilai gospodu Semelu- l-ivala tudi osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. '/alujv^i: hči Irena in sin Viiiko z (/ruHtuinia. DEŽURSTVA dr.med., nočnaVidovIc» dr, med. in Stipar, dr med, Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavaromke. spoštova-nizâvaromc/, oúve$ča/ríoves.adie tel: 112rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokime SAMO V NUjm PRIMERIH, ko je zaradi bolezni a// poškodbe ogroženo Svijenje in je potrebno takojšr^e ukrepat^e ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore m tej številki snemamo. Zainforms-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki; četrtek, 9. avgusta - dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Puvalič dr. med,, noćna Lazar dr. med. in PiflovSek dr. med., Petek. 10. avgusta - dopoldan in popoldan čoHč, dr. med., nočna Lovrec-VeterniK, dr. med., In Stravní k, dr med. Sobota, nedelja 11. In 12, avgusta - dopoldan Vrablć dr med.in FrISkovec, dr med., nočna Vrabfč, dr. med. in Fiiškovec, dr. med. Ponedeljek. 13. avgusta - dopoldne Puvalič, dr. med., popoldne Lazar, dr med. In Rus dr med., Torek, 14. avgusta - dopoldne In popoldne Puvalič, dr. med., nočna frilkovec dr med. in Stravnikdr. med. Sreda, 15. avgust - dopoldne Vidovi č dr.med., popoldne Stu p ar Zobozdravniki: Sobota in nedelja 11. in 12. avgusta Danica Bakulič dr. stom. v zasebni zobni ambulanti, Stari 35, Velenje Sreda, 15. avgust, Borut Korun, dr. stom. mimH Lekarna Center Vdenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in dilavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880, mmsmmm Od 10.8. Franc Blatnik, drvet, med.,GSM 041/618-117, GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje virbnik, škaie 98 Poroke: Jože Meh, Toledová 1, Velenje In Jolanda RogelSek, Toledová 1, Velenje; Pet^ BriSnik, Veliki vrh 31 a In Ad rij ana Ribič, Podvln pri Polzeli 27; Simon Verlič, Kardeljev trg 1 Velenje in ViKtorija Junačko, Š-a]ek86; Peter Pliberšek, Ki-dričeva 17, Velenie in Nala&a Vladimir Ževarl, rojen 1939, Pleš-ivec 26 a, Velenje; Barbara Schodl, rojena 1923, Avstnja; Ivan Žlebnik, rojen 1952, Metleče18, ŠoSlanj; Ana špeh, rojena 1923, Velenje, Škalska 14; Zofija Mežnar, rojena 1924, Kapla 7; Jošt Dvoršak Ana-loiija, rojena 1920, Celje, Razlago-va 9; Majda Krajlek, rojena 1952, Gavce 42; Ovčar Ferdianand, rojen 1939, Velenje, Šaleška 16; Konec Jožef, rojen 1929, Spodnje Stranice 50 male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 8: 898 17 51 VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 89847 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL.: 02 881 25 00 VROČE CENE !!!!! NAJUGODNEJE UÎI BMW 523i 16198 4.300.000,00 SIT Mercedes Bm E280, let.94 1.700.000.00 SIT VW Transporter 1 +7, let.92 970.000,00 SIT NOVA VOZILA: HONDA CIVIC 1.61LS 50, vsa oprema 3.588.000,00 SIT HONDA STREAM 1.71 ES, vsa oprema 4.709.582,00 SIT INFO: 03 898 47 24 ali 02 881 25 00, www. forl.si V SPOMIN ANDREJU VOVKU 3. 8.1978 - 9.8. 2000 'Ze icto dni nai dom je pmzcn. ko od nas si ifíl mrtr/.on, vedno znova, kijutiv se ivdi. se v dan xaztrínto s sol/.nisni očmi. srce v bolečini zaječi, je rea. da Tel)e več wed nawi n? l£ lučke nase ljubc7.ni 7Ï vedno gorijo in rof.ïCQ Ti gi'oh krasijo. Težko je pozabili Človeka, ki ti je Jrag, Še le/je je izgubili ga za vedno, a najležje jc naučili se živeli brez njega. Hvala vsakemu, ki z lepn mislijo ob njegovem grobu postoji in mu svečko v spomin podari! Z Ijuhavujo 7iiU*jočr. tnama Marjana, ali Vinko, sestra Anita z Marjanom ter punca Sahina. v SPOMIN Za nami je žaloslno lelo, odkar smo ostali brez našega dragega Ni vočjc Ixihř.inc. kol vdnoh žalosti nosili v srr;i} sroćnih dni spowino. JOŽETA MEHA 1943 • 2000 Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašale cvetje in sveče - naša iskrena livala. NJEGOVI SAJI)RA'/JI Prihodnje leto začetek obnove nekoč ponosa mesta Sončni park bo ostal mestni parle Starejši Velenjčiini« pa tiuli obiskovalci mesla v sedemdesetih, ne m(ire)o p4»zabili přete-pegsi parka ob starein kinu in k<»(alk;ihšću, kije nudil nešteto možnosti m sprostitev in nekaj tremitkov v prelepe» iirejeni naravi. Cvetoče j^redke, pa<{a. Kot kaže« se bo (»bnova prihodnje leto vendarle pričela. Res jc tuJi. Ua mi MO Velenje žc nekaj Icl iSčejo usircznoreS-ilev, kako park sploh uredili in kakšne v.sebinc naj hi la nudil meSčanom. Interesov jcognim-no. NckKleri bi. ker v meslu pac primanjkuje gradbenih pared, park pozidali, drugi si želijo, da spel poslano park, ki bo v pi^nm meslu in prebivalcem, ki bi ^a, lako pravijo, spel piHiosiejc lj izkoriščeno, odkar so na njem pi>stavili naprave za vt>?njo mladih »skaierjev« in »bikerjev«. Prej pa je nekaj let le propadaio. Pa ni lako daleč čas, ko je bil koialkarski klub eden najmočnejših v nekdanji drŽavi, kolalkališče pa med najlepše urejenimi. Mladci so hodili ogledovali mladenke, ki so vsak večer pridno irenirale. in obratno, seveda. Ko je zmanjkali» enluzijaslov, ki za klub živeli in delali z vsem svojim srcem in elanom, je la pričel j'îropada-li in dokončno propadel. Z njim pa tudi kolalkališče in okolica. No ja, iu in lam so se p<.> njem podili rekreacije željni za žogo, za rudarski praznik pa na njem že nekaj lei delijo krače. In to je ludi vse. Okoiiski prebivale/ vse pi)gosiejc kličej(^ varuhe postave, ker se v večernih urah v njem zbirajo mladi, ki se v mestu, če nimajo polnih žepov denarja. Mesto kfjub temu, da so poti zaraščene, kiopi polomljene in popisane, grmički le še oris ne» kdanjih krasotcev, skrbi za redke cvet/;čne grede, ki so v parku ostale. Nekoč je bil na tem mestu ribnik s prečudovitim mozaikom na dnu, v njem pa so živete zlate ribice.,. brezveznimi grafili in napisi v slilu »IIuso voli Faiimu«. ZaLo ob.siaja upravičen strah, da se tx> to naJaljevaki ludi po obnovi, ki se je po svoje že začela z obnovo nekdanjega vrlca Ro?.le vViloRožle. Bo park »za ograjo«? Park pa Uikšen kolje, to vemo vsi, ne more oslali ''na večno/' Pred leti je MO Velenje objavila javni razpis za pnyekino rešitev uredilve parka. Nagrado za najhi>ljšo rešiievjc prejela krajinska arhitektka Ana Kučnn. ki je predlagala ohranitev parka s sprehajalnimi potmi in Sievilni- V nekdanjih garderobafi kotaikaiisča so začasne prostore dobili Člani Smučarsko skakalnega kiuba mi vsebinami. Največji problem napi Hi do uresničitve pa je» seveda denar. Župan Velenjski župan Srečko Meh namje o prizadevanjih za uresničitev njenih in drugih idej povedal: »O |)ar-ku že nekiij let veliko govorimo in iščem<» najustreznejšo rešitev. Lahko povem, da smo že Imenovali projektni svet in se dogi>vorili, da vsebinsko dejavnost parka r »sta j a taksna, kot Je danes. Oliranili bomo gnnov-nice, drevesa in cvetlične grede. Sedaj iščemo še nekatere rešitve, ki naj bi se začele uresničevati prihlreb v meslu veliko, proračunski žakelj pa se nič kaj ne debeli.. Skakalci v garderobah kotaikaiisča »\ proračunu z. »Še vednt» ne vemo, kako urediti poti - ali jih posuti s peskom ali pokrili s ploščami. Ne vemo še, kaj narediti v paviljonu. kaj nareČi u.stnJi sončnega parka povedal Srečko Meh. ■ Bojana Špegel V parku je veliko lepih dreves, kijih bodo ohranili tudi po obnovi. skorajda nimajo kam dati. In ker so jilasni, to mt)ti spalno naselje v hhžni, hitro pa dobijo ludi pečiit mamilaSev. Ne glede na to, aH to so ali ne- Dejsivo pa je, da je vandalizem v parku že nekiij Časa velik problem. Vse listo. kar je skupnost vendarle u.spcla uredili in obmiviii, hitro uničijo, polomijo, piJpišejo z Hotalkališče, nekoč ponos mesta, danes kaže le še obrise tega sijaja. Vendar je letošnje poletje na njem mlado In Športno, Odkar so na njem naprave za vaje ska ter jev, teh tam nikoli ne zmanjka. Luče ob Savinji - za konec tedna 32Jučkidan V občini Luče datuma občinske^sa praznovanja še niso izbrali, z4ito njihov osrednji praznik ostaja turistična in narodopisna prireditev ^Sučki dan,^ ki jo bodo konec tedna izvedli že 32. po vrsti. Po nekdanjem vsebinskem blišču Je prireditev v zadnjih letih skoraj Zi^mrla. letos pa so se trdno odločili, da Ji postopno vrnejo nekdanji u^led in vel javo v slovenskem prostoru. Predvideni program najrazličnejših prireditev obeta, da so se od« ločili prav, in da bodo na zahtevni poti vračanja nekdanje vse« bine naredili odločen korak. Razni>like prireditve seb<»dovLučab iiiokolicizvrstile od četrtka do nedelje. Med ostalim bodo v petek iKiprli razsiavooh lOC)-letnici rojstva skladatelja Blaža ArniC*a in razstavo o turistiC-nem društvu skozi čas. ob 19.3(1 in 21.iK)pa b<">sia na vrsti koncert komornega pevskega zbora Viva la mušica in na.stop domačih pcv-cev z naslovom "zven lučkegašesiglasja.** V soboioob 14.0(1 veliko gozdarsko tekmovanje, ki bo za gozdarje iz Zgornje Savinjske in Šaleške UJdi izbirno za državno tekmovanje, hkrati pa bodo prikazali nekdanji način dela v gozdu. Zvečer bodo razglasili najboljšega športnika v lanskem letu, oba dneva pa se lx)do veselili z ovčerjeci in smučaiji. Oba dneva bo prijetno tudi druženje 7 mlinarjem v Podvolovijeku. V nedeljo dopoldne bo maša v časi farnega patrona sv. Lovrenca s procesiji), sredi Luč pa se bodo obiskovalcem predstavili citrarji, predice, domači godci in pevci, zelo zanimivo pa bo vse dni na športnem in rekreativnem področju. miP Ljubno ob Savinji častni občan je Jože Prislan S pr^etnr» slovesnf>stJo so na yubnem minuli petek obeležili sedmi občinski praznik. Slavnostne in čustvene l>eseila letošnje (»bčinske na^a-Jence in Jim kasneje |XKlelila priznanja. Letos je listino častnega občana prejel Jože Prislan, ki je svojo učiteljsko pot začel na Ljubnem in jo v tem kraju kol dolgoleini ravnatelj lamka jisnje t)snovne k^\e z upokojitvijo ludi sklenil. Seveda je bila vsa la leia dejaven na številnih področjih dela In življenja v kraju. Najvišje, zlato priznanje, je prejel Franc 'ler-bovšek iz Radmirja. brez katerega že dese-tietja ne mine nobena zadeva v Radmirju in v eeloini občini, kjer je prizadeven občiaski svetnik ludi v dmgem obdobju. Dobitniki srebrnih priznanj so Ana Kamplin. Edvard J ur; je vec. Iztok Podkrižnik in llrma Iskra Feríti. priznanje županje pa je prejel Božidar KumpreJ. Slavje so sklenili z narodopisnim delom, lo-kralje hil lo prikaz vrnitve llos