PMHOHSRl DNEVNIK
,   GLAS|L° OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^tcLIX- - Stev- 281 (2591)
Novoustanovljeni odbor brezposelnih delavcev mora poskrbeti, da bodo obljubam sledila dejanja' prisiliti mora Radicha in Novel lija. da prenehata z dlakocepskim slepomišenjem in zahtevata podporo organiziranih delavcev, da se uresničijo minimalne zahteve za omiljenje brezposelnosti.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 27. novembra 1953
Cena 20 lir
Nujna je izvedba široke mobilizacijske fronte proizvajalnih sil se prepreči propadanje, ki grozi tržaškemu gospodarstvu
T	v	vv	•
Longovo onecascanje partizanske borbe
Jrezposelnejfa
nih	tisoč brezposel-
str \ tisoči dela vcev, ki s ■	čakajo na odpust.
j k,, 710 iredentistične špe-v Škodo tržaških. uL^Cev ter poslabšanje že nevzdržnega položaja ul}or brezpo-sprožili manije-in proteste, ki so ™™**de resnično sliko
stan-Uesa„ ln posebnega j /.a tržaškega delovne-^ ‘Pidstvg in njegov od-si * « sedanjo politično J*n°stjo v tržaškem ^anju.
l^ezP°selni so šli spon-r° v borbo, borili so se
^sredno in ustrezno z
)oj tVli dospodarskimi po-tgV-vs*i so na ulice, zahte-I c pravico do obstoja, ki .Protestirati proti politi-wafco imenovanega vodil-Ucrh- razreda v Trstu, ki 1^3 predvsem za cim tj J6, uspevan j e svojih ^ ri°tskih» poslov.
so se v zelo ne-razmerah, ker so »lr 1 Proti sebi vodstva m ker s0 tki ^°Pali, tržaški občin-^j^bor. župan in sindi-„ pd Vodstva. Nastopili so lt0mytku, ko sindikati. hlj0lc njihovo borbeno kiti ’ ker so Prav ti sindi-iom^zani 71 a šovinistično %.’ko v tržaškem vpra-
'jj bi bile razmere dru-;eJ;e' bi se bili lahko ude-Doj1 demonstracij vsibrez-ves delavski razit ‘ vsc tržaško prebival-0 Pa bi jim bilo aktiv-Poklonjeno in bi jih
S
g»*to podprlo. ter a to se ni zgodilo. fer k6 ni moglo zgoditi,
%o	v nasProf1u z
kfj'i iredentistov in kom-Zl°Vcev, da bi prilai-*a te rst’ niegove razmere prebivalstva v •> 0,1'• umetni luči. u so udarili po brez-t delavcih, ki so h 5 borbi; njihovo aJcci-(°, „ °Značilt za nezakoni-'(Ll^ jnokratično in izzi-S^ii f^Ponanti Enotnih
%T„iV in Delavske ■ n!C
% °e so napeli vse sile, 'tihi;- ^odli brezposelne, ^ejii! S Podlim obrekova-111 namigovanjem ^eftjj enolni nastop, pre-ra:-širitev njihovega ‘et razpršili množico fl i lrli njeno gibanje. \i* s° govorili celo o %a0n,.sankcijah ter ria-X . • da bi se akcije %etn udi zatrle v krvi. Se i_ ic ustaviti gi-\ jp ezPoselnih; uspelo M jPrePrečltl, da bi de-kon,/. droži odpust, NfoZ in se pridružili /Si čnim- Preprečili so, » Po/nl kriti?:ni gospodar-Šig v Trstu popolni ***galjen, hkrati pa ? ob ™no9°č'ili mtanovi-n ',ibne^ organa, ki M f ® bi branil italijan-Qro-<°' kot er emu nihče ,X Vmarveč bi ščita » ln % - Prlhodnost Tr-
% *il *	*■
h n . Bačanov.
l'a'in 3<J UJK~
>eh- Pj-u',, temu dosegli
hh.
it N p,. '■emu aosegu tfetfa) ,:illjeni po demon-’ so morali odgo-t, hib . rj°ni dati nekaj vj lej .J ^h bodo morali ks^otibointti, marveč se f.N> rIrT° dejstvo per i^s< Jienn	učinkovi-
>iu°žic Srednega nastopa t>- vprnt anju razred-lS nlan.j- kakor se je
Ir 0 dnr. /• KUKOr se je
c^hir,' a Vo in se bo se
sen	bodo	ob-
dljfnji razredni od-irebn 1 nP- okutno zlo kT‘ k0 L opozoriti z vso 1 * , .nl sire,
S. 2|-%rf-ba
^	Vlit*
%<iCltl<X<£mr0 a0(li Ved'
■i1 ■<; '<
^ej0 sti- da nekaj
lij " ni	dela	v
slučajnega ua- Zaradi tega
'r bodo oni.
morajo brezposelni nadaljevati z borbo in jo bolje organizirati. Odbor brezposelnih, ki je bil te dni izvoljen, mora voditi in spodbujati akcijo v čedalje primernejši obliki in se ne sme pustiti zapeljati od spletkarjev «poUtiEnega premirja^. Odbor mora. poskrbeti, da. bodo obljubam sledila dejanja, prisiliti mora Radiche in Novellije, naj prenehajo z dlakocepskim slepomišenjem in zahtevajo podporo organiziranih delavcev, da se doseže:
1. dodelitev zadostnih kreditov za javna dela, prt katerih bi takoj dobilo delo vsaj 4.000 brezposelnih;
2. stalna podpora tržaškim brezposelnim (milijarde, ki jih zapravljajo za provokacije in nemire, ki uničujejo tržaško gospodarstvo, naj se investirajo v pomoč meščanom, ki nimajo od česa živeti);
3. ukrepi za obvezno najemanje znatnega števila mladih delavcev v podjetjih. ki jih kontrolira državni kapital:
4. ukrepi, ki bodo zajamčili delo v Trstu najprej tržaškim del3vop.tn in šele nato ostalim (kot se dogaja po vseh drugih deželah;)
5. ustanovitev menz v režiji občine in predsedstva cone, v katerih bi razdelili dnevno vsaj 3.000 brezplačnih obrokov onim brezposelnim. ki so zaradi posebnih družinskih razmer najbolj potrebni.
Pogled na splošni položaj^ tržaškega gospodarstva kaže, da se deklasiranje Trsta spreminja iz negativnega psihološkega činitelja v stvarno stanje. Zaradi tega je potrebna nujna pobuda delavcev v tovarnah, s katero bo edino mogoče izvesti široko mobilizacijo vseh proizvajalcev, ki bi jih predstavljal. kvalificiran posvetovalni organ, ki bi ga ne vezale politične špekulacije in ki bi se prav zato lahko učinkovito iotil nevarne grožnje in jo odstranil.
(h »PROGRESSA«)
Končni izidi j volirev v FLRJ
| BEOGRAD, 25. — Danes jej j zvezna volilna komisija izdala j j poročilo o rezultatih volitev v j zvezno ljudsko skupščino, ki so j bile v nedeljo 22. novembra, j Rezultati so naslednji:
V vsej državi je od skupnih 10 milijonov 587.644 vpisanih volivcev glasovalo 9,422.227 volivcev ali 89 odstotkov. Za predlagane kandidate je skupno glasovalo 75.7 odst. volilnih upravičencev.
Od tega je v ER SRBIJI volilo 88 odst. volivcev, za kandidate pa je oddalo svoi glas 95.2 odst.
V ER HRVATSKJ je volilo 89.6 odst. volilnih upravičencev, od katerih je za predlagane
Pred proslavo desetletnice drugega zasedanja AVNOJ
Na poti v Jajce je predsednik Tito prispel v Sarajevo - Pristanek Rima pod eks-panzionističnimi pogoji pomeni poskus, da se sklicanje konference onemogoči
(Od našega dopisnika) jsebno jasno do izraza v bor-
BEOGRAD. 26. — Jugoslo-ibi Ju?.°d]c4vans?efa ,Ijubstva
proti diktatu od 8. oktobra.
sklenili nadaljevati borbo do popolne zmage, osvoboditve in
 .. . ,	.	,	priključitve	Jugoslaviji	vseh
kandidaie oddalo svoj glas 95 j krajev, kjer žive Jugoslovani,
in je bila začrtana pot socia-
Tudi današnja «Politika» objavlja uvodnik, v katerem pra-
vanski narodi praznujejo v t110"	oa	8.	otuonra.	vi, da kaže, da rimski poli-
nedeljo veliko obletnico — de-	Ostra	borba v preteklosti je	j tiki uživajo v trikih,	ki si jih
setletnico drugega zgodovin-	naučila	Jugoslavijo opreznosti	! sami izmišljajo. Oni	so sami
skega zasedanja AVNOJ. Mi-i'n budnosti. Marsikomu na	j sebe proglasili ia	dobrona-
nilo je deset let od dneva, ko	Zahodu	se zdi mogoče zelo	i merne in miroljubne. Oni za-
so narodi Jugoslavije posta-1 čudno, zakaj Jugoslavija nej^evaj° pred konferenco privili temelje novi Jugoslaviji, j dovoli, da bi pred konferenco !	nekaj	svojih funkcio-
prišlo še nekaj italijanskih narjev v
odst, volivcev.
V LR SLOVENIJI je volilo
96.7 odst. volilnih upravičencev, za predlagane kandidate S4.1 odst.
V BOSNI in HERCEGOVINI je volilo 89.8 odst. volilnih upravičencev, za predlagane kandidate 98.2 odst.
V LR MAKEDONIJI je volilo
87.8 odst. volilnih upravičencev, za predlagane kandidate pa S6.5 odst.
V CRNI GORI je glasovalo 91.5 odst. volilnih upravičencev, za kandidate pa je oddalo svoj glas 99.2 odst
listične izgradnje. Poteklo je deset let. ki so bila obeležena s pomembnimi dogodki, kot so; 1945 z zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci, 1948 z borbo za samostojnost in neodvisnost, 1951 za uresničitev socialističnega načela sTovarne delavcem!« in 1953 z borbo proti birokratizmu, za socialistično demokracijo, za udeležbo najširših množic v upravljanju države, z borbo za enakopravne odnose med narodi, proti poizkusu velikih sil, da vsilijo svojo voljo in svoje sklepe malim na-I rodom, kar je prišlo še po-
lunKCionarjev v Trst. Ne gre za italijanske funkcionarje, temveč za poizkus, da se po zamaskirani poti izvede sklep od 8. oktobra. Jugoslavija je pripravljena, poudarjajo v Beogradu, pod določenimi pogoji prepustiti Italiji celo mesto Trst. Toda ona ni pripravljena na nikakršne koncesije, dokler Italija dejansko ne pokaže resne volje za konstruktivno sodelovanje in za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Zato se grenko motijo vsi tisti, ki mislijo, da bodo narode Jugoslavije po ovinkih prepeljali žejne čez vodo, kot je svojčas izjavil maršal Tito, in privedli Jugoslavijo na konferenco, ki bi sankcionirala diktat od 8, oktobra.
Trst in cono A. Določen del te uprave smo že tako dobili, — tako modrujejo. — naj 'nam pred konferenco dajo še drugi del, potem pa se lahko razgovarjamo, kdaj in na kakšen način bomo dobili še ostalo.
Italijanska vlada je prepričana. nadaljuje «Politika», da bo dobila to, kar zahteva, ker
dobro razlikuje med pošteni-ni in nepoštenimi namerami. Domnevni pristanek italijanske vlade na konferenco pod pogoji, ki odgovarjajo njenim ekspanzionističnim ciljem, pa je v resnici samo poizkus, da se onemogoči sklicanje konference, zaključuje «Politika» in poudarja, da sporazuma ne more biti, dokler se ne preneha s poizkusi nasilne rešitve tržaškega vprašanja in s poizkusi, ki ustvarjajo nevarno ozračje.
Na poti v Jajce, kjer bo prisostvoval proslavi desetletnice II. zgodovinskega zasedanja AVNOJ, je danes popoldne prispel v Sarajevo pred-
je ves načrt pripravila s po- ! sodnik republike maršal Tito
močjo londonskih in \vashing' tonskih diplomatov. Oni upajo,' dodaja «Politika», da bo svet verjel, da so njihove namere plemenite in miroljubne. Toda pozabljajo, da svet ni tako naiven, kot mislijo italijanski politiki in tisti, ki jih podpirajo. Poleg tega pa so pozabili, da je Jugoslavijo težko prevarati. Jugoslavija
Dan pred glasovanjem v Parizu predlaga Moskva honlerenco štirih
Sovjetska nota« katere besedilo bo objavljeno jutri, izraža pristanek ZSSR na konferenco štirih in ima po prvih vtisih namen, da vpliva na debato o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu
Luigi Longo je preteklo nedeljo v svojem protijugoslovanskem besu in hlapčevstvu italijanskemu imperializmu zvrnil golido gnojnice na partizansko gibanje vse 1'ali je in še posebej na partizanske edinice garibaldincev, da ne govorimo o obrekovanju, s katerim je hotel kot poslu-
večkrat osvobojenem ozemlju, kjer so se bojevali z ramo ob rami z edinicami IX. korpusa. Ti partizani bi morali odločno zakričati Longu: «Lažešh) Morali bi mu zakričati to, ker se na. tej zemlji niso borili za ono Italijo, kateri so hlapčevali kot ministri razni «komunisti» kakor
kominformistični agent j Togliatti, Scoccimarro in dru.
MOSKVA. 26. — Moskovski radio je danes oddajal naslednjo kratko vest: «26. novembra je ministrstvo za zunanje zadeve ZSSR izročilo velej>osla-ništvom ZDA, Velike Britanije in Francije noto, ki izraža pristanek sovjetske vlade na udeležbo na konferenci predstavnikov štirih velesil. Besedilo note bo objavljeno 28.
novembra.«
V Londonu je Foreign Office potrdil, da je britansko veleposlaništvo v Moskvi dobilo sovjetsko noto in da ta odgovarja na zahodno noto od 16. novembra.«
liki. Po prvih kratkih poročilih in komentarjih zahodnih velesil svojim ministrstvom ima sovjetska nota predvsem namen, da vpliva na debato o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu. To trdijo tudi v francoskih uradnih krogih in opozarjajo, da je glasovanje o zaupnici Lanielu v zvezi z zunanjo politiko njegove vlade napovedano za jutri, 27. novembra, medtem ko bo besedilo note objavljeno dan kasneje.
O noti se izve še, da obsega osem tipkanih strani in da
vsebuje določeno število
Obenem poročajo iz Varša-	^!.0,jen.ci. nb’
da je poljska vlada izro
ve.
čila britanskemu in ameriškemu veleposlaniku noto, ki poziva obe vladi, naj «sprejme-ta sovjetsko pobudo za olajšanje mednarodne napetosti.« Poljska nota govori predvsem I o nemškem vprašanju, j O sovjetski noti zatrjujejo i še v londonskih političnih
I krogih, da se zdi po prvih vesteh, da je sestavljena v vzelo spretni in inteligentni« ob-
ki naj bi bila po nepotrjenih poročilih v Berlinu. Sovjetska nota ne predlaga dneva za konferenco.
LONDON, 26. — Uradno so sporočili, da bo IVinston Churchill v torek odpotoval na Bermude, kjer se bo udeležil konference treh zahodnih velesil Churchilla bo spremljal zunanji minister Anthonv Eden, med ostalim spremstvom pa bo tudi njegov svetovalec v atomskih vprašanjih
V V
LANIEL ISCE KOMPROMIS ki bi preprečil vladno krizo
PoMveiovunja % goltati - Sinoči je bil položaj še negotov Biovega predsednika republike bodo volili 17. decembra
PARIZ, 26. — Jutri popoldne bo narodna skupščina glasovala o zaupnici Danielovi vladi, iu to po osemdnevni veliki debati, ki je pokazala, da glede evropske vojske nista razdvojena samo francosko javno mnenje in parlament, pač pa tudi vlada sama.
Laniel sc danes trudi, da bi prepričal golistične poslan, ce. naj bi sc pri jutrišnjem glasovanju vzdržali in naj ne bi glasovali proti zaupnici. Z njihovimi 113 nevtralnimi glasovi bi imel Laniel možnost uspeha, toda do večera je imel zagotovljenih samo 208 glasov. Skupščina ima skupno 627 poslancev Za zaupnico je potrebna absolutna večina 314 glasov. Ce bo vlada poražena, se lahko odloči za razpustitev parlamenta in za razpis novih volitev. Mhogo je odvisno tudi od 103 socialističnih poslancev, ki so v glavnem naklonjeni evropski obrambni skupnosti pod določenimi pogoji, toda od teh je 35 poslancev, ki nasprotujejo nemški oborožitvi in ki so obljubili, da bodo glasovali samo za socialistično resolucijo, ki pa jo je skupščina včeraj že zavrnila. Pa tudi v sami La-nielovi stranki, desnimi neodvisnimi, ni enotnosti glede ev. ropskega združevanja. Večina poslancev- je danes udeležena na dolgih posvetovanjih v zvezi z jutrišnjim glasovanjem. Za nekatere, zlasti za goliste, bi nove volitve po-menil“ zgubo, ker se je javno mnenje v državi premaknilo
oa levo, čeprav se je vladna koalicija premaknila na desno Lanielovi nasprotniki pa vidijo v novi vladni krizi lepo priliko za likvidacijo Daniela prav pred bermudsko konferenco. S tem bi Lamel izgubil možnost uspeha na predsedniških volitvah, ki so jih določili za 17. decembra. Predsedniška doba sedanjega predsednika Auriola poteče 17 januarja. Novega predsednika izvolita narodna skupšči-na in republiški svet (senat) na skupni seji Kakor je znano, je Auriol sklenil, da ne bo več kandidiral, Do sedjij ni bil predložen še noben kandidat. Vendar mislijo, da bodo morebitni kanidati seda nji predsednik skupščine E-douard Herriot, vladni predsednik Laniel, podpredsednik vlade Queuille, zunanji mini-ster Bidault in minister za prekomorska ozemlja Jacqui-not.
Ce bo vlada jutri dobila zaupnico, se bo Bidault v kratkem sestal z Adenauerjem in se z njim razgovarjal o Posarju. Kakor izjavljajo obveščeni krogi, je za Lanielovo vlado nujno; da vsaj začne pogajanja o Posarju še pred začetkom bermudske konference Ce bo vlada dobila zaupnico, se j>0 Bidault sestal morda v soboto z Adenauerjem v Haagu Ce to ne bo mogoče, pa se bo določil sestanek ie pred odhodom francoskih delegatov na Bermude.
Medtem je skupina golistič-nih poslancev, ki skuša najti kompromis, ua podlagi kate-
rega bi golisti podprli vlado pozvala Laniela, naj umakne vladno resolucijo in naj jo nadomesti z drugo. Do večera ni Laniel sprejel tega predloga.
Ce bi se skupščini predložila nova resolucija, ne bi o njej mogli glasovati pred soboto, kakor to določa francoski parlamentarni postopek.
Skupina 50 poslancev, ki predstavljajo prekomorska o-zemlja, pa je poslala Lanielu pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih pogodba o evropski obrambni skupnosti utegnila imeti za Francosko unijo.
Iz Bruslja javljajo medtem, da je belgijska poslanska zbornica danes odobrila s 148 glasovi proti 49 in 3 vzdržanimi pogodbo o evropski o-brambni skupnosti Pogodba bo sedaj predložena senatu v odobritev. Glasovanje v senatu, ki bo povezano z glasovanjem o ustavni reformi, pa bo verjetno šele marca prihodnjega lota.
Nizozemska senatna komisija, ki proučuje to pogodbo, pa je poslala vladi noto, s katero izraža mnenje, da bi mo" rala biti pogodba formulirana na tak način, da ne bi onemogočila sklenitve nenapadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo m tesne povezave Velike Britanije z evropsko skupnostjo.
Predsednik senata pa je poslal vladi poročilo, v katerem postavlja resne ugovore pravnega značaja proti ratifikaciji pogodbe.
lord Chervvell. Tako Churchill kot Eden bosta tudi v času svoje odsotnosti osebno vodila državne posle in bosta za-ladi tega v stalnem stiku z Londonom; sejam vlade pa bo v tem času predsedoval finančni minister Butler.
O bermudski konferenci in o tem, kaj bo Churchill tam počenjal, so razpravljali danes v spodnji zbornici. Churchill sam je naznanil poslancem svoj namen, da bo predlagal predsedniku Eisenho-werju izmenjavo informacij o atomskem raziskovanju in tudi Informacij o raziskovanju uporabnosti atomske e-nergije v industrijske namene. Doda! je, da , želi Anglija to izmenjavo izvajati na obojestranski osnovi,
Na ponor ne napade laburistov Wyatta, Attleeja in Morrisona, ki so zahtevali, naj Anglija ne daje več ZDA informacij o napredku svojega raziskovanja na področju o-brambe pred atomskim orožjem, če ameriška vlada ne bo sporočila informacij o svojem napredku na področju proizvodnje atomskega orožja, je Churchill končno dejal, da »Anglija pričakuje, da bo dobila informacije v zamenjavo za one. ki jih je Ameriki dal Clement Attlee, ko je bil j že ministrski predsednik«, j Skupina SO laburističnih poslancev, med katerimi so bili tudi hevanisti Harold Wilson, Richard Crossman in Barbara Castle, je predložila resolucijo, ki poziva Churchilla, naj predlaga na Bermudih sklicanje konference petih velesil brez vsakršnih pogojev Resolucija poziva tudi Churchilla, naj upošteva sklep laburističnega kongresa, ki priporoča, naj se ne izvede oborožitev Nemčije, preden ne bodo izčrpana vsa sredstva za miroljubno združitev Nemčije.
Končno je laburist Wyatt vpraša! Churchilla, ali namerava predlagati na Bermudih, da bi Anglija, Francija in EDA izdale skupno izjavo, da bodo nastopile v obrambo Siama, Burme, Pakistana in Indije, če bi bile te dežele posredno ali neposredno napadene.
Churchill je odvrnil, da je «nedotakljivost vseh svobodnih držav, ki jih ogroža napad, zlasti pa vseh držav Commonsvealtha, v središču zanimanja britanske vlade, ki je lojalna članica OZN«. Menil pa je, da «ni potrebno delati dodatnih ali posebnih izjav, ne na Bermudih, ne kje drugje«.
V angleških in v ameriških uradnih krogih izjavljajo danes. da sc bo po splošnem mnenju bermudska konferenca začela, kot je bilo določeno, 4 decembra, kljub možnosti vladne krize v Franciji.
Figlove izjave
DUNAJ. 26. — Novi avstrijski zunanji minister Leopold Figi je izjavil danes dopisniku avstrijske agenije «APA», da se avstrijska zunanja politika ne bo v ničemer spremenila To ne more biti politika neke stranke, temveč
samo državna politika v interesu vse dežele, je dejal Figi.
O zahodni noti' o Avstriji, ki je bila včeraj izročena sovjetski vladi, pa je Figi izjavil, da gre zdaj samo za vprašanje dobre volje, ker so bile s to noto odstranjene vse formalne ovire' in je torej pot k sporazumu odprta. »Rešitev avstrijskega vprašanja, je dejal Figi. je odvisna samo od iskrene želje po pomi-ritvi in miru in od volje, da se drži obljuba,
Na vsej poti skozi Bosno od Sabca do Sarajeva, zlasti na postajah v Doboju, Zavidovi-čih, Zenici in Kakn.iu je maršala Tita pozdravila velika množica ljudstva. Na zahtevo ljudstva je imel maršal Tito v Zenici kratek govor. Prav tako se je tudi v Sarajevu zbrala velika množica pred železniško postajo, ki je navdušeno pozdravljala Maršala z vzkliki »Heroj Tito!«.
Jugopress javlja, da bo 29. novembra ob desetletnici II. zasedanja AVNOJ v Jajcu am, nestirano večje število kaz- j njencev.
Italija skuša podaljšati upravljanje v Somaliji
NEV? VORK. 26. — J-.:;.)-vanski zastojmi^ v .Varnost-, nem svefii glavne skupščine OZN je postavil včeraj vprašanje, kako Italija izvršuje svojo dolžnost upravnika v Somaliji. Dejal je, da je rok za dosego neodvisnosti Somalije do leta 1960 zelo kratek, če se upošteva majhen napredek 7a razvoj tega ozemlja. Glede predloga, da bi podalj. šali italijansko upravo v Somaliji tudi po letu 1960. se je jugoslovanski delegat izrekel proti temu Pri tem je navedel poročila Varnostnega sveta OZN in misije OZN, ki je obiskala Somalijo, in v katerih govorijo o neuspehih italijanske uprave v tej deželi.
sen
in hlapec italijanskega imperializma umazati veličino NOB na našem ozemlju. Predvsem moramo ponovno zabeležiti, da Longo tekmuje z italijanskimi fašisti, in proglaša Julijsko krajino za sneto italijansko zemljo in po desetih letih lažnivo priča, da so se na naši zemlji borili partizani italijanske in »drugih« narodnosti, zato da bi ponovno potrdili italijan-stvo tega ozemlja.
Kot organizator partizanskih edinic, sestavljenih iz delavcev iz Trsta, Tržiča in Furlanije, moram reči Longu, da laže. Resnica je samo ena, in sicer, da so bili primeri, da so se partizani iz Trsta, Tržiča in Furlanije celo sramovali imenovati Italijane, in to samo zato, ker niso hoteli imeti nič skupnega s fašistično Italijo, ki je napravila toliko zla slovenskemu človeku in so ti ljudje prav tako sovražili vsako imperialistično politiko. ki bi jo kdor koli v katerega koli imenu hotel voditi na zemlji, kjer so se oni borih kot partizani, t. j. na
Frachon izpuščen na začasno svobodo
PARIZ. 26 — Preiskovalni odsek pariškega sodišča je danes odredil, naj se glavni tajnik kominformi,stične Splošne zveze dela Benoit Frachon. ki je bil aretiran preteklo nedeljo zaradi «atentata na zunanjo varnost države«, izpusti na začasna svobodo.
Ta ukrep se utemeljuje z izjavo, da za ugotovitev resnice ni potrebno, da Frachon ostane v zaporu.
Bevanova „Tribune“ govori o novem izdajstvu nad FLRJ
Bevanisiično glasilo pravi, da so fašistične provokacije o Trstu kljub Edenovim izjavam «daie dobro dividendo*- • Nova posvetovanja med zahodnimi vladami o Trstu
Pella še bolf razširja svoje izsiljevanje
HAAG, 26. -- Pella je danes na tiskovni konferenci v Haagu šel še korak naprej v izsiljevanju svojih zavezništev za podporo italijanskim zahtevam v tržaškem vprašanju. Na tiskovni konferenci je dejal, da bi rešitev tržaškega vprašanja olajšala ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti in da je od naklonjenega stališča držav evropske skupnosti odvisno italijansko sodelovanje v tej skupnosti.
Pella je o tržaškem vprašanju, nekoliko v navzkrižju s pravili govoril zelo obširno v svoji izjavi, ki jo je prečita! na tiskovni konferenci v Haagu
«Trst je vprašanje pravičnosti in demokracije«, je dejal Pella in dodal, da upa. da bo to vprašanje ugodno rešeno. Potem je segel v zgodovino tržaškega vprašanja in dejal, da je «vedno obstajalo kot vprašanje italijanske združitve od leta 1870». Dodal je: «Prva svetovna vojna, v kateri se je Italija borila ob strani zaveznikov, nam je omogočila rešiti vprašanje naše narodne meje«. Nato je zatrdil da je bila najbolj neugodna meja, ki so jo predlagali v Versaillesu, Wilsonova črta, ki pa je bila »daleč onkraj sedanje meje Tržaškega ozemlja«, kar pomeni, da so «tudi tisti, ki so bili najbolj nasprotni Italiji predlagali takrat manj neusmiljeno mejo«, Zdaj pa, je otožno dodal, se govori samo o delu Tržaškega ozemlja, ne o vsem, in vendar nekoč tega Italiji nihče ni upal osporavati.
Nato je Pella prešel na tristransko izjavo, ki je »določila STO Italiji«, Z Jugoslavijo, je nadaljeval se je Italija «poskušala prijateljsko pogajati«, vendar »tri neposredni poskusi niso dali zaželenih rezultatov«. Potem je še enkrat potrdil izvor sklepa od 8 oktobra: ((Prikazali smo potrebo. da se vprašanje reši. in smo dosegli angloameriški sklep od S, oktobra, ki smo
ga razlagali kot znak razumevanja zaveznikov in ki smo ga sprejeli, ker ni vseboval nobene omejitve glede cone A in ni zahteval nobenih odpovedi«.
Nato je Pella še enkrat omenil propagandistični predlog o plebiscitu in dejal, da bo Italija storila vse. da bi bilo tržaško pristanišče v čim večji meri odprto zainteresiranim državam, «ko bo Trst postavljen pod italijansko suverenost«, O ostalih možnostih rešitve tržaškega vprašanja je dejal; «Ni izključeno, da ne bi mogle priti v poštev tudi druge formule, zlasti etnična črta, ki jo je že predlagal Sforza; to rešitev bi bilo mogoče še preiskati« (Pella je rabil glagol «esplora-re»). O konferenci petih pa je menil, da ni mogoče oporekati «dobre volje« Italije in da bi bila rešitev lažja, ko bi »vsi priznali to dejstvo«.
Na vprašanje nekega novinarja o italijanskem stališču glede razvoja evropske enotnosti je Pella dejal da «upa, da bo imel to zadovoljstvo, da bodo prikazano dejansko stanje o tržaškem vprašanju upoštevali in da na osnovi tega zaupanja ni razloga za mnenje, da bi Italija na konferenci za evropsko politično skupnost, ki se je začela danes. spremenila svoje stališče«. Dodal je:	«Vendar ni
dvoma, da bi rešitev tega vprašanja olajšala pot evropske obrambne skupnosti«.
V jezuitsko zaviti obliki, je torej Pella povedal da je stališče Italije do evropske skupnosti odvisno od tega, kako bodo države te skupnosti podprle italijansko imperialistično politiko V tem smislu je treba razumeti tudi njegovo izjavo na isti konferenci, da je «treba najti način, kako poiskati v mednarodnem okviru rešitev narodnih problemov«.
Pella se v Haagu udeležuje konference šestih zunanjih ministrov evropske skupnosti, Konferenca se je začela
pod vtisom negotovega razvoja v Parizu, tako da govorijo o »konferenci petih« namesto o konferenci šestih, ker Francijo zastopa samo funkcionar zunanjega ministrstva Parodi, Po večernih vesteh o novi so.' vjetski noti se je negotovost še bolj povečala, ker se je zmanjšala verjetnost, da dobi politika evropskega združevanja večino v evropskem parlamentu LONDON, 26. — Glasilo be-vanističnega levega krila laburistične stranke «Tribune» zatrjuje v svoji današnji številki, da so fašistične provokacije v Trstu »dale dobro dividendo«,
V članku na prvi strani pod naslovom «Gospod Peha je spremenil ton« zatrjuje bevani-stični tednik, da Italija v začetku ni kazala nobenega navdušenja za konferenco, ki so jo predlagali Jugoslovani. »Zakaj je Pella zdaj spremenil ton? Razlog je, kot vse kaže, ta, da ,;o Italijani dobili zagtoviia. Ne gre samo za to, da so Angleži in Amerikanci zatrdili, da ne bodo umaknili sklepa od 8. oktobra. Iz Rima poročajo tudi. da bodo italijanskim funkcionarjem ob začetku konference dovolili priti v Trst. da bodo proučevali problem prevzema uprave cone A. Ce so te vesti resnične, je britanska vlada delno odgovorna za novo izdajstvo nad Jugoslovani. Mr. Anthony Eden je odločno grajal Italijane zaradi neredov, ki so jih uprizorili v Trstu. Toda zdi se, da so tj neredi dali dobro dividendo«.
Medtem poročajo v angleških uradnih virih, da so ZDA. Velika Britanija in Francija začele z kitovo serijo posvetovanj o akciji, ki naj jo zdaj izvajajo v zvezi s tržaškim vprašanjem«. Pravijo, da so zaenkrat prekinili »sondiranje« v Rimu in Beogradu in da se tri vlade zdaj posvetujejo o načinu, kako bi odgovorili na jugoslovanske ugovore na zahodni predlog od 13. novembra. V nekaterih ■krogih trdijo, da ni verjetno, da bi biia konterenca sklicana pred koncem leta.	,
gi, k er je bila tudi taka Italija imperialistična zato, ker se ni odrekla ((civilizacijske-inu» poslanstvu v Julijski krajini in Uidi zato ne, ker so bili za to eposlanstvos tudi «r(leči» ministri.
Znano je, da je Togliatti izjavil italijanskim delavcem, ki so ustvarjali v Trstu svojo oblast: «Vi comprendiamo, m a »on vi approviamoo.
Izdajalci komunizma se mo„ rajo imenovati oni, ki kot voditelji italijanskega komin-formizma po 35 letih zahtevajo, da imperialistična Italija, ki so jo tu premagale prav partizanske sile, dobi spet slovensko zemljo, ki jo jz buržoazna Italija dobila z mešetarjenjem v Londonu in ki je zanjo pognala v smrt stotisoče sinov italijanskega delovnega ljudstva, ki so padli za interese kapitalistič, nih izkoriščevalcev v pni svetovni vojni.
To,r slovensko zemljo, po kateri je italijanski fašizem ropal iti požigal 25 let, kbm-informist Longo proglaša za italijansko.
«.Tovariš» Longo! Julijska krajina je naša zemlja, ki jo je italijanska buržoazija dobila v imperialistični no.tni. To zemljo so italijanske pred-fašistične in fašistične vlade ropale kot vojni plen. Na tej zemlji je italijanski osvajalec moril in požigal ter imel namen celo fizično uničiti nad pol milijona tu naseljenih Slovencev in Hrvatov. Naše ljudstvo se je temu uprlo. 45.000 borcev je v NOB dalo svoje življenje za to. da bi naša zemlja in tiaš rod nikoli več ne bila pod tujci., ampak svobodna v svobodni domovini. V tej borbi in med temi žrtvami so prednjačili komunisti in ta borba je strla za vselej na našem ozemlju italijansko oblast. V tej veličastni borbi smo si ustvarili slovensko-italijansko brat_ stvo, ki se je izražalo v naši mogočni antifašistični organizaciji SIAU, katero ste vi v delu Julijske krajine, ki je pripadel k Italiji, tudi podedovali, pa jo tudi vaši bur-žoaziji na Uubo razpustili.
Da, gospodje «komunrsti», gospodje »komunistični« voditelji! Vi ste napravili velike usluge italijanski bur-žoaziji in Vatikanu. Res bi vas morali ti bolj ceniti. Vi ste rehabilitirali italijansko buržoazijo, ki je bila do skrajnosti kompromitirana s fašizmom, ki je bila njegovo počelo in bistvo. Vi ste vodili italijanske partizane v boj za novo Italijo. Toda, da je ta nova Italija klerofaši-stična, je mnogo krivde vaše. Izdali ste interese delavskega razreda. Vaš veliki Togliatti je za nagrado postal kraljevi minister.
«Tovariš» Longo. ali ni bila vaša vloga enaka vlogi Noskeja in Scheidemanna v drugih okoliščinah in v drugem ambientu? Italijanski proletariat in delovno ljudstvo Italije bo znalo obračunati z vami kot s sodelavci najizrazitejše vojnohujsku-ške, iredentistične in imperialistične buržoazijc, s katero nima delovno ljudstvo ničesar skupnega. Mi, bivši slouenski partizani, ki smo se borili skupaj z ramo ob rami s partizani, sinovi tu živečega italijanskega delovnega ljudstva na slovenski zemlji, pravimo tem našim tovarišem iz borbe, naj povedo, čigava je ta zemlja, čigava so bila tu požgana naselja, čigav človek je tu Visel na vešalih, ki so jih za časa NOB italijanski fašistični in nemški nacistični okupatorji postavljali na naši zemlji. Naj tem gospodom povedo, kako danes čuti tu živeče ljudstno ob grožnji prihoda Italije v te kraje in kako misli tudi delovni človek italijanske narodnosti v samem Trstu.
FRANC STOKA
Ljudska prosvete
Razna obvestila
Darovi in prispevki
27. novembra
PRIMORSKI DNEVNIK
HPOMINNKI »NEVI
Na današnji dan je leta 1943 padel pri Bihaču Ivo Lola Ribar, narodni heroj, sekretar CK SKOJ.
PROPAGANDNO POTOVANJE BARTOLIJA PO RIMSKIH URADIH ^ II tOU I*©dl>rŠČCk
IIDDAliiniAirPA DA7DIIDIAAIIA TD7APAAIIIII osemdesetletnik
Šibka točka
Proslave
AVNOJ
t/HQ
ZA TRŽAŠKO OZKMUg
V soboto 28. nov. I951 ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera v nedeljo 29. nov. I993 ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
Iak je, kakor pa vidimo na zgornji sliki, ne, še mnogo izrazitejši je, ker mu sedanja burja in sveži zrak izredno prijata. Človek bi mn s težavo prisodil 60 lot, dopolnil pa je prav danes že osemdeseto. Svež, živ, krepak, zdrav, v hoji brez pretiravanja mladeniško hiter in gibčen. Tak je naš jubilant Anton Pod-bršček.
V Kanalu ob Soči se je
rodil 27 novembra 1873, kjer je dobil osnovne pojme znanja, katerega je pozneje izpopolnjeval na realki v Gorici. Prav letos je poteklo 55 let, od kar je peš priromal iz Gorice v Trst, kjer je ostal z malimi presledki vse do danes Petinpetdeset let je dolga doba in če pomislimo, da je jubilant posvetil vso to dobo, lahko rečemo, izključno le borbi za obstanek slovenstva na Tržaškem, tedaj postane tak jubilej še izrednejši, še svetlejši.
Ze leta 1899, komaj po njegovem prihodu v Trst, ga že srečamo v tedanjem šentjakobskem pevskem društvu «KOLO» ter pri njegovem tamburaškem odseku. Leto kasneje ga viškem Sokolu ter pri takrat-
Desetletja že traja polemi-	prometnemu in geografske-
ka o tržaškem gospodarstvu,	mu položaju Trsta. Tako mo-
Spor se vodi v glavnem okrog	ra industrija detati proizoo-
vprašanja prvenstva prometa	de za izvoz v svoje zaledje.
odnosno industrije. Italijan-	It	vsega	tega pa izhajajo
ska teza zagovarja že po prvi	tudi	važni	politični zaključ-
svetovni vojni in sedaj še to-	ki- Trst torej ne spada v
liko odločneje prvenstvo trža-	sklop italijanskega gospodarske industrije nad prometom,	stva, saj je pretesna pove-
To je razumljivo. Italija ne	tava	z Italijo ešibka točka*,
more nuditi Trstu tržišča za	Trst	spada	k svojemu zaled-
promet blaga, in istočasno ni	ju- Samo tam lahko Trst do-
niti ena italijanska pokraji-	bi potrebna tržišča,
na naravno zaledje Trsta. Tej protiprirodni tezi se postavlja nasproti druga, ki sicer ne zanikuje važnosti tržaške industrije, vendar pa jo podreja bistveni -in osnovni nalogi tržaškega pristanišča: posredništvu med srednjeevropskim zaledjem in prekomorskimi državami.
V iredentističnem tisku smo do sedaj le redko zasledili članke, ki bi obravnavali vsaj kolikor toliko resno omenjeno vprašanje, tako da predstavlja intervju s profesorjem tržaške univerze Antoniom Fossatijem, katerega objavlja v izvlečku včerajšnji eGiomale di Trieste*, presenetljivo novost.
Intervju se nanaša samo na vprašanje ladjedelnic in industrije. Na vprašanje o možnosti okrepitve industrializacije mesta je tržaški redni profesor tako-le odgovoril:
»Industrijski razvoj Trsta izvira iz relativno nedavnega obdobja. Razvoj je nastal po prvi svetovni vojni, ko so industrijske aktivnosti kompenzirale resne izgube v trgovsko-bančnem sektorju, ki je do takrat prevladoval. O tem sektorju, ki je v obdobju Avstro-Ogrske usmerjal svoje interese predvsem proti Vzhodu, so ostali samo še spomini. Industrijska aktivnost je Trst tesno povezala na italijansko gospodarstvo.
Proizvode tržaške industrije prodajajo 20 odst. v Trstu in 72 odst. ali morda več v Italiji. Samo 8 odst. prodajajo v tujino. TO JE ZAME ŠIBKA TOČKA TRŽAŠKEGA INDUSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA (podčrtali mi, op. ur.).
Tudi 65-68 odst. surovin prihaja iz Italije.«
Zal nimamo dovolj prostora in ne moremo prinesti vseh ostalih odgovorov v celoti, zato se omejujemo samo še na vprašanje industrijske cone v Zavljah. Profesor izključuje možnost hitrega in močnega znižanja brezposelnosti in pravi:
((Potrebna je dolga priprava. Sedaj se predvideva zaposlitev nekaj nad 2000 oseb, ko bo dokončana prva skupina petnajstih podjetij.
Toda razen podjetja «Aqui-la», ki je v stalnem napredku od 1936. leta, in «Italce-menti« imamo opravka z malimi obrati, ki so se povečini preselili iz mesta na nov prostor, da dobe privilegije...
Po mojem mnenju je treba upoštevati periferni položaj mesta v odnosu na stroške in potrebo, da se razvijajo zdrava in solidna industrijska podjetja s ciljem IZVAŽATI (podčrtali mi, op. ur.).
Tukaj lahko položaj Trsta in njegova tradicionalna trgovska sposobnost veliko pomagata.«
Citirajmo samo še zaključek omenjenih odgovorov:
((Industrijsko vprašanje je treba brez dvoma upoštevati za zmanjšanje brezposelnosti.
Toda skrbeti je treba predvsem za potrošnjo, ker ne zadostuje samo proizvajati, temveč je treba tudi prodati.
Obstaja potreba za realizacijo po svobodnem pristanišču (Porto Franco) bolj obsežnega industrializiranega prometa.«
Zgornji citati resnega gospodarstvenika so zelo pomembni, ker dokazujejo, da tržaška industrija ne more najti v Italiji potrebnega trga za prodajo. To ne samo zaradi italijanskega notranjega položaja, zaradi žalostnega dejstva, da italijanski trg zaradi nizkega standarda le težko absorbira kakršne koli proizvode, temveč predvsem zaradi dejstva, da je Trst na periferiji Italije in da so že samo zato tržaški izdelki na italijanskem trgu dražji.
Te pripombe pa ne veljajo za tržaško zaledje, ne veljajo za tradicionalne dežele, s katerimi je imel Trst obsežne gospodarske stike. Tako je tudi po mnenju prof. Fos-satija industrija podrejena
ja Mm
nem pevskem društvu. Danes. ko je vse tako motorizirano, nam skoro ni mogoče verjeti, da je Podbršček, ko je za nekaj časa služboval v Divači, prihajal na pevske vaje «KOLA» kar dimo tudi pri svetoivan-peš iz Divače v Trst. Tako je jubilant pojmoval dolžnost do dela za obrambo slovenstva takrat in tako je občutil vso poznejšo dobo do danes.
Sodeloval je skoro pri vseh takratnih pomembnejših narodnih organizacijah. Tako je bil na pr. odbornik Narodne delavske organizacije, član odbora političnega društva EDINOST, odbornik Trgovskega izobraževalnega društva, predsednik šolskega društva pri Sv-Ivanu, bil je zadnji starosta svetoivanskega SOKOLA, predsednik Športnega združenja ter predsednik športnega društva «ADRIJA», ustanovitelj in dolgoletni predsednik znanega tržaškega kolesarskega društva ((BALKAN«, da ne naštevamo še drugih organizacij, pri katerih je tudi aktivno sodeloval. Nič čudnega tedaj, da je imel Podbršček na svojem stanovanju za časa Italije stalno v gosteh kvesturine, ki so mu neštetokrat napravili hišno preiskavo in razmetali stanovanje.
Kakor mnogo drugih zavednih Slovencev tako je bil tudi Podbršček deležen stalnega preganjanja s strani črnosrajčnikov, vendar pa ga fašistični teror ni mogel streti, kajti jubilant je vztrajal na svoji zemlji do zadnjega. Takoj ob napovedi vojne s strani Italije Jugoslaviji je bil aretiran, nato izpuščen, vendar po kratki dobi spet aretiran. Domov se ni vrnil vse do avgusta 1945, kajti iz zapora je bil odpeljan v internacijo t> jttžno Italijo, kjer je prebil vso medvojno dobo.
Čeprav že v letih se vendar še ni odrekel delu za narodni obstoj Slovencev v Trstu. In prav tu bi bil lahko vzor požrtvovalnega in nesebičnega dela marsikateremu mlademu. Kjerkoli je treba poprijeti za delo, je prav gotovo Podbršček zraven, in je menda ni pomembnejše narodne manifestacije, da bi jubilant, ne sodeloval na eden ali drug način Njegovo delo je tiho in skromno, kakor je tih in skromen sam. Saj mu njegov kristalno čist in pošten značaj ne da, da bi se ši-rokoustil, da bi kakorkoli dal poudarka svoji osebi ali svojemu delu. In vendar je bilo njegovo podrobno delo ogromno nepregledno. Zaradi tega je tudi danes važna njegova prisotnost v krogih kjer posveča svoje misli in delo borbi za narodni obstanek. Kakor nekdaj, tako je tudi danes torišče njegovega dela predvsem Sv. Ivan in kakor nekdaj tako bi tudi danes Svetoivančani težko pogrešali njegovo odsotnost. Jubilant namreč še vedno marljivo sodeluje V domačem prosvetnem društvu ŠKAMPERLE, ter v krajevni organizaciji Osvobodilne fronte.
Čeprav mu v življenju u-soda ni bila nikdar naklonjena in se je moral vedno hudo boriti za svoj življenjski obstanek, mu je duh in telo še vedno ostalo vedro in čilo. Po poklicu je bil uradnik, saj je bil samo pri Tržaškem podpornem društvu uslužben nič manj kakor 26 let Vendar pa je danes, navzlic svoji visoki starosti, prisiljen obdelovati zemljo, da si s skromnim zaslužkom utira pot v življenje
Tak je naš jubilant. Tih in skromen vendar pa čudovito vztrajen in žilav. Širok krog znancev med tržaškimi Slovenci se gotovo pridružujejo splošnim čestitkam zlasti pa mu iskreno čestitajo Svetoivančani, ki so mu zares iz srca hvaležni za tako dolgo dobo nztaj-nega in uspešnega dela v njihovem okolišu.
Dragi Tone, še na mnoga letal
200 Tržačanov na pogreb tovariša Viktorja Čermelja
Pokojniku bo ob odprtem grobu poslednjič zapel zbor <lvan Vojkom s Proseka-Kontovela
Pred dnevi so se v Križu sestali kmetje in razpravljali o sedanjem položaju kmetijstva v tem kraju in kaj bi bilo treba ukrendtii, da se izboljša sedanje kritično stanje. Po daljši in zanimivi diskusiji so sprejeli več sklepov za dvig domačega kmečkega gospodarstva.
Križam skozi stoletja klubu-jejo na svoji zemlji naravi in tujčevemu navalu. Življenje ljudi na tem predelu naše zemlje ni bilo nikoli lahko. Ko se je začel razvijati Trst v srednjeevropsko luko je napredovalo tudi kmetijstvo naših obalnih vasi. Sredi 19. stoletja so začeli Križani urejevati na južnem delu pobočja, ki se dviga iznad morja, terase, ki jim domačini pravijo «paštni», Zlasti je napredovalo in se razvijalo vinogradništvo. Glavni potrošniki dobre vinske kapljice so bili tržaški delavci, ki so si po težkem delu privoščili s svojim zaslužkom domačega vina in bili najboljši odjemalci, tako da je bil celotni pridelek v nekaj mesecih razprodan po ugodnih cenah. Drugače je bilo ko je te kraje zasedla Italija, katere produkcija vina presega lastne potrebe in je ena izmed največjih izvoznic vina na svetu. Italijansko vino je vedno bolj izpodrivalo domača vina, saj je obdelovanje italijanskih vinogradov v primeri z našimi veliko cenejše, poleg tega pa imajo veliko Vlogo reklama, trgovske zveze in favoriziranje oblasti. Nekdaj je Križ pridelal od 8.000 do 9.000 hektolitrov vina letno, zdaj pa je pridelek padel na eno tretjino.
Znano je tudi, da je bil svoj čas ves breg od Stivana do Barkovelj en sam oljčni gaj in da ni bilo kmeta, ki ne bi pridelal za svojo domačo uporabo in delno tudi za prodajo nekaj olja. Oljke 60 odlično uspevale in dosegle visoko starost. Leta 1902 je oljčna drevesa napadla gobavost (rakavost), zima v letu 1929 pa je zadala oljkam tudi v tem kraju smrti udarec. Tudi ce,=ta Trst - Tržič, ki so jo gradili leta 1932 in je bila napeljana čez kriško ozemlje, je uničila najlepše in najboljše «paštne». Po pripovedovanju kmetov je bil svoj čas pridelek olja po 5 hi na družino, danes pa niti kapljice.
Tudi živinoreja je uspevala, zlasti ko je cvete1!® industrija kraškega kamna in so kmetje prevažali kamen s svojimi vozovi na razna gradbišča in tovorne postaje. Tedaj so Križani rediti vole in ni bilo nobene hiše, ki ne bi imela vsaj eno kravo. Ni še dolgo od tega ko so v Križu našteli nad 150 volov. A danes? Logično bi bilo, da bi se pozneje, ko je propadanje kamnoseške industrije
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
ŠELE LETA 1995
bo odsedel zaporne kazni
Nepoboljšljivi goljuf in tihotapec obsojen v Trstu in v Italiji na skupno nad 42 let zapora
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH«
Danes, 27. t. m. ob 20. url seja upravnega odbora.
V nedeljo, 29. t. m. od 9. do 12. ure zamenjava znamk za jugoslovanska področja. Dospela je štev. 11 Nove filatelije, ki se bo delila, kakor običajno članstvu brezplačno.
Ivanka Colja daruje 500 lir za Dijaško Matico namesto cvetja na grob svojemu učitelju Viktorju Čermelju.
lanicin ni trnua,...--	egn*,,.-
Poje tenorist Stjepan Narodne pesmi
Bosne; 18.00 Poročlla y uv« I(t-18.15 Rossini in Verd m ^ rah: 18.35 Od meodl.e vln»
KAJ	SE SKRIVA	ZA	SH\D1KAL
nost, kljub vsemu temu pa se nihče ne zgane. Delodajalcem in oblastnim organom so res poslali neko spomenico, toda s spomenicami, to je s popisanim papirjem, ki ga ne podpira nobena akcija, niso delavci še nikoli nič dosegli.
Delavci se s tem dejanskim premirjem ne strinjajo in ga obsojajo. Vse to pa je premalo. Za vsako akcijo je potreb, na organizacija, te pa ni, Zadnje demonstracije brezposelnih so sicer pokazale, da med delavci vre, kažejo se tudi drugi znaki nezadovoljstva, toda vodstvoma obeh glavnih sindikalnih zvez je doslej še vedno uspelo pasivizirati delavstvo in zadušiti njegovo borbeno razpoloženje, vsaki-krat ko je izbruhnilo na dan. Le množičnemu, odločnemu in vztrajnemu pritisku delavstva na sindikalna vodstva bo uspelo odstraniti to sindikalno mrtvilo, ki povzroča tako veliko škodo vsemu delovnemu ljudstvu. Prav zadnje demonstracije so potrdile, da je odpor mogoč, treba je le več vztrajnosti, saj se že večina delavstva zaveda, da pomeni vsako premirje s kapitalisti izdajstvo
Nevarno igranje
oddelek sploš'
V sprejemni ------------	.
ne bolnišnice je včeraj popoldne pripeljal 38-letni Leopol-do Esti iz Ul. Eortunio svojega 12-letnega sina Uga, kateremu so zdravniki ugotovili rano na desni nogi, ki jo je dobil od izstrelka iz puške na zračni pritisk Oče je povedal, da sta šla s sinom po Ul. Piccardi, leo je iz nekega okna nekdo ustrelil s puško na zračni pritisk, pri čemer je izstrelek zadel njegovega sina Rana je le majhna in se bo zacelila v 5 dneh.
Verjetno gre za nesrečen primer, ko je kakšen deček nehote sprožil puško. Posledice bi bile vsekakor resnejše, če bi zadel Estija v oko, naj bi prav lahko oslepel. Zato priporočamo staršem, da pazijo na svoje otroke ter jim ne dovolijo take vrste igranja, ki lahko prinese samo nesrečo.
Neutruden pri delu in tih v trpuc prerano zapustil naš ljubljeni očka in
učitelj na Proseku
. , ga	5pre'
Z Zal na ljubljansko pokopališč
v potek 27. t. m. ob 15-30 uri-
Zirta*0
Žalujoči; žena He*ika.
Marjan.	v0.
in ostalo soro^
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-rlola, Ul. Orlanl, 2; Alla Salute, Ul. Glulia, 1; Seravallo, Trg. Ca-vana, 1; Harabaglia, Barkovlje In Nicoll v Skednju.
TUMORSKI DNEVNIK
Sava Kosanovič:
Pella trdi, da veruje v povratek slave <rvčerajšnje ltalije» - Katere Italije? Italije Penita Mussolinija, rapalskega sporazuma, londonskega pakta? - Dokler bodo Predstavniki Italije živeli v tej zablodi, bo mir v tem delu Evrope stalno ogrožen
V teh brzojavkah na eni Stranj Sforza neprestano po-nav'l}a Londonu in Parizu, sta Italija zahteva «svoj notranji in zunanji mir zaradi varnosti Evropes in da bo v pioie prijateljstvo med Ita-•Jšo in Anglijo, med Italijo in rancijo odvisno od stališča, 80 bosta zavzela London in oriz v reševanju jadranske-80 vprašanja, seveda v smi-italijanskih zahtev. Z dru-8' strani pa Pariz in London edulj e bolj pritiskata na “'ograd, da sprejme italijan-■e zahteve
“V. primeru neuspeha razgovorov — sporoča Lloyd Geor. 8* *> tvojem brzojavu v Beo-trad — bo britanska vlada, *®e*fa svojim obvezam, dala Podporo italijanski vladi, ko 1 ta želela izvesti londonski
sporazum.«
Berthelot je 5. novembra Poročaj italijanskemu poslani-
v Parizu, da je bil poslan
* Beograd brzojav z «izrazi, *t so še bolj kategorični kot v Proj brzojavki»,
novembra 1920. leta so 5* Pod takimi pogoji in s ta-predhodnim pritiskom, ttoelj razgovori v Rapallu. S Proe seje je grof Sforza po-r°W tako-le:
*Z naše strani so bili pri-
kazi
ani jasni, pa četudi dis-
ret ni namigi na (jugoslo-Vanski) notranji in zunanji P°!ožaj, !cj nam ni samo vsi-teoal, ampak velo omogočal 'siten problema, ki bi ga
ital
Booo
lla sama rešila, če bi raz-
0ri ne uspeli.
. italijanski poslanik Bonni j? 'stega dne sporočil iz Pa-'S®* da je francoski posla-A v Beogradu smočno vztra.
pri srbski vladi, da bi ° Prepričal, da je nujno, da /st dobi dobro strateško
"‘ejo.,)
U
novembra 1920. so za-
javili Beogradu, kako
/ i>i!o hudo, če bi srbsko-rP^tsko-slovenska vlada pre-j. 1?. nase odgovornost za ^mtev razgovorov. jj* Ostednjega dne, in sicer
.'hovembra, je bil podpisan
Bapallu sporazum, s kate-Stin ^e bil° Izročeno Italiji ®®-00o Slovencev in Hrvatov, no z mejo (Snežnikom, jjSdrom, z otoki Lastovom, elasružem in drugimi) torej u^ejo, ki je zadostila itali-, tsfcim strateškim zahtevam, 0' ’o bile postavljene za 0r®»ib0 Italije in evropske-11 ni>ru pred Jugoslovani! tik te še en cini ničen vzrok jj ai je italijanska vlada ta-0 ostro vztrajala pri skle-
takega sporazuma z Ju.
8ojt,
°vant vprav v tem času.
m Se opazi iz brzojavke ita-gra^sfceDa predstavnika v Beo. i.. Gnlnn+iin	1P.
Galantija. Brzojavka je bi * poslana 16. avgusta 1920
"a
qlasiln:
Soče Se morajo ponovno \ai neiPosredni razgovori z kritn	menim,	da	je
it^ejše, če se začno pred kin^am* n ustavodajno skup-Vj,f Nerešeno jadransko tr, s®nJe še naprej povezuje ,nar°dc in s tem vpliva R na volitve»
tO(j.
falski sporazum je bil
P >s,
an 12 novembra, volit.
Pa j” Ustavodajno skupščino k si ^tie osem dni pozneje Grm. Cer 20. novembra 1920.
'■fobo
®P rajarre^evanie jadranskega
8t°rje n3a' tako, kot je bilo 'o. ,v Rapallu, je ime-
• tnb	je	iiitv-
Pjen„ ° *eot se vidi iz ome-
e”e h
lPetj _°rzo]avkc, namen raz-
\0^nntrnnja nasprotja med Cer n°V(lTlskimi narodi, in si. ®(oUe nsJ>r°tja med Hrvati in <kbilnci Proti Srbom ter o-c“ jugoslovanske sKup-ar naj bi prišlo do '■ ust na Prvih volitvah lrSc ”u°dajno skupščino.
*1 o se je dogajalo v ča-*yha*eTqlne, antiklerikalne, „ “onsfce Italije, ko je da-Vec er italijanski politiki *5, inPr0ti fnšizmu grof Sfor.
‘ »Pran grof Sforza, ki ?l1 >„h?eriu čvropskega mi-ftPfj , tevnl strateške meje ®SU r u9°slaviji in ki je v \ ^ z9ovorov skušal doka-h a ,_itali;a nima napa-
111 ckspanzionističnih
^ Bottca
1 ■' nnrl ~ ““iicanu, je v rtm-%l	omentu leta 1920 raz-
°'le.	Poislci sporazum ta-
»ti
lyoto*ip°. n.a dnljskih Alpah
te bjJo "l^° mejo, kakršne
J’Sa’'stn„,i,f‘ B ®as« rimskega
®je*U Ji ra? S lem za0otov^‘ k i
,, ■ D, - tn polno diha-j^rjj	,l bo omogočilo, da
rk—	0 Poslanstvo na Vzho•
0	r° dalija računa.
. ^	^	ižTiriVtrtianil:	0-1	n	OP.
»^2 r ...^Dopolnili ne
Pvp^somS,”'’eni' ampak tudi teJ,'ko n 'n še bolj utrdili korličt.. Zader je
dalijo. Italijanske C toheU Baimaciji so do-ep. ni pr; prednosti, kakrš-
roy*kn Zžala dosloi nobena
»h?n°stni r>09odba neki na-
. t	Planni;*:	n__„1
zum , — „podčrtuje Sforza — bo pomenil prvi korak svetle, ga italijanskega vpliva od Ja. drana do Egejskega in Črnega morja...»
Malo spozneje je Italija dobila tudi Reko pod svojo oblast.
In kaj se je zgodilo? Kaj je dobila Evropa in svetovni mir z zagotovitvijo strateš/kih mej Italiji? Kaj je pridobil evropski mir s tem, da so bile dane Italiji te pozicije, na vzhodnem Jadranu, pozicije, s katerim) se je obvezala, da bo varovala Evropo pred nevarnostjo, da se v bodoči vojni Jugoslovani sporazumejo z Nemci? Ne govorimo o usodi Slovencev in Hrvatov, ki so zaradi rapalskega sporazuma prišli pod italijansko upravo, niti o vseh mogočih ukrepih v času med obema svetovnima vojnama proti normaliziranju življenja v Jugoslaviji in proti njeni utrditvi. Vse to je predobro poznano. Toda Evropa in ves svet sta dobila fašizem in vojaški napad vprav s te strani.
V avgustu leta 1923. je itar lijanska vojna mornarica bombardirala neutrjen grškj otok Krf.
Tretjega oktobra 1936. leta je fašistična vojska kljub članstvu v Društvu narodov in vsem izrečnim sporazumom z Anglijo in Francijo napadla Abesinijo, ki so jo Društvo narodov in vse velike sile prepustile sami sebi.
V istem času skoraj in sicer v oktobru istega leta so italijanske čete stopile v borbo v Španiji na strani generala Franca.
Dve leti pozneje, in sicer v septembru leta 1938 je prišlo do monakovskega. sporazuma. S teh razgovorov se je vrnil Chamberlain s sporazumom s Hitlerjem in Mussolinijem, v katerem je bilo rečeno, da nobena stranka ne želi vojne in da se bodo vsa bodoča vprašanja reševala z razgovori in ne z vojno. Td sporazum je Chamberlain ime.
noval «Mir naše dobe».
Sedmega aprila 1939 so se kijub vsem sporazumom o nevmešavanju v notranje zadeve tujih držav in kljub obrambnim sporazumom z Albanijo fašistične čete izkrcale v bližini Tirane in zasedle Albanijo in si s tem osvojile postojanke za poznej. ši napad na Grčijo in Jugoslavijo.
28. oktobra leta 1940 je po ultimatu, s katerim je za-
htevala strateške postojanke v Grčiji, Italija začela vojno proti Grčiji in Albaniji.
10 junija leta 1940 je stopila Italija v drugo svetovno vojno na strani Hitlerja proti Franciji in Angliji.
6. aprila 1941 pa Italija napade Jugoslavijo in privede fašista in svojega vajenca Pa. veliča na oblast v tako imenovani anezavisni državi Hr-vatskh.
(Nadaljevanje sledi)
r
1
LJUBLJANA SE JE ODDOLŽILA SPOMINU VELIKEGA POKOJNIKA J
v-	‘V	•	v	-V*	-
m -i * -
mm	mm
	
	
lil#	
mmm*
:
Ljubljančani na pogrebni svečanosti na
EDVARD BULLARD, RAVNATELJ FIZIKALNEGA LABORATORIJA V TEDDINGTONU PRI LONDONU
MORSKO DNO
Mnogo lahko izvemo o starodavnih spremembah zemlje s proučevanjem materiala, ki se kopici na morskem dnu - Jekomer rise obliko morskega dna - Tudi morsko dno ima mnogo vulkanov
Ce pridete na Land’s End, boste videli morske valove udarjati ob skale_ ki pomenijo konec kopne zemlje in začetek morja. V daljini, v kateri se izgublja človeški vid, ni videti drugega kot razsežno vodno površino in valove. Ne mislim vam pa govoriti o vodi in valovih, ampak o tem, kar se nahaja pod njimi; to je o dnu oceana in o pogorjih, dolinah ter skalah na morskem dnu.
Cim smo zapustili peščino ob morju, se morsko dno vedno bolj pogreza in kmalu se znajdemo nad globino okoli 18 metrov. Od te točke dalje pa pada morsko dno le zelo počasi in prepluti moramo več kot 300 kilometrov, da pridemo do globine 180 metrov; nato se pa začne globina nenadoma večati, morje postaja vedno bolj globoko
dokler ne doseže globine 600 ali 900 metrov.
Zelo zanimivo je slediti tem spremembam na ladji s pomočjo jekomera. Skozi ure in ure riše aparat enakomerno, pravilno črto. iz katere odseva rahlo padanje morskega dna; nato pa začne nenadoma. brez vsakega predhodnega znaka, krivulja postajati izredno neenakomerna in nepravilna. Iz krivulje se vidi, da začne dno strmo padati in da površina dna ni ravna ter gladka, ampak neurejen sklop dolin in gorskih vrhov.
Prave oceanske kotline imajo globino od 3000 do 4000 metrov in se začnejo na spodnjih okončinah celinske planote, ki pada v morje. Ce potujemo po Atlantiku proti zahodu nad njegovimi velikimi globinami, prekoračimo skoraj popolnoma _ ra,vno ploskev blata, iz katere molijo tu in tam kot da bi bile potresene posamezne gorske skupine; te gore molijo iz blatne mlakuže, ki jih obdaja in ki izpolnjuje doline, katere ločijo drugo od druge. Zdi se skoraj kot da se gore počasi pogrezajo v blatu, ki je sestavljeno večinoma iz ostankov majhnih v morju živečih živali.
Zgodovina V blatu
Z dihalno napravo, kot jo kaže slika, je mogoče ostati pod vodo dobrih 45 minut; v družbi s tako plavalko pa verjetno celo več
Vzorce blata na morskem dnu dobimo tako, da spustimo v globino na eni strani obteženo cev ki se potem, ko je dosegla morsko dno, pogrezne v blato Obtežena cev z lahkoto prodre tri metre globoko, z nekoliko spretnosti se jo pa lahko potisne tudi 25 metrov globoko v blato. V splošnem privlečejo na dan blato in ilovico, včasih pa tudi v splošno presenečenje 40 ali 50 centimetrov zelo grobega peska in to več sto milj daleč od kopne obale.
Težko je razumeti, kako je lahko ta pesek prišel tja saj navadno morski tokovi' ter plima in oseka takega materiale ne odplavljajo daleč, ker se pesek kmalu sesede na dnu. Verjetno so bile velike gmote peska in blata slučajno potisnjene po ravni globine, ki pada od morske obale, zaradi kakega potresa; če se enkrat začne taka gmota premikati in mešati z vodo, naglo pridobi na hitrosti in se kotali ter drsi na zelo velike daljave.
Težko si je misliti da bi to povzročilo kaj drugega kot
gmota blata, peska in vode, ki je drsela hitro naprej. Ta domneva je tudi v skladu z dejstvom, da so našli kable pokrite z blatom v debelini enega metra
Raziskovanje
V blatni gmoti
Mnogo lahko izvemo o starodavnih spremembah zemlje s proučevanjem materiala, ki se počasi vendar redno 1 kopiči na morskem dnu. Iz vrste lupin, ki jih najdemo v blatu, lahko doženemo temperaturo vode, v kateri so živa-lice živele; nekatem teh živalic živijo namreč v topli, druge pa v mrzli vodi; tako lahko sklepamo na spremembe klime v davnih časih mnogo bolj točno kot če vršimo razna raziskovanja na kopnem. Ce preživlja kopna zemlja zaradi močnega znižanja temperature ledeno d'obo, prodirajo ledeniki in s tem uničujejo ter izravnajo vsako sled o prejšnjih dogodkih. V morskih globinah pa so sledovi preteklih dogodkov varno spravljeni in zaščiteni pred vsako motnjo.
Kot že rečeno je skoraj vse morsko dno pokrito z blatom. Seveda bi radi poznali debelost blatne plasti in zvedeli kaj je pod njo; tega pa ne moremo doseči s tem, da bi napravili luknjo v dno, kajti nemogoče je postaviti na morskem dnu kak sveder. Edino sredstvo, ki ga imamo, je odmev ali jek. Ce razstrelimo v vodi eksplozivni naboj. podre zvok eksplozije skozi vodo proti dnu in vstopi v blato; ko doseže dno blatne gmote, se odbije kot jek; del odmeva nadaljuje svojo pot skozi skalovje, ki je pod tem blatom; končno pride odmev spet ven in prestreže ga mikrofon. Iz časa, ki ga porabi zvok, da se povrne, je lahko izračunati globino, v kateri se nahaja skala pod blatom in hitrost zvoka, ki hiti v globino. Na podlagi teh podatkov lahko precej domnevamo o vrsti podmorskega skalnatega dna.
Takih eksperimentov ni lahko delati, vendar sta z njimi dosegla precejšnje uspehe Maurice Ewing v Ameriki in Maurice Hill v Angliji. Hill pusti razpočiti svoj naboj potem ko ga je vrgel v vodo z ladje, mikrofone pa obesi na vrsto plavačkov ki so drug od drugega oddaljeni 16 in več kilometrov. Vsak mikrofon oddaja po radiu svoje
ugotovitve na ladjo, kjer jih fotografično registrirajo. Lahko si mislite, da je treba precej spretnosti in pozornosti, da se tako občutljivi aparati pritrdijo na plavačke in vržejo z ladje v mgrje pri čemer je treba skrbno paziti na to, da bodo ti aparati ves čas funkcionirali.
Ered temi poskusi so splošno mislili da so na morskem dnu usedline v višini več tisoč metrov — mogoče 3000 ali tudi 6000 metrov, kot je to na kopni zemlji. Izkazalo se je pa.^ da je debelina mnogo manjša, v splošnem samo okoli 900 metrov Ker je hitrost sedimentacije zelo majhna, je potrebno mnogo tisoč let da se napravi dva ali tri metre blata
Najdba baz alt a
pod blatom
Pod blatom so skale, skozi katere doseže zvok hitrost približno 6 km na sekundo. Ta hitrost je prevelika za granit ali peščenec, ustreza pa bazaltu. Osebno sem mnenja, da gre zelo verjetno za bazalt. Bazalt je črn kamen, razlite oblike, ki si često odpre pot na površino zemlje v obliki tekoče lave. Mnogi atlantski otoki, kot na primer tudi Azori so pravzaprav vrhovi podmorskih vulkanov in so v veliki meri sestavljeni iz bazalta; bazalt je stvarno kamen, ki ga navadno najdemo na oceanskih otokih. Na celinah pa, med skalami pod glinastimi, apnenčevimi in drugimi usedlinami. najdemo pretežno granit ali kaj podobnega. Zdi se zato, da je med celinami in oceani velika razlika; oceani imajo pod svojimi usedlinami bazalt, celine pa granit. V večjih globinah pa so si celine in oceani verjetno zelo podobni.
Delo, o katerem sem razpravljal, ima šele nekaj let zgodovine, več točk je še vedno popolnoma nepojasnjenih. Mislim pa, da se problem odraža vedno bolj jasno.
V prihodnjih letih bomo lahko odkrili, kaj je pod dnom oceanov in v čem se to razlikuje od stvari, ki so pod zemeljsko površino. Nato bo seveda treba pojasniti, zakaj so te razlike to pa bo pomenilo, da bomo hoteli razumeti, kako in zakaj so nastale celine in oceani taki kot so zdaj. Toda to je pa že povsem druga zgodba.
Zalah
Tov. Ivan Regent se poslavlja od pokojnika
LJUBLJANA, 25 — Bujno, razgibano in plodno življenje se je umirilo v spokojni smrti. Plamen, ki je kljuboval razburkanim viharjem časa. plamen, ki je ogreval množice, razsvetljeval tem6, je v mirni, svetli zarji dogorel in ugasnil. Smrt Etbina Kristana nas je zbrala prijatelje in dolžnike, odkrila nam ceno in pomen človeka, od katerega smo se za vselej poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Miha Marinko s člani izvršnega sveta, univerzitetni profesorji, javni, znanstveni in kulturni delavci, književniki, umetniki, mladina in Kristanovi morda najbližji prijatelji rudarji iz Trbovelj in Istre so se danes dopoldne ob 11 zbrali ob krsti velikega pokojnika. Godba ljudske milice je zaigrala žalostinko, pevski zbor Slovenske filharmonije pa mu je zapel poslovilno pesem.
V imenu izvršnega sveta je na Zalah pred pokojnikovo krsto spregovoril tovariš Ivan Regent.
«Ime Etbina Kristana«, je dejal tovariš Regent, «bo ostalo trajno zapisano v zgodovini delavskega socialističnega gibanja, s katerim je bil pokojnik od svoje mladosti pa do svoje smrti najtesneje povezan. Delavskemu socialističnemu gibanju je Etbin Kristan posvetil vse svoje politične, organizacijske, agitacijske in propagandistične sposobnosti; pa tudi svoj novinarski, pisateljski in
' X} O X
Etbin Kristan na mrtvaškem odru
N ov kemični
strojenja
živalskih
((American Chemical Socie-ty» poroča v svoji reviji «In-dustrial and Engineering Che-mistry» o novem kemičnem procesu strojenja surovih živalskih kož, ki bo imel za posledico verjetno pocenitev čevljev in drugih usnjarskih izdelkov.
Eo novem postopku izdelano usnje lahko v vsakem oziru tekmuje z usnjem, ki ga izdelajo s strojenjem surovih živalskih kož s taninom. Pri novem procesu obdelajo surove živalske kože najprej z zmesjo dialdehida. n pr. glioxalom, potem pa z rezin-skim reagentom, kot sečem ali fenolom, ali pa s kombinacijo vseh teh snovi in formaldehida.
Po tem kemičnem procesu je mogoče izdelati vse vrste
usnja razen kromovega. Tako izdelano usnje je svetle barve. včasih motno rumene in ima vse lastnosti, ki jih od njega zahtevajo tako strojarji kot potrošniki. To usnje mnogo bolje prepušča zrak kot usnje, ki ga dobimo pri strojenju s taninom.
Ker je v Združenih državah rastlinska rja skoro popolnoma uničila kostanj, ki je največji domači vir za pridobivanje tanina in zaradi velikega porasta cene rdečega lesa cjuebracho. ki raste v severni Argentini in južnem Paragvaju in ki je tudi eden glavnih virov rastlinskega tanina v Ameriki, je odkritje novega kemičnega procesa za strojenje novih surovih živalskih kož še toliko bolj važno.
Rapal-
Ijrt Bif>d/,UiTTl b° zares zače-kjo. če 'n slavnega živ-
sporazum miru,
tiasj[J0°,e^0 tn ne spora-' Rapalski spora-
Domači Pohorci pravijo, da zmaga zima nad jesenjo le po hudi borbi. Trikrat v presledkih zapade na tem zelenem sredogorju prvi sneg; trikrat ga jesensko sonce zbriše z obširnih gozdov in razprostranili golih planjav in goličav. Ko razpade četrtič, obleži in snežna odeja pokriva pogorje tja do aprila, trdovratno kljubujoč toplim žarkom pomladanskega sonca mariborske, slovenjebistriške in slovenjegraške pokrajine. Ko krog Maribora že cveto marelice in breskve, Pohorje še vedno žari v lesketajočih se snežnih, belih poljanah.
Zaznamovana pot, ki vodi po Pohorju od Maribora do Slovenjega Gradca, je skoro 60 km dolga. Prav nič krajša ni proga, ki jo ob njej Jahko prevozi izurjeni smučar r> treh dneh, ne da bi naletel na resno oviro, ki bi ga silila, da' si sname šthučke Druga znamenitost te srednjegorske poti je v tem, da poteka od Reškega vrha 1156 m nad Mariborom do Velike Kope 1542 m nad Slovenjim Gradcem stalno v znatnih višinah. Povprečna višina, po kateri gre smučarska pot v vzhodni polovici do Rogle 1517 m, znaša 1300 m. V zahodnem delu od Rogle do Velike Kope pa poteka (proga) v višinah nad 1500 m. V. Jugoslaviji menda res ni nobene druge gorske smučarske poti. ki bi se v teh dveh pogledih mogla meriti s pohorsko. Razlaga za to dejstvo leži v tem, aa sestavljajo Pohorje druge ka-
Pohorje • torišče belega športa
menine ko pa ostala jugoslovanska gorstva. Qstala jugoslovanska gorstva spadajo po svojih kameninah k Apneni-škim in Dinarskim Alpam. Te so skalnate, pečovite, v višinah divje raztrgane, razrite z nepremagljivimi prepadi in strmimi vrhovi. Pohorje pa spada k Osrednjim Alpam, k Praalpam. Zato tvorijo najznačilnejše poteze v njegovi zunanji obliki lahno ukrivljeni, podolgovati in gladki, voljni in blagi hrbti z neznatnimi kopastimi in položnimi vzpetinami in enakimi • stranskimi odcepki. V vzhodnem delu te smučarske poti pada njena višina nekoliko znatneje samo ob prečkanju povirja potoka Lobnic v Lobniški jami, blizu Koče nad Šumikom, v zahodnem delu pa ob tako zvani Sikla-rici 1298 m nad izvirki Velke in še enkrat pred Veliko Kopo na tako zvanem Velikem Sedlu ali Pungratu 1377 m.
Izvajanje belega športa v takih višinah in na takšne daljave bi bilo nemogoče brez planinskih postojank, ki kajpada v zimskih mesecih vse Rluži.jo za smučarska oporišča in zimovišča. Naravno je, da je teh postojank; do sedaj
nastalo največ v onem predelu Pohorja, ki je Mariboru največjemu industrijskemu bazenu ob Pohorju, najbližji ter najhitrije in najlaže dosegljiv za delovne ljudi iz tega središča — To pa je Reški vrh, najbolj proti vzhodu pomaknjena pohorska vzpetina, tako rekoč tik pred mestom Mariborom. Glede na število in tujskoprometno zmogljivost turistično-smučar. skih postojank, ki sedaj obratujejo kot gostinska podjetja v območju Reškega vrha, se upravičeno lahko govori o zims‘ko-športnem centru v tem predelu pogorja. Zimsko-šport-n, gostinski obrati na Reškem vrhu leže ter se sončijo kakor Mariborska koča, Železničarski dom, Kagerjeva koča, Planinska, Jelka ali Poštarski dom itd. na njegovem južnem, položnem in razglednem pobočju ter so po avtomobilski cesti zvezani z Mariborom. Na njegovem severnem, tu izjemoma zelo strmem in osojnem pobočju, kjer se sneg drži dolgo v pomlad, znatno bliže Mariboru tik nad Zgornjim Radvanjem so bila urejena sredi strmega gozda in lani prometu izročena sijajna veleslalom smu-
čišča po vseh predpisih z smučarsko žičnico in Kočo ob žičnici 900 m s kaj ljubkim pogledom na prelestno Mariborsko pokrajino To je ona tretja velika prednost, ki jo ima dolga smučarska proga po Pohorju, da namreč smučar zaradi prehra. ne, prenočišča, zaradi potrebnega toplega kotička, zaradi oporišča in zaslombe nikoli ne zaide v zadrego ali ne-priliko. Resnično pravcata 'oporišča za smučarje, ki so namenjeni iz smučarskega centra na Reškem vrhu na Zahod do Mislinjske doline, so po vrsti tele planske postojanke do Rogle:	Ruška
koča 1250 m, edina med vsemi pohorskimi smučarskimi postojankami, ki stoji naravnost na glavnem hrbtu pogorja in ima zato razgled proti severu in proti jugu, na vzhodni strani Zigartovega vrha (1345 m), ki je glavni vrh vzhodnega proti Mariboru obrnjenega Pohorja. Druga postojanka na poti do Rogle je Koča nad Šumikom v Lobniški jami že sredi o-srednje pohorske planote, ki jo obdajajo Velki vrh, Zigar-tov vrh, Klopni vrh in Roglo. Tretja koča in vele.važna po-
stojanka za smučarje je Koča na Pesku 1382 m, sredi gostega smrekovega gozda
pod Roglo. Vse tri postojanke so torej oprišča za smučarje v vzhodnem predelu pogorja.	Ti	predeli so	vsepo-
vsod do vrhov in hrbtov pokriti s sklenjenim gozdom, ki je seveda poln čistin, golic in «frat» Kljub gozdu je smuka tod tudi na daljave dobra	in	lahka, ker	so	po-
ti izhojene in izvožene, široke in se sneg začne taliti šele pozno pomladi .Ko se smučaš od Koče nad Šumikom v zahodni smeri proti nekdanji Koči na Klopnem vrhu,	ne	moreš, da	ne	bi
se z zbranimi mislimi ustavil pri «Treh žrebljihn, kjer je prvi pohorski bataljon izkrvavel v borbi za našo domovino. Noben letni	čas	ne
bo obiskovalca, njegovih misli ln čustev tesneje in močneje povezal z živim spominom na one heroje med našimi partizani, ki so v krvavi borbi dne Z. jan. 1943 padli.
Zahodna polovica Pohorja od Rogle do Velike Kope pa je eno samo, izbrano, na prvi pogled neskončno višinsko smučišče. Ta smučarska proga se kakor počasni in dolgi
valovi rahlo zibajočega se morja dviga in niža preko odprtih jasnih in sončnih hrbtov, goljav in planjav. Glavni hrbet zahodnega Pohorja z svojimi višinami nad 1500 m se namreč dviga vse-skoz nad gornjo mejo sklenjenega gozda in je vsled tega velerazgledno idealno smučišče. Od Rogle do Velike Kope smučar lahko krmari počasi in mirno. Vedno bo imel dosti časa in prilike, da občuduje prekrasno zimsko naravo v bližini in daljavi. V lesku in blesku zimskega sonca gleda na zasnežene neme velikane treh držav, na naše Savinjske Alpe in Karavanke. na italijanske Dolomite in na avstrijski Veliki Klek, Vozi se preko široke Planinke črez zamrznjena Lovrenška jezera 1529 m, kjer prezimujejo v varnem zavetju gostega zasneženega ruševja lepi mali divji petelini ali ruševci in v. lesketajočem se snegu in soncu razume sredi fantastičnih oblik zasneženih brin in smrekic pohorsko pravljico o steklenem gradu skope vdove Hudovoljne Onstran globoke Siklarice, ki je zapreka samo za začetnike, se vzpne smučar do Ribniškega jezera pod Jezerskim vrhom. 1535 m, V njem je v ledeni verige vkovan pohorski povodni mož Jezernik, tja se hodijo v lepem vremenu past pohorske divje koze. Onstran Jezerskega vrha pa sprejme smučarja pod svoje okrilje hotelski obrat Ribniške koče sredi najsijajnejših smučišč na Pohorju sploh. Kakor
po velikih stopnicah se niža zahodno Pohorje preko izrazitih vrhov do Dravograda in Slovenj gradca. Tik pod Kremžarjevim vrhom 1161 m globoko pod Veliko Kopo, in tik nad Mislinjsko dolino čaka na smučarja, ki je prevozil Pohorje od vzhoda do zahoda, zadnja zimskošportna postojanka, približno v isti višini kakor Reški vrh nad Mariborom, t. j. Koča pod Kremžarjevim vrhom.
Na široko razpreza Pohorje svoje stranske grebene proti jugu Nad Slov. Bistrico in Konjicami se dviga Veliki vrh. 1347 m. Na njegovem jugovzhodnem pobočju stoji ob starinski cerkvi Treh
kraljev Koča pri Treh kraljih. Za smučarje pa, ki so iz pohorske Ribnice namenjeni k Ribniški koči tvori lepo priliko za počitek koča pri Pisniku^ 1104 m. Tudi na poti iz Ruš do Koče nad Šumikom najde smučar dvoje oporišč, Hlebov dom in penzion Lobnica na Smolniku.
Se eno prednost imajo smučišča na Pohorju pred ostalimi v Jugoslaviji, Qna ne poznajo nobene nevarnosti plazov, ker nimajo strmih gora, ne previsov ne sten. Ko v Apneniških Alpah smučanje zaradi nevarnosti plazov, radi srena in poledice ni mogoče ali skrajna nevarno, ker preži bela smrt na ognjevite pristaše belega športa, celo marca in aprila meseca, je Pohorje še vedno pravo veselo torišče zimskih športnikov.
Dr. F. H
pesniški talent. Vse njegovo delo nosi na sebi pečat ljubezni do delavskega razreda* kateremu je hotel tudi s svojim delom na književnem po-prišču posredovati znanje, prosveto, kulturne dobrine sploh, da bi ga naredil sposobnega in odpornejšega v boju za svoje pravice, in zavestnega graditelja novega, socialističnega življenja. Na književnem poprišču je Kristan oral ledino socialne misli, da so mogli drugi za njim to zorano polje posejati z nesmrtnimi umotvori. Slovenska moderna s Cankarjem in Zupančičem na čelu je predvsem po njegovi zaslugi že od vsega začetka našla častno mesto v delavskih kočah in v delavskem okolju sploh.
Vzporedno z zavestjo o potrebi mednarodne solidarnosti je Etblin Kristan polagal tudi temelje ideji bratstva in solidarnosti med jugoslovanskimi narodi. Njegova je bila pobuda za zbližanje in za konference socialističnih strank jugoslovanskih narodov in za federacijo balkanskih narodov.
Med prvo svetovno vojno v. nasprotju z jugoslovansko buržoaziio, ki je hotela imeti monarhijo, je Etbin Kristan med Jugoslovani v Ameriki agitiral za politično združitev, vseh jugoslovanskih narodov, v federativni republiki... Zato pa je pred desetimi leti navdušeno pozdravil sklep, ki je bil sprejet v Jajcu, in pozdravil je osvobodilno borbo in njene nositelje, ki so si zadali za cilj federativno jugoslovansko republiko, v kateri narodi Jugoslavije bratsko združeni pospešujejo razvoj v socializem, gradijo temelje socializma, za katerega je Etbin Kristan živel in delal...«
Za tovarišem Regentom je V imenu Slovenske izseljeniške Matice spregovoril pisatelj Tone Seliškar,
«Pred nami«, je dejal tovariš Seliškar, «leži truplo velikega človeka, ki je svojo življenjsko delo raztegnil čez dva svetova; pionirsko je raz-grebel v slovensko zemljo za setev socialistične misli pred šestdesetimi leti...« Govoreč o Kristanovem delu med a-meriškimi Slovenci je pisatelj Seliškar nadaljeval: ((Prehodil ie vse slovenske naselbine, ki jih je čez sedem sto — večjih in manjših raztresenih vse od Atlantika do Pacifika. Kot še nobenemu se je prav njemu posrečilo ustvariti v daljni Ameriki majhno napredno Slovenijo.
Izseljeni Slovenci so prinesli v Ameriko žalostno pol£ tično razklanost takratnih razmer svoje rojstne domovine, vso dediščino miselne zaostalosti takratne slovenske vasi. Sele z dotokom majhnega števila naprednih slovenskih delavcev, se je začela tudi med izseljenimi Slovenci razraščati napredna misel; slovenski bajtarji in kmetje, ki so tamkaj kot delavci tovarn in rudarji postali proletarci, so postali pogumnej-ši. Prisluhnili so geslom socialističnih voditeljev in tako je Etbinu Kristanu z njegovo veliko organizacijsko sposobnostjo uspelo postaviti na noge veličastno politično organizacijo ((Jugoslovansko republikansko združenje«, ki se je v tujem svetu borilo za ljudsko republiko jugoslovanskih narodov...
Eno uro pred smrtijo, je zaključil tovariš Seliškar, mi je Etbin dejal: Dočakal sem veliki dan, glej, onkraj oken si delovni ljudje volijo svoj socialistični parlament s pesmijo, kot da gredo v svate. Jaz pa tu ležim in ne morem biti pcleg...
Pred odprtim grobom, kamor je z Zal v dolgem sprevodu krenila množica slovenskega ljudstva, se je od pokojnega Etbina Kristana kot slovenskega pisatelja poslovil France Bevk, predsednik Društva slovenskih književnikov. Ustavljajoč se ob nekaterih najznačilnejših Kristanovih delih, je tovariš Bevk govoril o pomenu, vlogi in deležu, ki ga je Etbin Kristan, naš prvi zavestni in dosledni socialistični pisatelj, prispeval v zakladnico slovenske literature.
«Ko si po dolgih letih stopil med nas, je zaključil tovariš Bevk, si nam bil dober in zvest tovariš. Pogosto smo se greli ob ognju tvojih besed, ko si nam pripovedoval iz svojih bogatih življenjskih izkušenj, ki si si jih nabral v neprestanem delu in boju svojega plodnega, razgibanega življenja... Ko se za vedno poslavljamo od tebe, nas tolaži misel, da sl pred svojo smrtjo doživel uresničenje svojih sanj in idealov, za katere si se bojeval vse svoje življenje. Miselna usmerjenost, ki tako jasno žari iz vseh tvojih spisov, je bila plodno seme novega svetag.
SPOR MED NAJEMNIKI IN TRE VENEZIE SE BL1ZA KONCU
-----------------------------------------------
Razsodil bo oddelek sodišča! za reševanje zemljiških sporov!
Ta oddelek je sestavljen iz treh sodnikov, dveh predstavnikov! sindikatov in dveh predstavnikov zemljiških posestnikov* 17. decembra razprava proti novi skupini toženih najemnikov-
MOTIV IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Po .številnih sodnih razpravah zaradi spora, ki je nastal pred letom dni med najemniki zemlje in lastnikom ustanove Tre Venezie, je bila 19. novembra na goriškem sodišču zadnja javna razprava, po kateri bo kmalu prišlo do rešitve cele zadeve.
Znano je, da se je ustanova Tre Venezie zaradi nemoči, da prisili slovenske kmete iz Pevme, Oslavja in St Mavra k prostovoljni odklonitvi zemlje, poslužila sodnije, ker je upala in še vedno upa, da bo z zakonom uresničila svoje Želje. Te želje niso takšne vsebine, kakršne je prikazala pred sodiščem in pred noriško javnostjo, kajti če bi šlo resnično samo za izboljšanje načrt za izboljšanje krmin zemljišča, bi prav gotovo ne bilo potrebno z njega odstraniti najemnike, kar dokazuje načrt za izboljšanje krminsko-gradiščanskega zemljišča, kjer je zemlja prav tako razdeljena na male parcele med direktne obdelovalce, Cilj ustanove Tre Venezie je čimprej izgnati z zemlje slovenske najemnike in na njej zaposliti kmečke delavce, ezule, ki so že itak v veliko breme gorički občini, pa jih ta še vedno sprejema, kar se dogaja prav te dni. Toda ta diskriminacijska pobuda ne more najti pri možeh postave pravega odziva, kajti obstajajo zakoni, po katerih se je treba ravnati in s katerimi se morajo zajamčiti pravice neposrednih obdelovalcev zemlje
Proces se je vlekel že leto dni, na razpravah sta imela vedno glavno besedo zastopnik najemnikov odv Targioni in zastopnik ustanove odv. Luzzatto. Ker sta oba končala prejšnji četrte^ s svojimi izvajanji, je sodišče končno sklenilo, da se posebna sekcija sodišča, določena za urejevanje sporov med neposred. nimi obdelovalci zemlje in njenimi lastniki, čimprej sestane in odloči o sporu. Kljub temu, da se bo sekcija najbrž kmalu sestala, pa je pričakovati, da bo uradna odločitev znana čele kasneje, kar je že v navadi pri podobnih procesih. Vsekakor bo morala sekcija voditi račune o treh o-kolnostih, ki ne bodo v ko-rist ustanove, in to je ve- j ljavnost kmečkih pogodb, o-kolnost, da so prizadeti skoraj vsi neposredni obdelovalci ali pa so to njihovi ožji sorodniki, in okolnost, da gre tu za resnične želje po izboljšanju zemljišča in tudi če zato obstajajo dokazi, ni to
stvaren razlog, da se kmetje izženejo z zemlje, ki jo že toliko let obdelujejo,
O poteku razprave in skorajšnji odločitvi so v torek zvečer na svojem sestanku v Pevmi razpravljali tudi člani odbora najemnikov skupno s predstavnikom Confederterre.
Sklenili so, da bodo svojo akcijo takoj nadaljevali, ko bodo znani rezultati zasedanja posebne sekcije goriškega sodišča. Sekcija je sestavljena iz treh sodnikov, dveh predstavnikov sindikatov in dveh predstavnikov lastnikov zemlje.
Te dni so nepričakovano prejeli sodno obvestilo ie nekateri najemniki iz Pevme. Naslovljenci so namreč neka-
teri izmed tistih, ki so plačali najemnino za letošnje leto in so odklonili poziv ustano-r.ove, naj zapustijo zemljo. Ta jih je torej prijavila sodišču in njihova razprava je določena za 17. december. Takrat pa bo najbrž že znana odločitev za prve obtožence. Sodišče bo prav gotovo tudi pri slednjih 17 ravnala na isti način.
Antonio Pertol
podpredsednik obrtnikov
Predsednik Zveze obrtnikov Antonio Pertot je bil te dni ponovno izvoljen za podpredsednika generalne konfederacije obrtnikov.
Trg v St. Lenartu v vzhodni Beneški Sloveniji,
PO DESETIH J> N E V I II X EPRESTA EG A PELA
Izrečena razsodba zaradi poneverb in ponarejanj v prevalskem konzorciju
Baron Codelli obsojen na 7 uieseeev, Cantarutti na 4 mesece in Zanolla na 6 mesecev zapora - Mian In Tacus sta bila oproščena
Kaznovana tatvina denarja, namenjenega delavcem
Po večkratnem zasedanju goriškega kazenskega sodišča je bila šele v sredo pozno zvečer izrečena sodba nad o-sebami, vmešanimi v razne poneverbe in falsifikacije v prevalskem konzorciju, katerega naloga je bila izboljšati zemljišča v Prevalu. Obtoženi so bili kot..glavni krivec 51-letni baron Enrico Codelli iz Krmina, zatem bivši župan Krmina Sisto Mian ter Miche-le Tacus kot najmanj obremenjeni osebi in še dvoje soudeležencev Rugero Zanolla in Guglielmo Cantatuttl.
Vse dni je bilo na sodniji zelo dosti ljudi predvsem občinstva, ki največkrat ni niti več moglo v prostor za občinstvo; zatem je bila na sodniji tudi cela vrsta advokatov. Obtožence so branili: odv Pascoli, Targioni, Blessi, Devetag, Pirolo ter odv Luzzatto.
Baron Codelli je bil obtožen, da je v svojo korist in v korist drugih poneveril od konzorcija čigar glavni komisar je bil on sam, vsoto od 1.800.430 lir. ki je bila določena za vzdrževanje delovnih centrov, s katerimi naj bi se izboljšalo določeno zemljišče
dobro mnžKN četrtkov sejem
Ledene rože na oknih jutranji pozdrav mežčanom
Po poljih in travnikih je bilo opaziti tudi precej ivja • \l pričakovanju Andrejevega sejma
Včeraj zjutraj so se Goriča- I stavljeno iz loncev, ponev
ni prebudili ob zamrzlih oknih, na katere je zimski mraz narisal ledene rože. Tudi v bližini vodnjakov je voda popolnoma zamrznila m na poljih ter travnikih ie bilo o-paziti precej ivja.
Ljudje iz predmestja in va. ščani so zjutraj prinesli na trg še precej zelenjave, toda cene so bile kljub mrazu zelo nizke in marsikatera prodajalka je svoj pridelek prinesla zopet domov.
po Ulici Oberdan se je razmestilo mnogo kramarjev, ki so obiskali Gorico v upanju, da zaradi bližajočega se letnega semnja sv. Andreja, pro. dajo nekaj več kot navadno. Naprodaj je bila obutev in obleka, toda največ povpraševanja je bilo po gumijastih copatah, zelo pripravnih za zimski čas in za katere so pokazali ljudje precej zanimanja,
Benečan je na oglu onkraj glavne pošte kazal radovednežem različne vrste trav in pojasnjeval njihovo moč pri zdravljenju glavobola. Toda vse njegove besede niso bile namenjene prodaji trav, temveč prodaji posebnih knjig z navodili za zdravljenje obolelih ljudi. Svojo kramo, se-
steklenih predmetov vseh vrst, sta prvič razstavljala tu. di dva tujca iz Furlanije, ki sta na vso moč prigovarjala mimoidočim gospodinjam, naj kupijo njuno robo.
Seveda tudi včeraj ni manjkal običajni prodajalec ptičev ter prodajalec nageljnov in drugih rož, po katerih vedno rade segajo goriške gospodinje.
Otroci su z« zabavali okoli kramarja z igračami in se veselili bližnjega letnega semnja, ko bodo Gorico obiskali številni vrtiljaki in zabavišča
Zatem je bil baron obdolžen da je iz blagajne vzel še znesek 578.448 lir, določenih za izboljšanje zemlje. Da pa bi prikril primanjkljaj je bilo v obtožnici navedeno, da se je Cotjelli poslužil kaznivih dejanj. in sicer potvarjanje raznih listin, naslovljenih na Urad za delo, .s. .katerimi je povečal delovni čas delavcem in tako sebi zapisal ure, ki jih delavci sploh niso izpolnili, zakrivil je še druga podobna kazniva dejanja
Druge obtožence, kot na primer Zanolla in Cantarutti. ki sta bila soudeležena v zadevi, je obtožnica dolžila, da sta s falsificiranimi dokumenti za osebe, ki niso obstajale in delale v konzorciju, vzela vsote denarja, do katerih nista imela pravico. Bivši župan Mian, pa je bil obdolžen, da je od konzorcija prejel 45.000 lir, ne da bi kdaj koli za omenjeni znesek napravil določeno delo. Prav tako je Tacus dobil nekaj denarja, do katerega ni imel nobene pravice.
Med procesom je bilo večkrat imenovano ime bivše u-radnice konzorcija Marcclle Tuzzi, ki je bila svoj čas pred začetkom preiskave v konzorciju odpuščena zaradi poneverb. Na Tuzzijevo so branilci obtožencev, posebno Codel-lija, vrgli obtožbe za nepravilnosti, oziroma primanjkljaje, ki so nastali v konzorciju. Tuzzijeva je bila zaradi manjšega primanjkljaja že pred sodiščem, s čimer je hotel branilec Codelli j a podpreti svojo trditev o umazani vlogi, ki naj bi jo omenjena o-seba odigrala v konzorciju.
Ro dvodnevnih govorih obrambe se je v sredo popoldne predsedstvo sodišča umaknilo v posebno sobo in po dveh urah posvetovanja objavilo obsodbo s katero so bili Codelli, Cantarutti ter Zanolla obdolženi kaznivega dejanja ter obsojeni prvi na 7 mesecev, drugi 4 mesece in Zanolla 6 mesecev zapora, ki pa so jih obtoženci že prestali, ter plačilo stroškov Mian je bil oproščen, ker dejanje ni bilo kaznivo: Tacus je bilo prav tako oproščen, ker ni storil kaznivega dejanja.
Predsednik sodišča Suich, sodnika Gervasi. Vizzini, državni branilec De Marši, zapisnikar Omeri.
ških vrtcev iz Gorice in vse pokrajine. Za jedilne obroke v osnovnih šolah bo še nadalje skrbel šolski patronat.
Nadalje bodo prehranili 800 oseb, ki pripadajo raznim si-rotiščem ter zavetiščem.. .revežev. Od 400 dečkov, ki jih oskrbujejo drugi zavodi, bo 100 imelo brezplačen pouk za poklicno izobraževanje.
Pri cepljenju drv se je usekal v roko
V bolnišnici Brigata so včeraj obvezali 23-letnega Angela Prinčiča iz Ul. Madon-nina del Fante št. 47, kateri se je doma med cepljenjem drv usekal v levo roko. zdravel bo v nekaj dneh.
Calabfese na razpolago vsak četrtek od 16. do 17. ure na sedežu sindikata v Ul, Cap-puccini.
Za morebitna pojasnila in informacije, ki se tičejo vprašanja učiteljic predšolske dobe, se prizadete lahko obrnejo na urad sindikata v Ul. Cappuecinf.
Seja pokrajinskega upravnega odboja
V sredo zvečer je bila pod Pavia j predsedstvom prefekta dr. De Zerbija redna tedenska seja pokrajinskega upravnega odbora, na kateri so proučevali razne ukrepe, ki so jih spre-
*-*"ijele občine.
Za pravilno reševanje vprašanja vajencev
Mnogo mladeničev niina nobenega poklica
Eno izmed najbolj perečih vprašanj je tisto, ki se tiče vajencev, kajti premnogo je
Socialna pomoč
neposrednim obdelovalcem
Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča, da je državni predsednik organizacije Bonomi predložil parlamentu načrt zakona za ustanovitev bolniške blagajne za oskrbovalnino z in-
NEDELJSKI NOGOMET V JUGOSLAVIJI
OSEMNAJST KANDIDATOV V BORBI .»AJPRVENNTJ®
V JUUVOL.rtVWl	|	^
IX. ŠAMPION AT JUGOSLAVIJE
se je v torek pričel t Zagrebu
se boste borile ze jugoslovanski pokal
V nedeljo .29. novembra bodo j v Jugoslaviji štiri tekme I. zve- : zne lige — XII. kolo in celotno kolo II, zvezne lige.
V Osijeku se bosta pomerila Proleter in Rabotnički, v Sko-plju Vardar - Radmički, v Ljubljani Odred - Partizan in v Zagrebu Lokomotiva - Sarajevo.
Ostale tekme zvezne lige: Crvena zvezda - Dinamo 2. decembra; Hajduk - Spartak 9. decembra; BSK in Vojvodina pa se bosta naknadno sporazumela, kdaj bosta imela tekmo.
V nedeljo pa bosta BSK in Hajduk igrala med seboj finalno tekmo za jugoslovanski pokaj.
Bobek na čelu
jugoslovanskih strelcev
Lestvica strelcev prve jugoslovanske zvezne lige je sedaj taka:
Dvanajst golov: Bobek (Partizan).
Enajst golov: Rajkov (Vojvodina), Benko (Dinamo).
Devet golov: Vidoševič (Haj. duk).
Osem golov: Vuka* (Hajduk), Vekič (Proleter).
Sedem golov: Zebec (Partizan), Dvomič (Dinamo).
Sest golov: Tomaševič (Crvena zvezda), Milutinovič (Partizan), Kopilovič (Spartak). Velj-kovski (Vardar).
Pet golov: Palfi, Bogojevac (Spartak), Markovič (BSK), Petakovič (Radnički), Toplak (Odred).
Štiri gole: Stankovič (Crvena zvezda), Mihailovič (Partizan), Conč (Dinamo), Prlinčevič, Antič (BSK), Firm (Lokomotiva), Milovanov (Vojvodina), Jezer-kič (Radnički), Dimitrovski (Rabotnički).
Nadalje so med drugimi s 3 goli Beicer, z 2 Hacler in Zi-votič ter z I Hočevar. Zumtoar, Pelicon, Piskar - člani Odreda.
Brescia-Pro Palria 1:1 (1:0)
BRESCIA, 26. — Pred 5000 gledalci se je tukaj odigrala zaostala prvenstvena tekma italijanske serije B med Brescio in Pro Patrio. Tekma se je konča, la z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0), čeprav bi pravzaprav Brescia zaslužila zmago, gi * o
SALERNO. 26. — Genoa, ki bo v nedeljo nastopila v Palermu, je tukaj igrala tekmo s Sa-lernitano. V prvem polčasu so vodili domačini, v drugem pa so dali gosti tri gole; končni lezulitat 3:1 za Genovo.
Poleg velcmojstrau filignriea, Trlfonovir.a in Pirea sodeluje na turnifj® teč mojstrov in mlajših šahistor, hi lahko pripravijo presenečenja Favon o
V Zagrebu je bilo v torek dopoldne žrebanje udeležencev letošnjega šahovskega prvenstva Jugoslavije. Sodnik na turnirju dr. Dubravko Timet je prebral pravilnik turnirja, ki .so ga morali vsi udeleženci turnirja podpisati, zatem pa so morali udeleženci izvleči številko. Vrstni red tekmovalcev je naslednji:
1. dr. S. Nedeijkovič; 2. Fude-rer; 3. Djuraševič; 4. Matano-
vič; 5. dr. Trifunovič; 6. Bogdanovič; 7. Rabar; 8. Marič; 9. Utfovčič; 10. Preinfalk; 11. Puc; 12. Mkolac; 13 Gligorič; 14. Milič; 15. Janoševič; 16. Bulat; 17. Pirc; 18. Dimc.
Ob 15.45 uri je bil slovesni začetek turnirja ob 16. uri pa se je začelo I. kolo. Na vrsti so partije: Nedeijkovič - Dimc, Fu-derer - Pirc, Djuraševič - Bulat, Matanovič - Janoševič, Trifunovič - Milič, Bogdanovič - Gligorič, Rabar - Nikblac, Marič -Puc, Udoveič - Preinfalk.
Sodnik na turnirju je dr. Dubravko Timet, njegov namestnik pa Ivan Zorec. Člani turnirskega odbora so mednarodni šahovski mojster Vladimir Vukovič, prof. Branko Pavlovič in Branko Gadeša. Nagrad je o-sem. in sicer znaša prva nagrada 30.000, druga 23.000, tretja 18-000, četrta 14.000, peta 10.000, šesta 8000, sedma in osma 4000 dinarjev. Nenagrajeni bodo dobili 200 dinarjev za vsako: osvojeno točko. — Prva šesterica bo dobila pravico, da neposredno sodeluje na prihodnjem šahovskem prvenstvu. Ce bo več tekmovalcev delilo šesto mesto, odloča boljši uspeh v partijah
z zmagovalci. Ostali udeležen-1 Na pot proti daljni Afrito*
bedo odpravile v januarju
„	  -u-	.	A4ViV4»
Dr. PETER TRIFUNOVIČ sedanji državni prvak
Prispevajte za
Podporno društvo!
Delavka se ranila v roko z nožem
Zimska pomoč
za otroke in stare reveže
mladeničev, ki nimajo in ne morejo priti do nikakršnega obrtniškega poklica.
V zvezi s tem je minister za industrijo in trgovino ne- j davno izjavil, da država stre- j mi za tem, da bi rešila na neki način vprašanje vajeni-štva. v teku je izvedba načrta za pravilno rešitev vprašanja, za kar se zanimajo tri ministrstva, in sicer ministrstva za' industrijo, delo in vzgojo.
GASILCI NA DELU
Požar v poslopju
poleg slovenske šole
validnino in starostnim zavarovanjem v korist neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in najemnikov.
Odkup semena sončnic
Pokrajinski kmečki konzorcij iz Gorice sporoča vsem kmetovalcem, ki pridelujejo semena sončnic, da zapade rok za prodajo imenovanega semena dne 30. t. m. Seme sprejemajo konzorciji v Gorici, Ločniku, Krminu, Gradiški, Romansu in Pierisu. Tisti, ki ga še niso oddali, naj za to poskrbijo v določenem roku.
ITA».»JANŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Poraz Triestine in Boriziane
L,e še Roma in Gira nepremagani
Vnele so se saje v dimniku — Požar so gasilci kmalu pogasili
V bolnici Brigata Pavia so li obvezali rano
18-letna Sonja Petcjan iz Sovodenj se je včeraj zatekla v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rano na prstu levi roke.
Petejanova je uslužbena kot delavka pri podjetju 1GLEA v Ul. Trieste. Ponesrečila se je okrog 18. ure, ko se je pri delu ranila z nožem.
V načrtu imajo razdelitev hrane za 4 50« oseb
V sredo je bila na prefekturi seja oddelka pokrajinske uprave za italijansko ' in mednarodno oskrbovalno dejavnost. Na seji, ki ji je predsedoval prefekt, je bil predstav, ljen načrt dejavnosti, ki ga misli ustanova izvesti v tem zimskem času. V načrtu so obroki gorke hrane za 4.500 oseb iz šolskih menz in otro-
V sredo v prvih popoldanskih urah je nastal majhen požar, ker so se vnele1 saje v dimniku v Ul. Croce štev. 3. Na kraj so takoj prišli gasilci, ki so ogenj pogasili in preprečili, da bi se razširil na sosedne šolske prostore slovenske osnovne šole. Skoda, k> jo je povzročil požar, jc majhna.
Obvestilo tajništva sindikata osnovnih šol i ck^trai^.
Tajništvo sindikata osnovnih šol obvešča vse otroške vrtnarice, ki so vpisane v sindikat, da jim je predstavnica otroških vrtcev g. Antonietta
totte in mci f lč
fhimoDki clnetvuk !
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
KINO
COHSO- 17:	«Moulin rouge«,
barvni film, J. Ferrer in C. Marchand.
VERDI. 17: «Korporal Sam«, D.
17: vLadja pre kletih žensk«, D. Martin. VITTORIA. 17: »Divje krdelo«, W. Elliot.
MODERNO. 17: «Proti zakonu«, T. Buazzelli in F. Manni.
BORLETTI - GORIZ1ANA 62-37
Skoro nihče ni pričakoval zmage Goričanov v Milanu, a menda tudi ni nihče pričakoval tako visokega poraza, kot ga je doživela Gorizia-na. Res je, da so imeli gori-ški igralci pred seboj državne prvake, med katerimi sta še vedno odlična Stefanini in Romanutti, da niti ne omenimo Paganija in drugih a Goriziana se je v tej tekmi pokazala popolnoma neučinkovita. Tako kot doma in kot smo že večkrat omenili^ je Goriziana tudi v Milanu igrala počasno igro, ki ji ne more koristiti, koristi pa — in še kako — nasprotniku. Tudi v Milanu se je «Tonino» Žorži izkazal kot najboljši igralec goriškega moštva, drugi pa so igrali po svojih zmožnostih Moštvo je nastopilo v sledeči postavi: Collini, Žorži (8), Kocijančič (7), Rosa (7), Giorgi (6), Punteri (7), Sodini, Koršič, Bolzicco, Ficek (2). Collini in Kocijančič sta morala zapustiti igrišče proti koncu drugega polčasa.
Po štirih tekmah je Goriziana na petem mestu v lestvici in ima 4 točke. Res je, da je zadnja dva poraza Goriziana doživela v tekmah proti odličnima nasprotnikoma vendar pa goriški športniki sedaj upajo, da se ne bo polastila igralcev slaba volja, da bi tudi v nedeljo v Pesaru pustili obe točki, Be-nelli je namreč nevarna ekipa, tudi če se nahaja na koncu lestvice in ni v tej sezoni še dosegla nobene točke.
Goriški igralci so zabili v prvih štirih tekmah prvenstva 187 košev, dobili pa so jih 189. Posamezniki so za-hili: Zorzi 58, Giorgi 36, Punteri 28, Kocijančič 27, Rosa 15, Collini 14, Koršič 5, Sar-dagna 2 in Picek 2.
Triostina je v nedeljo nastopila v Benetkah proti novincu v prvi ligi Junghansu. To moštvo pa se je prav v nedeljo pokazalo v najboljši luči, predvsem po zaslugi Fi-lippija, ki je znal odlično voditi igro in tudi realizirati iz vsake pozicije. Tržačani pa niso zapustili vtisa vigrane ekipe in so se le nekateri med njimi nekoliko dvigali nad ostale, Ce se kaj ne spremeni bo letos Triestina bolj slabo vozila.
Virtus, doslej še nepremagana, je nastopila v Paviji. Ves čas igre je vodila, do zadnjih 5 minut, ko so domači prešli v vodstvo in končno tudi zmagali. Drugo bolonjsko moštvo Kira pa je imelo v gosteh moštvo Reyer iz Benetk. Po neodločenem prvem polčasu so sicer domači zmagali, vendar niso povsem zadovoljili.
Itala iz Gradiške, ki se lansko leto zlepa ni pustila poraziti na domačem igrišču je utrpela poraz po Romi Letos pač ne gredo stvari tako kot lani. Pozna se. da ni Canne, ki je letos pri Virtus. Tekma Varese - Renelli je odločala o zadnjem mestu, ki si ga je «osvojil» Benelli, Kljub zmagi pa je Varese še manj zadovoljil kot Benelli.
REZULTATI "Varese . Benelli 53-44 "Junghans - Triestina 62-49 "Pavia - Virtus	47-42
Roma - »Itala	59-51
"Gira - Reyer	59-52
»Borletti - Goriziana 62-37 LESTVICA
ci. ki bodo dosegli več kot 40 odst. možnih točk, bodo neposredno sodelovali v polfinalu prihodnjega državnega prvenstva.	•
Na prvenstvu ne sodelujeta velemojstra dr. Vidmar in Ko-stič, ki se v zadnjem času redkeje pojavljata na turnirjih. Inž. Vidmar ml. je po smoli izpadel v polfinalu. Manjka, tudi bivši mladinski svetovni prvak Ivkov, ki, ni sodeloval v polfinalu zato, ker je baje računal-na boljši uspeh na mladinskem svetovnem prvenstvu in je upal, da bo potemtakem pri-pušičen neposredno v finale. Na polfinalnem turnirju ni igral tudi lanski direktni finalist Andric. Karaklajič pa je odpovedal udeležbo v finalu, ker služi vojaški rok. Tako je letošnji šampionat, vsaj po imenih, nekoliko slabše za,-: eden, kot lan-ski-ski. Novincj so Bulat. Dimc in Marič, ki so v polfinalih pokazali dobro igro.
Letošnji šampionat ima še poiseben pomen, ker bo njegov rezultat soodločal pri izbiri jugoslovanskih udeležencev za conski turnir za svetovno prvenstvo, ki bo spomladi v Zahodni Nemčiji, kakor tudi pri izbiri članov ekipe za olimpia-do v Buenos Airesu septembra prihodnjega leta. Napačno bi bilo jemati prvenstvo kot edino veljavno merilo, saj je to pokazat primer Udovčiča, ki je na lanskem šampionatu delil 3. - 5. mesto, na nedavnem šibkem mednarodnem turnirju v Benetkah pa je bil deseti med 14 udeleženci. Tako bo imel plenum Šahovske zveze Jugoslavije težko delo, ko bp tik pred žrebanjem skušal določiti kriterij za izbiro treh udeležencev conskega turnirja in šestih članov olimpijskega moštva.
Prav gotovo bo prvenstvo tokrat zanimivejše, kakor so t>ila vsa dosedanja. Kot tekmece za piva mesta omenjajo na splošno vse tri velemojstre, poleg pa še Matanoviča. Fudererja in Ra-barja. Pri tem prevladuje vtis, da imata tokrat mlada mojstra Matanovič in Ftiderer najboljše možnost; za osvojitev prvenstva. Matanovič je na mednarodnem turnirju v Opatiji odlično zaigral. Vprašanje je le, če mu ne bo v Zagrebu spet zdravje nagajalo in če bo fizično izdržal. Fuderer je bil na zadnjih šampionatih in tudi na mednarodnih turnirjih vedno drugi, pri čemer je celo le za las manjkalo, da ni lani osvojil prvega mesta. Za Gligoriča je vprašanje, če ni preutrujen po turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo. Presenečenja seveda tudi niso izključena in se prav lahko zgodi, da se kdo izmed drugih mojstrov prebije na prva mesta. Doslej menda še pri nobenem jugoslovanskem prvenstvu niso obveljale napoved; pred turnirjem.
Najprej se je končala partija Matanovič - Janoševič, v kateri je zadnji izbral dokaj tvegano otvoritev.
Marič je premagal Puca, Djuraševič pa Bulata, Udovčič in Preinfalk ter Nedeijkovič in Dimc pa so remizirali.
Zanimiv je v začetku turnirja še pregled prvakov Jugoslavije na dosedanjih šampionatih po osvoboditvi, ki je naslednji:
1945 dr. Peter Trifunovič
1946 dr. Peter Trifunovič
1947 dr. Peter Trifunovič in Svetozar Gligorič
1948 Svetozar Gligorič in Vasja Pirc
1949 Svetozar Gligorič
1950 Svetozar Gligorič
1951 Braslav Rabar
1952 Peter Trifunovič
1953	?
Mariborske odbojkarice v A|riki, Nemčiji , Siciliji
Te dni so prejele odbojkarice SSD Železničarja — Maribor laskavo vabilo iz Tunisa (Afri. ka), da se odzovejo pozivu na i dvoboj. Nekoliko so bile presenečene toda z velikim veseljem se bodo vabilu seveda odzvale.
Po povratku iz Afrike T8 bodo morale pripravljati »»A,, lik turnir železničarskih edoo karskih društev v Zapadru - _ čiji, katerega se bodo tudi ležile.	.llW
Letos so bile na velikem nirju v Palermu na SicU»J*> . so morale prirediteljem 0 biti, da se bodo prihodnje j . ponovno udeležile turnirja vročih siciljanskih tleh. ka e
ga prehodili pokal so
osvoji'*
Roma	4	4	0	0	215	187	8
Gira	4	4	0 0 216			195	8
Virtus	4	3	0	1	239	173	6
Borletti	4 3 0 1 248 206 6						
Goriziana	4	2	0	2	187	189 4	
Pavia	'4 2		0	0	213 217		4
Junghans	4	1	1	2	192	221	3
Triestina	3	I	0	2	155	192	2
Varese	4	1	0 3 203			204	o
Itala	4	1	0	3 201		220	2
Reyer	4	0	1	3	194	223	1
Benelli	3	0	0	3	134	160	0
Benelli	in	Triestina				sta	
igrala eno	tekmo			manj kot			
ostali.							
i4
Dodelili so prve
<Pelme za zasluge*
RIM, 26. — Predsedstvo 0» . janiske lahkoatletske zveze,ta< po doseženih tehničnih rozU.! tih moških v letu 1953 ^ da dobe «Palmo za zasiu?*»
1. 1953 naslednji atleti:
I. stopnje: Consolini. , ...
II. stopnje: Cereali (Z®1*'*£ Druetto Filiput, Guzzi. ^nc' j, Montanari, Sangermano,
dia, Tosi. Vit tori.
III. stopnje: Arcangeh,
.ta. Bertacea, Chiesa. Colar®*' D’Asnach, De Fraia, De Dordoni, Farina, GhiselU, vanetti, Gnocchi, Grossi, B* se, Lievore, Lombardo. Ma'‘ ei. Matteuzzi, Meroni. Nar ,,i’ Paoletti, Patelli. Perf'c*..^ Frofeti. Rocca, Sara, Sc*®;« Simi, Sormani, Trogu, Ubv Valente, Venturi, Zig6'ot,L
Madžari v Parizu
LONDON, 26. “ teprezentantje se bodo oat*- ^ iz Londona v petek	vi
soboto zjutraj bodo Pr’s'>e.tjfj Pariz, kjer bodo ostali dni. Ze v soboto popoldne igrali tekmo v predmestju lakoff z nekim delavskim šivom. V nedeljo bodo P .j ztvcrvalj francoski prvens tekmi med kluboma Rac-n? Pariza in Cannes.
* * *	it‘
V Lizboni je nogO'h1£,n_8f[ia, prezentanca Portugalske V gala reprezentanco Južne -	•
ke z izidom 3:1 (2:0).
***	,	gi	W
Nogometaši Partizana-do igrali v Južni Amerik.-a.
imeli 27. decembra prvu nje v Santiago de Chile domači ekipi Colo-Colo.
pjuu
ljubeznivosti obcudovdlce^
MENICO CITY, 26. " .^jli 100.000 dolarjev bodo ^Trer» zmagovalcem dirke ^ ,csnosL Panamericana ob s'°v pa ki bi morala biti že dan so jo preložili na sobo- ' Zvedelo se je, da s° 336® ukradli 20.000 pe.sos_ (®® dir-dolarjev) še pred začet ,gfivel ke. Teda Argentinec' je . 'Vi še eno podobno pri)c pit' Ciudad Juarez je bitr° .jtoice> hodu na cilj »izgubil« ’ 0 je, ki jo je imel v žepu. Gr ^ 0p-da mu jo je izmaknil čudovalec, ko it je v5., faf' čes"., „ ra'
»Ni nič, je dejal,	0^°
listnica padla iz žepa«-pa je. da jc tudi : ,akoj
lioliiu,'pa
Vendar tudi Mf£‘v lis1'
Mag"0
bilo
a«
3«.
nica «padla iz cilju
pove nič. koliko je nipi, ko jo je ((izgubila
OAKLAND (KaliforniJ^r
— Mali Eddie Chavez J ^ .
čal- svojo upravičenos"
poteguje za naslov z yc
prvaka lahke	^
rajšnjo zmago nad • inrtel
gom iz Kanade. kl..-.( 4 C-1
slej v tej ka.t®g° Meh'ka«?0* 4 vez. ki je sicer Men ^	7
bil do včeraj ozn Kin,ga v EDA. Premagal ;c v , t«-rundah po točkah, nim izidom.	_	^
torek.:
mmnn
BOŽEN. 26. " V u“roti C. Božen nastopil (cl01li v " iz Švice Davosu^u so k«ju na ledu Z < čin; z 8:7 O*’ 3'3’
predvaja
DANES
začetkom
Telefon Številka 93-808 In H-838. — Poitnl
______________________________________________   od	8.	do	12.30	1»	od	15	-	1»	— Tel.
7-i.aa — Cene oeiasov: Za vsak nun vtjine v Sirlul l atnlpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 ttr — 2.a FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po !».• din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul, S. Felllco Ul Tei. 33 82 - Rokopisi se ne vračajo.
Odeovorm uitKliUK STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO:	UUCA	MONTEUCHI	St.	6	lil.	nad. -
predal 502.	-	UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI:
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700,
postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agenclja demokratičnega inozem. tiska, nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21 -928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . T 892 — Izdaja Založništvo tržaškega
 ............................. nies*®00	S!0V*'
|, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod	Mtožba	TrSt
. prz. aJ5oZ'
% H^ HHj	K	Vremenska	napoved	za	danea:
M*4 Napovedujejo pretežno jasno vreme. — Včerajšnja najviija temperatura v Trstu je bila 9 stopinj; najnižja 1.4 stopinje.
Opozarjamo vas na sledeče	%	111
oddaje: J«, cona Trsta:' 14.40:	^	*	.	.
Pitan spored slovenskih narodnih. — Trst II.: ški kulturni razgledi. - Tret I.: 18.20: Beethoven: Hvar
TRST, petek 27. novembra 1058
PRIMORSKI DNEVNIK
n