Poštaiaa ptefoM t gotovini.
KRALJEVINA
Uti i verza
ja„
JUGOSLAVIJA J aa
SLUZ
kraljevske banske uprave dravske banovine
I
16.
kos.
V LJUBLJANI, dne 5. marca 1931.
Letnik II.
1*1- Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih).
92. Pravilnik za izvršitev zakona o javnih beležnikih (notarjih).
93. Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih belež-nikov (notarjev).
91. Uredba, s katero se določuje število in sedeži javnih belež-kov (notarjev).
VSEBINA:
1)5. Popravek k zakonu o javnih beležnikih (notarjih).
!)(». Razglas o zaposlitvi češkoslovaških državljanov v' Jugoslaviji.
9”. Popravek k pravilniku ministra za šume in rudnike o zaščitnih gozdovih.
08. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Zakoni in kraljevske
91.
Iti
Aleksander L, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
l^edpisujenio in proglašamo na predlog Našega ministra Pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
0 izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih):*
Člen 1.
§ 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne ■ septembra 1930. (gl. »Službene novinec z dne 20. sop-jembra 1930., št. 220/LXX VI1/472, »Službeni list kra-(im Sk® banske uprave Dravske banovine;; z dne 23. ohra 1930., št. 190/33) se izpremeni in dopolni tako-lc:
, *• Namesto sedanje številke 3., odstavka (') pride T°-le besedilo:
,	;>p- da sme . ustanoviti neglede na predpis § 10. v
Phoejih, kjer že obstoji ustanova javnega notariata, v 0 J desetih let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo,
3.	*	^Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
•januarja 1931., št. 22/VI/31. - Ta zakon 'jp bil ob-sVfn.Ze v >Služb. nov.«, št. 17, z dne 24. januarja 1931., aterrm dnem je tudi stopil v veljavo..
večje število notarskih mest kot znaša število, določeno v § 10. Vendar ne sme biti to število večje nego je ono, ki je bilo določeno za poedine sodne sreze v teh območjih onega dne, ko je stopil ta zakon v veljavo.«
2. V odstavku (') pride namesto besede »preklicali« beseda »izpremeniti«.
3. Po odstavku (-) se pristavi odstavek (*), ki se glasi:
»(:!) V sodnih srezih, kjer primanjkuje največ deset lisoč prebivalcev do števila prebivalcev, določenega za poedino notarsko mesto v § 10., odst. (-), je smatrati ob prvem določanju notarskih mest, da je to število že,doseženo. Prav tako je smatrati na sedežih sreskih sodišč, kjer primanjkuje največ dva tisoč prebivalcev do števila štirideset tisoč prebivalcev, določenega v g 10., odstavek (•*), da je to število že doseženo.*
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 22. januarja 1931., št. 7030.
Aleksander s. r.
Minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata,
minister pravde
dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
li. •	^
Uredbe osrednje vlade.
92.
Na podstavi §§ 30., odst. 2., 41., odst. 2., 129., odst. 3. in 253., odst. 3., zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne 11. septembra 1930. (gl. »Službene novine« z dne 26. septembra 1930., št. 220/LXXVlI./472 — »Službeni listi: z dne 23. oktobra 1930., št. 196/33) predpisujem ta-le
Pravilnik
za izvršitev zakona o javnih beležnikih (notarjih).*
Zastopanje strank.
(§ 3. zakona o javnih notarjih.)
Člen 1.
.lavni notarji morajo podpisati v nespornih stvareh z označbo svojega zvanja vsako vlogo, ki jo podajo sodišču ali drugemu oblastvu kot pooblaščenci strank.
Pogoji za postavitev javnih notarjev.
(§§ 6. do 9. zakona o javnih notarjih.)
Člen 2.
Ob postavitvi javnih notarjev se smatra, da je izpolnjen pogoj, predpisan v § 6., št. 4. zakona o javnih notarjih, tudi takrat, kadar je prosilec dovršil pravno fakulteto in opravil diplomske izpite na inozemski univerzi, če je nostrificiral svojo diplomo po zakonu o nostrifikaciji (sprejemanju diplom inozemskih univerz in visokih šol z dne 6. junija 1930. (gl. »Služb.-novine« z dne 11. junija 1930., št. 155/LVII — »Službeni liste z dne 20. avgusta 1930., št. 101/19.)
Člen 3.
Za advokatski sodniški izpit, ki ga polagajo notarski pripravniki, veljajo posebni predpisi, ki obstoje o teh iz- j pitih, kolikor ni v § 140. zakona o javnih notarjih določeno kaj drugega.
Službeno delovanje javnega notarja, kadar je na sedeži, greskega sodišča več javnih notarjev.
(§ 11. zakona o javnih notarjih.)
01 en 4.
(’) Če je v sodnem srezu več javnih notarjev, se razteza službeno delovanje vsakega izmed njih, izvzemši primer § 221., odst. 4., zakona o javnih notarjih na vse območje njihovega sedeža. Koliko je smatrati razširjenje delovanja javnega notarja zunaj sodnega sreza, kjer ima svoj sedež, za nedopustno, se presoja po §§ 30. in 170., št. 4. In 10. zakona o javnih notarjih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. decembra 1930., št. 299/CIV./632.
(3)	Vsaki stranki je dano na voljo, obrniti se bre; ozira na kraj, kjer prebiva, na enega izmed javnih notarjev, omenjenih v prvem odstavku.
Postavljanje javnih notarjev.
(§ 12. zakona o javnih notarjih.;
Člen 5.
Rok natečaja za zasedbo notarskega mesta določi notarska zbornica v mejah, določenih z zakonom, po svoji oceni, in sicer po okolnostih in potrebah poedinega primera. Rok mora biti določen s koledarskim dnem.
Člen 6.
(’) Za vsako notarsko mesto, za katero je razpisan natečaj, so mora vložiti posebna prošnja. V prošnji se sme navesti, da se prosilec'poteguje tudi za ona mesta, ki bi se utegnila izprazniti spričo imenovanja kakega javnega notarja iz območja zbornice, ki je razpisala natečaj.
(3)	Prošnji za postavitev za javnega notarja (§ 12., odst. 4., zakona o javnih notarjih) se morajo priložiti dokazi o obstoju pogojev, predpisanih v § 6. zakona o javnih notarjih, kakor tudi dokazi o neobstoju činjenic, naštetih v § 9., odst. 1., št. 1., 4., 6., 7. in 3. zakona o javnih notarjih, o neobstoju ostalih činjenic pa se mora izjaviti notarska zbornica, ki odpremlja prošnjo. Poleg tega mora priložiti prosilec prošnji tudi še izpričevalo, izdano od pristojnega oblastva, in kvalifikacijski list po obrazcu št.
I., v katerem izpolni prvih deset razpredelkov prosilec ostale pa notarska zbornica. Vsa oblastva, ki jim je po zakonu o javnih notarjih obravnavati tako prošnjo, morajo v aktu, s katerim odpreniljajo prošnjo, opozoriti na činjenice, ki so v nasprotju s priloženimi izpričevali, če so zanje izvedela.
(®) Priloge prošnje se smejo priložiti v izvirniku ali v overovljenem prepisu.
Člen 7.'
(1) Notarske zbornice morajo prejetim prošnjam, ko jih predlagajo apelacijskemu sodišču, priložiti kvalifikacijski list prosilca (čl. 6.) ter v svojem predlogu, če prosilec ni že javni notar, zlasti poudariti in obrazložiti sposob-
I nost prosilca za zvanje javnega notarja glede na njegovo moralno in strokovno kvalifikacijo ter eventualne zapre-) ke, ki obstoje zoper njegovo postavitev (čl. 6., odst. 2.)-
(2) Točnost navedb v prvih desetih razpredelkih kvalifikacijskega lista (čj. 6., odst. 2.) potrdi notarska zbornica, potem ko jih je po potrebi popravila. Razpredelek
II. (o sposobnosti prosilca za zvanje javnega notarja) s0 izpolni na podstavi sklepa odbora noturske zbornice (§ 157., št. 14. zakona o javnih notarjih). Če izpolni ta razpredelek predsednik zbornice na podstavi upravičitve iz § 155., odst. 5., je treba to okolnost poudariti.
(•’) Če je prosilec javni uslužbenec, ki vlaga prošnjo preko svojega nadrejenega oblastvn, potrdi to oblastv0 navedbe prosilca v kvalifikacijskem listu, to oblastvo 10 notarska zbornica pa izpolnita razpredelka 11. in 12.
0) Če se poteguje za notarsko mesto več prosilce v} se odpremijo prošnje, ki prispejo o pravem času, istočasno tar se jim priloži seznam prosilcev po obrazcu it 2,
Upravičitev za tuje jezike.
(§ 13. zakona o javnih notarjih.)
Clen 8.
(’) Apelacijsko sodišče določi po svoji oceni, kako naj dokaže javni notar, da zna poleg službenega jezika popolnoma še drug jezik. Upravičitev kakor tudi odreka ali preklic upravičit Ve se izvrši vedno pismeno in mora biti utemeljeno. Zoper od reko ali preklic te upravičitve ni pravnega sredstva.
(a) Javni notar označi v prevodu, ki ga sam sestavi ali overovi, vedno datum in številko omenjenega upravičila. -
Uveljavljanje zahtevkov na kavcijo
(§ 19. zakona o javnih notarjih.)
Člen 9.
(') ltok za prijavo zahtevkov po § 19., odst. 2. zakona o javnih notarjih začenja teti z dnem, ko se objavi oklic v ^Službenih novinah«, in se ne more podaljšali.
Okrožna in sreska sodišča morajo čim prej izvršiti objavo na sodni razglasni deski.
Premestitev in začetek službe javnega notarja v primeru premostitve.
(§ 25. zakona o javnih notarjih.)
Clen 10.
Ko določi predsednik apelaeijskega sodišča na prošnjo premeščenega javnega notarja dan, s katerim prestale njegova služba v enem in se začne v drugem kraju, °dredi, da se objavi ta dan po predpisu S 24. zakona o javnih notarjih. Če je javni notar premeščen iz območja enega v območje drugega apelaeijskega sodišča, se sporazume predsednik apelaeijskega sodišča, kjer je bil dosedanji njegov sedež, o omenjeni odredbi predhodno s Predsednikom apelaeijskega sodišča njegovega novega sedeža.
Prestauek službe javnega notarja.
(t?§ 27. do 29. zakona o javnih notarjih.)
Člen 11.
Osebe, ki opravljajo za plačo državno ali kako drugo lavno ali zasebno stalno službo, ki je po § 9., št. 4. zakona ® javnih notarjih nezdružljiva z zvunjem javnega notarja se morajo, čini se postavijo za javnega notarja, odpovedati dotedanji službi in predložiti notarski zbornici doka?*, da so to storile. Če to store, naznani notarska zbor-luca to predsedniku apelaeijskega sodišča, če tega v roku, ki
jim ga določi predsednik apelaeijskega sodišča, ne store, se postopa, kakor da bi bili podali ostavko na J'otarsko mesto (§ 27., odst. 1., št. 2. zakona o javnih no-arjih). Predsednik apelaeijskega sodišča sme iz važnih razlogov tu rok podaljšati.
Člen 12.
Kadar prestopi notar v drugo zvanje, ki ima za posledico izgubo notarske službe, kakor tudi v vseh osta-
lih
primerih, omenjenih v § 27., odst. 4. zakona o javnih
Kotarjih, razreši apel arijsko sodišče, ko to ugotovi, jav-Uoga notarja po službeni dolžnosti notarske službe. Ven-
dar mora biti v primerih § 27., odst. 1., št. 3., 4. in 6. zakona o javnih notarjih javni notar vsekakor poprej zaslišan.
Stanovanje in pisarna.
(§ odst. 1. zakona o javnih notarjih. )
Clen 13.
Javni notar mora postav iti na vidnem mestu poslopja, kjer je njegova pisarna, tablo, na kateri mora biti označeno njegovo rodbinsko in rojstno ime in pristavljena označba zvanja >javni notar«, vse to napisano v cirilici in. latinici, v sredini table pa mora biti državni grb.
Službena dejanja zunaj sedeža
(§ 30., odst. 1. zakona o javnih notarjih.)
Člen 14.
C) Javni notar, ki prosi, da se mu dovoli opravljanje službenih dejanj zunaj njegovega sedeža (§ 30., odst.
1.,	stavek 3. zakona o javnih notarjih), mora svojo prošnjo obrazložiti in zlasti poudariti potrebo in smotrenost tega zahtevka. To se dovoli samo izjemoma, če obstoji za to zares upravičena potreba.
(-) Predpisi prejšnjega odstavka veljajo tudi za opravljanje službe zunaj sreza v primerih, v katerih je po § 244., št. 1. določeno, da obsegaj eno notarsko mesto dva ali več sodnih srezov.
Uradne ure v notarskih pisarnah.
(§ 30., odst. 2. zakona o javnih notarjih.)
Člen 15.
C) Uradne ure v notarskih pisarnah trajajo od 8. do
13.	in od 15. do 17. ure. Delovni čas mora označiti javni notar na vidnem mestu poslopja svoje pisarne. Ob tem času mora biti javni notar v svoji pisarni. Če se začasno oddalji iz pisarne, mora svojemu osebju označiti kraj, kjer ga stranke lahko najdejo.
(-) Ob nedeljah in praznikih, ki so predpisani z zakonom, smejo biti notarske pisarne zaprte.
Odreka službenega poslovanja.
(£§ 35. do 37. zakona o javnih notarilli.l
Člen 16.
C) Če odreče javni notar službeno poslovanje iz kakšnega izmed razlogov, navedenih v S 35. zakona o javnih notarjih', mora izdati stranki na zahtevo pismeno potrdilo, v katerem označi ob kratkem razlog, zakaj je to storil.
(-) Stranka se sme pritožiti, ako misli, da ima za to razloge, na odbor notarske zbornice (t? 168. zakona o javnih notarjih). Ta pritožba ni pravno sredstvo in zaradi tega ni vezana na nikakršen rok.
Zunanja oblika notarskih lisftn.
(§§ 41. do 46. zakona o javnih notarjih.)
Člen 17.
Vsaka notarska listina mora biti pisana ali tiskana na celi neprozorni pisarniški poli} tako da ostane na
levi strani prazen pribhižno 4 cm širok prostor (§ 41. zakona o javnih notarjih)
Člen 18.
(') Okrajšave v notarski listini, tudi če so običajne in občeznane, so dopustne samo, če se ni Dati, da bi to utegnilo dati povod za napačno razumevanje vsebine javne listine ali da bi se mogla spričo tega listina lažje potvoriti (§ 41., odst. 1. zakona o javnih notarjih).
(2) Izvirniki in odpravki notarskih listin se sanejo pisati is pisalnim strojem, toda mora jim biti zagotovljena trajnost pisave, kar se doseže, kakor jo' pokazala izkušnja, samo tedaj, če se uporablja pri tem črn pisalni trak (§ 41., odst. 2. zakona o javnih notarjih).
(3) Če so odtiski (kopije) taki, da se lahko izbrišejo, se ne smejo uporabiti za izvernike in odpravke (§ 41., odst. 2. zakona o javnih notarjih).
, Člen 19.
C) V levem oglu na prvi strani notarske listine se se mora označiti zaporedna številka iz registra, poleg nje pa število leta.
(2) Na notarskem zapisu samem se mora postaviti na vrhu v sredini državni grb in označba zapisa po § 2. zakona o javnih notarjih.
Člen 20.
Če obsega listina več pol, mora javni notar vse pole prešiti z motvozom in oba konca motvoza na poslednji strani listine pritrditi (§ 46., odst. 2. zakona o javnih notarjih) z vinjeto, na vinjeto pa postaviti svoj pečat za barvo tako, da pride en del pečata na vinjeto, drugi pa na poslednjo stran listine.
Izročanje izvirnika notarske listine.
(§ 50. zakona o javnih notarjih.)
Člen 21.
(’) Z odredbo § 50. zakona o javnih notarjih se ne poseza v veljavne predpise finančne narave, s katerimi se odreja dolžnost izročanja listin ali spisov.
(2)	Tudi v primeru prejšnjega odstavka se uporablja smiselno določba 2. odstavka § 50. zakona o javnih notarjih.
Sestavljanje notarskega zapisa med odsotnimi.
(§ 55., odst. 3. zakona o javnih notarjih.)
Člen 22.
Ob sestavljanju notarskega zapisa o sprejemu po § 55., odst. 3. zakona o javnih notarjih napravi drugi javni notar overovljeni prepis zapisa o sprejemu, ki ga je on sestavil in odposlal prvemu javnemu notarju, in ga hrani namesto izvirnika, v poslovnem registru pa zabeleži, kdaj in komu je bil poslan izvirnik.
Sestavljanje notarskih zapisov o sprejemu v hišno
zadrugo.
(§ 55. zakona o javnih notarjih.
Člen 23.
S predpisi o sestavljanju pogodb o sprejemu v hišno zadrugo se ne guseza v predpise posebnih zakonov,, ki
vsebujejo posebne zakonite pogoje za veljavnost in pravno moč pogodb o sprejemu v hišno zadrugo. Javni notarji sestavijo samo pogodbo o sprejemu v hišno zadrugo, ki jo predložijo stranke pristojnemu upravnemu oblastvu v nadaljnje postopanje. Ali in v koliko se jim poveri tudi vodstvo razprave in opravljanje pripravljalnih del, se predpiše s posebno uredbo, ki jo izda minister pravde na podstavi § 246. zakona o javnih notarjih.
Potrjevanje (solenizaeija) zasebnih listin.
(§ 58. zakona o javnih notarjih.)
Člen 24.
Zasebna listina, za katero zahtevajo samo nekateri, a ne vsi udeleženci v zasebnem poslu potrdilo javnega notarja, zadobi veljavo notarskega zapisa samo glede teh oseb.
Člen 25.
Kadar se vrši potrjevanje (solenizaeija) zasebnih li- * stin po § 58., odst. 3. zakona o javnih notarjih, se mora vpisati v register o overovitvah in posvedočbah.
Sestavljanje notarskega zapisa z gluho, nemo ali gluhonemo osebo.
(§ 67. zakona o javnih notarjih.)
Člen 26.
Ob sestavljanju notarskega zapisa z gluho osebo, ki ne zna čitati, ali z nemo ali gluhonemo osebo, ki ne zna čitati in pisati, se mora javni notar pred sestavo zapisa prepričati z vprašanji, ki se nanašajo na predmet, o katerem je sestaviti zapis, ali se je zaupnik zares znal sporazumeti z znaki.
Sestavljanje notarskega zapisa z osebami, ki niso vešče službenemu jeziku.
(§ 69. zakona o javnih notarjih.)
Člen 27.
V
Tudi v primeru § 69. zakona o javnih notarjih se smatra, da je javni notar vešč tujemu jeziku udeležencev samo takrat, kadar ima za d etični jezik upravičilo, predpisano v § 13., odst. 2. zakona o javnih notarjih.
Vsebina notarskega zapisa. <
(§ 72., odst. 1., zakona o javnih notarjih.)
Člen 28.
Če sestavi javni notar na prošnjo udeležencev notarski zapis zunaj svoje pisarne ali sedeža, se mora to pripomniti v smislu § 72., št. 6. zakona o javnih notarjih v listini sami.
Priče pri izjavi poslednje volje.
(§ 80. zakona o javnih notarjih.)
Člen 29.
Za sposobnost prič pri dednih pogodbah in notarskih izjavah poslednje volje se zahteva samo sposobnost ’iX}~ pisnih prič (g 02, zakona o javnih notarjih.)
Overavljanje podpisov (legalizacija).
(§ 89., odst. 3. zakona o javnih notarjih.)
%
Clen 3<
Overavljanje podpisov slepih po § 89. odst. 3. zakona o javnih notarjih se nanaša samo na primer overavlja-nja podpisov na menici ali na čeku (§ 99. meničnega zakona in § 23. čekovnega zakona).
Posvedočevanjc sklepov glavnih skupščin ali odborov.
(§ 99. zakona o javnih notarjih.)
Clen 31.
Če se javni notar pozove, da bi posvedočil sklepe glavne skupščine ali odbora družb, zadrug ali drugih društev, mora zabeležiti v zapisniku razen onega, kar je predpisano v § 99. zakona o javnih notarjih, tudi še imena predsednika, elanov upravnega in nadzorstvenega od-, kora in oseb s pravico glasovanja, ki so navzoče ali zastopane po pooblaščencu, kakor tudi druge okolnosti, ki mu zde važne v poedinem primeru.
Clen 32.
Ugotovitev .istovetnosti predsednika ali drugih oseb na podstavi § 99., odst. 3. zakona o javnih notarjih se izvrši tudi po §§ 59. in 60. zakona o javnih notarjih.
Posvedočevanje činjenie.
(§§ 100. in 101 zakona o javnih notarjih.)
Člen 33.
(’) Javni notar mora tudi v primeru posvedočevanja s'njenic po §§ 100. in 101. zakona o javnih notarjih na Zahtevo ugotoviti istovetnost prosilca ali drugih udele- | Vencev (§§ 59. in 60. zakona o javnih notarjih) in navesti v zapisniku, kako je bila ugotovljena istovetnost.
(-) Za podpisovanje zapisnika velja predpis § 42. zakona o javnih notarjih.
Izdajanje odpravkov in prepisov notarskega zapisa,
(§ 104. zakona o javnih notarjih.)
Clen 34.
Ob izdajanju odpravkov ali prepisov notarskega za-P*sa mora javni notar označiti svojstvo tega odpravka ali Pfepisa) ali je odpravek ali prepis, in če je prepis, ali je ! Navaden, overovljen, popoln ali izpisek in kateri po vr-\) vedno na čelu odpravka ali prepisa.
Pritožba zoper neizvršitev dolžnosti.
(§ 119. zakona o javnih notarjih.)
Člen 35.
Pritožba zoper javnega notarja, ki ne vrši dolžnosti rakor treba, ni vezana na rok in se sme podati ustno ali
Pismeno.
Zapisnik o prevzemanju listin v hrambo.
(§ 121. zakona o javnih notarjih.)
Clen 36.
v O Zapisnik o prevzemu listine v hrambo se vpiše i IK)slovni register (§ 129.j odst. 1., št, 1. zakona o
javnih notarjih in na zapisniku se navede zaporedna številka registra.
(2) v hrambo izročena listina sme biti sestavljena tudi v tujem jeziku, ki mu javni notar ni vešč.
Člen 37.
V hrambo izročene listine mora hraniti javni notar v svoji pisarni, in sicer zložene po zaporednih številkah poslovnih registrov in tako, da niso izpostavljene vlagi, ognju ali čemu drugemu, s čimer bi se lahko uničile ali poškodovale.
Razglasitev izjave poslednje volje.
(§ 128. zakona o javnih notarjih.)
Člen 38.
(') Co vsebuje notarski zapis, ki ga mora .izročiti javni notar sodišču, razen naredbe poslednje volje tudi še druga razpolaganja, mora predložiti javni notar sodišču z izvirnikom tudi overovljeni prepis. Stroške prepisa in overovitve trpi zapuščinska masa.
(-) Kadar prejme pristojno sodišče izvirnik izjave poslednje volje ali notarski zapis o položitvi pismene izjave poslednje volje pri javnem notarju, sestavi takoj zapisnik o stanju pečata, ki je na njem, o aktu odpeča-tenja in o morebitnih nedostatkih (izbrisih, črtanjih in slično). Če je javni notar osebno donesel izvirnik izjave poslednje volje ali notarski zapis, se stori to nemudoma v njegovi navzočnosti.
Register in knjige javnega notarja.
1. Obči in poslovni register,
(§ 129., odst. 1., št. 1. zakona o javnih notarjih.)
Člen 39.
(') Obči poslovni register javnega notarja, ki se vodi po obrazcu št. 3., vsebuje razpredelke za:
1. zaporedno številko;
2. datum listine;
3. rodbinsko in rojstno ime, poklic in prebivališče strank;
4. predmet pogodbe ali posla z označbo vrednosti, če je določena v listini;
5. oznažbo zneska uporabljenih kolkov;
6. označbo notarske nagrade in
7. opombe.
(a) Obči poslovni register mora biti vezan v platnice, njegovi listi morajo biti označeni z zaporednimi številkami, prešiti z motvozom iu konci motvoza opremljeni s pečatom notarske zbornice; voditi se mora čitljivo, brez prečrtavanja in tako, da ne ostane med eno in drugo zaporedno številko uiti ena vrsta prazna. Zaporedne številke registra tečejo od začetka do konca knjige.
(•’) Javni notar podpiše svojeročno vsako stran registra, čim je popolnoma izpolnjena, na prvi in na zadnji strani pa pritisne, kadar je register popolnoma izpolnjen, svoj službeni pečat.
2. R e g i s t e r o overovitvah in posvedočbah.
(§ 129., odst. 1., t. 2. zakona o javnih notarjih.)
Člen 40.
Register o overovitvah in posvedočbah, ki se vodi po ■ obrazcu št. 4., vsebuje razpredelke za:
. 1. zaporedno številko;
2. dan overovitve;
3. rodbinsko in rojstno ime, poklic, prebivališče in podpis osebe, katere podpis ali ročni znak je overoviti ali o kateri se posvedočuje, da živi, ali katera je pokazala listino;
4. označbo, ali je bila listina podpisana pred javnim notarjem, ali pa je bila pristnost podpisa ali ročnega znaka pripoznana pred javnim notarjem;
5. označbo listine po vrsti in datumu;
6. označbo načina, kako je bila ugotovljena istovetnost strank, in podpis prič;
7. označbo dneva izdaje posvedočbe, da kdo živi;
8. označbo dneva in ure, ko je bila listina pokazana;
9. kolke;
10. označbo zaračunjene nagrade;
11. podpis javnega notarja;
12. opombe.
Člen 41.
(') Zaporedne Številke registra pričenjajo vsako leto z 1. Če obseza register več let, se prične novo leto na novi strani, toda javni notar mora, preden' prične novo leto, po sklepu starega leta zaključiti na zadnji strani takoj za poslednjo številko register s klavzulo, v kateri je navesti, koliko zaporednih številk je bilo v registru preteklega leta. To klavzulo mora javni notar podpisati in opremiti s svojim službenim pečatom.
(2)	V šestem razpredelku se navede v kratkem vsebina listine in datum njene izdaje, zlasti predmet posla in vrednost predmeta, če je razvidna iz listine, v dvanajstem razpredelku pa kolki, uporabljeni na listini. Če se izda posvedočba, da kdo živi (§ 92. zakona o javnih notarjih), se vpišejo v tretji razpredelek samo kolki, uporabljeni za posvedočbo.
(■■>) Razpredelki, ki jih ni treba izpolniti v poedinem primeru z nikakšno navedbo, se izpolnijo z vodoravno črto.
(4)	V petnajsti razpredelek se vpiše tudi, da je bila listina v primeru S 89., odst. 3. zakona o javnih notarjih prečitana.
Člen 42.
(*) Če je bil sestavljen o overovitvah ali posvedoč-bali poseben zapisnik (§ 93. zakona o javnih notarjih), odpade vpis v 7. do 9. in 12. do 15. razpredelek. V razpredelke 2., 4., 5., 10. in 11. se vpiše samo po ena črka
»Z« (»Zapisnik«).
(-) Tudi na la register se uporabljajo smiselno predpisi čl. 29., odst. 2. in 3.
3.	Register o protestih.
(§ 129., odst. 1., št. 3. zakona o javnih notarjih.)
Člen 43,
(’) Register o protestih (§ 129., št. 3. zakona o javnih notarjih) menic in čekov se vodi po predpisih uredbe o protestnih registrih in o nagradah za opravljanje protestov z dne 23. oktobra 1929. (gl. Službene novine« št. 254/CIII z dne 30. oktobra 1929. — . Uradni list« z dne
5.	novembra 1929., št. 441/111 in z dne 10. novembra 1929. št. 455/114.)
(-) Ti predpisi se uporabljajo smiselno tudi ob protestiranju drugih trgovskih papirjev (§ 102., odst. 2. zakona o javnih notarjih). Opravljeni protesti se vpišejo v
protestni register z označbo okolnositi, da je bil predmet protestiranja trgovski papir, ne pa menica ali ček.
4.	Imenik o sestavljenih ali predanih razpolaganjih za primer smrti.
(§ 129., odst. 1., št. 4. zakona o javnih notarjih.)
Člen 44.
Imenik oseb, ki so pred javnim notarjem sestavile ali javnemu notarju predale kako razpolaganje za primer smrti (§129. št. 4. zakona o javnih notarjih), ki se vodi po obrazcu št. 5., vsebuje rubrike za:
1. zaporedno številko;
2. označbo dneva, meseca in leta, ko je bila izjava sestavljena alii predana javnemu notarju;
3. priimek in ime, poklic in prebivališče strank;
4. označbo zaporedne številke občega poslovnega registra;
5. označbo, ali in kdaj je bil odposlan izvirnik izjave poslednje volje ali notarski zapis o položitvi pismene izjave poslednje volje pristojnemu zapuščinskemu sodišču.
6. Opombe, ki so morda potrebne v poedinem primeru.
5. D e po« it na knjiga o prevzetem in izročenem tujem denarju, vrednostnih papirjih in dragocenostih.
(§ 129., odst. 1., -št. 5. zakona o javnih notarjih.)
Člen 45.
(4)	Depozitna knjiga o prevzetem in izročenem tujem denarju, vrednostnih papirjih in dragocenostih, ki se vodi po obrazcu št. 6., vsebuje razpredelke za:
1. zaporedno številko;
2. datum prevzema;
3. rodbinsko in rojstno ime, poklic in stanovanje izročitelja;
4. označim prevzetega predmeta;
5. označbo osebe, ki ji je izročiti predmet;
6. označbo, komu in kdaj je bi! predmet izročen;
7. označbo, kdaj in pri katerem oblastvu je bil predmet položen;
8. potrdilo o prejemu;
9. označbo številke registra, ki se nanaša na predmet, in
10.	opombe;
(-) Če jo bil	predmet	v smislu § 125. zakona	o javnih
notarjih izročen	sodišču,	je	označiti v desetem	razpre-
delku (potrdilo o prejemu) akt, s katerim je bil depozit izročen sodišču, z označbo imena sodišča.
6. Register o poslih, ki so predani javnemu
notarju kot poverjeniku sodišča.
(§ 129., odst. 1., št. 6. zakona o javnih notarjih.)
Člen 46.
(J) Register	o poslih,	ki	so predani javnemu	notarju
kot poverjeniku	sodišča ali	drugih oblastev, ki	se vodi
po obrazcu št. 7., vsebuje razpredelke za:
1. zaporedno številko;
2. datum (dan, mesec in leto), pri nujnih poslih ]>a tudi uro, ko je prejel nalog, dalje datum in številko Odločbe ter označbo sodišča ali oblastva, ki je izdalo nalog;
3. označbo službenega dejanja;
4. označbo, kdaj je bilo opravljeno službeno dejanje;
5. označbo, kdaj je bil spis predložen sodišču ali oblastvu ali je bilo podano poročilo ali kdaj je bil isti izročen stranki;
6. opombe, v katerih se morajo zlasti navesti zapreke, ki so vzrok temu, da se je zavlekda zvršitev službenega posla.
(') Javni notar vpiše v ‘2. razpredelek tudi to, kdaj 30 odposlal sodišču (oblastvu) kak spis in kdaj ga jo zopet prejel od sodišča (oblastva).
(3)	Za vsako leto se vodi poseben register.
Hramba notarskih spisov pri sreskem sodišču.
(§ 131. zakona o javnih notarjih.)
Clen 47.
Notarski spisr, predmeti, registri, knjige in pečati, ki jih je vzel v smisju predpisa § 131. zakona o javnih notarjih v hrambo starešina sreskega sodišča, se hranijo ločeno od spisov, predmetov, registrov, knjig in pečatov dotičnega sodišča in drugih javnih notarjev.
Nadomeščanje izginulih spisov.
(tj 132. zakona o javnih notarjih.)
Clen 48.
C) C® ni mogoče v primeru § 132., odst. 2. zakona o javnih notarjih osebno obvestiti udeležencev, se opravi 0 z oklicem, ki se objavi enkrat v . Službenih uovinah« n v uradnem listu dotične banovine, če tak list izhaja, lftzen tega pa se objavi na sodni razglasni deski okrož-in sreskega sodišča, v katerega območju je bil sedež “ivšega javnega notarja ali, bivšega vršilca dolžnosti jav-e8a notarja.
(a) Tudi stroški, združeni z izdajo oklica, spadajo P°<1 stroške nadomeščanja po § 132., zadnjem odstavku ^ona o javnih notarjih.
Izdajanje listin po sreskem sodišču.
(§ 133. zakona o javuih notarjih.)
Clen 49.
C) Ce odreka ali zavlačuje .sresko sodišče, odnosno 'Jugova pisarna, izdajo odpravka, i/.ptska ali potrdila na Podstavi notarskega spisa, je dopustna pritožba na nepo-J^dno višje oblastvo. Ta pritožba ni pravno sredstvo in ■to ni vezana na nikak rok.
(■) Za omenjena službena dejanja se pobira taksa P° predpisih zakona o taksah.
(‘) Sodišče postavi na odpravkih, prepisih, izpiskih Potrdilih, ki jih izda, klavzulo, da izhajajo iz spisov vnega notarja (čigar rodbinsko in rojstno ime ter sedež tvesti), ki so shranjeni pri sodišču.
Zaposlitev notarskih pripravnikov.
(§ 141. zakona o javnih notarjih.)
Clen 50.
notarske zbornice, zlasti pa predsednik, mora tl, nadzorstvo, ali se notarski pripravniki zaposlujejo, ^kor to predpisuje zakon.
kravica do udeležbe na skupščini notarske zbornice,
(§ 151. zakona o javnih notarjih.)
Clen 51.
bos,n^a/Vn* imtar’ ki j® začasno odstranjen od svojih dolž-(suspenzija), ne more priti na skupščino, niti na
njej glasovati. Prav tako je izključen javni notar od glasovanja o stvareh, ki se tičejo njega samega ali katere izmed oseb, navedenih v § 32. zakona.o javnih notarjih. Javni notar, v čigar osebi obstoji taka zapreka, naznani to predsedniku. Prekršitev te dolžnosti ima za posledico disciplinsko odgovornost in se kaznuje po okolnostih poedinega primera bodisi kot nereduost bodisi kot disciplinski prestopek.
Imenik javnih notarjev in notarskih pripravnikov ter izdajanje legitimacij.
(§ 157. zakona o javnih notarjih.)
Clen 52.
Odbor vsake notarske zbornice vodi po en imenik javnih notarjev, njih vršilcev dolžnosti in namestnkov ter po on imenik notarskih pripravnikov v svojem območju.
Clen 53,
(O Imenik javnih notarjev, njih vršilcev dolžnosti in namestnikov, ki se vodi po obrazcu št. 8., vsebu.e te-lo
oodatke:
1. zaporedno številko;
2. rodbinsko in rojstno ime;
3. sedež;
4. kraj, dan, mesec in leto rojstva;
0. dovršeno pravno fakulteto in opravljene izpite;
(>, advokatski ali sodniški, odnosno notarski izpit,
ce jo opravil javni notar omenjeni izpit po prejšnjih predpisih;
7. kje je dovršil predpisano prakso in v katerem
času;
8. dan postavitve za javnega notarja, odnosno za vršilca dolžnosti ali namestnika;
9. dan opravljene prisege;
10 začetek službe;
11. premestitev v drug kraj;
12. dan in razlog prestaniva službe (n. pr. zaradi smrti, ostavke, izgube službe itd.);
13. odredbe glede spisov (S 131. zakona o javnih notarjih);
14. dan pregleda pisarne javnega notarja;
15. kazni radi nerednosti, disciplinske kazni, sodne kazni;
16. opombe.
(-’) Posebna zaznamba se vedi o cdsptstvu vsa' ega javnega notarja. Iz te zaznambe so mora ra/.vidcti začetek in trajanje odsolstva kakor tudi pojavitev namestnika.
Člen 54.
Imenik notarskih pripravnikov, ki se vodi po obrazcu št. 9., mora vsebovati te-le podatke:	*
1. zaporedno številko;
2. rodbinsko in rojstno ime notarskega pripravnika;
3. dati, mesec, leto in kraj rojstva;
4. pristojnost;
5. dovršene pravne študije in opravljene izpite (dan opravljanja In uspeh);
0.	kje je vršil notarsko prakso in kako dolgo *e trajala poedina praksa (§ 6., št. 5. zakona o javnih notarjih);
7. advokatski ali sodniški izpit (dan opravljanja in uspeli);
8. dan opravljene slovesne zaobljube;
9.	ali in kdaj Je bil postavljen za namestnika ali vršilca dolžnosti (ime Javnega notarja, ki mu je bil postavljen za namestnika ali vršilca dolžnosti, in trajanje nadomestovanja); •
10. kazni radi nečednosti, disciplinske kazni, sodne kazni;
11. dan postavitve za javnega notarja;
12. opombe.
01 en 55.
Vpisi in izpremembe vpisov se morajo izvršiti brez zavlačevanja, čim so dani pogoji za vpis ali izpremembo vpisa. Ce je izvršiti vpis na podstavi kake rešitve, se navedejo datum in številka te rešitve kakor tudi oblastvo, ki jo je izdalo.
Člen 56.
Notarska zbornica sme skleniti, da je vpisati v navedene imenike tudi še druge okoliiosti razen onih, navedenih v čl. 53. in 54.
Člen 57,
(') Javni notar in notarski pripravnik, ki je vpisan v imenik javnih notarjev (čl. 53.) odnosno v imenik notarskih pripravnikov (čl. 54.), sme zahtevati, da mu izdaj notarska zbornica, pri kateri je vpisan, notarsko legitimacijo (potrdilo).
(a) Ta legitimacija mora biti opremljena s sliko in svojeročnim podpisom ter označbo sedeža javnega notarja, odnosno s sliko in svojeročnim podpisom notarskega pripravnika ter označbo, pri katerem javnem notarju je v praksi, ter dokazuje nasproti vsakomur svojstvo javnega notarja odnosno notarskega pripravnika.
(■') Ko prestane službo javnega notarja (§ 27. zakona o javnih notarjih) ali se le-ta premesti v območje druge notarske zbornice, mora vrniti legitimacijo notarski zbornici, ki mu jo je izdala. Isto velja tudi v primeru prestanka službe notarskega pripravnika, ali kadar le-ta vstopi v službo javnega notarja v območju druge notarske zbornice.
Zaupniki notarskih pripravnikov.
(§ 163. do 165. zakona o javnih notarjih.)
Člen 58.
Ce kateri izmed zaupnikov notarskih pripravnikov, izvoljenih radi zastopanja interesov notarskih pripravnikov v odboru notarske zbornice (§ 183. zakona o javnih notarjih), odstopi ali je stalno zadržan, opravljati to dolžnost, stopi na njegovo mesto notarski pripravnik, ki je dobil za njim največje število glasov.
Člen 59.
C) v katerem roku se morajo poslati notarski zbornici v smislu § 164. zakona o javnih notarjih izpolnjene in podpisane glasovnice, določa od primera do primera notarska zbornica.
(=) Glasovnice, ki prispejo zbornici po določenem roku ali ki niso izpolnjene ali podpisane ali ki vsebujejo več imen kakor je izvoliti zaupnikov, se pri štetju ne nvažujejo. Za izvoljenega se smatra oni, ki je dobil relativno večino glasov.
Člen 60.
Zaupniki notarskih pripravnikov imajo pravico sodelovati na skupščinah in odborovih sejah (§ 165. zakona
o javnih notarjih), toda njih izostanek ne ovila pravno-, veljavnega sklepanja.
Nadzorstvo in stroški nadzorstva,
(§ 166. zakona o javnih notarjih.)
člen 61.
Stroške, združene z nadzorovanjem javnih notarjev, vršilcev dolžnosti javnih notarjev, namestnikov in notarskih pripravnikov, trpi notarska zbornica, kadar opravlja ona to nadzorstvo, če ga pa opravlja ministrstvo pravde ali njega organi, tipi stroške država.
Člen 62.
(l)	Član zbornice, ki je bil delegiran od zborničnega odbora za pregled pisarne javnega notarja (§ 166., odst.
2.	zakona o javnih notarjih), mora predložiti o tem nemudoma izčrpno in po potrebi obrazloženo poročilo odboru notarske zbornice. Predsednik notarske zbornice mora na podstavi tega poročila predložiti poročilo predsedniku apelacijskega sodišča.
(-’) Če se ob tem pregledu opazi, da manjka kak spis, se postopa analogno predpisu § 132. zakona o javnih notarjih.	v
Kazniva dejanja in kazni javnega notarja.
(§ 169. zakona o javnih notarjih.)
Član 63.
Kazni javnega notarja radi nerodnosti in disciplinske kazni ne izključujejo pravice rednih sodišč in drugih oblastev do kaznovanja zbor kršitve reda ali zbog objestnosti po predpisih, ki veljajo za ta oblastva.
Odklanjanje članov disciplinskega senata.
(§ 184. zakona o javnih notarjih.)
Člen 64.
Obdolženi javni notar ima pravico odkloniti enega sodnika, ne da bi navedel zato razloge. Vendar veljajo tudi tukaj določbe §§ 21. in sled. zakonika o sodnem kazenskem postopanju (§ 210. zakona o javnih notarjih) o izključitvi in odklonitvi sodnikov.
Disciplinska preiskava.
(§ 192. zakona o javnih notarjih.)
Člen 65.
Preiskovalnega komisarja določi predsednik d išči*
‘ plinskega sodišča izmed sodnikov apelacijskega sodišča ob izključitvi sodnikov, ki so člani disciplinskega senata in njih namestniki.
/
Denarne kazni in njih uporaba.
(§ 213. zakona o javnih notarjih.)
Člen 66.
Denarne kazni, predvidene v zakonu o javnih notarjih, se morajo vložiti v poseben fond in se uporabijo p° pravilih, ki jih mora izdelati skupščina notarske zbornic®) za podpiranje javnih notarjev, namestnikov in notarskih
pripravnikov in njih siromašnih vdov ali njih sirot, če so prišle te osebe brez svoje krivde v stisko.
Opravljanje zapuščinskih razprav.
(§ 222. zakona o javnih notarjih.)
Clen 67.
(') Ali obstoje važni razlogi, da se odvzame notarju nadaljnje opravljanje zapuščinske razprave (§ 222., odst. 1- zakona o javnih notarjih) presodi sodišče po svobodni oceni, uvaževaje posebne okolnosti poedinega primera. Za take razloge se smatrajo: če se izkaže, da je javni notar površen, če provzroča odvisne stroške, če dela v očitno škodo strank in slično.
(-’) Kjer ni po § 222. zakona o javnih notarjih pravnega sredstva, ima javni notar pravico, ako misli, da je podan za to upravičen razlog, pritožiti se na višje nadzorstveno sodno ■ oblastvo, ki sme pristojnemu sodišču naložiti izpremembo odločbe ali dati za to navodilo.
Glen 68.
Predpis § 222., odst. 2. zakona o javnih notarjih, po katerem smejo dediči sami opraviti zapuščinsko razpravo, izključuje, da bi stranke poverile ta posel celoma ali deloma drugim osebam.
Hramba spisov o poslih javnega notarja kot sodnega poverjenika.
(§ 226. zakona o javnih notarjih.)
Clen. 69.
Javni notar mora hraniti spise, ki mu jih je izročilo Sodišče kot sodnemu poverjeniku, dokler so pri njem, razvrščene po številkah in ločene od svojih drugih spisov, in sicer vsakega v posebnem ovoju. Vse spise, ki se nanašajo na eden in isti predmet, mora hraniti skupaj v enem ovoju.
Prehodne in končne določbe.
Clen 70.
Dokler se ne izvrši nova popolnitev notarskih mest smislu predpisa § 250., odst. 2., zakona o javnih notarjih i» dokler ne nastopi novopostavljeni javni notar svoje
dolžnosti, vodijo sedanji notarji še nadalje svoje prejšnje knjige in registre v skladu z odredbami §§ 120. in 130. zakona o javnih notarjih in določbami čl. 39. do 46. tega pravilnika.
Člen 71.
Sedanji javni notarji, ki so se zatekli na tem položaju na dan, .ko je stopil ta pravilnik v veljavo, morajo priložiti svoji prošnji za postavitev namesto listin, predpisanih v čl. 6., samo dekret o svoji prejšnji postavitvi za javnega notarja.
Člen 72.
(l)	Dokler se ne sestavijo apelacijska sodišča, vršita sojenje disciplinskih prestopkov na prvi in drugi stopnji za svoje območje vrhovno odišče v Sarajevu in veliko sodišče v Podgorici.
(-) Obče seje teh sodišč izvolijo za sojenje na prvi stopnji tri sodnike in dva namestnika, za sojenje na drugi stopnji pa dva sodnika in dva namestnika.
(') Notarskemu disciplinskemu senatu prve stopnje pri teh sodiščih predseduje najstarejši sodnik, senatu drugo stopnje pa predsednik vrhovnega sodišča, odnosno velikega sodišča, ali njegov namestnik.
(4)	V poedinem primeru sestavi senat prve stopnje najstarejši izmed izvoljenih sodnikov.
('■) Funkcijo državnega tožilca pri senatu prve stopnje opravlja pri vrhovnem sodišču v Sarajevu odnosno velikem sodišču v Podgorici državni tožilec, ki ga določi vrhovni državni tožilec pri vrhovnem sodišču v Sarajevu, odnosno velikem sodišču v Podgorici.
Člen 73.
■ Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dobi petnajst dni po razglasitvi v »Službenih novinah«. Od tega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, ki urejajo predmete tega pravilnika. Minister pravde sme ta pravilnik po potrebi izpremeniti ali dopolniti.
Beograd, dne 30. novembra 1930., št. 115375.
Minister pravde:
Dr. M. Srškič s. r.
ObrazeC st. 1.	.......
tpo či e.)	Kvalihkacijski	list.
Priimek in ime prosilca	Dan, mesec in leto rojstva	Rojstni kraj	Pristojnost	Vera	Stan	"3 P -* a JO 5 ’s c *jS k 2 s ° .s .s S ” O a ~	Advokatski ali sodniški izpit *)		Notarska praksa S (vrsta in trajanje).	Če prosilec ni že javni notar, sposobnost za | zvanje javnega notarja	Zapreke	Opombe
							dan opravljanja	M <v o. cO p				
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	li	12	13
											•	
1 Odnosno notarski, 6e j« opravil javni nolar ie prej notarski izpit.
Obrazec St. 2.
(po čl. 7.)
Seznam prosilcev za notarsko mesto v
Zaporedna številka	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in prebivališče prosilca	Advokatski ali sodniški izpit*)		Vrsta in trajanje j notarske prakse	Če prosilec ni že 1 javni notar, spo- j sobnostza zvan;ej javnega notarja j	Zapreke i	Opombe
		dan opravljanja	uspeh				
1	2	3		4	5	6	7
							
') Odnosno notarski, če Je opravil javni notar že prej notarski izpit.
Obči poslovni register.
Obrazec St. 3.
(po čl. 39.)
Zaporedna številka	Datum listine	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in prebivališče strank	Predmet pogodbe ali posla z označbo vrednosti	Uporabljeni kolki	Označba notarske nagrado	Opombe
1	2	3	4	5	6	7
						
Obrazec SL 4.
(po čl. 40)
Register o overovitvah in posvedočbah.
Zaporedna itevilka j	o > 0) o g O	Rodbinsko in rojstno ime, poklic, prebivališče in podpis osebe, katere podpis ali ročni znak se overavlja ali o kateri se posvedočuje, da mi, ali ki pokužc listino	Podpis		Označba listine po vrsti in datumu, pred- j met pogodbe ati posla j z označoo vrednosti j	Istovetnost ob overovitvi podpisa je bila ugotovljena			(D S -S v > <n O a-p V ,'h Is !■*	i Dan in ura, ko je listina j| | pokazana j	j Kolki	• -o <0 O) « c a 8 'c' 9 »o ■ 6 N	Podpis javnega notarja	Opombe
			si ?! .2 g ki e — -a <y o o--	je bil pripoznan pred javnim notarjem										
						im ® !! H w ° £2 5, «o o	po pričah; priimek in ime, poklic, prebivališče in podpis prič	z listino (vrsta listine, oblast-va, ki jo je iz-i dalo, leto in | dan izdaje)						
1	2	3	4	5	6	7	‘ 8	9	10	11	12	13	14	15
						•								
Obrazec St. S.
(po čl. 44.)
Imenik o razpolaganjih za primer smrti.
Zaporedna številka	Dan, mesec in leto sestave ali predaje razpolaganja za primer smrti	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in prebivališče strank	Označba zaporedno številke občega poslovnega registra	Izvirnik iziave odnosno notarski akt o položitvi je bil odposlan		Opombe v
				dne	komu	
1	2	3	4	&	6	7
				- '		*
Obraasec St. 0.
(po 61. 45.)
Depozitna knjiga
o prevzetem in izročenem tujem denarju, vrednostnih papirjih in dragocenostih
Zaporedna štev. jJ	Datum prevzema j j	Rodbinsko in rojstno ime, poklic in stanovanje izročitelja	Označba prevzetega predmeta j	Označba osebe, ki ji je izročiti predmet	Predmet je bil izročen		Tredmet, jo bil položen		Potrdilo o prejemu	Označba številke ; registra	Opombe
					dno	komu	dne	pri katerem oblastvu			
	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
											
Obraaec St. 7.
(po 61. 46.)
Register
o poslih, ki so predani javnemu notarju kot poverjeniku sodišča.
ti e 44 »rt te e 1 o a a	Dan in ura. ko je bil prejet nalog, datum in številka odločbe, označba sodišča ali oblastva, ki je izdalo nalog			Označba službenega dejanja		Kdaj je bilo opravljeno službeno dejanje 1		Spis predložen			■ Podano poročilo j dne in kateremu oblastvu		Spis izročen			Opombe				
								dno		komu			dne	komu						
i Obr	o			3		4		5		6	7		8	9		10				
	n*ec St. S. po 61. 53.) Imenik javnih no			tarjev,		vršilce		v ja\		rnonoti	nrsVe d		ol*l(	isti in		namestnikov.				
U 0) »rt OS C ■o 0> k, o i	Rodbinsko in rojstno ime	•N rt •g	Kraj, dan, mesec in leto rojstva	Dovršena pravna fakulteta in opravljeni izpiti j	Advokatski ali sodniški izpit *) položen				S-S S ” » o. « 0 ‘U -is 3 m i .0.» —'T3 <0 • a- S**	•it N ► n Ul M O M C . O a v c c C—2 I-'=	> rt i. o. o. 0 c rt-° 9 c IU •£-» a	© .0 ►M "Č/l j*: 5 a* © •O B rt £ N	Premeščen (kam j in kdaj)	Prostanok službe			0 -o O b£ rt -3 > C a, * 3*	rt na — bi a, a. S. e c 2 rt O a	N «U U	® S 0 o. O
					rt a Ti		•E is •C " .■O & o “ S M							rt* rs X	u To ■ rt u.					
1	2	3	4	5	G		7		8	9	10	11	12	13	14		15	13	17	IM
																				
) Odnosno notarski, če Je položil javni notar omenjeni izpit po prejšnjih predpisih.
°braasec St. O.
(po 61. 54.)
Rodbinsko in rojstno ime
—• oo tfo* © m ca ij ls	Pristojnost	S ■A ^.s .4) s|f a ► —4 a. “•S." . 0 s. |nl	J! 0 i ŠS* ■?~^5 S 8--S 8^*1 v 0 e illl	Opr advokatski izpit		avil sodniški izpit		1 Dan opravljene slovesne zaobljube.	Postavljen za namestnika (komu ‘ in trajanje	Kazni	Dan postavitve za javnega notarja	Opombe
				s •§	M rt a rt 9	rt 0 -C	| uspeh					
3	4	B	6	7	8	9	1?	11	12	13	14	15
												
Na podstavi § 237., odstavka 1., zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne J1. septembra 1930. (gl. »Službene nov in e« št. 220./LXXVII. z dne 26. septembra
1930.	— »Službeni list« št. 196/33 z dne 23. oktobra
1930.) ter po zaslišanju notarskih zbornic in apelacijskih sodišč predpisujem
uredbo,
s katero se določa tarifa o nagradah javnih beležnikov (notarjev).
Frvi oddelek.
Obče določbe.
§ 1-
(') Tarifa I. velja za vse službene posle javnih notarjev po §§ 1. in 2. zakona o javnih beležnikih (notarjih) in za sestavljanje zasebnih listin (§ 3. zakona o javnih beležnikih [notarjih]), tarifa II. pa za posle javnih notarjev kot sednih poverjenikov (§§ 221.—226. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
(-’) Nagrada za zastopanje strank pred sodišči in za podajanje vlog sodiščem in drugim oblastvom (§ 3., odstavek 1. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) se določa po predpisih zakona o advokatih (§ 236. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) in po tarifi za advokate.
§ 2.
(L) V poedinih postavkah tarife je obsežena, kolikor ni določeno v tej uredbi kaj drugega, tudi nagrada za vsa pripravljalna dela, ki so običajno združena s pravnimi posli tako vrste in ki se opravljajo v kraju, kjer je uradni sedež javnega notarja; če pa nastopa javni notar kot sodni poverjenik, tudi nagrada za pisarniška dela.
(3) Za izredne posle ali za pripravljalna dela in take posle, ki zahtevajo nerazmerno veliko pripravo in mnogo časa, ali ki so združeni s posebnimi težkočami, študijami in odgovornostjo, ali ki so zelo obsežni, tako da je nagrada po tarifi nezadostna, sme javni notar zaračuniti in sodišče določiti večjo nagrado, ustrezajočo njegovemu več jemu trudu (tj 227., odst. 2. zakona o javnih beležnikih [notarjih]). Vendar pa ne sme biti ta nagrada, kolikor se nanaša na posle, navedene v tarifi, nikdar večja od polovice nagrade, določene za posel sam. Javni notar mora v vsakem primeru navesti razlog, radi katerega je zaračunil večjo nagrado (§ 227., odstavek 4. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
(•1) Izdatki za kolke in poštne 'znamke kakor tudi drugi izdatki v gotovini se morajo vedno posebej povrniti.
(4) Ce se postopa po drugem odstavku, se morajo navesti v odločbi razlogi*, radi katerih se je pri določanju naerade odstopilo od tarife.
§ 3.
Ce se je javni notar pri sestavljanju notarskega akta ali notarskega zapisnika posluževal pismenega sestavka, ki ga je napravila stranka sama, ali tiskovine, ki jo je
dala stranka javnemu notarju na razpolago, in niso bile glede njiju potrebne bistvene izpremembe in dodatki, izvzemši dodatke, ki so bili potrebni, da se je spravil ta sestavek v skladnost s predpisano obliko javnonotarske listine, ali če se samo potrjuje (solenizira) kaka zasebna listina (§ 53. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) o poslih, navedenih v §§ 8. do 10 in 12., se plača od nagrade za pravni posel ali od nagrade, razmerne potrošenemu času (časnine):
a) ena tretjina, če se je sestava ja v no n o ta rsk ega zapisa ali potrditev (solenizacija) zasebne listine izvršila samo zalo, da se dobi izvršilni naslov (§§ 53. do 58. zakona o javnih beležnikih [notarjih]);
b) ena polovica v vseh ostalih primerih.
§ 4.
(1) Pri poslih, ki jih mora javni notar opraviti ali jih opravi na izrečno zahtevo v času med devetnajsto in osmo uro ali ob nedeljah in praznikih, se zviša nagrada za polovico tarifne postavke.
(2) Če je smatrati službeno delo za del zapuščinske razprave, katere izvršitev je bila poverjena javnemu notarju), gre le-temu v primeru prvega odstavka razen nagrade po § 34. tudi še polovica nagrade, ki je določena po § 41. za službena dela, ki so se opravila posamno.
§ 5-
(’) Javni notar mora na vsaki listini in na vsakem odpravku zaznamovati posamezno in skupno znesek za-računjene nagrade.
('-) Na strankino zahtevo mora javni notar izdati ob njenih stroških še podroben* račun in pobotnico o plačani nagradi in o plačanih stroških (§ 234. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
§ 6.
C) Za začete posle, ki so ostali nedovršeni brez krivde javnega notarja, gre notarju razmema nagrada, ki jo odmeri sodišče po svoji oceni, toda ta nagrada no sme biti nikakor večja od nagrade za dovršeni posel. Izdatki v gotovini in stroški se morajo tudi v lem primeru povsem povrniti (§ 229. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
(-’) Za službena dela, ki so ostala nedovršena ali brez učinka po krivdi javnega notarja, mu ne gre nikaka nagrada (§ 232. zakona o javnih beležnikih [notarjih])-
Drugi oddelek.
Tarifa I. o nagradah za službena poslovanja javnih notarjev in za sestavljanje zasebnih listin.
§ 7- ’
Nagrade javnih notarjev po tej tarifi so:
T. Nagrade za pravne posle (delo, poslovilni), ki s® dele v postopne ali procentualne nagrade (po vrednosti)? stalne nagrade in časnine.
* y izvirniku »razlika« mesto »razlezi«.
* V izvirniku »potrcban«.
II. Nagrade za službena dela zunaj pisarne in potni stroSki.
III. Nagrade za pisanje (pisnine, pisarniške nagrade).
1. Nagrada za pravne posle.
A. Postopne in p r o c e n t u a 1 n e nagrade (po vrednosti) in stalne nagrade.
§ 8.
(‘) Pri dvostranskih pravnih poslih, pri katerih je vrednost predmeta označena ali se lahko določi, pritiče javnemu notarju nagrada, kolikor ni določeno kaj drugega, po vrednosti:
1. do vštevši 1.500 Diu........................20	Din
nad 1.500 nad 2.500
4. nad 5.000
5. nad 10.000
6. nad 20.000 nad 30.000 nad 50.000
3.
7.
Din Din Din do Din do
do
do
Din
Din
Din
do
do
do
vštevši
vštevši
vštevši
vštevši
vštevši
vštevši
vštevši
poteg zneska, omenjenega
2.500
5.000
10.000
20.000
30.000
50.000 100.000 pod št.
9.
10.
11.
12.
Din Din Din Din Din Din Din 7*,
od presežka vsote nad 50.000 Diu še nad 100.000 Din do vštevši 500.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 8.*, od presežka vsote nad 100.000 Din še nad 500.000 Din do vštevši 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 9.*, od presežka vsote nad 1,000.000 Din še nad 1,000.000 Din do vštevši 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 10.*, od presežka vsote nad 2,000.000 Din** še nad 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 11.*, od presežka vsote nad 2,000.000 Din še
30 Din 60 Din 100 Din 150 Din 250 Din 400 Din
1%
KO /
O /oo
3"/0i
2'V.o
'Vendar v nobenem primeru več nego 25.000 Din.
(-) Če se sklepa s pogodbo o izročitvi imovine s Pridržkom vzdrževanja (preužitka) istočasno tudi ženitna Pogodba glede iste imovine, se določi nagrada samo za Pogodilo o izročitvi. Če se pa nanaša ženitna pogodba tudi na imovino, ki ni že predmet pogodbe o izročitvi, vrednost te imovine prišteje k vrednosti pogodbe o Vročitvi in nagrada se izračuni po tej vsoti.
§ 9.
(l) Za sestavljanje izjav poslednje volje in listin, s
katerimi se osnavlja zastavna pravica, dalje za zadolžnice (obligacije) in druge izjave o dolgu z dovoljenjem ali rez dovoljenja za zemljiškoknjižni vpis (vknjižbo) ali rez priznanja izvršnosti, za oesije s priznanjem ali brez Priznanja terjatve ali izvršnosti po dolžniku, vendar sa-111 ako se s tem ne napravi vnovič dolg, znaša nagrada
P° vrednosti:
1- do vštevši 1.500 Din...............................15	Din
-• nad	1.500	Din	do	vštevši	2.500	Din	25	Din
•*. nad	2.50Q	Din	do	vštevšj	5.000	Din	40	Din
4- »ad	5.000	Din	do	vštevši	10.000	Din	60	Din
nad	10.000	Din	do	vštevši	20.000	Din	100	Din
6- nad	20.000	Din	do	vštevšj	30.000	Din	150	Din
7- nad	30.000	Din	do	vštevši	50.000	Din	300	Din
8- nad	50.000	Din	do	vštevši	100.000	Din
Poleg zneska, omenjenega pod št. 7., od presežka vsote nad 50.000 Din še . . 8°/oo
V izvirniku netočno: G, 7, S, 9 in 10 mesto 7,8,9,10 in 11. Pravilno vsekakor: »... nad 1,000.000 Din . jl (Op. ur.)
9. nad 100.000 Din do vštevši,500.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 8., od presežka vsote nad 100.000 Din še . . 6%»
10. nad 500.000 Din do vštevši 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 9., od presežka vsote nad 500.000 Din- še . . 3%»
11. nad 1,000.000 Din do vštevši 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 10., od presežka vsote nad 1,000.000 Din še . . 2%«
12. nad 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 11., od presežka vsote
nad 2,000.000 Din še..........................l°/o#
vendar v nobnem primeru več nego 15.000 Din.
§ 10.
Za pogodbe, ki se nanašajo saino na odlog plačevanja obresti ali na izpreunembo obrestovanja, za pobotnice (priznanice), dalje za listine o jamstvu (poroštvu), dajatvi kavcije in za nakazilne (asignacijske) izjave, kakor tudi za vse listine o enostranskih izjavah volje, ki ne spadajo pod kako drugo določbo tarife, znaša nagrada po vrednosti:
1. do vštevši 2.500 Din.............................12	Din
2.	nad	2.500	Din	do	vštevši	5.000	Din	25	Din
š.	nad	5.000	Din	do	vštevši	10.000	Din	40	Din
4.	nad	10.000	Din	do	vštevši	20.000	Din	60	Din
5.	nad	20.000	Din	do	vštevši	30.000	Din	100	Din
6.	nad	30.000	Din	do	vštevši	50.000	Din	200	Din
7.	nad	50.000	Din	do	vštevši	100.000	Din
poleg zneska, omenjenega pod št. 6., od
' presežka vsote nad 1000.000 Din še . . 6%«
8. nad 1000.000 Din do vštevši 500.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 7., od presežka vsote nad 100.000 Din . . . 4"/o»
9. nad 500.000 Din do vštevši 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 8., od presežka vsote nad 1,000.000 Diu . . . 2%«
10. nad 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 9., od presežka vsote
nad 1,000.000 Din še..........................l°/0»
vendar v nobenem primeru več nego 4.000 Din.
§ 11.
(D Če opravlja javni notar s posli, ki spadajo pod določbe § 8V § 9. in § 10., istočasno tudi izvedbo teh pravnih poslov v zemljiških knjigah, se nagradijo v tretjem odstavku tega paragrafa navedena dela z zvišba odnosne tarifne postavke, določene za pravni posel. To zvišanje nagrado za pravni posel znaša pri vrednosti:
1. do vštevši 10.000 Din................................80%
vendar najmanj 30 Din.
2.	nad	10.000	Din	do	vštevši	20.000	Din .	.	.	70%
3.	nad	20.000	Din	do	vštevši	30.000	Din .	.	.	60%
4.	nad	30.000	Din	do	vštevši	50.000	Diu .	.	.	50%
5.	nad	50.000	Din................................40%
vendar ne sme znašati ta zvišba v nobenem primeru več kot 1.000 Din.
(a) Nagrada za pravni posel skupaj z zvišbo po višji vrednostni lestvici ne more biti nikdar manjša od najvišje nagrade za pravni posel z zvišbo po naslednji nižji vrednostni lestvici vred.
(3) Kot z zvišbo nagrajena se smatrajo ta-lo službena dela: pri zasebnih listinah nagrada za pisanje odpravkov listine (pisnina) do šestih strani in za ove-
rovitev največ dveh podpisov; pri notarskih zapisih nagrada za pisanje izvirnikov do šestih strani ter nagrada za pisanje in overovitev odpravkov do šestih strani; potem v vseh primerih nagrada za pisanje in overovitev prepisov, ki služijo za odmero takse (pristojbine), prijava pravnega posla za odmero taks, potrebna pripravljalna dela za zemljiškoknjižni vpis, zemljiškoknjižna prošnja z razpredelki (nadpisii) vštevši čistopis in odpremo ter napravo prepisov listin za zemljiškoknjižno oblast-vo. Ostala dela se morajo nagraditi posebej.
(*) Ce se lahko izvede z eno prošnjo istočasno več •.emljiskoknjižnih vpisov, se izračuni zvišba od vsote nagrad za vse posle. Postopna ali procentualna postavka »višbe rezultira iz vsote vrednosti vseh poslov.
(5)	Določbe 1. do 4. odstavka se ne uporabljajo, če je skupni znesek nagrad za poedina dela manjši od zgoraj navedene zvišbe.
§ 12.
Za sestavo poobjastila ali kake izjave, ki vsebuje zgolj privolitev tretje osebe v kak pravni posel ali psi-volitev v vpis ali izbris v zemljiških knjigah ali zgolj odstop ali odpoved na prednost v zemljiških knjigah ali odpoved na kako drugo pravioo, znaša nagrada po vrednosti:
1. do vštevši 5.000 Din	10	Din
2. nad	5.000	Din	do	vštevši	16.000	Din	16	Din
3. nad	16.000	Din	do	vštevši	40.000	Din
ali če ni mogoče določiti vrednosti . . 24 Din
4. nad	40.000	Din	do	vštevši	80.000	Din	32	Din
5. nad	80.000	Din	do	vštevši	240.000	Din	40	Din
6. nad	240.000	Din	do	vštevši	400.000	Din	56	Din
7. nad 400.000 Din	  80	Din
§ 13.
(■) Za overovitev podpisa znaša nagrada po vrednosti:
1. do vštevši 1.000 Din	5	Din
2. nad	1.000	Din	do	vštevši	5.000	Din	8	Din
3. nad	5.000	Din	do	vštevši	10.000	Din	12	Din
4. nad	10.000	Din	do	vštevši	20.000	Din	15	Din
5. nad	20.000	Din	do	vštevši	30.000	Din	20	Din
6. nad	30.000	Din	do	vštevši	50.000	Din
ali če ni mogoče določiti vrednosti . . 30 Din
7. nad	50.000	Din	do	vštevši	100.000	Din	40	Din
8. nad	100.000	Din	do	vštevši	250.000	Din	50	Din
9. nad	250.000	Din	do	vštevši	500.000	Din	60	Din
10.	nad 500.000 Din poleg zneska, navedenega pod št. 9., od presežka vsote nad 500.000 Din za vsakih 10.000 Din ...	1	Din
vendar v nobenem primeru več nego 300 Din.
(s) Ako se overavljajo istočasno podpisi več oseb na enem spisu, se plača za drugi in vsak nadaljnji podpis samo polovica nagrade po prvem odstavku.
§ 14.
(’) Nagrade, predpisane v § 13., odst. 1., veljajo tudi za posvedočbe, da je kdo živ (§ 92. zakona o javnih beležnikih [notarjih]); za vrednost se vzame imovinska vrednost, ki jo predstavlja namen posvedočbe.
(*) Za overovitev prepisa (§ 85. zakona o javnih be-ležnikili [notarjih]) se plača za vsako primerjano stran, ki ne presega 25 vrst, nagrada za pisanje (pisnina) po
3 Din, pri spisih, ki vsebujejo pretežno številke ali katerih strani obsegajo več ko po 25 vrst, pa po 5 Din.
(a) Za overovitev prevoda, ki ga je stranka sama napravila, pritiče javnemu notarju 20 Din od strani, če pa je sestavil prevod javni notar, 40 Din od strani.
(’) Za prevod njegove klavzule pritiče javnemu notarju 20 Din, kolikor ni že za ta posel predvidena ua-grada v § 11. te tarife.
§ 16.
(') Za proteste menic in čekov ter nadomestila protestov se računi nagrada po predpisih uredbe o protestnih registrih in nagradah za izvršitev protestov z dne 23. oktobra 1929. (»Službene novinec, št. 254/CIII., z dne 30. oktobra 1929. — »Uradni liste št. 441/111 z dne 5. novembra 1929. in št. 455/114 z dne 10. novembra 1929.); kolikor pa ni v oni uredbi posebnih predpisov, po predpisih te uredbe.
(s) Določba prvega odstavka se uporablja smiselno tudi ob protestiranju drugih trgovskih papirjev (§ 102. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
§ 16.
(') Za prevzemanje (prejemanje), vknjiževanje, hranjenje in obračunavanje denarja in vrednostnih papirjev (§ 120. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) ter izročitev določenemu imetniku, za vračilo stranki ali izročitev sodišču znaša nagrada po vrednosti:
1. do vštevši 50.000 Din ........ 3°/o»
((najmanj 10 Din);
2. nad 50.000 Din do vštevši 100.000 Din poleg zneska, navedenega pod 1., od presežka vsote nad 50.000 Din še.............................2°/<>o
3. nad 100.000 Din poileg zneska, navedenega pod 2., od presežka vsote nad 100.000 Din
še ........................................... l°/o«
vendar v nobenem primeru več nego 5.000 Din.
(a) Za manipulacijo (upravljanje) z menicami in čeki, ki se prevzamejo ob priliki protestiranja, ne pritiče javnemu notarju nikaka nagrada.
§ 17.
Stalna nagrada znaša:
1. za posvedočbo časa, ko je bila listina predložena ...................................  20	Din
2. za prevzemanje listin v hrambo, z zapisnikom, sestavo potrdila o prejemu in hrambo vred ....................................30	Din
3. za izročitev listin, oddanih v hrambo, s
s sestavo ali brez sestave zapisnika . . 20 Din
4. za dovoljenje, da se vpogleda notarski
zapis	20	Din
а. za prečitanje notarskega zapisa, ki se hrani pri notarju, če to stranka zahteva, od
vsake pole, izvzemši nagrado za vpogled 20 Din
б. za potrdilo o obstoju notarskega zapisa 20 Din
7. za prijavo zapisa radi odmere takse (pristojbine) ....................................  20	Din
8. za enostavno pismeno obvestilo udeleženca o službenem delu ali za odpremo listine udeležencu ali oblastvu * , » « 10 Din
Če se posvedoča sklep o ustanovitvi družbe ali o zvišanju družbene glavnice, se vzame kot podstava za izračunan je nagrade nominalna vsota družbene glavnice ali glavnica, za katero se družbena imovina zviša. Od te vrednosti pri tiče javnemu notarju:
1. do vštevši 1,000.000 Din družbene glavnice 2%o
2. nad 1,000.000 do vštevši 10,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 1., od presežka vsote nad 1,000.000 Din še , . .	1°/oo
3. nad 10,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 2, od presežka vsote nad
10,000.000 Din še..............................
vendar največ 30.000 Din.
§ 19.
0) Pri zlatem in srebrnem denarju inozemskih \alut (vrednot), zatem pri vrednostnih papirjih, ki notirajo na borzi, se izračuni vrednost po denarnem tečaju zadnjega borznega dne pred zaključenjem posla, pri vrednostnih Papirjih pa, ki ne notirajo na borzi, po njih nominalni vrednosti.
(s) Pri pravnih poslih o storitvah, ki se ponavljajo, pri rentnih, zakupnih in najemnih pogodbah (rabokupue Pogodbe) kakor tudi pri pogodbah o izročitvi imovine s pridržkom vzdrževanja (preužitka) se vzame kot vrednost, če je doba trajanja določena, celokupni znesek storitev (koristi), vendar nikdar več nego trikratni letni znesek, v vseh drugih primerih pa trikratni letni znesek.
(3)	Pri pogodbah o izročitvi imovine s pridržkom yzdrževanja (preužitku) se odmeri nagrada po vrednosti izročenega zemljišča in plodov, ne da bi se vštele storitve (korist), ki se ponavljajo.
(*) Pri odstopu prednosti je odločilna vrednost pralce, ki ima manjšo vrednost.
(5)	Pri menjalnih pogodbah se odmeri nagrada po Predmetu zamenjave, ki ima večjo vrednost, pri delitvi imovine pa po celotni vrednosti imovine, ki je predmet delitve, ne oziraje se na bremena.
§ 20.
Če je bila nagrada popolnoma ali deloma izračunjena Po vrednosti zemljišča, navedenega v listini, in je bila °b odmerjanju državnih taks vzela za podstavo druga vrednost, sme javni notar ali stranka zahtevati, da se vzemi tudi za izračunjenje nagrade za podstavo ta posled-nja vrednost in da se nagrada naknadno razmerno povišaj ali znižaj.
B. Č a s n i n a.
§ 21.
0)	Časnina se računi po času, uporabljenem za kak P°sel, namesto postopne ali procentualne nagrade (na-Srade po vrednosti) in namesto stalne nagrade za sestavljanje listin, ki ne vsebujejo nikakih podatkov za Ugotovitev vrednosti in niso obsežene v nobeni zgoraj ^uvedeni tarifni postavki; dalje za vse posvedočbe či-hjenic in priobčitve izjav, za osebno predložitev kakšne listine pri sodišču, kakor tudi za ostala notarska detla, ki ne spadajo pod kako posebno tarifno postavko.
(’) Časnina znaša za pivo, četudi samo začeto polovico ure 40 dinarjev, za vsako nadaljnjo, četudi samo polovico ure pa 20 dinarjev«
(') Ako se v roku pol leta po sestavi pogodbe o izročitvi imovine s pridržkom vzdrževanja (preužitku) (§ 8., odstavek 2.) napravi v zvezi s tem pred istim javnim notarjem ženitna pogodba, pritiče notarju za to pogodbo samo časnina. Nagrada, navedena v § 8., odstavku prvem, se prizna v takem primeru samo od imovine, ki še ni bila predmet pogodbe o izročitvi imovine s pridrž-itom vzdrževanja (preužitku); vendar ne sme biti celokupna nagrada nikdar večja nego postopna ali procen-tualna nagrada od celokupne vrednosti imovine, ki je podstava za ženitno pogodbo.
(*) DoloČha § 11. se uporablja smiselno tudi tukaj. Zvišba se izračuni od celotne nagrade; za postopno ali procentualno postavko je odločilna vsa vrednost.
§ 23.
Drugi javni notar, ki je sodeloval pri službenem delu, ima razen potnih stroškov samo pravico do časnine; vendar pa ne sme biti ta v nobenem primeru večja od nagrade prvega javnega notarja.
§ 24.
(*) Za izjave poslednje volje se računi, če ni v njih označena vrednost, trikratna časnina.
(2)Za sestavljanje darilnih, dednih in ženitnih pogodb, ki ne vsebujejo nikakih navedb o vrednosti in nikakih podatkov za ugotovitev te vrednosti, dalje za posvedočbe drugih činjenic (§§ 100. in 101. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) z označbo vrednosti ali brez nje, kakor tudi za posvedočbe sklepov glavnih skupščin in odborov (§ 99. zakona o javnih beležnikih [notarjih]) pritiče javnemu notarju štirikratna časnina.
(:l) Če se posvedočuje v sklepu glavne skupščine pravni posel, ki spada pod kakšno izmed določb §§ 8. do 10., 12. ali 18., ima javni notar pravico zahtevati nagrado po vrednosti (postopno ali procentualno) ali stalno nagrado, kolikor je ta večja od časnine. Določba § 3., odst. 1. se uporablja tudi tukaj, vendar pa se odmeri nagrada ne s polovico, ampak samo s tretjino nagrade po tarifi, če se glasi sklep glavne skupščine, ki je predmet posvedočbe, na izpremembo višine družbene imovine.
§ 25.
(') Kot čas, uporabljen za posel, je upoštevati ne samo čas, ki je bil potreben za pisanje (sestavo) listine, ampak tudi oni čas, ki je bil uporabljen za razpravljanja z udeleženci, ki so se vršila pred sestavo listine, nadalje za pripravljalna dela javnega notarja, ki jih je opravil v odsotnosti udeležencev, pri poslih pa, ki se opravljajo zunaj notarjeve pisarne, čas za prihod v kraj in povratek iz kraja, kjer je bilo treba opraviti službeno delo.
(=) Za čas, uporabljen za prihod v kraj in povratek iz kraja, kjer je treba opraviti službeno delo, se računi tudi v primerih S 24., odst. I. in 2. samo enkratna nagrada.
IL Nagrada za službena dela zunaj pisarne iu potni stroški.
§ 28.
Če se posel, ki ga že po njegovi naravi ni treba opravili zunaj pisarne iu zn katerega ne pritiče časnina (§
21.), opravi na zahtevo udeležencev na sedežu javnega notarja, toda v kraju, ki je oddaljen od notarjeve pisarne najmanj en kilometer, ima notar poleg postopnje odnosno procentualne nagrade (po vrednosti) ali stalne nagrade tudi še pravico do povpračila voznine po krajevni tarifi.
§ 27.
(*) Ako je opraviti službeno delo zunaj sedeža (in-travilana) javnega notarja, mu pritiče kot voznina šest dinarjev za vsak kilometer poti od njegove pisarne in nazaj, kolikor ne prejme od stranke primernega voznega sredstva. Kolikor lahko javni notar uporabi železnico ali parnik, mu pritičejo stroški za prevoz v I. razredu.
(■) Javnemu notarju pritiče za vsak dan, ki ga je prebil radii izvršitve službenega dela zunaj svojega sedeža, dnevnica v znesku 100 Din. Pri tem se računi za dan čas 24 ur, ki ga je treba točno računiti od odhoda do povratka. Cas, daljši od 12 ur, se računi za cel dan. Čas največ 12 ur se računi za pol dneva in za to pritiče javnemu notarju polovica dnevnice. Za prenočišče mu pritiče 50 dinarjev.
(3)	Pri poslih, ki jih opravi javni notar po notarskem pripravniku, sme zaračunati, če je kraj, kjer se opravlja službeno delo, oddaljen od pisarne javnega notarja več ko dva kilometra, stroške občega prevoznega sredstva (tramvaja, avtobusa, omnibusa, železnice in parnika). Če se mora dovršiti posel zunaj sedeža javnega notarja, se zaračuni pa tudi 2/.i dnevnice, za prenočišče pa 40 dinarjev. Če ni omenjenih prevoznih sredstev, pritičejo notarju za notarskega pripravnika kot kilometraža 4 Din od kilometra.
§ 28.
Če opravi javni notar v istem kraju in istočasno več poslov, se smejo računiti dnevnica, voznina in taksa za prenočišče samo enkrat in se morajo razdeliti sorazmerno na stranke.
§ 29.
Kraj, kjer ima javni notar uradne dneve, velja za čas takega bivanja za njegov uradni sedež; prav tako tudi kraj, kjer je postavljen za namestnika ali vršilca dolžnosti javnega notarja.
III.	Nagrada za pisanje (pisnina, pisarniška nagrada).
§ 30.
(■) Kot pisnina (nagrada za pisanje, prepisovanje) notarskih listin in odpravkov pritiče javnemu notarju za vsako stran z najmanj 25 vrsticami po vrednosti:
a)	do vštevši 1.000 Din.........................1	Din
b)	nad 1.000 Din do vštevši	20.000	Din	. .	2	Din
c)	nad 20.000 Din do vštevši	50.000	Din	ali
če vrednosti ni mogoče določiti ....	3	Din
č) nad 50.000 Din.....................................4	Din
(-’) Vsaka začeta stran se računi za celo.
§31.
(') Pisnina se ne sme zahtevati za izvirne sestavke (izvirnike) in čistopise protestov menic, čekov in drugih trgovskih papirjev, posvedočb, potrdil in pismenih priobčil po §§ 15., 17 št. 1., 6., 7. in 8., zapisnikov po § 17., št. 2. in 3., priporni rejemnih potrdil in sestavkov (konceptov), ki se delajo pred sestavo (pisanjem) listine,
(•') Za prepise, ki se napravijo na zahtevo stranke, se zaračuni pisnina tudi v primerih prvega odstavka.
§ 32.
Za odpravke in posvedočbe, ki se izdajo strankam o službenih delih po §§ 94., 99. in 100. zakona o javnih beležnikih (notarjih), se zaračuni razeu pisnine tudi še nagrada za overovitev.
§ 33.
V členu 30. omenjena nagrada se sme zaračuniti:
a) za izročitev poslovnih komadov pošti (brzojavnemu uradu) in za izročitev oblastvom, kakor tudi za dviganje (sprejemanje) povratnic; ♦
b) za realizacijo poštne nakaznice (poštne čekovne nakaznice) na pošti, za vplačila po poštni nakaznici ali čeku za vsak poedini primer, če znaša znesek, ki se nakazuje ali vplačuje, najmanj 100 Din.
Tretji oddelek.
Tarifa II. o nagradah za posle javnega notarja kot sodnega poverienika.
§ 34.
(‘) Za opravljanje in pripravljanje vseh ali večjega dela dejanj zapuščinskega postopanja (zapuščinska razprava), ki so potrebna za dosego prisojila in delitve zapuščine, znaša nagrada po vrednosti:
1. nad	500	Din	do	vštevši	2.500	Din	.	50	Din
2. nad	2.500	Din	do	vštevši	5.000	Din	.	80	Din
3. nad	5.000	Din	do	vštevši	7.500	Din	.	150	Din
4. nad	7.500	Din	do	vštevši	10.000	Din	.	100	Din
5. nad 10.000 Din do vštevši 30.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 4., od presežka vsote	nad	10.0000	Din	.	.	.	2%
G.	nad 30.000 Din do vštevši 100.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 5., od presežka vsote	nad	30.000 Din še	.	.	.	1 % %
7. nad 100.000 Din do vštevši 200.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. G., od presežka vsote	nad	100.000	Din	.	.	.	1%
8. nad 200.000 Din do vštevši 500.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 7., od presežka vsote nad 200.000 Din še'. . 8°/no
9. nad 500.000 Din do vštevši 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 8., od
• presežka vsote	nad	500.000	Din	še	.	.	5
10. nad 1,000.000 Din do vštevši 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št.
9., od presežka vsole nad 1,000.000 Din
Se.................................................3"/„n
11. nad 2,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 10.*, od presežka vsote nad
2.000.000 Din še .	 2%o
vendar v nobenem primeru več nego 100,000 dinarjev.
(2)	Nagrada po 1. odstavku obseza vsa službena dela, ki se morajo opraviti v zvezi z zapuščinsko razpravo, vštevši delitev zapuščine, in to tudi takrat, kadar se ino-
* y izvirniku netočno: 8.
rajo opraviti poedina dela zaradi nevarnosti zamude ali iz drugih važnih razlogov posebej. Če se poveri javnemu notarju, ki je sestavil smrtovnico, po sestavi smrtovnice nadaljnje opravljanje zapuščinske razprave, se sestava smrtovnice ne nagraja posebej, temveč pritiče javnemu notarju samo nagrada po 1. odstavku.
C) Če se inventar, ki ga je sestavil javni notar, kateremu je poverjeno opravljanje in pripravljanje vseh ali večjega dela dejanj zapuščinskega postopanja, potrebnih za dosego prisojila in delitve dedščine, ne razteza na celokupno zapuščinsko imovino, se zmanjša nagrada za polovico nagrade, ki je določena v § 41. za sestavo inventarja o ostali zapuščinski imovini.
(’) Če se ugotovi, da ne znaša vrednost celokupne zapuščine več nego 500 Din, ne sme javni notar zahtevati nikake nagrade za delaj navedena v 1. odstavku,
§ 35.
Če želijo stranke po končani razpravi radi izpre-membe tedanjega dela novo razpravo in se to opravi brez sodnega naloga, pritiče javnemu notarju polovica nagrade iy. § 34. Če »-v to določi sodišče iz razloga, ker želijo izpremenili C-mnke že prej sklenjeno poravnavo, in ravnotako če se konča razprava z napotitvijo na pravdno pot ter je potrebna nova ali naknadna razprava iz razloga, ker pravda ni bila pokrenjena, ali je bila ustavljena ali končana, pritiče javnemu notarju za to novo poslovanje posebna nagrada, ki jo določa od primera do primera sodišče. Vendar ne sme biti ta nagrada v nobenem primeru večja od nagrade po § 34.
§ 33.
Če ne more javni notar opraviti razprave, določene zunaj njegovega sedeža (intraviiana), radi zakrivljenega izostanka strank ali njih pravnega zastopnika, ima pravico zahtevati od onih, ki so izostali, sorazmerno nagrado. To nagrado določa sodišče, vendar pa ue sine biti večja od nagrade, predpisane v § 34.
§ 37.
Javni notar mora računiti in vpisati svoje nagrade in stroške v razpravni zapisnik sam z označbo, koliko je plačano, kvitirati, ne da bi se pobrala državna taksa na Prejeto vsoto, plačilo v zapisniku, ali pa pripomniti, da nagrada ali njen del ni plačan. Vsoto stroškov in nagrade, pa naj si bodo plačani ali ne, določa sodišče v svoji odločbi o prisojilu zapuščine.
§38.
Za nagrado in stroške so solidarno odgovorni javnemu notarju dediči in oni, ki imajo pravico do nujnega deleža, kakor tudi oni volilojeniniki, ki jim je zapuščena nepremičnina, med seboj pa v sorazmerju deležev, ki jim pripadajo (§ 230. zakona o javnih beležnikih [notarjih]). Sorazmerje deležev določa sodišče. S tem se ne po-seza v naredbe, obsežene v izjavi poslednje volje, kakor tudi ne v veljavnost pogodb, ki jih sklenejo dediči med seboj.
§ 39.
Ce se ne more dognati plačilo nagrad in stroškov iz zapisnika ali poročila, pozove zapuščinsko sodišče prizadete, da jih plačajo pod pretnjo prisilne izvršbe javnemu
notarju v 15 dneh. Če ne plačajo stranke te nagrade in stroškov v navedenem roku, jih izterja sodišče od strank po službeni dolžnosti po predpisih, ki veljajo za sodne pristojbine (§ 235. zakona o javnih beležnikih [notarjih]).
§40. r '
(') Zapuščinsko sodišče odredi na prošnjo javnega notarja v odločbi o prisojilu zapuščine ali v odločbi, s katero napoti prizadete na pravdno pot, da se neplačani stroški in nagrada javnega notarja tudi zemljiškoknjižno zavarujejo,
(-’) To zavarovanje se sme odrediti na prošnjo javnega notarja v roku 2 let od dne, ko je bil izdan sklep o prisojilu zapuščine ali o napotitvi na pravdno pot. Po tem roku se sme zahtevati tako zavarovanje samo ob pogojih, ki so sicer predpisani z tak zahtevek.
(') Javni notar mora v omenjenih 2 letih na zahtevo katerekoli prizadete stranke brezplačno izjaviti, ali ima ali nima kake terjatve iz zapuščinske razprave, ki bi se mogla zemljiškoknjižno zavarovati v smislu tega paragrafa.
(’) Če je preteklo od zemljiškoknjižnega zavarovanja 5 let, sme prizadeta stranka zahtevati, da se izbriši vknji-ženo zavarovanje, če javni notar ne dokaže na poziv zemljiškoknjižnega oblastva, da njegova terjatev obstoji. Ob istih pogojih sme zemljiškoknjižno oblastvo ob obnavljanju zemljiške knjige tudi uradno odrediti izbris.
§ 41.
(') Za opravljanje (izvršitev) poedinih službenih del zapuščinskega postopanja, če se ne opravijo tekom zapuščinske razprave, ki je poverjena javnemu notarju, znaša nagrada:
I.	za sestavo smrtovnice:
1. do vštevši 10.000 Din	12	Din
2. nad	10.000	Din	do	vštevši	20.000	Din	20	Din
3. nad	20.000	Din	do	vštevši	30.000	Din	30	Din
4. nad	30.000	Din	do	vštevši	50.000	Din	45	Din
5. nad	50.000	Din	do	vštevši	100.000	Din	60	Din
(i. nad	100.000	Din	do	vštevši	200.000	Din	120	Din
7. nad	200.000	Din	do	vštevši	500.000	Din	200	Din
8. nad	500.000	Din	do	vštev. 1,000.000	Din	300	Din
9. nad 1,000.000 Din........................... 400 Din
II. za prevzemanje v hrambo in za zapečatenje dvakratna nagrada, navedena pod I.
III. za sestavljanje inventarja (inventariziranje) pritiče javnemu notarju 30% nagrade, določene v § 34., vendar najmanj 40 dinarjev; cenitve, ki so s tem združene, se ne nagrajajo posebej; sestavljanje delnih Jnventarjev v glavni inventar se ne smatra za sestavljanj "inventarja.
IV. za opravljanje cenitve in dražbe premičnih stvari pritiče javnemu notarju nagrada v znesku 20% nagrade, določene v § 34.
(-) Določba prvega odstavka se uporablja tudi na postopanje o zapuščinah inozemcev, če se ne vodi zapuščinska razprava.
(:l) Če se poveri javnemu notarju posebej več službenih del, ki so potrebna za opravo zapuščinskega postopanja, ne sme vsota nagrade prekoračiti vsote, ki javnemu notarju pritiče po § 34. za opravo celotne zapuščinske razprave.
(*) rrcdpis § 38. se uporablja smiselno tudi tukaj.
(‘) Za pripravo’izročitve zapuščinske imovine upnikom namesto plačila pritiče javnemu notarju 20% nagrade po § 34., vendar najmanj 40 dinarjev. Če se izvrši ta izročitev med sestavljanjem smrtovnice, odpade posebna nagrada za sestavo smrtovnice.
(2)	Nadalje se nagraja na isti način: sestavljanje inventarja izven zapuščinske razprave, sestavljanje računa, opravljanje razdelitve izkupila, dohodkov prisilne uprave in konkurzne mase ali vobče podobnih del po nalogu sodišča. Če so ta dela zelo enostavna, sme določiti sodišče tudi manjšo nagrado, nego pritiče po tarifi. Predpis § 42. prvega odstavka, štev. 3., zadnji stavek se uporablja tudi tukaj.
§ 43.
(x) Za opravljanje cenitve ali dražbe nepreiriičnin v nespornem postopanju (prostovoljna cenitev in dražba) pritiče notarju nagrada po vrednosti:
1. do vštevši 500.000 Din.........................1 %
2. nad 500.000 Din do vštevši 1,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 1., od presežka vsote nad 500.000 Din še . . . 5%o
3. nad 1,000.000 Din do vštevši 10,000.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 2., od presežka vsote nad 1,000.000 Din še . . l0/oo
4. nad 10.000 Din poleg zneska, omenjenega pod št. 3., od presežka vsote nad 10,000.000
Din še  .......................................'/s0-'uo
vendar v nobenem primeru več kot 20.000 dinarjev.
(-) Za opravljanje prostovoljne cenitve premičnih stvari velja nagrada^ določena v prvem odstavku, za opravljanje prostovoljne dražbe nepremičnih stvari pa ista nagrada, zvišana za polovico, toda ne nad 20.000 Din.
(:1) Nagrada se izračuni pri prostovoljni dražbi, če zares pride do prodaje, po izkupilu, sicer pa po polovici ocenjene vrednosti. Če se proda samo del stvari, se izračuni nagrada za prodane stvari po izkupilu, za neprodane stvari pa se izračuni po polovici ocenjene vrednosti, vendar ta nagrada ne sme biti nikdar večja nego je ona, ki bi pripadala javnemu notarju kot časniua.
§44.
(>) Nagrada javnemu notarju kot sodnem poverjeniku se odmerja po vrednosti, ki je ugotovljena ob službenem delu; računi se po celotni vrednosti imovine (brutto imovini) brez ozira na dolgove (bremena), iz datke, stroške in nagrade.
(2)	Če se službeno delo tiče kake trgovinske imovine, se vzame za podstavo pri izračunjenju nagrade čista vrednost imovine, toda najmanj ena četrtina vrednosti poslovnih aktov. Če je bila vrednost take imovine ugotovljena po zapuščinskem sedišču v inventarju (z zaključkom trgovinskih knjig, sestavo bilance), se vzame za podstavo pri izračunjenju nagrade vrednost, ki izhaja iz lega inventarja.
(*) Če je bila vrednost nepremičnine v zapuščinskem postopanju ugotovljena po navedbah stranke ali na podstavi katastrske vrednosti nepremičnine, a se vzame pri odmeri pavšalne takse zapuščinske razprave kot podstava za odmero večja vrednost, sme javni notar zahtevati, da se vzemi za podstavo pri izračunjenju nagrade po tarifi ta vrednost in da se mu naknadno nagrada sorazmerno povišaj.
(*) Če se tiče službeno delo (zapečatenje, inventari-ziranje, cenitev, dražba itd,) samo enega dola imovine ali samo kakega dohodka, se odmeri nagrada po vrednosti tega dela ali zneska dohodka.
§45.
Za preizkušanje računov ali podrobna dela pritiče javnemu notarju tretjina nagrade, ki bi mu pritikala po tej tarifi za opravo dola samega.
§4(5.
(J) Poleg nagrade po tarifi II. odmeri sodišče javnemu notarju, če je smatrati po okolnostih poedinega primera posamezno notarjevo delo za izreden trud, So nagrado po predpisih tarife I.:
a) za hrambo denarja in vrednostnih papirjev;
b) pri službenih dejanjih, ki se opravljajo samo na zahtevo udeležencev zunaj pisarne javnega notarja, čas-nino za čas, potreben za dohod in povratek;
c) pri službenih dejanjih zunaj uradnega notarjevega sedeža (intravilana) nagrado za potne stroške. Kraj, kjer opravlja javni notar periodično v določenih dneh službena dela (§ 30. zakona o javnih beležnikih [notarjih]), se smatra za takega bivanja kot njegov uradni sedež; prav tako tudi kraj, v katerem je postavljen za namestnika ali vršilca dolžnosti javnega notarja.
(2)	Ob sestavljanju smrtovnice in zapečatenju se ne uporablja predpis odstavka (l), črke b), tločim se uporablja črka c) samo, če znaša vrednost zapuščine nad 16 tisoč dinarjev.
četrti oddelek.
Prehodna in končna določba.
§ 48.*
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »SIuž-benih novinah«, obvezno moč pa zadobi petnajst dni po razglasitvi v »Službenih novinah«. Od tega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, ki urejajo predmete te uredbe.
49.
Predpisi te uredbe se uporabljajo tudi na ono posle javnih notarjev, ki so jih le-ti opravili pred dnem, ko zadobi ta uredba obvezno moč, kolikor ni bila nagrada javnega notarja do tega dno že določena od sodišča ali od javnega notarja označena stranki.
§ 50.
Predpisi te uredbe ostanejo v veljavi, dokler jih minister pravde po potrebi jue razveljavi, izpremeni ali dopolni.
Beograd, dne 30. novembra 1930., št. 115/876.
Minister pravde dr. M. Srskič s. r.
1—>>1	 -
* § 47. v izvirnem besedilu »i.
Na podstavi § 250. v zvezi s §§ 10. iti 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne 11. septembra 1030. in zakona o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne 22. januarja 1931. predpisujem nastopno
uredbo
s katero se določajo število in sedeži javnih beležnikov (notarjev).
Člen 1.
I.	V območju banskega stola v Zagrebu določam:
1. deset javno-notarskih mest v Zagrebu;
2. po tri javno-notarska mesta v Beovaru, Brodu, Osijeku in Rumi;
3. po dve javno-notarski mesti v Djakovu, Djurdjevu, Koprivnici, Križevcih, Karlovcu, Novi Gradiški, Požegi, Sremski Mitroviči, Stari Pazovi, Vinkovcih, Virovitici, Vukovaru, Varaždinu in Zemunu.
4. po eno javno-notarsko mesto v Bakru, Brinju, Cri-kvenici, Čabru, Cazmi, Daruvaru, Delnicah, Dvoru, Dol. Lapcu, Dolnjem Miholcu, Donji Stubici, Dugein Selu, Garešnici, Glini, Gospiču, Gračacu, Grubišnem Polju, Ivanecu, lloku, Irigu, Jastrebarskem, Klanjcu, Korenici, Kostajnici, Krapini, Krn jaku, Kutini,- Ludbregu, Našicati, Novem Vinodolskem, Novem Marofu, Novski, Otočcu, Ogulinu, Pakracu, Perušieu, Petrinji, Petrovem Selu Liškem, Pisarovini, Pregradi, Samoboru, Svetem Ivanu Zelini, Senju, Sisku, Slatini, Slunju, Sremskih Karlovcih, Sušaku, Šidu, Udbini, Vel. Gorici, Vrbovškem, Vrgin Mostu, Zlataru in Županji.
II.	V območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani določam:
1. pet javno-notarskih mest v Ljubljani;
2. štiri javno-notarska mesta v Mariboru;
3. po dve javno-notarski mesti v Celju, Murski Soboti in Ptuju;
4. po eno javno-notarsko mesto v Brežicah, Brdu, Cerknici, Črnomlju, Dol. Lendavi, Gor. gradu Gor. Rad-Roni, Kamniku, Kozjem, Konjicah, Kostanjevici, Kočevju. Kranju, Kranjski gori, Krškem, Laškem, Litiji, Logatcu. Kožu, Ljutomeru, Metliki, Mokronogu, Marenbergu, No-V(nn mestu, Ormožu, Prevaljah, Radečah, Radovljici, Kibnici, Rogatcu, Sevnici, Slovenski Bistrici, Slovenj-Sradcu, Škofji Loki, Šmarju, Šoštanju, Šl. Lenartu, Trobcem, Tržiču, Velikih Laščah, Višnji gori, Vranskem. Vrhniki in Žužemberku.
Ul. V območju višjega deželnega sodišča v Splitu določam:
L štiri javno-notarska mesta v Splitu;
2. po dve javno-notarski mesti v Dubrovniku in Šibeniku;
3. po eno javno-notarsko mesto v Benkovcu, Biografu, Budvi, Cavtatu, Drnišu, Ercegnovem, Hvaru za sreza Hvar in Stari grad, Imotskem. Kastvu, Kistanju, Kninu, Korčuli za sreze Korčula, Blato in Orebič, Kotoru, Krku,
^karski, Metkoviču, Obrovcu, Omišu, Pagu, Perastu.
" /Službene novine kraljevine Jugoslavije; z dne januarja 1931., št. 22/V1/32.
Prekem. Rabu, Sinju, Skradinu, Stonu, Supetru, Tijes-nem, Trogiru, Visu, Vrgovcu in Vrlici.
IV.	V območju vrhovnega sodišča v Sarajevu določam:
1. štiri javno-notarska mesta v Sarajevu;
2. po dve javno-notarski mesti v Banjaluki, Mostarju, Tuzli, Bijeljini in Brčkem;
3. po epo javnp-notarsko mesto v Bileeu, Bihaču, Bosanskem Brodu, Bosanski Gradiški, Bosanski Dubici, Bosanski Krupi, Bosanskem Novem, Bosanskem Petrovcu, Bosanskem Samcu, Bugojnu, Cazinu, Čajniču, Čapljini, Der-venti, Doboju, Fojnici, Foči, Gackem, Glamoču, Gra-dačcu, Grahovu, Gračanici, Jajcu, Ključu, Kladnju, Konjiču, Kotor varošu, Livnu, Ljubinju,.Ljubuškem, Maglaju, Mrkonjič gradn, Nevesinju, Prnjavoru, Prozoru, Prije-doru, Rogatici, Sanskoin mostu, Srebrenici, Stocu, Tešnju, Travniku, Tomislav gradu, Trebinju, Vlasenici, Visokem, Višegradu, Zenici, Zvorniku in Žepču.
V.	V območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu določam:
1. po štiri javno-notarska mesta v Novem Sad.i-in Subotici;
2. po tri javno-notarska mesta v Senti in Somboru;
3. po dve javno-notarski mesti v Bački Topoli, Pančevu, Starem Bečeju, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Vršcu;
4. po eno javno-notarsko mesto v Apatinu, Alibunaru, Bački Palanki, Banatskih Karlovcih, Beli cerkvi, Čakovcu, Dardi, Jaši Tomiču, Kovačiči, Kovinu, Kuli, Novi Kanjiži, Novem Bečeju, Ocacih, Perlezu, Prelogu, Titelu in Zatilju.
Člen 2.
la uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah .
Beograd, dne 21. januarja 1931.
Minister pravde:
l)r, M. Siškič s. r.
Banove uredbe.
95.
Popravek
k zakonu o javnih beležnikih (notar 'ih' *
V slovenskem prevodu tega zakonu so se ob kesnej-sem primerjanju z izvirnim srbskim besedilom ugotovili naslednji nedostatki:
V splošnem se mora povsod, kjer se navaja izraz notar;, glasiti pravilno j a v n i notar«, kjer se navaja izraz prizadeti , pa v smiselni zvezi beseda u d e-1 e ž e n (e c)
* Glej Službene novine kraljevine Jugoslaviie z dne 26. septembra 1930., št. 2£0/LXXVI1/472 — Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. oktobra 1930., št. 190/33,
V§1. se mora 7. vrsta pravilno glasiti: »... da izvršujejo po nalogu sodišč ali drugih javnih oblastev postopanja ...«
V § 9., t. 1., se mora v 6. vrsti pravilno glasiti: >... posledice sodbe glede ...«;
v t. 4. tega paragrafa pa se mora 3. vrsta pravilno glasiti: »... profesorja ali honorarnega učitelja na univerzi ali honorarnega učitelja ...«
V § 10., odst. (1), se mora 6. vrsta pravilno glasiti: »... prebivalstva v območju tehsreskih sodišč na ...«
V § 13. je dodati po odstavku (2) nov odstavek:
(') Apelacijsko sodišče lahko prekliče to pooblastilo, kadar ugotovi, da notar ni v zadostni meri vešč temu jeziku.
V § 17. se mora konec 1. vrste odstavka (3) praVilno glasiti: »... kavcija zastaviti, odnosno...«
V § 19. je po odstavku (3) dodati nov odstavek:
»(4) Stroški razglasa v listih se poravnajo iz kavcije.«
V § 20. se mora zadnja beseda pravilno glasiti: »... upravičene u.«
V § 21., odst. (*), se mora v 2. vrsti glasiti pravilno: »... odtiske svojih uradnih pečatov za barvo in za vosek v ...«
V § 22., odst. (*), se mora v 1., odnosno 2. vrsti pravilno glasiti: »... svojih uradnih pečatov za barvo in za vosek ...«
V tem paragrafu je dodati nov odstavek (2), ki se glasi:
»(2) Notar mora hraniti pečate pod ključem; čim katerega izgubi, mora o tem takoj brzojavno in s priporočenim dopisom obvestiti okrožno sodišče in notarsko zbornico. Osnutek novega pečata, ki se mora razlikovati od starega, je treba predložiti okrožnemu sodišču radi odobritve na način, predpisan v § 21., odst. (2). Ta odobritev je potrebna tudi tedaj, ako želi notar predrugačiti svoj pečat.«
Dosedanji odstavek (2) poslane (■*) in odstavek (•’) dobi označbo (').
V § 27., odst. (’), se mora 1. vrsta izpopolniti: »... ugotovi p r i s t o j n o apelacijsko ...«
V § 29., odst. (-’), se mora konec 3., odnosno pričetek 4. vrste pravilno glasiti: »...ga ne razreši dolžnosti predsednik ...«
V § 30., odst. (0, se mora v 4. vrsti pravilno glasiti: »... mora namestiti tako ...« in v 6. vrsti: »... sodišča s m e po zaslišanju ...«
V § 31. je izostal odstavek (2), ki se glasi:
»('-’) Notar ne sme nadaljevati z delom, potem ko mu je bil vročen odlok o prestanku službe ali suspenziji.«
V § 32., t. 1., se mora glasiti v 2. vrsti pravilno, »od udeleženih v razmerju ...«; v t. 4. tega paragrafa pa v 1. odnosno 2. vrsti: 4. v katerih so ude leženi njegov posvojitelj, posvojiteljica, posvojenec
V § 35. se mora nadpis pravilno glasiti: :Zabra-n a uradnega ...«
V § 37. se mora na koncu 1., odnosno v začetku 2. vrste pravilno glasiti: 2... ni upravičena za .. x.
V § 43., odstavek (°), se mora konec 1., odnosno začetek 2. vrste pravilno glasiti: >... vložkov in parcel, površina teh parcel in ...«
V § 44., odstavek (‘), se mora prva beseda v 5. vrsti pravilno glasiti: »števil a«.
V § 46., odstavek (2), se mora v 4. vrsti pravilno glasiti: » za one priloge, o katerih ...«
V § 49., odstavek (2), se mora v 3'. vrsti pravilno glasiti: »...z notarsko listino...«
V § 51., odstavek (2), se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: »... postopalo p o predpisih ...«
Za § 52. je pod nadpisom: »2. Zvršljivost notarskih aktov« vstaviti: »§ 5 3.«. V 2. vrsti odstavka (‘) tega § 53. pa se mora glasiti pravilno: »... drugih nadomestnih stvareh ...«
V § 56. se mora v 5. vrsti pravilno glasiti: »... najprej popolnoma jasno ...«
V § 57. se mora v 3. vrsti glasiti pravilno: »... pravde, ali bi bile neveljavne ali bi se mogle izpodbijati ali ne bi ...«
Nad § 58. se mora prva beseda nadpisa pravilno glasiti: »Potrjevanje ...«, in v 4. vrsti odstavka ('): »... listina velja za notarski akt;«
Nadpis § 59. se mora glasiti pravilno: »U g o t a v -1 j a n j e istovetnosti.«
V odstavku (*) tega paragrafa je v 3. vrsti pristaviti: »... priči istovetnosti, lino ...« in v odstavku (3) se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: »... poklica in d o -movališča...«
V § 61., odstavek (’), t. 1., se mora pravilno glasiti: »... druge ukrepe za ...« in t. 2.: »izmed soudeleženih ni vešč uradnemu jeziku«.
V § 63., št. 3., se mora pravilno glasili: »... ki imajo kako korist iz d o tič n ega posla;« in v št. 4. tega paragrafa: »... ki so z udeležencem ali z onimi, ki pričakujejo iz notarskega akta kako korist ali z javnim notarjem ...«
V § 67., odst. (*), se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: »... prič akta tudi ...«
V § 68. se mora pravilno glasiti: »...od udeležencev ni vešč uradnemu jeziku, se .. •«
Za § 68. sledi po drugem stavku, ki se končuje z besedama »notarskem aktu.«, nov paragraf: »§ 69.«.
V § 72., odst. I1), se mora 1. vrsta točke 1. pravilno glasiti: 1. rodbinsko in rojstno ime javnega notarja ...«, v naslednji vrsti se mora glasiti pravilno: »...morajo biti za o b a te ...« in v t. 2.: »... 2. rodbinsko in rojstno ime, poklic ..... ter v l. 3.: :.. . da javni notar osebno pozna osebe ...«
V § 79., odst. ('), so mora v 2. vrsti glasili pravilno:
sami, znotraj ali zunaj, toda ...«
'V § 80., odst. (*), se mora v 2. vrsti glasiti pravilno: . . . ali drugi javni notar.
V odst. (2) tega paragrafa se morajo zadnje besede glasiti pravilno:	»... ne vštevši zainteresirane priče.«
Nad § 84. se mora v nadpisu pravilno glasiti: »Po-svedočanje (potrjevanje) činjenici ...« in pod njim: »Primeri p o s v e d o č a n j a.«
V 1. in 2. vrsti tega paragrafa se mora glasiti pravilno:	.. izdajati posvedočbe (potrdila) po predpisih tega razdelka. Te posvedočbe imajo
V § 89., odst. (:1) se mora glasiti pravilno: »... Če javni notar ni vešč jeziku, v...«
V § 94. se mora v 1. vrsti pravilno glasiti: »...o izvršenem opominu ...«
V § 100. se mora v 1. vrsti pravilno glasiti: >... zahtevo zainteresiranih oseb ...«
V nadpisu nad § 104. se mora zadnja beseda pra-vilno glasiti: »... prepisov.<
V odst. (-’) istega paragrafa se mora na koncu 1- vrste pravilno glasiti: ... (§ 49.), ...«
V § 105., odst. (■), se mora konec 2. vrste pravilno glasiti: »... notarskega akta samo:«
V § 106., odst. (2) t. 1., se mora konec 3., odnosno začetek 4. vrste pravilno glasiti: >... aktu samem, podpisanem od stranke, ali v
V § 109., odst. (0, se mora v 4 .vrsti in nasl. pravilno glasiti: »... strankam, udeležencem, uživalcem koristi, zakonitim zastopnikom in pravnim naslednikom udeležencev in uživalcev koristi (S 105.) ...«	•
V § 110. se mora v 1. vrsti pravilno glasiti: »... prepisi izjav poslednje volje ali ...«
V § 113. se mora konec' zadnje vrste pravilno glasiti:
•. treba naglasiti, katera mesta listine so
izpuščena.
V § 117., odst. (*), se mora v 2. vrsti pravilno glasiti.
•. listu, prišitem k ...«
V §§ 131. in 132. je namesto besede »predsednik« rabiti povsod izraz starešina«. Razen tega se mora v 8 131., v odst. (J) in v odst. (*) v 1. vrsti pravilno glasiti:
•. sodišča z a ključi ...
V § 132., odst. (*), je v 3. vrsti izpustiti besedo -njegove« in se mora pravilno glasiti: ... vršilec dolžnosti .. .<
V istem paragrafu, odst. (■’), se mora konec 1. vrste Pravilno glasiti: ... knjige izpopolnjene, se.........
Nad § 136. je dostaviti še podnaslov:	Notarski
Pripravniki.
V § 152., odst. (‘), je v 2. vrsti vriniti stavek: »... Zbornice. Volili se smejo samo člani zbornice. M olitve ...«
V § 153., odst. (‘), je 1. vrsto izpopolniti: >... raz-*°gov, o katerih odloča občni zbor, izvolitve ...«
V § 156., t. 3., je dodati v 3. vrsti: »... namestnike °d bo ra; ...«
V nadpisu § 157. se mora pravilno glasiti: »... delo nabora notarske ...: in v začetku besedila: Pose-
e j spada .. .<
V t. 15. tega paragrafa je v 2. vrsti vriniti: »... no-armt, zlasti pa glede izprememb v organizaciji notariata, glede «
V § 164. se mora v 5. vrsti pravilno glasiti: »podpisane glasovnice notarski ..... in v 6. vrsti: »...v zadetem ovitku ...«
y § 166., odst. (-), se mora prva beseda v 6. vrsti
? asili: »registrov .. .< in v predzadnji vrsti istega odstav-
* Pravilno: »... ukrene po eventualnem zaslišanju .. %<
V § 177., odst. ('), se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: ••• sodišču na sedežu one notarske zbornice, v ate re območju .. .<
. ..V § 178., odst. (•’), se mora pravilno glasiti: »... ape-‘u;ijskih sodišč, odnosno kasacijskega sodišča,
notarski člani .. ^
V od*t. (3) istega paragrafa se mora konec 1. vrste pravilno glasiti: »... sodiščih in kasacijskem sodišču se ...«
V § 186. se mora v 1. vrsti pravilno glasiti: »Disciplinsko sodišče uvede ...«
V § 187., odst. ('), se mora na koncu 3., odnosno v začetku 4. vrste pravilno glasiti: »... ostale posle obtoži t e 1 j a, predpisane
V § 189. se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: »... uvede kazenska preiskava ...«
V § 194., odst. (l), je pristaviti na koncu 4. vrste: »... sodišču s svojini predlogo m.«
V § 196. se mora v 5. vrsti pravilno glasiti: »... je to nujno kot ukrep previdnosti radi ...«
V § 199., odst. (•'), se mora v 1. vrsti pravilno glasiti;
: ... kadar obdolženec ni obsojen, ali ...«
V § 204., odst. (3), se mora v zadnji vrsti glasiti pravilno:	izvzemši pritožbo v smislu ...«
V 4? 209. se mora v 3. vrsti pravilno glasiti: »... na notarski disciplinski ...«
V $ 212. se mora na koncu glasiti pravilno: »... pristojnem izvršilnem oblastvu. :
V § 216., odst. (-'), se mora v predzadnji vrsti pravilno glasiti: »__ dokazi upravičevala strožjo «
V § 217. se mora v 4. vrsti pravilno glasiti: »... ki bi že ...« in v 5. vrsti:	... dokazi mogla upravičevati oprostitev ali vsaj milejšo ...«
V § 221., odst. (■), se mora v 2. vrsti glasiti pravilno: ^... spada opravljanje zapuščinskih ...« in zadnja beseda tega odstavka: »... imovino.«
V odstavku (') istega paragrafa se mora v začetku
6.	vrste	pravilno glasiti: ...	pregled (izkaz) ...«	in	v
3.	vrsti	odst. (*)	dopolniti:	... sodišča in notarske
zb o r n ic e za ...«
V t; 223., odst. ('), t. 4., se mora pravilno glasiti: ... ali ugotavljanje točnosti računov ...«
V § 231., odst. ('-') se mora v 2. vrsti pravilno glasiti: ... ali	potrdil	in druge	vrste listin, preden	..	<
V § 239. se	mora v 2.	vrsti pravilno glasiti:	»...
opravljajo proti nagradi in ob rtom a posle .. *
V § 241. se mora v 3. vrsti pravilno glasiti:	... je i z dal ta ...«
V § 249.. odst. ('), se mora konec 13. vrste pravilno glasiti: »... vrhovno državno tožilstvo ...«
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
I.	No. 10260.
Vršilec dolžnosti bana: Dr. Pirkmajer Otmar s. r.
nn.
Razglas
o zaposlitvi češkoslovaških državljanov v Jugoslaviji.
Na podlagi § 2. zakona o pogodbi o trgovini in plo-vitvi z dne 10. novembra 1929., ki je bil sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško (Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 60/17 iz leta 1930.) in na podlagi g 103. zakona. o zaščiti
delavcev z dne 28. februarja 1922. (Uradni list 211/74 iz leta 1922.), je izdalo ministrstvo za socialno politiko ir, narodno zdravje v Beogradu z odlokom z dne 20. decembra 1930., Pov. br. 1006, glede zaposlovanja češkoslovaških državljanov v kraljevini Jugoslaviji sledeča navodila:
1. Pravico do svobodne zaposlitve na ozemlju kraljevine Jugoslavije imajo oni češkoslovaški državljani, ki so dne 26. novembra leta 1929., ko je stopila v veljavo navedena pogodba o trgovini in plovitvi, imeli pravilno dovoljenje za zaposlitev na podlagi predpisov, ki so bui veljavni v času pred sklenitvijo omenjene pogodbe.
2. Kot pravilno zaposlitev je razumeti samo zaposlitev, ki se je izvršila na podlagi dovoljenj, ki jili je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in temu podrejeni Organi v smislu § 103. zakona o zaščiti delavcev in na podlagi pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev (Uradni list št. 362/108 iz leta 1925.).
Če je potekel rok takih dovoljenj pred 26. novembrom leta 1929., a je bil podaljšan na podlagi pravočasno vložene prošnje s poznejšim odlokom za to pristojne oblasti, se smatra, da je obstojalo na dan 26. novembra leta 1929. pravilno dovoljenje za zaposlitev.
.3. Pravico do svobodne zaposlitve na ozemlju kraljevine Jugoslavije izgube oni češkoslovaški državljani, ki so bili dne 26. novembra 1929. leta sicer pravilno zaposleni, pa so po tem dnevu odšli, odnosno bodo odšli iz našega ozemlja za dalj kakor mesec dni, če tega odhoda ne bi povzročile potrebe podjetja samega, kar oceni za izdajanje potrdil o svobodni zaposlitvi pristojna oblast, odnosno ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
S temi osebami se bo postopalo o priliki ponovne zaposlitve v naši kraljevini v vsakem pogledu kakor z drugimi češkoslovaškimi državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev pri nas po 26. novembru 1929.
4. Vsakemu češkoslovaškemu državljanu, za katerega se ugotovi na podlagi verodostojnih listin in uradnih podatkov, da je imel pravilno dovoljenje za zaposlitev dne 26. novembra 1929.leta, se bo izdalo potrdilo o svobodni zaposlitvi na ozemlju kraljevine Jugoslavije, v kolikor ne bi posamezni že imel potrdila po § 7. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev.
Prvonavedeno potrdilo izdaja na prošnjo prizadetega češkoslovaškega državljana za področje vsake posamezne banovine pristojna kraljevska banska uprava (oddelek VI.), za področje mest Beograda, Pančeva in Zemuna pa Inšpekcija dela v Beogradu, po vplačilu zakonito predpisane takse za prošnjo in rešitev v skupnem znesku od Din 25-—.
5. Prizadeti češkoslovaški državljan mora v svoji prošnji poleg drugih potrebnih podatkov točno navesti, na podlagi katerega dovoljenja je bil zaposlen na ozemlju naše kraljevine dne 26. novembra 1929. leta, ter označiti številko in datum odloka oblasti, ki je izdala dotično dovoljenje, Prošnji mora priložiti potrebne dokaze.
6. Delodajalec je dolžan, prijaviti datum zaposlitve, odnosno odpusta dotičnega češkoslovaškega državljana v roku 10 dni od dneva njegove zaposlitve, odnosno njegovega odpusta, in sicer na ozemlju vsake banovine oddelku za socialno politiko in narodno zdravje pristojne kraljevske banske uprave, na ozemlju mest Beograda, Pančeva in Zemuna pa Inšpekciji dela v Beogradu.
Če se delodajalec ne nahaja v kraju, kjer ima sedež kraljevska banska uprava, pošlie prijavo, odnosno odjavo najbližji upravni oblasti (policijski, odnosno politični)
I.	stopnje, ki jo takoj predloži pristojni kraljevski banski upravi (oddelku Vi.).
Te prijave, odnosno odjave služijo izključno samo za evidenco in niso podvržene nobeni taksi. Oblast, ki sprejme prijavo, odnosno odjavo, izda delodajalcu potrdilo o prejemu. Delodajalec, ki ne predloži prijave, odnosno odjave, se kaznuje v smislu § 123. zakona o zaščiti delavstva, odnosno po § 20. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev.
7.	Vse odloke banskih uprav, odnosno Inšpekcije dela v Beogradu o izdaji ali neizdaji navedenih potrdil presoja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po pritožbah, ki jih prizadete osebe predlože v roku 14 dni po priobčenju teh odlokov v smislu § 13-pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev.
Prijave in odjave o zaposlitvi, odnosno odpustu češkoslovaških državljanov v smislu predpisa zgornjih navodil točke 6. je sestavljati po spodnjih obrazcih.
Obrazec prijave in odjave zaposlitve.
Prijava z a p o s 1 i t v e.
Podpisani delodajalec obvešča naslov radi potrebne
evidence, da je zaposlil v svojem podjetju g...............•
...................,	državljana	republike Češkoslovaške,
po narodnosti..................in	po poklicu..............................
ki ima pravico do svobodne zaposlitve na ozemlju kraljevine Jugoslavije na podlagi potrdila, ki mu ga je 'r/-' dala...............................................v.............................................-z.odlokom .....................................................................................................z	dne.šl.	...	•	*
Imenovani je zaposlen v svojstvu....................
in izvršuje ta posel pri tvrdki........................  •*'
........dne...............193'.	.	.
Podpis delodajalca:
Odjava zaposlitve.
i
Podpisani delodajalec obvešča naslov radi potrebne
evidence, da je zaposlil v svojem podjetju g...............................’
....................,	državljana	republike	Češkoslovaške)
po narodnosti...................in po poklicu..............•
ki ima pravico do svobodne zaposlitve na ozemlju kr®* Ijevine Jugoslavije na podlagi potrdila, ki mu ga j<’ '7r
dala.............................v...................3	z	odl°*
kom	z	dne	št.	.	-	’	*
Opomba: 1 Prijave, odnosno odjave se
pošiljal0
kr. banski upravi, če se delodajalec nahaja v kraju, kjef ima sedež kr. banska uprava, če se pa delodajalec ^ nahaja v kraju, kjer ima sedež kr. banska uprav«) pri zgoraj označeni točki 1 vpiše naslov upravne (P° * tične) oblasti I. stopnje, katera predloži to prijavo, nosno odjavo kr. banski upravi oddelek VI. v . . • * ‘
2 Tu je navesti naslov oblasti, ki je izdalo P0* trdilo o pravici do zaposlitve,
— 3131 —
izstopil iz dela, ki ga je izvrševal pri tvrdki........
v.........> od 193 .. do .... 193 . .
...................dne...............193	.	.	•
Podpis delodajalca:
V Ljubljani, dne 7. februarja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
VI.	No. 27.366.
Pomočnik bana: Pirkmajer s. r ■ii—1
37.
Popravek.
Pravilnik ministra za šume in rudnike o zaščitnih gozdovih z dno 20. julija 1930., br. 23347, objavljen v - Službenem listu« z dne 13. novembra 1930., št. 225/36, 8e mora v točki ad 1., tretji odstavek, pravilno glasiti: »da vsota krožnih ploskev, njegovih prsnih prelil e r o v ne bo izpod...«
Isti popravek velja za besedilo v točki ad 2., odstavek 4., in v točki ad 3., odstavek 3.
Pravilnik ministra za šume in rudnike o ureditvi Gumarske službe pri občih upravnih oblastvih z dne
15.	avgusta 1930., br. 25729, objavljen v »Službenem listu« z dne 22. novembra 1930., br. 246/39, se mora v Členu 8. pravilno glasiti: »ostalo osebje minister za gozde in rudnike, razen uradnikov do vštete druge skupine III. kategorije...«
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931.
H.	No. 78/3.
Han:
Dr. Marušič s. r.
98.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Turjak, srez* Kočevje, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave 11. No. 1291/1 v letu naslednje občinske trošarine'
a)	od	100	1	vina	Din 100'—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din 100’—,
c)	od	100	1	piva	Din 25'— (kot v letu 1930.),
č)	od	hi stopnje	alkohola špirita, žganja,	likerja,
rUlna in konjaka Din 5'—.
Npaljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1931.
ll' No. 1291/1.
Po odredbi Dana načelnik upravnega oddelka: .________________________________ Dr.	Stare	s.	r.
/Tu je navesti natančni naslov tvrdke, tovarne, trpine itd., kakor tudi kraj, kjer je imetnik potrdila za-
Objava.
Občina Pekei, srez mariborski desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1983/1 v letu 1931. naslednje občinske	trošarine:
a) od	100 1 vina	Din 80’—,
b) od	100 1 piva	Din 30*—,
c) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II.	No. 1983/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Zrkovci, srez mariborski desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1587/1 v letu .1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c) .od	100	1	piva Din	30-—.
Kraljevska	banska uprava	Dravsko	banovine v Ljubljani,
dne 16. februarja 1931.
II.	No. 1587/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Kamnica, srez Maribor levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2118/1, v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Din	70-—,
b) od	100 1	vinskega	mošta	Din	70-—,
c) od	100 ,1	piva Din	20-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja, ru-
ma in konjaka Din 6-—t
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II.	No. 2118/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Črešnjevec, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 5469/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 150—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	25’—,
c) od	100	1	piva Din 100 —,
č) od	lil	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. februarja 1931.
II.	No/5489/1.
Pomočnik bana; Dr, Pirkmajer* s. t,
Objava.
Občina Sp. Jakobski dol, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave
II.	No. 580/1 v letu 1931. občinsko trošarino; od 100 1 vina Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. februarja 1931.
II.	No. 580/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddel>°: Dr. Starc s. r.
Objava.
Občina Bratonečice, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1294/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100 —»
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931,
II.	No. 1294/1.	•
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: . Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Jurovce, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1002/1 v letu
1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din	75'—,
b) od 100 1 vinskega	mošta	Din	75'—.
Kraljevska banska uprava	Dravske	banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1931.
II.	No. 1002/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Recenjak, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kr. banske uprave II. No. 573/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din	50-—,
b) od 100 1 piva Din	50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 20. februarja 1931.
II.	No. 573/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
j	Objava.
Občina Tezno, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kralj, banske uprave II. No. 71/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 140’—
b) od 100 l vinskega mošta Dih 140—,
c) od 100 I piva Din 20’—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. februarja 1931.
II.	No. 71/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Zabljek, srez mariborski, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 738/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
* a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50’—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
24. februarja 1931.
II.	No. 738/1.
Po odredbi bana načelnik upravnem) oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Lancova vas, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 979/1 v letu
1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70-—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931.
II.	No. 979/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
1
Objava.
Občina Veliki Okič, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1431/1 v letu 1931. občinsko trošarino:
Din 50-— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. februarja 1931.
II.	No. 1431/1,
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka' Dr. Stare s. r«
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur* y Ljubljani.; njen predstavnik; Utmar Mikulok k Ljubljani,