Stey. 144 Posamezna številka 20 stotink V Trst, v nedeljo 19, Sunila 1921 Posamezna številka 20 stotink iafn!?t XIVi Tihaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. -- Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon ureduištva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Delali se račimjo v Sirokosti ene kolone (72 mtt). — Oglasi trgovcev in obrtnikov tn n po40stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabil* po L 1.—, oglisi deua.nii z*v>lw» mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bessla, naj nan) pa L 2. — 0.,'ln* naročnina in reklamacije se po5iljijo iz'tljuSno upravi EJin i^ti. v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave llo7 g©| med strokovnimi organizacijami in kapitalom Silni razvoj industrije po francosko* brezposelnost eno najboljših orožij v nemški voini l. iS70 v srednji in zapadni boju proti delavskim zahtevam. 1 a bor- __... ■ i . i i .i. ii 1 ■ t _:--- /«tva, ki je bilo organizirano v strokov? lih organizacijah. Ta vzajemna zveza in medsebojna pomoč med političnimi ----- -- „ i . - in strokovnimi organizacijami je seveda še splošna stavka Kovinarjev, ki se upi* koristila obema. Politične organizacije rajo zahtevam svojih gospodarjev, ki so seveda stremele za tem, da bi Si» vdi? hočejo znižati plače. Sprva so bile stro* nfli; veliko silo, ki jo predstavljajo stro*!kovne organizacije v tem boju skrajno kovne organizacije; nasprotno pa so se; nepopustljive, toda danes so načelno delavci v boju za gospodarsko zboljšanj že pristale na znižanje; le v kakem ob* nje svojega položaja zatekali k svojim! segu, naj se izvTŠi to znižanje, to je se vprašanje pogajanj, to je edina sporna točka. Ta sipor je torej izgubil načelni smoter, strokovne organizacije so s tem doživele poraz, ki je politične važnosti. Splošna svetovna gospodarska kriza se tudi v Italiji vsak dan ostreje pojav* lja. Brezposelnost narašča, cena delov? ne moči pada, poleg tega pa je doživela socialistična stranka, ki je politična vo» diteljica nekaterih važnih strokovnih organizacij, v zadnjih mesecih take u? darce, da imajo tudi v Italiji nasprotni? ki strokovnih organizacij ugodno sta? Ilsče v boju proti delavskim zahtevam. Po septembrski zasedbi kovinarskih tvornic (lanskega leta) so doživele stro« kovne organizacije silen poraz, ki je bil tedaj še zgolj političnega pomena. Pač pa je bilo jasno že tedaj, da pride kmalu čas, ko se bodo morale borit? strokovne organizacije tudi za ohranitev gospodarskih pridobitev. In danes se na* hajajo italijanske delavske strokovne organizacije v težkem boju s kapitalom, ki hoče izrabiti sedanji položaj v svoio okrepitev. Brezposelnost doma in v inozemstvu pa tudi politični položaj v deželi je oslabil odporno in napadalno silo delavstva, ki mora korak za kora? kom odstopati teren močnejšemu na? sprotniku. Imeli smo slučaj v turinskih tvorni* cah, kjer so vprizorili delavci stavko in pri tem pogoreli. Industrialci so dali to? pot zasesti tvornice po vojaštvu ter o., mirno čakali, da so šli delavci spokor? jeni v delavnice, ne da bili dosegli to, za kar so stavkali. Kako je začela in kakšen konec je vzela zadnja stavka državnih uslu/fcen? cev, smo videli. Energične odredbe vla? de so topot tako zalegle, da je stavka končala s popolnim porazom stavku j o? čih. In ^»omisliti moramo, d.a je to sloj, ki nrinada meščanskim krogom. Stavka je bila zgolj gospodarska, kar so prav posebno poudarjali stavkajoči; toda vse skupaj ni nič pomagalo. Država je tu zm^flla proti strokovni organizaciji razmeroma lahko. Ker ni upanja, da bi se gospodarska kriza, katere izraz je v prvi vrsti brez? posclnost, v doglednem času zboljšala, rv,^«. »i uJW »i^K^viu^, jv, ^^ _ zato bomo še priča podobnim bojem koj jasno, da bo ta splošna gospodarska med strokovnimi organizacijami in ka? kriza uefarila tudi na delavstvo. Iz raz? pitalom, oziroma državo. Na kakšne Kinih vzrokov je proizvodnja silno nove pridobitve pač strokovne organi? nadkrilila k orisu m in veliki- kapital je v zacije ne bodo mogle mOshti. V glav* tvojo samoobrambo ustavil nadproduk?; nem bodo vodih boj v obrambo dose? cijo. Kapitalisti so se zavedli, da je danjih pridobitev, kar pa bo zelo te ž ko. političnim somišljenikom, ki so vsekdar skušali vtisniti vsakokratnemu velikemu gospodarskemu gibanju delavstva pečat političnega gibanja. Vkljub temu pa so si strok ovne orga? aizacije znale ohraniti gotovo samood? iočbo in neodvisnost napram socialiSfcič? nim političnim strankam. Ta samostoj* nost se je pokazala navadno tedaj, ko je šlo za resnične gospodarske prido? bitve. Razredni boj, ki se je v vojnih letih skoraj popolnoma polegel, se je po voj* ni poiavil z veliko silo skoraj v vseh deželah, in sicer v zelo ostrih oblikah. Stremljenje delavskih množic po zbolj? šanju socialnega položaja je bilo tako sštno, da je v mnogih krajih zavzelo politično smer. Razume se, da so sociaB* tični voditelji, posebno v povojni dobi, mogli z uspehom dati temu razrednemu gibanju politični značaj. Brez korenitih socialnih in političnih izprememb da so vsa stremljenja proletarskih množic brezuspešna. V revolucionarnih dneh jeseni L 1918 so se polastili socialisti v Nemčiji in Avstriji vlade. Strokovne organizacije delavskih množic so bile glavna opora socialističnih strank in pozneje sociali? stičnih vlad. V deželah, kjer so žago? spodarile takozvane proletarske stranke, razredni boj kljub temu ni prenehal. Pod socialističnimi vladami v Avstriji in Nemčiji smo brneli tudi stavke, deloma naravnost velikanske stavke. Sicer so pa skoraj v vseh evropskih državah dosegle strokovne organizacije svoje gospodarske zahteve; tako osem? urni delavnik, socialno zavarovanje, zvi? sanje plač itd. Vsled boljševiške nevar? nosti. ki je v prvih mesecih po svetovni vojni grozila zapadu, sta bila kapital in država prisiljena ugoditi delavskim za* htevam. Z neprestanimi stavkami so st.okovne organizacije v tem boju po? jimi zahtevami. Kakor rečeno, so bile struokovne organizacije v tem boju po? sebno močne vsled revolucionarne pro? pagande proletarskih politikov; drugi vzrok je tičal v tem, da je bilo povpra? Sevanje po delavskih močeh še vedno z?lo močno. Ko se je po prvem povoj? n Jugoslaviji prisojenega ozemlja, ki se mora brezpogojno izvršiti. Istotako se ne smete ne jugoslovenska ne italijan? ska vlada vtikati v notranje vprašanje svobodne reške države, ker sta zajam? čili Reki z rapailsko pogodbo popolno svobodo. Trumbič se obrača na min istr? skega predsednika z vprašanjem, ali se je že dosegel sporazum glede izkorišča? nja obeh luk, ali se je tozadevna po? godba že podpisala, ali se mora ta po? godba objaviti in ali — če je že bila pod? pisana — se bo predložila narodni skupščini-. REKA, 17. »Vedetta d' Italia« objav? lja z ozirom na vest o sklenitvi spora? ziuima med Jugoslavijo in Italijo glede sušaške in reške luke, kateri bi uprav? ljal skozi 99 let italijansko ? jugosloven? sko s reški konsorcij, članek, v katerem pravi: »Danes, po tolikem brezuspešnem iskanju luči in svetlobe, vemo, kaj je ta konsorcij in kaj je ta sporazum; in po? ved ali bomo to: $ Visoki komisar je poslan sem, pri? znavamo, z nalogo, da poizkusi sesta? viti vlado. Vlada bi mogla biti koalicij? ska ali pa sestavljena iz večine, ki se smatra za izvoljeno z dne 24. aprila.. Dobro. Ta ali ona vlada bi morala pre? vzeti odgovornost za odločno rešitev vprašanj obnovitve: menjave denarja, vzpostavitve trgovskega prometa itd. Glede prvega vprašanja je sporazum lahek, če ne bo italijanski vladi manj? kalo dobre volje; toda glede drugega vprašanja je stvar bolj zapletena, ker je tukaj konsorcij. Kaj je ta konsorcij? Evo kratek odgovor in Rečani naj pazno poslušajo: ta ali ona vlada, ki bi se nameravala sestaviti, bi morala pod? pisati dogovor o italijansko? reško « j u* goslo venskem konsorcij u, ki stavlja kot pogoj, zahtevan od Jugoslovenov, od* stopitev luke Baroš in Delte Jugosla? viji«. ČehoslovaSka »Slovaška narodna republika« PRAGA, 18. V začetku tega mescca je bila v Krak ovu proglašena »slovaška narodna republika«. To republiko sta proglasila neki Unger in neki Jehlička. Njihovo početje pa ni našlo na Slova* škem nikakega odobravanja, kajti na zboru zveze slovaških poslancev so se vse stranke izjavile proti imenovanima agitatorjema. Tej izjavi se je pridružila tuldi slovaška ljudska stranka, ki je bila za avtonomijo Slovaške. Čehoslovaški listi niso posvetili proglasitvi »slovaške republike« nobene pažnje, dočim objav? ljajo slovaški listi dolge življenjepise Unger j a in Jehličke, o katerih dokazu? jejo, da sta plačana od Madžarov, prav? za.prav od »Zveze za celokupnost bivše? ga ogrskega kraljestva«. Poljska vlada je odredila proti tej a? gitaciji primerne ukrepe. Poljski zastop> nik v Pragi Malčevski je bil včeraj v ministrstvu za zunanje zadeve in je iz? javil, da smatra poljska vlada ta poskus za otročarijo, ki je za Čehoslovaško brez pomena. Kljub temu je poljska vlada odredila strogo preiskavo in krivci se bodo kaznovali vsled zlorabe pribeža? lišča. Čehoslovaški sindikati in socialna vprašanja PRAGA, 18. Čehoslovaške in nemške delavske zveze so imele skupno konfe? renco, katera se je izrekla za svobodno trgovino na mednarodni podlagi in da država nadzoruj cene. Delavske zveze zahtevajo socializacijo proizvodnih sredstev, predvsem rudnikov in zemlje. Zakonski načrt o tvorniških svetih naj se sprejme. Davki naj se prav razdelijo, da ne bodo konsumenti preveč odško* dovani. Odnošaji med Čehoslovaško in Poljsko PRAGA, 18. Varšavski list »Rzecz Pospolita« objavlja pogovor z ministr? skim predsednikom Witoszem. \Vitosz je rekel, da je za to, da se s Čeh oslova* ško obnovijo prijateljski' odnošaji in da se odstranijo vse ovire, ki so na poti skle? nitvi trgovske pogodbe med obema dr» žavama. Nemške ladje za Čehoslovaško PRAGA, 18. Mednarodni razsodnik Hinnes, ki mu je bilo poverjeno, da raz? deli nemško brodovje na Vltavi, je pri? sodil Čehoslovaški 223.300 ton vlačilk in 17.720 ton bark. Rabindranath Tagore v Pragi PRAGA, 18. Danes se pričakuje v Pragi svetovno znani pesnik Rabindra? nath Tagore. V Pragi bo imel govor. Jutri v nedeljo se bo zopet povrnil v Pariz, odkoder bo odpotoval v svojo domovino (Indijo). ESalila Giolitti pravi, da se bo naredil konec nasiljem... RIM, 18. Včeraj je sprejel ministrski predsednik socialistično komisijo, ki je protestirala proti fašistovskim nasiljem nad socialističnimi organizacijaimi, ose? bami in imetjem, nasiljem, ki postajajo vsa dan luuijša in bolj številna. Giolitti je izjavil, da vztraja na sta? lišču, da se mora ohraniti' javni red in nastopiti proti nasilju, naj prihaja od j L-al-ftrfttaVi strani Vlada Ha ir- nnrl«ixan» karska v tem oziru in da bo poslala vsem prefektom V? kraljevini navodila glede ohranitve javnega reda. Krvavi spopadi med fašisti in komunisti v Benetkah BENETKE, 18. Včeraj je prišlo do novih, krvavih spopadov med fašisti in komunisti. Ko so se vračale delavske organizacije z glasbami in zastavaani od pogreba nekega delavca, žrtve zadnjih spopadov s fašisti, jih je napadla sku? pina kakih 100 oboroženih fašistov. Fa? šisti so se polastili rdeče zastave in prti? silili precejšnje število socialistov, da so morali korakati za svojo glasbo, katera je morala igrati fašistovske himne. Po» zneje je morala komunistična glasba slediti fašistom na Lido in jim tam igrati njihove himne. Na povratku je prišlo do hudega spopada med fašisti iti komunisti v ulici Garibaldi. Padlo je tudi nekoliko bomb. Tekom spopada je bilo veliko oseb ranjenih, dve pa ubiti. Ponoči so fašisti razdejali dve kavarni, kamor zahaja po večini delavstvo, in — baje po pomoti — stanovanje neke vdove. V mestu vlada veliko ogorčenje proti oblastim, ki ne kažejo nikakršne volje, da bi naredile konec spopadom, ki se ponavljajo že nekoliko dni. Fašisti proti francoskemu pisatelju RIM, 18. Snoči se je predstavljala v gledališču »Argentina« komedija »Ob» legana hiša«, katere rektor je francoski pisatelj Frandaie. Med drugim in tre? tjim dejanjem je vdrla v gledališče sku? pina fašistov, ki so preprečili nadaljnjo predstavo, češ Frandaie je napisal pred kratkim neko drugo, Italijanom sovra? žno dramo, vsled česar bodo fašisti pre? prečili predstavo kakršnegasibodi nje? govega dela v Italiji. Bekir beg v Rimu RIM, 18. Danes ob 10'30 je prispel semkaj iz Barija bivši turški minister za zunanje zadeve Bckir Sami beg. Avstrija Italija proti priključitvi Avstrije k Nemčiji — Izjave markiza Della Torretta DUNAJ, 18. Italijanski zastopnik na Dunaju markiz Della Torretta je iz j a? vil nekemu, sotrudniku lista »NViener Allgemeine Zeitung«, da je nevarnost, da bo Avstrija vsled gibanja za prikliu? čitev k Nemčiji zopet postala izhodišče novih nevarnosti. Italijanska vlada in italijansko javno mnenje sta nasprotni priključitvi, ker je škodljiva evropske* mu miru. Italija bo storila vse, da se to prepreči. Italija se bo odpovedala svojim tirjatvam samo v prilog neodvisni A v? striji, katere finance so v slabem pulo* žaju, a ne tudi v prilog Avstriji, ki se hoče priključiti k Nemčiji, zakaj Nenv čija je v stanu plačati. Nova taktika medzavezniške komisije OPPELN, 17. Medzavezniška komi' sija je obvestila Nemce, da bo v slu? čaju, da se eden ali drugi ne umakne strogo po navodilih medzavezniške ko» misije, dala tistemu, ki bo navodila iz> vršil, dovoljenje, da zopet zasede po« ložaje, ki jih je imel v svojih rokah. Angleži za mejo po načrtu grofa Sforzi LONDON, 18. »Daily Telegraph« je objavil dolg članek o zadržanju grofa Sforze v vprašanju Gornje Šlezije. List pravi, da je stališče grofa Sforze edino, ki nudi za končno rešitev tega zamota* nega vprašanja resno juristično, gospo* darsko in nravno podlago. Vstaši prisilno mobilizirajo In pobirajo davke OPPELN, 18. Nemška stranka in de« lavske zveze v Gornji Šleziji so poslal medzavezniški komisiji spomenico, y kateri naiznanjajo, da vršijo vstaši* prisilno mobilizacijo in da pobirajo davke Spomenica zahteva, naj se nemudoma kaj ukrene za varstvo prebivalstva. Poljski vstaši ujeli poveljnika angleške policije BERLIN, 18. Listi javljajo, da je šel major Keating, poveljnik angleške poli* cije, v neki kraj, o katerem je že bilo javljeno, da so ga vstaši izpraznili. Po* ljaki so ga aretirali in so ga izpustili še le po dolgih pogajanjih. Major Keating je ugotovil, da so občinski stražniki v dotičnem okraju preoblečeni poljski vstaši. V taborišču v Neukemu je zapr* tih kakih 2000 Nemcev od 16. * 60. leta V taborišču sta izbruhnila legar ir griža. ____ Nemčija Rathenau o svojem sestanku z Loucheurjem BERLIN, 17. V reparacijski komisiji državnega gospodarskega odbora je Rathenau razlagal vprašanje obnovitve razdejanih krajev. Naglašal je, da on= stran meje dobro razumejo, da ni se= danji položaj nikakor razveseljiv. Boni ki jih ima Francija, so zgubili prece: veljave in na mednarodnem denarnenr trgu ni nobenega navdušenja za bone ki so bili izdani v položaju, kateri j< vsled ovir, ki se stavijo na pot nemšk zunanji, trgovini, popolnoma nestalen Veliko del, ki bi jih bili napravili nemški rfrtJjivr.i. ie že končajaih- Almis-ter ic d^ Stran H. »EDINOST« V Trstu, dne 19. junija 1921. lje reke!, da francoski zakon o obno vitvi ne predvideva velikopoteznih pocb jetij, temveč le posamična dela, tako da nemško delo ne bo prihajalo v velik po* štev. O sestanku v \Viesbadenu je rekel, da je javno mnenje v Franciji in tudi y drugih državah še vedno rajši za poli* tdko, kakor za stvarno delo. Rathena-u je naglasil, da je minister Loucheur, ki se je prišel osebno podajat v \Viesba* den, postopal zares zelo politično. Kljub temu pa je v Franciji mnogo ljudi, ki ne odobravajo tega njegovega koraka. Rathenau je povedal, da je Loucheuir popolnoma stvarno branil koristi svoje dežele. Ob koncu je izjavil, da delo za obnovitev ni še določeno. Fra^dla Zbornica odklonila interpelacijo komu; nistov o dogodkih v Mali Aziji PARIZ, 17. Komunistični poslanec Cachin je vložil dne 14. t. m. pri pred= sedniku poslanske zbornice sledečo in? terpelacijo: Smatram za svojo dolžnost vprašati vlado pojasnila o dogodkih na bližnjem vzhodu. Grški kralj se je s pomočjo angleške diplomacije podal v vojno proti Turkom. Stopil bo na čelo armadi, ki šteje nad 200.000 mož. Med* lem ko grško brodovje obstreljuje tur? Ško obal ob Črnem morju, se pripravlja? jo Konstantinove čete na suhem za no* vo ofenzivo. Na drugi strani pa je bala ena eskadra angleškega brodovja dolo* cena, da poj de v Carigrad, kamor "ima priti že v sredo 15. t. m. Ta eskadra je sestavljena iz dveh oklcpnic, dveh tor? pedolovk in enega prevoza čet. Kakšno dogo ima Francija, zaveznica Anglije, v tej vojni pustolovščini, ki se priprav? ija pred našimi očmi. Kakšen vpliv bo imela ta pustolovščina na francosko fronto v Ciliciji? Kakšno misijo je vlada poverila Franklin * Bouillonu, ki je sedaj v Angori? Kakšna je usoda ti? sočev francoskih ujetnikov, ki so že le? to dni zaprti1 po taboriščih v Anatoliji? Z eno besedo: Kakšne so smernice francoske politike na bližnjem vzhodu? Danes je zbornica glasovala, ali naj se o gornji interpelaciji razpravlja ali ne. Interpelacija je bila odklonjena s 427 glasovi proti 116. Ministrski pred? sednik Briand je izjavil, da bi bila vsa* ka razprava o tem predmetu prezgod? nja in obenem škodljiva. Francoska vlada nima. namena lahkomiselno zava* jati državo v pustolovščine — je do? stavil Briand — in n:č ne bo moglo iz? premeniti politike, ki si jo je vlada za* črtala. Z nekoliko potrpežljivega in pa? metnega dela se bo vzhod zopet pomi? ril in stoletni francoski interesi bodo rešeni. Vrhovni svet — Japonska zahteve, naj se reši vprašanje otoka Japa PARIZ, 18. G. Dakuna je zahteval v vrh. svetu, naj skuša doseči z Zedinje? nimi drž. sporazum, glede mandatov, da bo svet Zveze narodov v stanu o tej zadevi kaj skleniti, preden se sestane prihodnji občni zbor Zveze narodov. G. Dakuna je dostavil, da bi bilo treba nekaj ukreniti, da se prebivalstvu spor? nih krajev zagotovi- primeren položaj, ako bi ne bilo mogoče doseči končnega sporazuma. Glasom zanesljivih poročil vstraja ia? ponska vlada trdno na stališču, da pri« pada njej mandatna pravica do otoka Japa in do nekaterih otokov na Tihem oceanu. Pri tem se Japonska, sklicuje na tozadevne določbe versaillcske mi? rovne pogodbe in ne bo privolila, da bi se ti otoki proglasili za mednarodne ker bi kaj takega nasprotovalo mirovni pogodbi sami. Vendar pa bi bila Japon? ska pripravljena prepustiti Zedinjenim državam izključno nadzorovanje nad ameriškim kabl jem, ki gre skozi Jap in veže Manado in Guam. Francoskinje hočejo volilno pravico PARIZ, 17. Ministrski predsednik Briand je sprejel včeraj odposlanstvo Francoske zveze za žensko volilno pra? vico in Ženske zveze. Odposlanstvo sta spremljala senator Louis Martin in po? slanec Justin Godard, ki je predsednik »parlamentarne zveze za pravice žensk«. Odposlanstvo je prosilo ministrskega predsednika, naj se zavzame, da bi na* črt zakona o ženski volilni pravici, ki ga je zbornica že sprejela, prišel čim prej tudi pred senat. Ministrski pred? sednik Briand je obljubil, da bo to vpra* šanje predložil ministrskemu svetu in senatorski komisiji. Briand je pristaš ženske volilne pravice, kakor je doka* zal ob času; razprave v zbornici, kjer je zagovarjal zakonski načrt. Bslgija Belgija nezadovoljna z nemškim postos panjem proti vejnim zločincem BRUSELJ, 17. Belgijski , pravosodni minister je predložil poročilo belgijskih odposlancev pri sodišču v Lipskem, ka? tero je vodilo obravnave proti vojnim zločincem. Poročilo pravi, da je razsod? ba tega sodišča glede {nemških grozo? vitosti v Gramontu pravo zanikanje pravice. Belgijski minister za zunanje zadeve je brzojavno protestiral pri' nem* ški vladi. Belgijska vladia — je rekel minister — se bo sporazumela z zavez? niki, da se zagotovi izvršitev čL 226 rti naslednjih členov versailleske mirovne pogodbe, _ Anglija Fenij«nci v Londonu LONDON, 17. Fenijanci so zažgali več stražami na raznih točkah žele-z? niške mreže v londonskih predmestjih in so tudi pokvarili razne važne pri? prave na progi. Kakih deset oseb je bilo aretiranih, _ Azija Proglas Kemal paše — »Egipt in Indija bosta postala popolnoma neodvisna« CARIGRAD, 17. Prelom med Anglijo in svobodno Turčijo, t. j. tistim njenim delom, ki se nahaja pod oblastjo angor* ske vlade, je popoln in nepopravljiv. Mustafa KemaJ, ki je duša turškega od? poTa, je sicer izpustil vse angleške voj? ne ujetnike, toda istočasno je izdal pro? glas na turški narod, iz katerega je jasno razvidna, protiangleška in obenem vse? mohamedanska smer politike angorske vlade. »Ml se absolutno nočemo poga* jati z Anglijo« pravi Kemal paša do? besedno v svojem proglasu. »Naše vo^ jaške operacije bodo imele takšen od? raev, da jim bo sledila osvoboditev vsega mohamedanskega sveta. Egipt in Indija bosta postala popolnoma neodvisna«. V nadaljevanju je posebno važno me* sto, ki se nanaša na carigrajsko vlado in na odnošaje med njo in angorsko vlado. »Nobena sprava ne bo mogoča — pravi proglas — med Angoro in sul? tanom, dokler ne prizna narodne skup> ščine, ki edina predstavlja Turško in ves mehamedanski svet«. Vest, da je Turška odklonila rusko pomoč, se ne potrjiuije. Ruske sprednje straže, ki štejejo dve diviziji pehote, več baterij gorskega topništva in nekoliko polkov kozakov, so se že pribl'žalc Trapezuntu. Za njimi koraka baj* vsa 11. armada ruske vojske. Ruske čete se bodo borile na smirnski fronti PARIZ, 18. »Excelsior« poroča iz Re? velja: Iz Moskve javljajo, da gredo pre? dnje straže če>t, ki jih je ruska vlada po? slala v Malo Azijo na pomoč Turkom, proti' Angori. _ Grška Grška ofenziva ni odgodena ATENE, 17. »Nea Himera« javlja, da so glasovi, češ da je grška ofenziva v Mali Aizi'ji odgodena, popolnoma ne? resnični. Gršlca ofenziva je nepreklicno določena in se bo začela na dan, ki ga je določil grški- glavni stan in ki ni več bog ve kako daleč. Rusija Sovjetska vlada in vračanje bivših Vrangelovih vojakov ŽENEVA, 18. Mednarodna pisarnica Rdečega križa je pTejela od sovjetske vlade brzojavko, v kateri ruska vlada protestira proti načinu vračanja bivših Vrangelovih vojakov v sovjetsko Ru* sijo. Ruska vlada pravi, da prihaja med temi vojaki v Rusijo mnogo ljudi, ki so v zvezi s protirevolucionarnimi orga* nizacijami v inozemstvu.. Od sedaj dalje se bo vsaka ladja, ki pripelje v Rusijo bivše Vrangelove vojake brez posebne« ga dovoljenja s strani sovjetske vlade, smatrala za sovražno ladjo. Osebe, ki se želijo povrniti v Rusijo, morajo vložiti potom države, v kateri živijo, posebno prošnjo na sovjetsko vlado in dati po? trebne dokaze, da se prepreči vsako zve? zo s protirevolucionarnimi organizaci? jami. Neka druga brezžična brzojavka iz Moskve naglaša, da ni bila proglase? na splošna amnestija v prilog bivšim vojakom, častnikom in kozakom Vran? gelove armade. Rusija narečuje vojni material REVELJ, 17. Komisariat za vojno, ka.? ter emu načelu je Trocki, se bavi z načr? tom za izpopolnitev državnih zalog vojnega materiala potom naročil v ino? zemstvui Krasin pa je obvestil sovjet? sko vlado, da prihaja ruski trgovski mi? siji- v Londonu veliko ponudb za naba? vo vojnega materiala. Pri obnovitvi voj? nih zalog bo angleško ? ruska trgovska pogodba Rusiji mnogo koristila, ker do? voljuje uvoz in tranzit vsakršnega voj« nega materiala ra«zen nekaterih predme? tov, ki se ne smejo izvažati v nobeno deželo. Preporod sovjetske Rusije. BERLIN, 17. »Golos Rossiji«, ruski list, ki izhaja v Berolinu, objavlja tole zanimivo vest svojega reveljskega poročevalca: »Dne 28. maja je sklical Rikov v Moskvo zaseben sestanek specialistov v tekstilni in laneni industriji. Tega sestanka so se udeležili bivši ravnatelji tvoroic v industrijskem delu Moskve in Ivanovega Voznjesjenka. Med sejo je prišel tudi Lenin, ki je izjavil prisotnim: Gospoda [ Slučajno sem doznal, da se vrši neka konferenca pri mojem prijatelju Riko-vem, Po Moskvi se širijo nasprotujoči si glasovi o vzpostavitvi zasebne industrije in o domnevnem negativnem vedenju ljudskih komisarjev v tem vprašanju. Medtem vara oni ne samo niso sovražni, temveč vas prosijo, da jim pridete v pomoč pri obnavljanju narodne industrije, katero so uničili meščanska vojna in dejanja neodgovornih oseb, katere je, žal, treba iskati v komunistični stranki. Res je, da so bili med nami teoretiki, ki so bili zelo daleč od realnega življenja in ki so bili vajeni z enim udarcem sekire presekati vse gordijske vozle. odpora proti vojni in podtika Wilfanovi zahtevi po ustanovitvi posebnih polkov za jugo slovenske vojake namen širjenja propagande za dezertiranje v masah v slučaju vojne. Trditev, da je tržaški emporij »nujno potreben most gospodarskemu življenju slovenskega naroda« smatra g. Alessio kot znak, da poslanci Jugoslovenske narodne stranke niso Jugosloveni(l) temveč samo Slovenci, češ oni zahtevajo izhodišče na morje za Slovence ki ga nimajo, dočim bi se morali kot Jugosloveni zadovoljiti, da je dala rapallska pogodba jugo-slovenskemu narodu kot takemu dovolj izhodišč na morje v Dalmaciji. V nadaljnem izvajanju zamerja g, Alessio jugoslovenskim poslancem, da nastopajo proti rapallski pogodbi, katere celotna izvršitev je v interesu Italije in Jugoslavije, ki se morate z gospodarskega stališča na vsak način sporazumeti, in poudarja, da bi morala bolj Jugoslavija nego Italija videti nevarnost političnega vedenja Slovanov, novih italijanskih državljanov in predvsem njihovih političnih voditeljev, ker Italija ne more dovoliti bolj ali manj zavratne ustvaritve male Jugoslavije v svoji hiši. »Piccolo« zaključuje: »Italija je enonarodna država in nima torej reševati nobenih narodnih vprašanj, ki niso italijanska. Slovanski poslanci, ki prihajajo v Rim z istim načinom mišljenja, kakor so hodili na Dunaj, ne upoštevajoč razliko v daljavi in zgodovini, prihajajo prepozno. Zato jih ne bo zadosti, da bi preprečili spojitev vseh onih krajev, ki segajo do grebenov Julijskih Alp z zdravo itali'<9isko, čeravno jo bodo morda mogli zavleči, to je: ne bodo mogli preprečiti rešitve vprašanja, ki spada v državi, kakor je naša, v notranjo politiko .... « Z našim poslancem Wilfanom je imel pogovor tudi poročevalec rimskega lista »Messa-gero«, ki pravi, da mu je izjavil, da se nameravajo jugoslovenski poslanci aktivno udele žiti vseh razprav v zbornici. »Uradniško vpra jalno definitivno. — Trst, 18. junija 1921. — Mestni magistrat. Danes vsi ▼ Barkovljc k otroški prireditvi, ki bo v dvorani Narodnega doma; začetek ob 5% pop. Na sporedu je igra in rajanje, petje in prizor iz »Cicibana«. Predstava se vrši v dobrodelne namene, posebno za Šolarsko knjižnico. — K obilni udeležbi uljudno vabi , Učiteljski zbor. »Šentj. Čitalnica« naznanja, da se bode vpri-zorila v nedeljo, 26. t. m. otroška igra »Snegul-čica«. Drugič natančnejše poročilo. Odbor. V nedeljo 26. junija t. I. ob 9Jj dop. se vrši občni zbor podružnice »Slov. plan. društva« v Trstu v Narodnem domu pri sv. Ivanu z na-sledjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo odbora. 3. Sprememba pravil. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Z ozirom na sedanjo važnost društva se prosijo cenj. člani in prijatelji društva, da se tega občnega zbora polno-številno udeležijo. Občni zbor »Slov. Pravnika« in društveni izlet se bo vršil dne 3. julija v Škocijanu pri Divači. Natančni spored se objavi pravočasno. Razgovori »Znanstvo in umetnost«. V ponedeljek, 20. t. m. se bo vršilo prvo znanstveno teozofično predavanje o premetu »Resnica, njen zmisel in zmote«. Kdor želi predavanju prisostvovati, naj se zglasi za sedež v društvenem uradu, ul. Ugo Foscolo 2, I. is tržaškega živiienia Popravek. V 143. številki ^Edinosti« od 18. junija 1.1. smo v rubriki »Iz tržaškega življenja« pod naslovom ;>AH je on zažgal tovarno jute?« poročali, da je bil kot osumljen aretiran mehanik Ivan Tadina. Sedaj pa smo doznali, da je gospod Ivan Tadina izpuščen na svobodo, ker se je razodela njegova popolno nedolžnost. Nesreča. Včeraj okoli poldne se je šanje na primer - je dejal Wilfan, kakor jav^ FriPeti^ na Ob er dan o vem trgu nesre* lja poročevalec — bi se nas moglo tikati in bo kl bl tczke Posledice, ce predmet našega preučevanja. Dobil sem zakon-1 »i se ne bila pravočasno preprečila, (j. ki načrt in pospremno poročilo ter ga name-! Ljubo Kravos, stanujoč v ulici Šalita di ravam proučiti. Mi moramo Italijanom pojas-! Gretta Št. 11, SC je vračal opoldne s niti, kakšen je bil naš politično-upravni re-! svojim očetom iz pisarne proti domu. žim, razpršiti nesporazumljenja, ki bi jim Na Oberdanovem tr.au je hotel vstcroiti moglo biti V povod naše vedenje, in sodelo-j Ljubo v tramvaj, ki se je že premikal vati pri ohranitvi dobrih prijateljskih odno- prod Rojanu? toda pri tem se Imj je so se varali in popuščajo. Meni,f ki sem pred met preziranja za vse nekomuniste, je pover jena naloga, da vzpostavim vami.« Idealisti se večinoma ne znaio prilagoditi italijanskega naroda, ki nam je, seveda, neko- fu/Bll ul ruKit * 111 ^avos pri* zahtevam zlvlj™n ?oDdejs"vT jeP s^a°vUo liko'tu,a./ j sel z levo nogo pod varnostno opravo, našo industrijo v pogubo. Sedaj so videli, da Glede svojih vtiskov je dej al V/ilfan, da je povzročila 12 cm dolgo rano. -------* je nudila italijanska zbronica njemu in njego- ^o je videl njegov oce nesrečo, mu je vim tovarišem popolnoma nov prizor, ker niso prihitel na pomoč ter ga< nemudoma ne* sodelovanje z bili navajeni burnih manifestacij. Poslanec sel v bližnjo lekarno »Jeronitti«, odko» Wilfan je zelo hvalil govor predsednika De Ni- der je telefoniral na rešilno postajo po cole in se je tudi simpatično izrazil o g. Gio- zdravnika. Kmalu potem ju dospel na lis HFrSTN^ORS ^17 ^JarnaTa^G^zeta. katere^ je bil sprejet te dni. —i ce mesta, zdravnik rcšilnj postaj C, HELSINGFORS, 17. J^8^ Uazeta«; Xako »Messaggero«. Hal n,r1nni;JlH krnvr^n v ' dal odpeljati Kravosa v mestno javlja, da je 27. aprila priplul iz Anglije jod, minske*. »Avan-j ^^r ^o ga "sprejeli v 1X7 o — - x/x----—- 1 —---*—- —lalista« ob- assigli, bivši ravnatelj lista »II Lavoratore*, poslavlja od nizozemsko zastavo parnik »Aleksander Pol-dien«, poln haring. List pravi, da je to prvi tuji parnik, ki je priplul v Petrograd po 7 letih. Nasproti mu je plul ruski parnik »Ruslan«, ki ga je spremil v petrograjsko luko. PoSSf!{ns vesti Izjave naših poslancev v Rimu ia »Piccolo«. G. Rino Alessio je objavil v včerajšnjem »Piccolo della Sera« komentar k izjavam naših poslancev v Rimu v pogovoru s časnikarjem g. Amicuccijem, V uvodu- k temu pogovoru, ki smo ga pred par dnevi objavili, smo naglaŠali, da ne jamčimo za avtentičnost izjav, pripisanih našim poslancem. Storili smo to iz previdnosti. Čeravno smo prepričani, da je g. Amicucci skušal povsem točno posneti posamezne izjave, je vendar mogoče, da je v dobri veri nekatere misli netočno povedal. Zaradi tega posnemamo tudi danes nekatere točke komentarja g. Rina Alessija k izjavam naših poslancev brez našega komentarja, oziroma odgovora, ki bi bil v tem slučaju zelo potreben. — »Če bi poslanec Sček ne nosil, vsaj v duhu, duhovniške obleke — pravi gosp. Alessio — bi brez dvoma pripadal julijski komunistični stranki, ker ima z njo skupno ne samo mržnjo proti kapitalizmu, kot glavnemu krivcu vojne, temveč tudi neko vrsto antina-cionalističnega besnila, ki je v mnogih slučajih — in to je eden teh slučajev — večinoma ena oblika slovenskega nacionalističnega besnila proti italijanstvu julijske pokrajine.« Na podlagi te predpostavke smatra g. Alessio za upravičeno mnenje, da ne gre za načelno navzkrižje med jugoslovenskimi poslanci, temveč »za politično preoblačilo, s katerim hočejo politiki »Edinosti« spraviti pod svoj vpliv vse svoje sonarodnjake.« Zato imajo izjave duhovnika Sčeka in odv. Wilfanaf čeravno navidezno v nekaterih točkah različne, »isti cilj vseh Slovanov, to je povedati, poudariti in javno upravičiti odpor proti novemu režimu, zanikanje priznanja zgodovinskih sklepov v Rapallu in svojo nepomirljivost, sedanjo in bodočo, z italijanskimi ustanovami.« Pisatelj komentarja smatra, da bodo jugoslovenski po- tij'a«. Včerajšnji »Lavoratore Socialista« uu- , . __i i „ i „ javlja članek, v katerem se g. Passigli, bivši ^dra^niki so mnenja, da bo okre-ravnatelj lista »II Lavoratore«, Doslavlja od ^eh tccinov, ako Se lic svojih tovarišev in naznanja, da je sprejel družijo kake nove komplikacije. 7 lC k. pri* glavno uredništvo milanskega »Avantija«. Pod avtomobil je prišel včeraj po* poldne okoli 1. ure in pol v ulici Giulia 151etn^i mehanik Vancencuj fcsta= nujoč v Padričah št. 57, in dobil pri lom V pojasnilo »duhovniku« v članku v »Edi-, rano na ]evi roki. Neki stražnik je spre* nos ti«: Mladini v pomislek«. Pišejo nam pod miI Grgiča na rešilno postajo, kjer je tem naslovom: risec te notice je mislil le na ! ^ ^ jm norro" to, da naj bi naša »Edinost « glede plesnih po- j *_* v _ ročil in vabil postopala v tem smislu, da bi se s ~ » „ .. • » prireditve v listu ne hvalile kot kaka posebna 0SFBU1 Z8 B^GCHg 2FIU2 EJ ISlTI junaška dejanja ter se svetu sporočale kot «T .. . . x .... kak poseben umotvor. Priznam, da je Iistu ,,.^131^^ P^Ia st. 491 L 2880 - klmar težko vreči v koš taka poročila, posebno če' yik^or L 20. — Ob priliki imendana Tončka so v zvezi z drugimi sicer hvalevrednimi pri- f m J°n*ke Mahate, Sv. Ivan, nabrala Anica reditvami. Če so pa taka vabila na jaVne ali me.d ve,sel° 60' K7, Jehca Svetnic nejavne ali celo plese v postnem času le no- i J??!a sL L ?5°' ~ Nabrano na Prošeku vice, ne pa inserati, jih pač lahko dene »ad k 3T9' ~ Nabrale gospodične Golob Pmi in aeta.« Kdor hoče inserirati, naj pa plača. Nasprotno pa moramo resnici na ljubo po- Pavla Hočevar L 175, — Ob priliki svatbe g. Josipa Rebule v Brestovici nabrali svatje in brestovski godci: Lovrenc Rebula L 20; po 5 hvaliti list ker ,e ze večkrat pokazal da mu Ur. Josi Rebula> Anton periCf Vinko Anto-mso vsec taka poročila in vabila. Rad spre- ni6 A1 -zij Kocjančič, Kari Antonič, Alojzij jema tudi članke, ki obsojajo in grajajo te raz-:peric Alojzij Antonič in Frančiška Rebula; vade, ki niso nikakor v čast slovenskemu na-Gennek 3 L; po 2 liri Josipina Lozej in Erncst rodu Tudi se vidi iz lista, da je vedno man,; L j Iiro; Franc peric, Ernest Lcgiša in takih plesnih poročil in vabil. Morda vendar Alojzij GuHn Lovrenc Rebula dodal še L 30.; mladina sama priznava, da je to res neumno in škodljivo, ali pa molči o njih, kar je najbolj pametno. Če kaj neumnega storimo, nam je njaljubše, da o tem nihče ne zve. Če bi mi vedeli zgodovino plesa, bi se ga še bolj sramovali. To navadno imajo civilizirani narodi od divjakov; ti so očetje in učitelji plesa, pač malo častna šola. Neki paganski modrijan sodi tako o plesu, da plešejo ali norci ali pijanci. (»Nemo enim fere saltat sobrius nisi forte in-sanit« — pravi Cicero). Tako mislijo pagani, od katerih se imamo mi za mnogo višje. Ali smo tudi višji? Če kaj »Edinost« graja, kar je graje vredno, najsibo v tem ali onem stanu, najsibo v državi ali cerkvi, rečemo le: Resnica nad vse! Cene sadju in zelenjavi. Mestni magistrat tržaški svari lastnike prodajaln sadja slanci vedno eksponenti državnih koristi, ki lenjave: Vzlic temu, da so cene zelenjavi v se protivijo italijanskim državnim koristim, in zadnjih dnevih na trgih padle, vzdržujejo last-jim zamerja, da se postavljajo s svojim odpo- j niki prodajaln sadja in zelenjave slej ko prej rom proti rapallski pogodbi nehote ob stran visoke prodajne cene. Magistrat opozarja pri-skrajnih nacionalistov, ki so tudi, čeravno z I zadete, da bo postopal proti njim z vso stro-drugaČnega stališča, proti rapallski pogodbi, j gostjo, če ne bodo svojih prodajnih cen prila-češ s tem ne sodelujejo pri ustvarjanju miru na godili onim na trgih. V tem slučaju bo pristojno Primorskem. Ne verjame iskrenosti Sčekovega oblastvo -nepokornim trgovcem zaprlo proda- skupno L 100. Zadnji izkaz 54.46S 80 L, skupaj 53.465'tO L. Vesti Iz Istre Izkaz oseb, ki postanejo brez drugega (con pieno diritto) italijanski državljani mora sestaviti županstvo občine Dekani. Zato razglaša: Ker mora tukajšnji občinski urad sestaviti; izkaz onih pristojnih oseb, katere postanejo v smislu saintgermainske pogodbe s polnim pravom italijanski državljani, poživljajo se vse one v občini Dekani pristojne osebe, ki imajo svoje bivališče izven te občine, da predložijo tukajšnjemu občinskemu uradu družinske liste, izdane od občinskega urada bivališča, in sicer najpozneje do 30. t. m. — Dekani, 16. junija 192L — Komisar Edy Pogliato. Iz Boljunca. Pretečeno nedeljo smo tu pokopali 78 letno Uršulo Alberti, sicer priprosto kmetsko ženico, ki pa je vzgojila mar!j*r«'et zavedne sine in hčere. Te poslednje so vse omožene v Skednju: 2erjaI-Tul-Toškan, katere so tudi svojo mater sledeč ravno tako vzgojile svoje otroke ter vcepile v njih mlada srca P O D 1.1 S T E K V. F. B. V malem svetu (65) — Pah, čemu naj bi ga obžalovali! — je začel Blanušić, ki je bil dolžan Klinarju neko malenkost. — Sam je kriv, ker se je delal bogataša, ko ni nič imel... T^o bi znal vsakdo: igrati kavalirja na tuj račun J — Res je, govori kakor iz knjige! — je vskliknila debela Lidija in se zasmejala. Dragan ni š enič vedel o tej stvari. Popoldne še le se je bil povrnil z nekega izleta v Samobor, a pri večerji ni Klinar prišel niti na misel nikomur. — Kaj je znjim, kaj se je dogodilo? — je vprašal. — In ti še ne veš! Ves Zagreb je poln te novice, ta pa ne ve še nič! O sveta naivnost! — se je čudil Blanušić, pak dodal hitro: — Natak ar, dajte časopis, ne tega, onega tam! Natakar, ki je ravno pospravljal čaše punča, je posegel po zahtevanem časopisu in ga ponudil Blanušiču. Bil je to nemški list, poznan radi svojih senzacijonelr.ih novic, ki jih je vedno prvi doznaval in prinašal, tudi če — jih ni bilo. Blanušić j'e začel glasno čitati, na-taknivši komolce na zabuhlo oko: »Sen2acijonelna aretacija. Včeraj proti večeru so na zahtevo upnikov aretirali mladega človeka, poznanega v Zagrebu kot enega najuglednejših članov naše »zlate mladine«. Ta dogodek ie presenetil tem boli. ker se ie sploh sodilo, da je mladenič jako premožen, vsaj njegov odlični način življenja je dal slutiti tako. No, finance njegove so se menda v zadnjem času poslabšale: ni mogel zadovoljiti svojim obveznostim ter so ga prijeli ravno tedaj, ko je hotel zapustiti Zagreb. Sočutje je splošno, ali, težko da bi pomagali nesrečnemu mladeniču, ki si je s svojo lahkomišljenostjo pokvaril menda vso bodočnost! Točno bomo obveščali čitatelje o nadaljnjem poteku te zanimive afere.« — VidiS, to ti je I Ime se še ne omenja danes, ali, tiče se Klinarja. In Blanušić je hitel, da dopove Draganu vse podrobnosti dogodka, ki jih je Čul. — Pomisli, dragi moj! Pet tisoč goldinarjev dolga, a govori se, da tudi blagajna ni v redu. Vsaj videl sem danes starega Steinerja, ko je letel po Zagrebu ves zasopljen, a ta ne leti zastonj, dokler mu ni vroče! Kje je potrošil toliko denarja? Kartal ni ravno mnogo, moral je igrati na borzi. Zaročen je celo s tvojo sestro, kaj b osedaj iz tega? Dragan ni več poslušal brbljavega tovariša. Ta novica ga je iznenadila in zaskrbela, ker mu je bil Klinar drag, a vedel je to, kako da ta porazi Ivanko in vse njegove. Potem pa se je vendar moral čuditi: kako da se je moglo to zgoditi, če je bil Klinar premožen, kakor je govoril. Kaj stori sedaj Ivanka? ...Kar razburil se je ob takih mislih. Razburjen je prižigal smotko za smotko in pU eno čašo vina za drugo, dokler ni opazila tega Sofija ter ga zaustavila. llekaj zsoMeJnM rudnika Konsnmni davek je bil tudi precej velik. Od vedra vina ie bil 1 frank. Idriji je plačala tega davka 3100 fr. Od pivi 40 cent. ker se je Ie 10 veder spilo, so plačali le 4 franke. Davek na jesiih je bi; višji, 80 cent. od vedra, znašal 80 fran; kov, žganja se je popilo 200 bokalov, a 6 fr. = 12 frankov. Pikoldta se je stočilo 100 bokalov, a 10 = 10 frankov; volov je bilo 450, a 1'50 = 675 fr.; telet 300, u — 44 fr.; špeha 8 stotov, a 2 fr. = 160; šičev 400, a 30 = 120 fr.; koz 200, a 12 = 44 fr.; speha 8 stotov, a 2 f = 160; sveč 200, a 6 = 12 fr.; ovsa 800 mernik kov, a 14 = 28 fr. Sol, tobak, loterija, smodnik, salpe ter so bili' državna last. Za tihotapce je bila velika kazen, 3 fran* ke od stota soli, 75 frankov pa za stot tobaka, pozneje so zvišali kazen celo na 150 frankov. Po hišah so iskali prepovedano blago. 29. septembra 1810. je prišla pattrula h krem ar j u Valentinu Mlinarju v Jelič? nem vrhu? št. 39. Revizor vpraša Mli? nar j a, ali kaj kadi in takoj mu preišče žepe. Nekatj peres je res dobiL »Od kod imate to?« — vpraša revizor. Mli* iar odgovori, da je liste našel na cesti n jih nobral. »Boste plačali 1 frank cazni; ker nosite prepovedano bLago!« — »Kaj za to malenkost, ki je nisem pu stil na cesti, da bi ne kak vol pri tem cašelj dobil, pa naj še plačam, ko sem sosedu dobro storil. Zastavim vse pre* /noženje, če dobite v moji hiši še kaj tobaka, plačam pa nič.« — »Bomo pa tu ostali', da se omečite!« Vojaki odlože težke puške ter jih naslonijo na kup 'vrompirja, ki je bil v veži. A težke pu= ške razbrskajo krompir, ki se razkotali* ka daleč po veži in tedaj se prikaže cel stot tobaka, ki je bil pokril s krom? pirjem. Sedaj zahteva revizor 40 fran= kov kazni, a Mlifrar se ne udaL Pošljejo mu zato 4 Vojake kot eksekucijo in za vsacega vojaka bode plačal 4 franke na dan, dokler se ne omeoi in kazni ne plača. Uradnik Schrotter, ki je poznal Mlinarja še od prve okupaci'je, je pla^ čal sam kazen, da je rešil kmeta. Da bi tuji tobak spodrinili, so silili domačine, naj sami sade tobak, ki jim bo več donašal kakor žito. Toda nihče se ni hotel tega poprijeti. Izgovarjali so se, da v hribi'h še za živež ne pridelajo dovolj in v tako mrzlih krajih tobak ne bode uspeval. V mestu ie pa le nekai iiiaiih vrtov in ti se potrebujejo za ze* 'enjavo. 15. avgust je bil Napoleonov rojstni dan. Želeli so, naj takrat govori duhov* icina o cesarju, kako on varuje vero in koliko dobrot je on naklonil svojim perjanikom. Vsi uradniki so prišli, v pa* -adi v cerkev, stranska vrata so se za? prla, da se je lažje vzdržaval red. Te Deum je skončal cerkveno skvncst, po* tem je bila ljudska veselica. Za vc*>eiico naj prispevajo uradniki, duhovščina in premožni meščani. Na večer naj se slavje zaključi z razsvetljavo. Leta 1811. so ustanovili ilirski polk s sedežem v Turinu. Idrijska gosposka naj pošlje 9 fantov v 3 dneh v Gcrico. Ru~* darji so bili oproščeni. A od 15 fantov so potrdili le 2, drugi so hitro vstopili v delo pri rudniku, ostali' so zbežali. Ra* di tega so bili v Postojni si'lno hudi. Zahtevali so zapisnik vseh mladeničev v vojaških letih in zapretili kazen 500 do 1500 frankov domači hiši, ako sin zbeži. Oni, ki bi skrival ubegle, bo leto dni zaprt in bo plačal 500 fr. Iz knmvLh knjig so lahko izpisali vse fante, ven* dar so nekateri pobegnili. (Dalje prih.) V Trstu, dne 19. Junija 1921. EDINOST« Stran lil. ljubezen do svojega naroda. Boljunski zbor je pri tej priliki po dolgem odmoru — V3led voj-' ne — pokazal, da ima še dovolj dobrih glasov. Zapel je dokaj ubrano in z občutkom tri na- f[robnice. Le žal, da imamo samo ob takih ža-ostnih slučajih priliko slišati svoj čas tako znameniti zbor. Od nagrade, ki jo je zbor dobil za petje, je odstopil 25 lir za nesrečne žrtve v Istri! Take matere, kakoršna je bila pok. Uršula Alberti, bo narod vedno blagoslavljal in držal v hvaležnem spominu. Uesli iz l^ctpaRlske Vipava. Vipavski davčni okraj obsega 23 davčnih občin, a je že okrog 2 leti brez zemljemerskega urada. Koliko sprememb je ta £as nastalo, se ne da prav lahko dognati, a lahko se reče, da več kot ves čas med vojno. — Sedaj pa pomislite kake zmešnjave bodo nastale vsled teh sprememb pri vplačevanju zemljiškega davka. Koliko parcel se je že drugič ali tretjič prodalo, a davek je vedno še na prvotnega gospodarja prepisan; koliko posestev je bilo razprodanih na drobno po posameznih parcelah; pripetilo se je, da se je eno posestvo razprodalo 20 do 30 krat. Zemljiški davek je pa navadno predpisan na dotičnega gospodarja, kateri je kupil hišo in sicer celi znesek, on pa naj išče povračilo pri posameznih kupcih, od katerih prebiva eden tukaj drugi pa drugje. Koliko sitnosti ima stem in koliko časa porabi, to bodo občutili vsi tisti, ki bodo stem naravnost prizadeti. Končno se pa tudi težko ugotovi natanko, koliko naj plača eden ali drugi od posamezne parcele, ker v davčnem uradu navadno nimajo časa pojašnjevati in preračunjevati, koliko se plača od ene ali druge parcele. Radi tega se obračamo na vsa županstva spadajoča v davčni okraj Vipava, naj zahteva jo, da dobi Vipava, prej ko je mogoče, zemlje merski urad, obračamo se tudi na našega po slanca, da bi on to zadevo resno premislil nam po svojih močeh pomagal; posebno pov darjamo, da mora uradnik biti vešč sloven skega jezika, da ne bo treba strankam, katere bodo imele z njim opravila se posluževati tolmača v svoji hiši. Prosimo še enkrat nujno, da se ta zadeva resno vpešieva; ako bomo še nekaj časa brez zemljemerskega urada, se niti vrag ne bo spoznal, kaj je prav in kaj ni prav. Priobčil sem te vrstice z namenom pomagati našim kmetom, da ne bodo imeli sitnosti in brezpotrebnih potov, ko bode treba davek plačevati; letos tudi če pride, slovenski uradnik ne bo mogel vsega urediti, ker ga čaka ogromno delo, a če ne bo letos vrejeno, imeli bomo upanje, da bode vsaj drugo leto drugače. ------g. Birma se je vršila od dne 5. do 13. junija po teh-le vipavskih krajih: V Vipavi, Vrhpolju, Št. Vidu, Lozicah, Podragi, Gočah, Budanjah, Colu in Podkraju. Vladimir Gržina trgovcc in posestnik Francka Stepič poročena 11. junija 1921 Hranilnica in na SPODNJIH Sv. Peter na Krasu Ljubljana 485 posojilnica ŠKOFIJAH vabi vse svo:e člane na se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 4D stotink beseda. — Najmanjša prisicj'bina L 4'—. Kdor išče službo, plaća polovično ceno- GOSPODIČNA-Slcvenka z dobrim spričevalom esemrazredne ljud. šole, išče službe v kakem-uradu; vstopi tudi v trgovino. Naslov pove upravništvo. 1021 DEČKA za trgovino jestvin iščem. Via Giulia-ni 25, trgovina. 1026 ki se bo vršil dne 29. junija 1921. ob 9. uri oziroma 9. in pol v konsumnem duštvu na Spodnjih Škofijah. DNEVNI RED: Poročilo načelstva; porrči o nadzeništva; OKLIC. Išče se v neki zapuščinski zadevi naslov Antona Grašič, ki je bil leta 1894 železničar v St, Veit a/d. Glan na Koroškem. Za posredovanje njegovega naslova plača 30 lir dr. Ivo Benkorič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6. 1014 HIŠA s 4 prostori, hlevom, kletjo 180 sežnjev zemljišča, prosta se proda za L 28.000 in tudi druge hiše. Via S. Cillino št. 541 vrata 10. 1022 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) od britev računov za 'eto 1920; revizijska poročita in ukrepi glede istih; vo'itev načenistva; volitev nadzorništva; slučajnosti. ŠKOFIJE, 15. junija 1921. ODBOR. (479) resnično ceni* si nabavi lahko vsakdo pri tvrdki □□□□ Kdor želi imeti krasno sliko po se obrne samo nizki na ▼ cerkev. Iz Pliskovicc nam pi-v noči med 6. in 7, junijem izvr- ¥est§ iz Gorlškm Posebno senzacijo je vzbudila v Gorici vest, da so vlovili one tatove, ki so okradli cerkev sv. Antona. Ljudstvo je bilo nad tem dejanjem silno ogorčeno, od ust do ust se je pletlo vse polno variant, da človek ni vedel, kaj naj verjame. Dejali so celo, da je v celo stvar zapletenih 15 oseb, drugi, da samo dve gospodični in štirje moški. Resnično je bilo drugo. Ko so povedali, da so aretirali finančni stražniki te ljudi in jih imajo v svojem uradu na Solkanski cesti ter jih bodo peljali cb 6. uri zvečer v zapore, se je ta vest z veliko naglico razširila posebno po okolici Korna in ulice sv. Antona in lahko rečemo, da še ni noben dogodek privabil na ulice toliko ljudi, kot ravno to pričakovanje. Na Kornu je kar mrgolelo ljudstva, vsak je drug drugega izpraševal, a nihče ni vedel nič natančnega. Mnogo ljudi je bilo še čez deveto uro zvečer pred finančno postajo na Solkanski cesti. Ta večer jih niso peljali, pravijo, da so se bali, da bi jih bili ljudje napadli, kar spričo ogorčenega razpoloženja ni bilo neverjetno. Peljali so jih v sredo zjutraj, ko ni bilo nikjer ljudi. Kot trdijo, so to res oni, ki so v družbi okradli cerkev. Dobili so jih, ko so hoteli stvari odpeljati. Storilci niso domačini, ampak vsi regnikoli, eden je iz Milana. Menda so stanovali v ulici za gradom, Če ne gre tu za drugo družbo, in so dobili pri njih za 35.000 lir vrednosti ukradenega blaga. Torej tatinska in roparska družba v velikem slogu. Zopet vlom sejo, da se je Sil v ondotno cerkev vlom. Tat je prišel sko^i glavna vrata v cerkev, a poprej je skušal priti v zakristijo. Ukradel je Materi božji zlate uhane, in vsakdanji medeni kelih ter par korpo-ralov in nekaj prtičev v zakristiji. Odprl je tudi tabernakelj, a ni nič, niti oskrunil niti vzel. O tatu ni sledu. — Vlomi v cerkve se množijo. Zadnje čase Podmelec, Gorica, zdaj PlisI tovica. Gotovo je tu družba, ki vrši vlome kar na veliko. Nujno bi bilo, da bi prišli tem bo^oskruncem, ki jim ni mari nič, na sled. Živ! jenja se je naveličal neki Janez Kropelj iz Propretne pri Tolminu. Pred kratkim časom mu je bila zgorela hiša, zato se ga je lotila melanholija; vzel je britev in se je hotel prerezati vrat. Svojega dela pa ni izvršil popolnoma, začel je klicati na pomoč, ljudje so prišli in so ga prenesli v bolnišnico. Dasi je precej težko ranjen, ni izključeno, da bo vendarle ozdravel. Ponesrečil se je neki Franc Karnjel iz Loč nika, ki ga je vrgel kamijon s kolesom vred na tla. Ponesrečenec si je zdrobil nosno kost in se je tudi drugače precej močno poškodoval. Padec. Zidar Peter Terragotti, 28 let star, je padel v Tolminu pri zidanju 4 metre globoko in sc notranje poškodoval. Tovariši so ga spra vili v bolnišnico. Predilnica v Ajdovščini, ki je imela zaposle nih do 600 delavcev, zdaj že tretji teden popolnoma stoji, ljudje so brez zaslužka in brez kruha. Tu naj pokaže vlada svojo zmožnost in svojo skrb za ljudstvo, ne da pritiska vedno in povsod radi zastav in drugih neumnosti. Kaj briga ljudstvo navdušenje, če pa kruha. Hude ženske. Dve ženski v ulici della Ca-rita (Usmiljenja) sta se spoprijeli tako neusmiljeno iz neznanega vzroka, da je ena drugo naklestila tako močno, da je morala iti v bolnišnico. Pač lep slučaji Pretep v gostilni. V neki gostilni na Solkanski cesti je prišlo pred par dnevi med pivci do ostre debate. In ker je hotel imeti vsakteri prav, je podprl svoje dokaze tudi s pestmi in nazadnje še z drugimi predmeti, kar je imelo za neprijetno posledico, da je bil ranjen neki 23 letni Zorla, ki se zdaj zdrav! v bolnišnici. Mestno kopališče v Gorici je zopet odprto cel dan čez poletje do jeseni. Zdaj je nekoliko popravljeno. Čas je že bil, da se je izročilo kopališče svojemu namenu, pričakovali smo to te zdavna. SLUŽBO kakoršnosibodi, najrajši kot čuvaj, iščem. Govorim slovensko, italijansko in nemško. Imam dobra spričevala. Naslov pove upravništvo. 1023 SOBA rek s hrano se išče v Divači. Ponudbe v to-v hotelu pri postaji. 1024 DVE KRAVI na prodaj v Škorklji, Vetta 860, stara cesta, Rakinovec. 1025 ceni, naj Fotografiji zauod Corso VItiorio Emanueie št. 39 -- Razgiedo:ce od 10 lir naprej rasno p KOVAŠKI MEH, okrogel, dvojen, malo rabljen, prejšnja cena L 2200.— se proda za L 1300.—. Via Giulia 15, pritličje, desno. 1027 KUHARICA, sposobna tudi za vsako drugo delo, išče službe. Via Udine 12, polunadstr., levo. 1029 ABSOLVENT trg, tečaja, zmožen slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, želi vstopiti kot praktikant v kako podjetje v mastu ali na deželi. Ponudbe pod »Mladenič« na upravništvo. 1030 PRODAJALKA za tobakarno se išče. Ponudbe pod »Mesto« na upravništvo. 1036 PRIPOROČA se cenj. odjemalcem na deželi stara trgovina in zaloga kolenijalnega blaga ter jestvin I. Wiegele & Co. prej Matija Mil-lonig, via Ghega 10. Zmerne cene in solidna postrežba! 1028 obs o;eče iz VILE s 3 sobami, hlevom, kletjo in prostorom za stiskanje sadja itd. x/s ure oddaljeno od Celja, v krasni legi, zraven 8 oralov travnikov, gozda, njiv, sadnega vrta in vinograda itd. se takoj proda za L 40.000. Pojasnila daje Aloiz Fabjan, Celje, Cankarjeva ul. 4, Slovenija. 874 m 3.20 Mmm MQ3Q za moiHo cDleko m 3— flneia zefira za srajco 1 2 ouroinico ro&cn na izHero tfno in Kensa Hrušfuo SV. IVAN št. 910 vabi na MLADI prašički, 7 tednov stari, dobre pasme, se prodajo pri Sv. Mariji Magd. Zgornji. Via Campaneile št. 546. 1033 SLUŽBO kakršnokoli iščem, najraje kot čuvaj ali vratar. Govorim slovensko, srbo-hrvat-sko, italijansko in nekoliko nemško ter raz- polagam z dobrimi upravništvu. spričevali. ki se bo vršil dne 29. junija 1921. ob 18. uri v ::: lastnih prostorih. ::: DNEVNI RED: 1) poročilo taj-iika in odobritev letnega računa za leto 15 20; poročilo načelništva in nadzorništva; vol tev nadzorništva; Naslov pri 1034 j 2) 3) 4» slučajnosti. (48S) ODBOR. IŠČEM prazno stanovanje, kupim tudi hišico. Ponudbe pod šifro »Jugoslovanska družina« na upravništvo. 1035 SLUŽKINJA za dve osebi se išče. Ulica Coro-neo 13, vrata 9. 1031 POPOLNA soba in Chiffonier se ugodno proda. Gatteri 10, vrata 6. 1032 DECIMALNA tehtnica in lahek štirikolesen voz, prodam. Via Cesare Battisti št. 26, vra-tarica; v nedeljo od 9—12 in druge dneve od 4—7. poooldne. 1037 URADNICA z lepo pisavo, prejema vsakršno delo »Nekoliko ur na dan.« hitra računarica, na dom. Ponudbe: 1001 PRODA SE »Vollgatersage« od 650 mm. Pojasnila v via del Ronco št. 2. 999 GORICI, via Gaspare Gozzi št. 10 se proda lepa nova vila. Poizvedbe pri Mašera, Corso Verdi 28, Gorica. 996 LEKARNA V SEŽANI ima zopet v zalogi preizkušeno sredstvo proti infecijskemu katarju v spolovinah goveje Živine, kateri ovira oploditev krav. 955 POSTELJA se odda Via Istituto 18, 3. poštenemu mladeniču. 1015 V 2AVLJAII se proda hiša s 5 prostori, hlevom, obdelanim zemljiščem ki meri 6700 mc, za L 36.000. Hiša v Škorklji, 6 stanovanj (po 2 sobi in kuhinja) eno stanovanje prazno, 300 klaftrov obdelanega zemljišča za saldo ceno L 20.000. Kremser, Via Carducci 28, telefon 6-60. 1019 nima POROČNA SOBA se proda za L 2000.— kakor tudi posamezni kosi: postelje, vzmeti in žimnice. Campo Belvedere 1. Semolič. 1020 hranilnica In posojilnica u Ulpas! registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na občni ib©r ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. julija 1921, točno ob 3. url popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poroči'o načelaištva in nadzorništva. 3. Odobrenje računskih zaključkov za 1.1919 in 1919. 4. Volitev načelnišiva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. NB. Ako bi bil sklicani občni zbor ob navedeni uri nesklepčen, vrši se drugi občul zbor pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal pravomočno ne glede na število navzočih članov. NAČELN1ŠTVO. □ □□□ m 3.20 nelfinelfega mlmm HffSn i useihs llDDll " 130 m pođvlaKe im BMI3 L 5=! -ris? Prodaju se radi odlaska uz nisku cienu u Voloskom • blizu mora ViLLA TgREZIMA kroj 84 sastojeća od vrta, sterne, u prizemlju dvie sobe, kuhinja, konoba, I. kat 5 soba, sa kuhinjom II. kat 5 soba sa kuhinjom i balkonom, onda kuća br 35 sastoji se od 4 sobe, kuhinje, praonice, električno svjetlo u kuči. — Upitati se kod kod k. notara Antona 484 luftti u Vclaskom. na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu. Njiv, travnikov in gozdov je 8 oral v. — Poizve se natančneje v „Dobrodelni pisarni" 483 Ljubljana, Poljanski nasip 10. Popolnoma opremljen Hotsl —M 91 • •••••••••H ■MMBMHM FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. {35 KROJACNICA Avgust Šiufar, ul. S. Francesco DAssisi St. 34. III. nad. je e F. CINK i ll¥@2 Ilvil is Jygoslavije Kakor koruze fižola moke, sliv. krompirja in drugih deželnih pridelkov dobavlja le vaeonske poSiljatve najceneje tvrdka (463 PaternostSReinif, UuMlano. Jugoslavija Naslov za brzojavke PAREM Ljubljana. J i lp 1 :m UEL1K0 SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. K. ML, Trst. tefl V. L lil štev. 24 I riporoča slav. občinstvu (983 TurK Dominik, Rocol Stev. 575, telefon 936. s Štirimi pročelji, primerna za tovarno aH industrijsko podjetje, oddaljena 10 minut od kolodvora mesta Celje. — Poleg poslopja stavbeni prostori, vrti in travniki, — Slik« poslopja so v upravništvu „Edinosti". — Pisma je nasloviti m Podružnico „Jugosla vije" Celje pod šifro Slovenija. IEI:| 1! ZNIŽANA CENA S! po Ur 7.S© liter. Pri niroclim nad 58 litrov dam sod BREZPLAČNO. C. Vecchiet - Alcolea Trst - Via Donlzetti it. 3 - Trst ,Murska znfirap" u Mirno pri Gorici. Edino domače p^dlsfi© S® strok® Izdeluje fin ima v zalogi ved; o 98 raznih vrsft čevljev vseh veSikcsti fin za vsak stan. Čevlji našega izdelka so delani lično in trpežno, ler se za izdelavo rabi samo prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena. n «1 a IO /„ popusta Vla G. CaprZn S (5v. Jakob) €ei I jamica FORCESSIN, Trst, Najboljši nakupovalni Izvor OBUVALA za gospode In otroke Se priporoča cenjenemu občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. —- Stara In poznana trlalka tvrdka I —--- 10% popusta O v e v» S? IIOSlBB^ai II BB^23flll ORTOPEDIČNI ©BOHE lia^ELLO Vla Csroneo št. 13, l. n. — Trst — Via Coroneo št- 13, 39 I« n. « Izdelovanje in prodaja kilnih pasov, Trbušni podpasl, moderci, vzravnalni aparati, nogavice za k.čne žiie itd. itd. S siitetne, kjr^rgi^na in higijenične potrebščine. Sprejemajo se pošiljatve na deželo in v Jugoslavijo ====== Pazite na varstveno znamko, hi le vtisnjena na podplatu ali naplatu. Ako čevlji uimojD znamke, niso nas Izdelek ni^iiiiiBira^aii IISEZET varstvena znamka Čevlji nagega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v M!rnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah : v Trstu, Vla Rettorl št. 1 blizu magistrata. V Gorici Corso Verdi 32v v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje „ADRIJA44 f ri vseh treovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določ- ni ceni, pomnoženi za poštnino Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskani cenik „čevljarske zadruge44. V krajin, kjor trjovcl n« dr2e čovlr«w našega Izdelka, s« IS^ejo zastoonikl v svrha naročanja za provalne stranke. Zastopniki dobe za svoja delo pri/nerno odškodnino. Zadruga Je izdala, nov loucto ilustriran cenik, katerega poiije na zantevo brezplačno. Vsi dopisi ln naročila naj se pošljejo na nas'ov: „čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gcrfc!. rr r h 010130010201020100010231010001020102010001000002000201002323234823232323232353235323000000 0002000010030310060407060710060400020000000000000101010101010101010202020202020202000202020202020000100303030909