Ameriška Domovi ima /% i%m e r i e/i? bi—ho AMGR1CAN IN SPIRIT KHteiGNIN LANGUAGE ONIV NO. 28 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 9, 19G6 ril SLOVENIAN MORNING N6WSPAPG6 ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Kerala hoče samo riž! Prebivalstvo indijske države Kerala noče moke in drugih živil, ampak svojo mero riža, prav tega pa najbolj manjka. TRIVANDRUM, Kerala. — Kerala zavzema kakih 15,000 kvadratnih milj na jugovzhodu Prednje Indije, na katerih živi okoli 19 mlijonov ljudi. Ti ljudje so vajeni jesti .riž. To jim je bila vsakdanja hrana skozi rodove in ta je za nje “vsakdanji kruh”. Slaba letina je prisilila vlado Indije, da je zmanjšala dnevni obrok riža, pa ga nato pod pritiskom javnih demonstracij delno zopet povišala. Poleg riža je poslala v Keralo večje količine pšenice, da bi lahko Vsakdo dobil poleg riža še moko, kakor predvidevajo določila o prehrani prebivalstva. Osrednja vlada je namreč uvedla določene obroke, da bi preprečila grmadenie hrane in zagotovila nedno oskrbo vseh. Keralsko prebivalstvo je vajeno riža in noče moke ter drugih živil, ki jih je dovolj na razpolago. Zeleni griči subtropskega ozemlja Kerale imajo izredno veliko padavin, zato je tam nast bujna. Kokosovi orehi, tapi-°ka, mango, banane, ananas, sladki krompir, sladkorni trs, Paprika, čaj, kava, vsega daje dežela v obilni meri, toda prebivalstvo tega ne smatra za primerno hrano. Morje je bogato na ribah, vendar se nihče ne trudi, da bi organiziral moderni ribolov. Neki član Mirovnega zbora ZDA je dejal, da je skoraj prepričan, da bi ljudje v Kerali rajše trpeli lakoto, kot pa jedli kaj drugega kot riž. Tega v Kerali tudi v normalnih letih in ob normalni letini ne pridelajo doma niti za polovico svojih potreb. Korala je eden najbolj kulturnih in naprednih predelov vse Indije. Revščina je zaradi velike gostote prebivalstva v nekaterih Predelih občutna, zato je razumljivo, da je komunizem tam pognal korenine tako na široko. Bosta 1 je tako močan, da je iz sla pri volitvah komunistična Partija kot najmočnejša stranka m je imela dve leti v rokah državno vlado. Ko je le preveč °dkrito uvajala komunistično diktaturo, je Nehru, ki je bil tedaj predsednik osrednje indij-ske vlade, razpustil keralski Parlament, odstavil rdečo vlado m državi imenoval vodnika u Prave. Pri volitvah, ki so temu Cedile, je zmagala koalicija nekomunističnih strank in prevzela državno vlado. Od tedaj se je komunistična partija že zopet °Pornogla in hoče sedanje teža-Ve v prehrani izrabiti za okrepitev svojih vrst, kar ji naj znova Pomaga na oblast. Novi grobovi Eva Stich Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 72 let stara Eva Stich, roj. Pejak, preje poročena Lovick. Zapustila je moža Johna, hčer Olgo E. Stipan in Katherino D. Nutbrown, sina Steva Lovick, 12 vnukov in vnukinj ter 13 pravnukov in pravnukinj. Pogreb bo v petek ob 3.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o—---- Uden ne bo več dolgo Čakal na neodvisnost LONDON, Vel. Brit. —- Aden je nekako sto let britansko oporišče na južnem vhodu v Rdeče morje. Pomagal je čuvati Suez, dokler je bil prekop v britanski oblasti, nato pa je varoval britanske petrolejske interese v Južni Arabiji. Angleži so v zadnjih letih videli, da se ne izplača upirati rastočemu arabskemu nacionaliz-i in so arabske emirate in šcjkate vzdolž jugovzhodne obale Arabskega polotoka povezali v federacijo in vanjo vključili tudi svojo kolonijo Aden. Federaciji so obljubili neodvisnost najkasneje do leta 1972. Lani je prišlo do napadov in sabotaž v Adenu. Angleži so o-klicali obsedno stanje in drže mesto in kolonijo s trdo vojaško roko. Pri tem sp spoznali, da A-dena nujno ne potrebujejo več, da lahko svoje koristi v tem delu sveta čuvajo tudi z oporišča na Bahreinskih otokih. Tako so se odločili, da bodo Adenu dali neodvisnost že v dveh ali treh letih, ko bodo, kot upajo, vzpostavili v njem zopet red in mir, ter bo Federacija že toliko ustaljena, da bo lahko sama obstojala. Ho-Či-Minhu cena za sedaj še ni previsoka Vodnik Severnega Vietnama smatra, da ta lahko brez posebnilh težav vzdrži do leta 1968, ko bodo Združene države volile novega predsednika. WASHINGTON, D.C. — Proučevalci položaja v Vietnamu so prepričani, da Ho-Či-Minh, predsednik Severnega Vietnama, ne smatra sedanje žrtve tega za prevelike v zvezi s cilji. Severni Vietnam naj bi imel v Južnem okoli 75,000 mož svojih oboroženih sil, kar ne predstavlja niti četrtine njegove armade. Zato dobiva iz Sovjetske zveze, rdeče Kitajske in drugih komunističnih držav večje količine modernega orožja, ki mu ga sicer zelo manjka. Sovjetija in Kitajska nudita Severnemu Vietnamu tudi gospodarsko in posebej tehnično pomoč. Ta pomoč je primerno nadomestilo za izgube in škodo, ki jo Severni Vietnam trpi od ameriških letalskih napadov. Ho-Ci-Minh je prepričan, da se bodo Združene države naveličale vojnega napora in rastočih izgub in da bo Johnson poskušal vojno v Vietnamu končati pred predsedniškimi volitvami jeseni 1968. Rdeči morajo le vztrajati, pa bodo cilj dosegli, sodijo v Hanoju. Tam upajo še vedno tudi, da ne bodo dobili pod svojo oblast le Južni Vietnam, ampak s časom tudi ves Laos in Kambodžo, torej celotno nekdanjo Francosko Indokino. Taka obsežnejša država bi lažje ohranila svojo neodvisnost nasproti Kitajski, ki je v. preteklih stoletjih vedno znova gledala proti Indokini in koder se je naselilo v tem razdobju več milijonov Kitajcev. Amerikami] pokončali v rriem boju iOB rdečih SAIGON, J. Viet. — Oddelki 101. ameriške padalske divizije so bili včeraj zapleteni v zagrizene in krvave spopade z rdečimi na področju jugozahodno od Tuy Hao kakih 230 milj severno od Saigona. V krvavih spopadih in neposredni borbi so Ameri-kanci pokončali preko 100 rdečih, med tem ko so sami imeli lahke” izgube. Enote prve ameriške letalske divizije so skupaj z južnoviet-namskimi padalskimi oddelki zasedle dolino An Lao, kjer so 10 let rdeči nemoteno gospodarili. V dolini niso dobili ne rdečih vojakov ne prebivalstva. Rdeči naj bi bili tega pripravili do bega iz domov, češ da bo v nevarnosti, če prodro v dolino ameriški vojaki. Letalski napadi na Severni Vietnam so. bili izvedeni na razne vojaške cilje na področju Vinha, pa vse tja do bližine Hanoia. Rumen sneg v Sibiriji MOSKVA, ZSSR. — Poročevalska služba Tass je objavila, da te dni v osrednji Sibiriji niso dobili običajnega belega snega, ampak rumenega. Nenavadno barvo je dal snegu rumen prah, ki ga je veter prinesel v ta oredel iz Mongolije in sosednjih ouščavskih predelov osrednje Azije. Slabo izbrani cilji za letalske napade WASHINGTON, D..C. — Sen. S. Symington, nekdanji letalski tajnik, je dejal o letalski vojni proti Severnemu Vietnamu: Izgleda, da napadamo naj manj važne cilje najbolj, važnejše manj, najvažnejših pa sploh ne! — Severozahodni del Paragvaja imenujejo Gr an Chaco. HUMPHREY V VIETNAM Podpredsednik ZDA H. Humphrey je na poti v Južni Vietnam, kjer bo po predsednikovem naročilu poskrbel za koordinacijo in izvajanje novih načrtov za boj proti rdečim v Južnem Vietnamu. LOS ANGELES, Calif. — Predsednik ZDA Johnson in podpredsednik H. Humphrey sta se tu včeraj srečala in se na kratko pogovorila o nalogah, ki čakajo podpredsednika Humphreyja v Saigonu in drugod v jugovzhodni Aziji. kamor je sedaj na poti že drugič v letošnjem letu. V cratki izjavi časnikarjem je predsednik dejal, da pošilja podpredsednika Humphreyja v Saigon, da bo tam gledal za vzporeditcv in povezavo načrtov za boj proti rdečim v lužnem Vietnamu ter za njihovo takojšnje izvajanje. Humphrey bo obiskal tudi nekatere zavezniške države v jugovzhodni Aziji ter jim obrazložil ameriške cilje v Vietnamu v luči konference na Havajih. Sinoči je odletel od tu in je danes zjutraj srečno priletel v Honolulu na Havajih, od koder ho letel v Saigon danes skupaj s predsednikom južnega Vietnama Thieu-jem in s predsednikom južno-victnamske vlade Kyjem. Podpredsednika H. Humph- Komaj dobro šetrlmo CLEVELAND, O. — Povprečni ruski delavec zasluži letos nekaj več kot je lani, vendar povprečno še vedno le 95 rubljev, kar znaša po uradnem tečaju $105.55, na mesec ali približno toliko kot povprečni a-meriški delavec en teden. Ker so cene povprečnih potrošnik predmetov približno enake v o-beh deželah, si lahko predstavljamo, kako se^Ssi? godi. Te podatke so Rusi sami objavili v začetku tega meseca. V kolikor niso točne, so preje popravljene navzgor kot navzdol. Rusko poročilo trdi da je ruska industrija v preteklem letu porastla za 8.6 odstotkov, za 1.5 odstotka več kot v letu 1964. Slabše se je odrezalo rusko poljedelstvo ki naj bi napredovalo le za 1 odstotek. Posebno slab je bil pridelek žit. V primeri prejšnjim letom naj bi bil padel za 30 milijonov na 120 milijonov ton. Poročilo trdi, da so Rusi lani pojedli za 17 odstotkov več sadja kot v letu 1964, zato pa za 9 odstotkov manj krom pirja. Poročilo pravi, da je imela Sovjetska zveza ob koncu leta 1965 okoli 232 milijonov prebi valcev. s predstavniki Južnovietnamske Osvobodilne fronte, te je Ky oz-reyja spremljajo na poti v Sai- i „v.j za navacjne zločince. Pred-gon posebni poslanik A. Harri-sednjk Johnson si v tem pogledu man, posebni predsednikov sve- I . kotej vezatj rok. To je verjet-t o valeč za narodno varnosti pUStil0 pri vodnikih Južnega .•corge Bundy, posebni piedsed- Vietnama nekaj nezaupanja, ki nikov svetovalec Jack Valenti in L. Marks, načelnik Informativnega urada ZDA. Humphrey bo ostal, v Saigonu vsaj dva dni,, nato pa bo obiskal Avstralijo, Malezijo, Tajsko, Indijo in Ja-oonsko. V Honolulu je bila včeraj izdana ob zaključku razgovorov Honolulska deklaracija”, ki vidi zmago v Južnem Vietnamu v povezavi vojaških operacij z obsežnimi socialnimi in gospodarskimi reformami v Južnem Vietnamu. V izjavi sta se vodnika Južnega Vietnama obvezala “braniti odločno proti napadu, posvetiti svoje napore za izpolnitev ■ upov južnovietnam-skoga ljudstva in delati za pravičen in trden mir”. Predsednik vlade Ky in predsednik republike Thicu sta izjavila, da ima sedanja vojna v Vietnamu dve plati, na eni strani so izključno vojaške operacije, na drugi pa se vrši boj za srca ljudi. Vojno jo mogoče dobiti le z zmago na obeh področjih. Brez uspešnih vojaških nastopov ni mogoče doseči uspehov pri pridobivanju prebivalstva, brez pridobitve te- ga bo skušal Humphrey v svojih razgovorih v Saigonu odstraniti. Na kratki tiskovni konferenci v Los Angelesu, kjer je stal poleg njega podpredsednik Plum-ohrey, je dejal predsednik Johnson, da bodo Združene države na temelju načrtov in sklepov v Honolulu prevladale nad rdečini v Južnem Vietnamu, da pa 0 ne bo kmalu in tudi ne lahko. Volitve v Kostariki so potekale mirno SAN JOSE, Kost. — V Kostariki so imeli preteklo nedeljo /olitve. Volili so predsednika, parlament in mestne svete. Volitve so baje potekale mirno, u-ieležile sta se jih sredinska na-rodno-liberalna stranka in koalicija desničarskih strank, v glavnem republikanske. Zmagali so kandidatje liberalne stranke, toda z malenkost lo večino. V parlamentu je dobila od 55 mest le 28, ostala me- Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— Mrs. Agnes Zagorc, 25330 Shoreview A ve., Euclid, O., bo jutri dopolnila 75 let. Spoštovani pionirki in zvesti naročnici lista za ta lep življenjski jubilej iskrene čestitke in naj lepše želje za še dolgo, zdravo življenje. Zadušnica— V nedeljo ob sedmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Legana Ml. ob 2. obletnici smrti. Predavanje— V petek. 11. l'eb., ob 8.30 bo govoril v Severance Hall prof. Columbia University v New Yorku, bivši indijski diplomat Arthus S. Lall o “Celinska Kitajska in Združeni narodi”. Vstopnice deli brezplačno Division jf General Studies, Western Reserve University. V kolikor no bo dvorana ob 8.30 zasedena, bo vstop prost tudi brez vstopnic. Večerja in ples— Vstopnina in večerja na “Pri-stavsko noč” v soboto, 12. februarja, v SND na St. Clair sta kupno $3.00, samo za ples pa vstopnina $1.50. Ponarejeni bankovci— Zvezne oblasti so včeraj prijele N. A. Imbrigiotta, 35 lot starega lastnika nočnega lokala Whisper Room” na 6509 Pearl Rd. v Parma Heights in naši«? eri njem za $1000. ponarejenih jankovcev po 820 in revolver, faradi ponarejenega denarja so uijeli včeraj še 6 drugih oseb. ?ri vseh naj bi našli isto vrsto ponarejenih bankovcev po $20. sta so pripadla opoziciji. Lihega na stran vlade v Saigonu, pa | fajna stranka je tudi zmagala s svojim kandidatom za predsed- tudi vojaška zmaga ni mogoča. Vodnika Južnega Vietnama sta zavrnila vsakršne razgovore aika Oduberom. Vseh volivcev je bilo 553,000. Udeležba pri volitvah ni bila preobilna. Letošnje jesenske volitve utegnejo biti zelo živahne Titov Rdeči križ pošilja pomoč v Hanoi Beograd, sfrj. — jugo- sWanski Rdeči križ je oklical, ba bo jutri poslal z letalom za $'*2,000 zdravil, obvez in krvi v*etnamskemu Rdečemu križu v Hanoi. Pravi, da je to že dru pošiljka. Kdaj je napravil Prvo, ni povedano. Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno in toplo višja temperatura 50. CLEVELAND, O. — Za to hočejo poskrbeti vsi nasprotniki Johnsonove politike. Med njimi niso samo republikanci, ki se navadno ne odlikujejo s preveliko udarnostjo. Za živahnost bodo poskrbeli bolj levičarski nevtralci in pa nezadovoljni demo-kratje. V vseh teh strujah je pa nameščeno dosti javnih in prikritih izolacijonistov, ki mislijo, da naj sega ameriška zunanja politika do mej naše dežele, ne pa preko njih. Vso to mešanico spretno izrabljajo komunisti in njihovi sopotniki, ki so si postavili za cilj, da diskreditirajo sedanjo vojno v Vietnamu, seveda vprid kitajskim komunistom. Zadnje čase so imeli izredno srečo. Gradivo za njihove akcije so jim začeli dajati nezadovoljneži v demokratskih vrstah, ki jih je veliko več v vodilnih demokratskih plasteh kot med navadnimi volivci, ki praviloma glasujejo za demokratsko stranko. Mednje sta zašla celo senatorja Fulbright in Morse. Senator Morse naravnost uživa, kadar se zaveruje v svoj prav in tolče po demokratski politiki. Sedaj je vzel na tarčo Johnsona, prihodnjič bo pa kakega drugega vidnega demokrata. Njegova kritika vojskovanja v Vietnamu ni ravno premišljena in globoka, je precej odvisna od njegovega trenutnega razpoloženja. Zato njegove besede zaležejo več na ulici kot v merodajnih političnih krogih. Čudna pota pa hodi senator Fulbright. Odkar se je sprl z Belo hišo radi politike v dominikanski politiki, išče kar naprej priliko, da kritizira Johnsona. Ker je predsednik senatnega zunanje-politične-ga odbora, bi mu to narekovalo previdnost v njegovi kritiki. Pa misli, da to ne drži, zato se zmeraj bolj ostro izraža o ameriški zunanji politiki. Te dni je celo namigaval na neke sluhe “o neki drastični akciji”. Če so mu sluhi znani, naj jih pove, nikar naj jih ne rabi samo za gradivo za svojo kritiko. Senatorjem in ne držijo jezika za zobmi, pa bo slika o vrhunski kritiki Johnsonove politike popolna. Vse to pomeni mlin na vodo raznim levičarskim politikom, ki se po potrebi smatrajo za demokrate, po potrebi pa tudi ne. Nemir v študentovskih vrstah jih samo potrjuje v misli, da je sedaj prišel čas, da aktivno sežejo v politični vrvež in da v ta namen porabijo letošnje volitve. Njihov načrt je preprost. Povsod je treba postaviti kandidate, ki nasprotujejo Johnsonovi politiki. Postaviti jih je treba posebno tam, kjer bodo demokrat j e kandidirali pristaše Johnsonove politike. Kandidatje naj se izjavijo za pristaše demokratske stranke ali pa za neodvisne kandidate. Tisti, ki kandidirajo kot demokratje, naj skušajo zmagati pri primarnih volitvah. Ako verjetno ne bodo zmagali, naj “za rezervo” kan- kem slučaju bodo neodvisni kandidatje dejansko pomagali republikanskim kandidatom do kongresnikom se v kritiki pridružujejo še razni upokojeni diplomatic kot na primer Kcnnan. Dodajmo tem kritikom še poklicne izolacijoniste, ki naravno didirajo še “neodvisni” kandi datje. Pri jesenskih volitvah sicer ne bodo zmagali, toda podrli bodo uradne demokratske kan' didate, ki so za Johnsona. V ta De Gaulle se pripravlja na obsežnejša potovanja PARIZ, Fr. — V vladnih kro gib govore, da De Gaulle ne bo zmage in tako je po levičarskem letos obiskal le Sovjetsko zvezo, mnenju tudi prav. Ljubši so jim I ampak verjetno tudi Poljsko, namreč republikanski kongres- Madžarsko in Romunijo. Potoniki kot demokratski, ker bodo vanje v Sovjetsko zvezo je dolo delali težave Johnsonovemu re-D.eno za junij, v vzhodno Evropo žimu. pa bo De Gaulle potoval jeseni. Razume se, da levičarji, ki jihl N^ateri govore tudi o De-seveda vodijo za kulisami ko- Gaullovem načrtu za potovanje munisti, ne bodo postavili takih “ Srednji vzhod. Predsednik kandidatur v vseh 435 votivnih Francije naj bi obiskal Tel Aviv okrajih. Izbrali bodo samo take, in Kairo" V takem slucaJa se bo kjer' Johnsonovi kandidatje še verjetno ustavit v nekdanjem ne “sedijo trdno”. Takih okra-1 francoskem Damasku, jev je pa okoli 70. Ako se levičarska taktika posreči samo v 35 okrajih, bo to za Johnsona tako hud udarec, da se bo zamajala Kongresnik Homser bi rad užugal rdeče v Vietnamu z vražami! WASHINGTON, D.C. — Republikanski kongresnik Hosmcr je prišel na imenitno misel, če se bo namreč obnesla. Ker ve. da so v Vietnamu in na Kitajskem zelo zaverovani v vraže, pravi, da je to treba izrabiti tuji za propagando. Naša vojna letala ne bi smela metati na civilno prebivalstvo samo bomb, ampak tudi vse predmete, ki pomenijo za komuniste nesrečo, kot na primer plastične mačke, sove, igralne karte, pse itd. Letala bi dalje morala pisati na nebu vse izreke, ki lahko plašijo vietnamske domačine, posebno ženske. Letala bi ;i morala izbrati vsako noč drugo pokrajino in nastlati po vaseh na debelo vse, kar vpliva la babjeverno prebivalstvo. tudi njegova politika v Vietnamu. Johnsonovi pristaši seveda vse to vedo in se pripravljajo na primerne politične akcije. Tako bodo levičarske akcije trčile ob Johnsonove, kar bo dalo voliv-nemu boju veliko živahnost, pa tudi dosti nepreglednosti. V pest smejali se bodo republikanci. SLOVENCI SMO! • Februar je mesec dobrega tiska. Kampanje za nove naročnike so v teku. • Tudi Ameriška Domovina vabi vse tiste, ki slovenskega časopisa nimajo, da se nanj naroče. • Storite to še danes — u-živajte prijetno slovensko branje. S kitajskim komunizmom se bavi tudi predstavniški dom WASHINGTON, D.C. — Poseben pododbor odbora za zunanjo p o 1 i t iko predstavniškega doma, ki mu načeluje kongresnik Zablocky, se peča že nekaj tednov s politiko kitajskih komunistov. Do sedaj je ugotovil, da bo komunizem še dolgo ostal na krmilu, da hoče razširiti kitajsko oblast na vse tiste dežele, ki so že enkrat bile pod kitajskimi cesarji, da sedanja bojevitost kitajskih komunistov ne bo jenjala s spremembo sedanjih voditeljev, ki bodo kmalu odmrli, da Kitajska gospodarsko hitro napreduje, pri tem pa zahteva od prebivalstva velike žrtve ipd. Pododbor bo v drugi polovici februarja zasliševal tudi člane Johsonovega kabineta. 6117 StClair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $10.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 28 Wednesday, Feb. 9, 1966 Boj med bombniki in raketami Začel ga je federalni tajnik McNamara z izjavo, da je bodočnost bombnikov zapisana smrti in da se mora naša narodna obramba opreti na rakete, vendar pa nekako daleč, da bi videla v njih edini steber naših oboroženih sil. Njegova izjava je naravno sprožila val ugovorov in zagovorov, k: so se že zgostili v ne ravno mirno debato v našem Kongresu. Bo namreč treba izglasovati federalni proračun za narodno obrambo. Kakšen je položaj na tej fronti? Ko je McNamara prevzel 1. 1961 vodstvo naše narodne obrambe, je dobil pod svojo kontrolo 1,495 bombnikov na velike daljave. Danes po slabih 5 letih, jih ima komaj 850, pa še ti se mu zdijo odveč. Ne morda zato, ker so bombniki, ampak zato, ker so v kratkih letih že zastareli. Med njimi je celo nekaj bombnikov B-47, ki so bili moderni za časa korejske vojne. Bombnikov B-52 ima pa narodna obramba še okoli 600; bi tudi spadali v pokoj, pa ne morejo iti, ker nimamo zanje še nobenega zadostnega modernega nadomestka. Zato bo iz operative izločenih le 400, ostanek bo ostal v službi do 1. 1971. Nedotaknjeno bo ostalo število bombnikov B-58, čeprav ne spadajo več med moderna vojna letala. Radi tega naša narodna obramba ne bo ostala razgaljena. V njej že igrajo in bodo igrale vedno večjo vlogo medcelinske rakete. L. 1961 smo imeli Polaris raket okoli 100, danes pa njihovo število že presega 1300. Montirane so v naših atomskih podmornicah. Koliko znašajo rezervne zaloge, je seveda vojaška tajnost. Poleg tega imamo na raketnih oporiščih že 900 raket Minuteman, dodanih bo še nekaj sto novih in zboljšanih. Število raket torej že danes presega število bombnikov na velike daljave. Narodna obramba se tudi ne more, kot smo rekli, opirati samo na rakete. Mora skrbeti tudi za moderne bombnike. Kakšni pa naj bodo? To je tisto vprašanje, ki na njem zagovorniki raznih načrtov za bombnike lomijo kopja. Federacija se je odločila za poseben tip vojnega letala, ki naj služi za bombnike in lovce in ki naj prenaša po potrebi navadne ali atomske bombe. Osnovo za tako letalo je dal tip F-lll ( preje TFX). Tako vojno letalo je sedaj naročeno tako za vojno letalstvo kot za vojno mornarico. Preteklo bo pa še precej let. predno bosta mornarica in letalstvo založena z novimi letali. Zato računa McNamara iz previdnosti še zmeraj s potrebo, da bo v sili treba vpreči v službo sedanje bombnike od B-52 naprej. Pripomniti pa moramo, da vse to velja samo za strateške bombnike. Položaj bombnikov in lovcev na kratke daljave kot tudi podobnih raket za taktične vojaške operacije nima z bojem za strateško orožje nobene zveze. McNamara ima s svojim načrtom tudi dosti nasprotnikov. Očitajo mu: 1. Bombniki so veliko b*olj prožni kot rakete. Ko raketo izstreliš, zgubiš nanjo vsak vpliv, moreš jo kvečjemu elektronsko uničiti, predno doseže cilj. Pri bombnikih je to drugače: lahko jim spremeniš naloge tudi takrat, kadar letijo v zraku, lahko jih odpokličeš domov. Bombniki imajo dalje veliko večji vpliv na sovražnika kot rakete. Rakete so za javnost neznano orožje, ki se ga vsakdo boji, ne vidi ga pa nikoli. Bombniki sc pa lahko pokažejo na nebu in postanejo strah ne samo čet, ampak tudi prebivalstva, kar zopet lahko dnevno ugotavljamo v vietnamski vojni. Bombniki pomenijo za vojskovanje v zraku približno to, kar pomenijo vojne ladje na morju. Vsakdo se jih boji, . akoravno jih ne ljubi in ne spoštuje. Za ljudi je Amerika prva sila na svetu ne radi raket na velike daljave, ampak radi bojnih ladij in bombnikov. 2. Vsaka raketa je samo enkrat uporabna. Ko pada na zemljo ali eksplodira v zraku, je ni več. Bombniki in lovci so oa za stalno rabo, dokler ne zastarijo. Poleg tega so bombniki in lovci že nreskušeno orožje, so se obnesli v drugi svetovni vojni. Za rakete pa ni mogoče reči, da so do dna preskušene, prav lahko sc zgodi, da bi zgrešile cilj in pri tem zmagi bolj škodovale kot koristile. Kaj bi n. pr. jekel svet. ako bi raketa z atomsko bombo padla pomotoma na Washington, Moskvo, London, Tokio itd. 3. Skušnja tudi namiguje, da rakete niso uporabljive v lokalnih vojnah. Ako bi kdo vprašal strokovnjake, kakšno vlogo naj igrajo rakete, recimo, v vietnamski vojni, bi jih spravil v zadrego, še celo v novi svetovni vojni ne bi morda igrale tiste vloge, kot navadno mislimo. Saj se lahko zgodi, da ne bo nobena stran hotela rabiti atomskih bomb iz podobnih razlogov, kot ni nobena stran hotela rabiti v drugi svetovni vojni strupenih plinov. Za prenašanje navadnih bomb so pa medcelinske rakete predrago transportno sredstvo. Zato bi pamet svetovala, da se naj naša narodna o-bramba opira na bombnike in rakete, skušnja in stvarnost bi pa povedali, kateremu orožju je treba v danem slučaju dati prednost. McNamarini pristaši se s tem zaključkom strinjajo, o-stajajo pa pri svojem stališču, da so postale rakete važnejše od bombnikov. Zato bo McNamara še zmeraj računal z bombniki, akoravno misli, da so rakete važnejše. Bombniki B-52 in B-58 ostanejo še zmeraj v operativni službi, njim bodo dodani v bližnji prihodnjosti bombniki F-lll. McNamara je celo pristal, da strokovnjaki delajo na novem strateškem bombniku MASA, ki bo moral biti res tip idealnega vojnega letala, za rabo pri vsakih okoliščinah in za vse namene. Zagovorniki bombnikov imajo zastavonošo v bivšem senatorju Goldwaterju, svojo pomoč v tistem delu vojne industrije, ki dela letala. Kako so močni, bomo videli v kongresni debati. Spopadov bo dosti tudi pred začetkom debate, toda šele kongresna debata bo pokazala, kdo je močnejši. Da imajo strateške rakete bodočnost, temu ne bo nihče oporekal, da pa je treba računati vsaj začasno tudi z bombniki, tega tudi ne bo nihče tajil. Morda se bo boj končal s kompromisom, toda McNamara ni po svojem značaju vnet za kompromise. To bo dalo boju živahnost in ne samo pomen tega ali onega orožja. BESEDA IZ NARODA Joliet, 111. — Slovenci v Joli-etu se letos pripravljajo na velike pomenljive slavnosti. Proslavljali bodo 75-letnico ustanovitve župnije sv. Jožefa in blagoslovitev prve cerlkve sv. Jožefa, ki so jo zgradili leta 1891. Biserni jubileji so redki. Tekom 75 let se mnogo naredi, doživi in preživi. Jolietski Slovenci so v tem času mnogo naredi- slitev. Starejšim nad 62 let in'popoldne bo v potem naprej je pa na razpola- j rodnem domu Slovenskem na-na St. Clair ju žiru bo, če že ni stoletnica naseljevanja in prihajanja Slovencev v ta kraj. Med prvega nase-i ^or p„dražilo_ pa se je in še kako go pokojnina. Ni veliko — za vsakdanji kruh pa kar dobijo in iskanja in povpraševanja za delom ni toliko, kakor ga je bilo v prejšnjih letih. Če bi pa tega ne bilo, bi pa vse nas hudo glava bolela radi takih problemov, če bi se jih puščalo v nemar, kakor preje. Kjer pa vlada socialni čut in razumevanje, da imamo ljudje gotove dolžnosti drug do drugega, se pa takim problemom lahko zadosti. Manj sebičnosti pa več požrtvovalnosti — pa gre! Da je zdaj v naših ZD manj brezposelnosti, manj revščine, gre v glavnem zasluga pok. predsedniku F. D. Rooseveltu, ki je uvedel pred 30 leti socialno zavarovalnino. Imel je srce za malega človeka. Svetal mu spomin! * DRUGIH GOVORIC IN POROČIL je v javnosti vse polno. Vredne so pa malo in nimajo zanesljivosti. Prav tako- ne, ka- Krakerja, rodom iz Belokrajine. Poleg njega omenjajo Matha Puheka, rodom iz Črnomlja, Martina Kapša, Johna Metuša in Johna Pluta ter še nekatere, ki so prišli v te kraje po 1. 1875 ali 1880. Dne 12. maja 1891 je prišel k njim njihov prvi župnik preč. g. Frančišek Šušteršič, Pripeljal ga je v Ameriko pok. preč. g. Soln-ce, ki je deloval tedaj v St. Paulu, Minn. Takoj se je začelo zanimanje za lastno župnijo. Dne 19. julija 1891 so že položili in blagoslovili prvi cerkvi sv. Jožefa vogelni kamen. Kamen je blagoslovil češki opat benediktinec Nepomuk Jaeger. Dne 18. oktobra 1891 pa so že Taka so tudi poročila o miru. Vse govori o miru in drug drugega prosijo za mir. Miru je pa čedalje manj. Zgleda, da tisti, ki kujejo mir, so slabi kovači in menda ne znajo ne variti ne družiti mirovnih elementov, ki jih skušajo zvariti. Kar danes sklenejo, jutri že razpada, itd. Mi navadni plebejci moremo le prositi: Dal jim Bog več dobre volje, previdnosti in potrebne razsodnosti! Za danes dovolj, drugič o čem drugem. Do tedaj pa vsi lepo pozdravljeni in Bog vse živi! Tone s hriba koncert pod pokroviteljstvom SŽZ. Ves čisti dobiček se bo u-porabil za šolninski sklad. V naši organizaciji imamo nešteto poklicnih članic na vseh področjih, tako tudi v dramatiki in petju. Na omenjenem koncertu bo nastopila gospa Marija Kranj c-Fischinger iz Chicaga, ki je članica Podr. št. 2 SŽZ. Ona ima svojstven nastop in briljanten glas. Imela sem jo priliko slišati leta 1964 v času konvencije SŽZ v Chicagu. Vstopnice za ta izreden in pomemben koncert so že v prodaji pri vseh podružnicah. Vabimo cenjeno občinstvo, da napolni dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Nekaj sedežev je po $2, ostali pa so po $1.50. Upamo, da se boste vsi, ki ljubite lepo petje, tega koncerta u-deležili. Po koncertu bodo na razpolago okrepčila, da boste o-stali še malo med nami in prijetno pokramljali s svojimi prijatelji in znanci. Pozdrav vsem! Jennie Pugely li, doživeli in preživeli. Na vse so lahko ponosni, ne le samo jo- blagoslovili novo cerkev. Blago- lietski Slovenci, marveč vsi a- meriški Slovenci! Uspeh in napredek vsakega Slovenca je u-speh, na katerega je lahko ponosen vsak Slovenec. Priznanja, ki so jih deležni naši rojaki tu ali tam, so priznanja vsemu našemu rodu. O Slovanih, katerih del smo mi Slovenci, ki smo skupno z drugimi veliko doprinesli k napredku Amerike, je temeljito povedal in izrazil v vezani besedi pokojni naš ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman, v svoji sestavi “Slovani v Ameriki”. Takole vzklikne in zapoje: Vi Nordijci, vsevedci stoodstotni, vi slavni Pilgrimi in Puritanci, vi Revolucije hčera, sinovi, brezdomci, razviharjenci, obupanci? Vodili smo vam vzvod, vijak, turbino, z žerjavi dvigali vam kamen, jeklo, gradili vam orjaške stavbe, stroje, predah ritmu se koles vrtečih in neugnanemu vrenju in kipenju za vas demonu tehnike služili. Ob medli luči sveč, svetilk brlečih, so vse noči nam svedri ropotali in iz globin razkošno plodne zemlje zlato, železo, premog vam metali — I mi smo dediči moči, časti, i mi graditelji smo veličine prostrane naše domovine; i naša njena je svobodna pot, i mi kovači njenih smo usod. Ivan Zorman govori s tem tudi v imenu naših slovenskih pi-jonirjev v Jolietu in okolici, ki so s težkim delom po jeklarskih topilnicah in drugod s pridnim delom bogatili in gradili Ameriko. Slovenske ustanove v Jolietu vse od K.S.K. Jednote do cele vrste drugih, predvsem pa krasna dvostolpna slovenska cerkev sv. Jožefa, krasi mesto in vso okolico. Brez teh bi Joliet ne bil, kar je! Čast slovenski delavnosti in vztrajnosti. Začetek naseljevanja Slovencev v ta kraj sega nazaj že v leta med 1865 ali 1870. V tem o- slovitev je izvršil in slavnost vodil pok. opat Bernard Ločni-kar. Slavnost je rodila veliko zanimanja in vsestranski uspeh. Slovenska naselbina in z njo slovenska župnija sv. Jožefa je nato začela krepko rasti naprej in se razvijala v vedno večjo in večjo župnijo. To iz prvih let naše naselbine in župnije. O poznejšem razvoju in o vsem se bo še pisalo. Saj bo letos celo leto posvečeno spominu začetka naselbine in vsega. Da je vse šlo, kakor je šlo, smo gotovo dolžni vsi zahvalo Bogu za njegov blagoslov in pomoč, brez katere bi slovenski Joliet ne postal tekom 75 let to, kar je danes! * KAKO JE Z ZAPOSLENOSTJO IN BREZPOSELNOSTJO. — Pojasnila na to vprašanje se najde. Kje? Tisti, ki se bavijo s statistiko slučajev teh problemov, pravijo in pogo-stoma omenjajo, da brezposelnost v ZD je zdaj nižja, kakor pa je bila kdaj preje. Res je, na vrata raznih pomožnih uradov v sedanjih časih ne trka za pomoč proporčno toliko brezposelnih, kakor pa v prejšnjih starih časih, to je pred 30 leti in več. Razlogi za to so v tem, ker socialno življenje v naši Ameriki vodijo po bolj socialno urejenih potih, kakor pa so ga vodili pred leti. Pred 30 ali 40 leti in še preje ni bilo državne brezposelne zavarovalnine, ne starostne socialne pokojnine. V tistih nekdanjih za navadne delavce kislih časih, je bil delavec po “mili volji” delodajalcev odpuščen od dela, kadar se je delodajalcu zdelo, da ga lahko nadomesti brez vsake odgovornosti z drugim, itd. Ko je bil odpuščen, je bil takoj brez vsakih sredstev na cesti. V revščini je bil takoj vsak v takih slučajih, razen kdor je bil založen s kakimi drugimi viri. Teh pa je bilo nekdaj malo. V takih slučajih so bili oblegani takoj uradi za zaposlitev in vse staro in mlado je iskalo okrog dela, ki se ga je v gotovih časih zelo težko našlo. Dandanes je drugače. Odpuščeni delavci so deležni ponekod po šest mesecev in več brezposelne podpore in uradi mu pomagajo, da dobi tudi novo zapo- Zieza staršev m seeiielj-fm pri iariji fekwzsti ralti Cleveland, O. — Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti prisrčno vabi vse farane in prijatelje na proslavo “Ustanovnega dne" v četrtek, 10. februarja, ob pol 8h zvečer v šolski dvorani. Bivše predsednice so naši častni gostje. Kap-pa-Gamma-Pi sestrščina nam bo podala zanimiv program o postu in postnih običajih. Ker imamo v februarju obenem tudi “Večer očetov”, so vsi očetje prav prisrčno povabljeni, da se nam pridružijo. Po sporedu bo postreženo s prigrizkom. Prisrčna hvala vsem materam, ki so tako pridno spekle pecivo, in sploh vsem darovalcem ob naši razprodaji peciva prejšnjo nedeljo. Razprodaja je dobro uspela in naš cilj je blizu. Bog, povrni vsem dobrotnikom! Mrs. Milan Dular Podružnica št 47 SŽZ vabi m sep GARFIELD HTS, O. — Naša prva letošnja seja se bo vršila v nedeljo, 13. februarja 1966, ob pol treh popoldne v SDD na 10814 Prince Ave. Vse članice naše podružnice so najvljudneje vabljene, da se te seje udeleže. Na seji bo podano letno poročilo. Razmotrivalo pa se bo tudi o praznovanju 35-letnice obstoja naše podružnice. Jubilejna slavnost se bo vršila v nedeljo, 24. aprila, in bo združena z Ohio-Michigan državno konvencijo, katera se vrši vsako leto. Za letos je bilo izbrano gostovanje pri naši podružnici. Da se na ta pomemben dogodek čimboljše pripravimo, bo potrebno vsaj nekaj sestankov. Prvi od teh sestankov bo v nedeljo, 13, febr., ob enih popoldne, da se bo mogoče udeležiti ga vsem članicam, ki so v zadevnem pripravljalnem odboru. Takoj za tem sestankom bo pa redna seja podružnice. Letos praznuje tudi naša organizacija Slovenska ženska zveza 40-letnico obstoja. V zvezi s tem se vrši kampanja za novo članstvo. V nedeljo, 13. marca, Ob treh Ogledalo časa Cleveland, O. — Čemu toliko pripravljanja, govorjenja in vabljenja? Samo za en cilj: Kako in čim prijetneje urediti Slovensko pristavo! Vsakemu, ki jo bo posetil, da se bo prijetno počutil na tej slovenski domačiji. Zato nas dragi prijatelji obiščite ta večer. S temi novimi dohodki še bolj izpopolnimo in uredimo gospodarsko poslopje, da bo o-trokom slovenskih staršev prijetno to poletje, ko bo zopet “kolonija slovenskih otrok”. U-pravni odbor upa, da bo z vsemi sredstvi pripomogel, da se bo letos število podvojilo in pri tem bodo deležne podpore družine s številnimi otroci za poletno taborjenje njihovih otrok. S temi preprostimi besedami, dragi prijatelj, mi verjemi samo tole: Danes živimo v novem času in v viharju prerokovanj. Slovenska pristava je danes tu, da jo vzdržujemo, podpiramo in gradimo za prihodnjost. Zato delajmo z združenimi močmi brez ozira na preteklost tako, da bomo iz Pristave naredili prijeten prostor vsem Slovencem. Sinovi in hčere izpod Triglava! Zdramimo se, strnimo vrste, mi vstajamo, naš čas prihaja, dvignimo poteptane prapore, kujmo nove ideje, z nami vstaja nov, prerojen rod v objem velikega časa. Naj naš vrisk in pesem: Hej, Slovenci.. ., odmeva od vzhoda do zahoda — 12. februar je dan nas vseh! S. Vrhovec, taj. Or« Lisdovik Paš 70-ielnik CLEVELAND, O. — Čudno potihoma se je pritihotapil ta praznik. Pred tedni sva bila skupaj — gospa Minka in on sta me gostila, ko sem bil po opravkih v New Yorlku — pa je mož tako mladeniški, da ti prežene vsako misel, da bi se mu moglo kmalu kaj takega prigoditi. Hvala Bogu, da je tako! Pa je vendar prilika, da o človeku, ki pogosto kaj lepega napiše za A-meriško Domovino in čigar ime pogosto srečaš v naših knjigah in revijah, nekaj povemo, skusimo dati vsaj nekaj njegove podobe. S tem ustrežemo številnim bravcem, ki spremljajo dr. Puševo delovanje v naši družbi in izpolnimo veselo dolžnost na-pram narodnemu delavcu. 12. januarja 1896 je bil rojen v št. Vidu pri Stični. V škofovih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je končal gimnazijo, v Ljubljani pa dosegel doktorat filozofije. V prvi in v svoji naj ljubši službi je bil vodja zavoda in učitelj splošno izobraževalnih predmetov na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Tam je bil v svojem elementu. Tam je imel priliko dati srce in skrb kmetskim fantom, ki jih je imel neizrečeno rad. Tam je užival, ko so pred njim in ob njem rastli po znanju, kulturi in omiki. Sleherni, ki ga je poslal kot absolventa iz šole v kmetski dom, mu je bil pilot novega napredka v slovenskem podeželju, ki ga je cenil kot srčiko narodnega zdravja in resničnega napredka. Prav zato, ker je tako gledal nanje, je bil u-čencem resničen učitelj in vzgojitelj v najlepšem pomenu besede. Izredni darovi so ga za tako vlogo izredno usposabljali. Dr. P uš , j e bil odličen pevec, organist, muzikant, dirigent, skladatelj, predavatelj in poljudni pripovednik, organizator, učitelj in voditelj. Spominjam se, da smo pob j e v škofovih zavodih v občudovanju poslušali muziko malega orkestra profesorja Hybaška. V tem orkestru so morali vsi člani znati vse instrumente enako dovršeno. Pri vsakem komadu so se presedli, prijeli vsak za nov instrument in na udarec taktirke urezali novo skladbo. Ludvik Puš je bil med njimi. Ko so mu kasneje v življenju razmere ukazovale hude spremembe, je mogel z isto dovršenostjo izvajati vsako nalogo in dolžnost. Vendar bi rekel, da mu je tista prva služba med fanti na Grmu vtisnila značilne poteze vzgojitelja in učitelja za vse življenje. Ker so neki slovenski “naprednjaki” mislili, da je dr. Puš bil “škodljiv” njihovim namenom in političnim ciljem, ker fantov ni učil le umnega kmetovanja in gospodarjenja, ampak tudi lepega življenja v družini in soseščini, so ga pognali iz šole in si je služil nekaj časa kruh kot bančni uradnik v Ljubljani. Čim pa so se razmere spremenile, je postal spet učitelj kmetske mladine, tedaj kot referent za kmetsko zadružništvo pri banski upravi v Ljubljani. V delu za obnovljeno Kmetsko Zvezo, za Kmetijsko Zbornico v Ljubljani, za zadruge in prosveto kmetske mladine ga je dobil čas vojne, okupacije in komunistične revolucije. Moral je že biti učinkovit na vseh teh področjih, da so ga komunisti tako dobro pomnili, da so vztrajno zahtevali od angleške vojne administracije na Koroškem, da je poleg predsednika Narodnega Odbora dr. Basaja prav dr. Puša vtaknila v zapor. Iz najhujše ne važnosti je bil rešen, niso ga izročili, ali bili so tisti dnevi n tedni čas naj večje stiske. Z gospo sta oba prepričana, da sta bila tedaj deležna izredne pomoči od zgoraj. Po nekaj letih prehoda v nove razmere, je dr. Puš prevzel glavno tajništvo Slovenske Krščanske Demokracije v zdomstvu in postal namestnik glavnega tajnika Zveze Krščanskih Demokratov za Srednjo Evropo v New Yorku. Iz njegovih poročil v Zborniku Svobodne Slovenije in časopisju je vsak sproti lahko ocenil vsebino in obsežnost teh dolžnosti. Dr. Puš le tega ni popisal, da je bilo treba silne vere in ljubezni do stvari, da je človek mogel vztrajati, veliko potrpljenja in spretnosti, da je kot zastopnik skupine med drugimi, ki imajo nasprotujoče interese, več moči in sredstev, uveljavil naše ime in našo korist. Iri dr. Puš je vztrajal in u-speval. Najbolj vidna znamenja njegove delavnosti so bili pač listi, ki jih je urejeval, razprave in članki, ki jih je priobčeval, in nastopi v zborih mednarodnih zastopnikov krščanske demokracije. Tako dr. Puš dopolnjuje 70 let življenja sredi uspešnega dela v popolnoma spremenjenih razmerah za isti namen, ki mh je posvetil svoje moči in sposobnosti. Naj bi v bližnji bodočnosti njegova življenjska pot peljala zdravega, močnega in veselega v nove ozare slovenskega življ6' nja v toplem soncu svobode 1° blagostanja, ki je cilj in namen njegovih prizadevanj. Dr. Miha Krek .......o-------- — Rojstni kraj ameriške zastave v Ft. McHenry je sedaj narodni spomenik. KRALJ GORA EDMUND ABOUT “Ne preveč: boj brez hrupa. Treba mi je bilo reči samo besedo.” "‘In mi smo prosti!” “Gotovo!” “In se lahko vrnemo v Atene!” “Kadar se nam bo zdelo.” “No, dobro! Torej pojdimo!” "‘Nemogoče za enkrat!” “Kaj pa naj delamo tukaj?” "‘Svojo dolžnost zmagovalca: stražimo bojno polje.” ‘Marijana, daj roko gospodu!” Mlada Angležinja je ubogala. “Gospod,” je nadaljevala Angležinja, “sam Bog vas je postal. Zgubili sva že vsako upa-nje. Naš edini varuh je bil mlad Nemec nižjega stanu, učenjak, ki trga rastline in ki nas je hotel rešiti po najbolj neumnih P°tih. Končno ste vi prišli! Bila sem prepričana, da nas bo rešilo orožništvo. Ali ni res Marijana?” “Da, mama.” ‘Da, mama.” “Vedite, gospod, tile tolovaji s° najbolj zanič ljudje. Začeli 80 s tem, da so nam vzeli vse, kar smo imeli pri sebi.” “Vse?” je vprašal kapitan. “Vse, razen moje ure, ki sem jo previdno skrila.” "Prav ste naredili, gospa. Ali s° obdržali, kar so vam vzeli?” “Ne. Vrnili so nam tristo frankov, angleško toaletno skrinjico in hčerkino uro.” “Ali imate še vedno vi te Predmete?” “Seveda.” “Ali so vam vzeli vaše prstane in uhane?” "Ne, gospod kapitan.” “Bodite tako dobri in izročite tel jih.” “Vam? Kaj?” “Vaše prstane, uhane, srebrno toaletno skrinjico, dve uri in tristo frankov.” Gospa Simons je živahno vzkliknila: “Kaj, gospod? Vi nam hočete vzeti, kar so nam tolovaji Vrnili?” Kapitan je dostojanstveno odgovoril: “Gospa, izpolnjujem Sv°jo dolžnost.” “Torej je vaša dolžnost, da nas oplenite?” Moja dolžnost je, da zberem Vse predmete, ki so potrebni za dokaze v Hadži Stavrosovem Procesu.” Torej bo sojen?" Ko ga bomo ujeli.” “Zdi se mi, da naša zlatnina |n naš denar pri tem ni potre-ben in da imate drugih vzrokov /-adosti, da ga obesite. Predam: ujel je dve Angležinji. '”esa je treba še več?” . ‘Treba je, gospa, da spoštu temo sodne postave.” Toda, dragi gospod, meu stvarmi, katere zahtevate, so llck nekatere, ki so mi zelo tora. Tu bomo sestavili zapisnik, če dovolite.” Niti besedica tega pogovora nn ni ušla in vzdržal sem se do konca. Ko pa sem videl tega lopovskega orožnika, kako je ponudil svojo roko Marijani, da jo vljudno izropa, mi je zavrela kri in stopal sem naravnost proti njemu, da mu povem v brk, kar mu gre. Moral je čitati v mojih očeh mojo namero, kajti grozeče me je pogledal, zapustil ženski na stopnicah njune sobe, postavil stražo pred vrata in prišel k meni ter mi rekel: “Sedaj pa midva!” Brez besedice me je zavlekel prav na kraj kraljevega kabineta. Tu se je postavil predme, ne presunljivo pogledal in rekel: “Gospod, ali razumete angleški?” Priznal sem svojo učenost. Nadaljeval je: “Vi znate tudi grški?” Da gospod.” Torej ste preveč učeni. Ali razumete mojega botra, ki ima svoje veselje nad tem, da razlaga v vaši navzočnosti svoje zadeve? Pa naj že bo, kar se tiče njegovih; njemu se ni treba skrivati. On je kralj, on živi le oa svoje sablje. Toda jaz, za vraga! Postavite se na moje mesto. Moje stališče je težavno in odvisen sem od marsičesa. Nisem bogat. Imam samo mojo plačo, spoštovanje svojih poveljnikov in prijateljstvo tolovajev. Klepetavost enega potnika mi lahko pogubi dve tretjini mojega premoženja.” “In vi pričakujete, da bom molčal o vaših lopovščinah?” Gospod, kadar jaz računam na kaj, je moje upanje redkokdaj varano. Ne vem, če boste živi zapustili te gore, in če bo vaša odkupnina kdaj plačana ali ne. Če vam bo moj boter odrezal glavo, bom miren, ker potem ne boste več govorili. Če pa boste nasprotno zopet prišli iage.» jih Vzroka tem več, gospa, da mi (zaupate.” . Toda, če nimam ure, ne bom niWi vedela ...” Gospa, štel si bom v čast, da ^a*n vselej povem, koliko je Marijana je pripomnila, da ne h101"6 pogrešati svojih uhanov. ‘Gospodična,” je rekel dvorci kapitan, “tako ste lepa, da rabite nakita. Lažje boste vi Duebili brez nakita, kot bo vaš akit prebil brez vas.” Preveč ste dobri, gospod, to-a ftioja srebrna toaletna skri-Jica mi je neobhodno potrebna. ;x,kakor sati,” ^mate tisočkrat prav, gospo-tena. Zato vas iskreno prosim, 1 *te vztrajate na tej stvari. Ne tevečajte mi žalosti, ki me že ' vteda, ker moram postavno pleniti dve tako častivredni teni. Moj Bog, gospodična, mi . teki smo sužnji povelj, orodje x°nov, možje postave. Izvolite je ne morem pogre- vzeti mojo roko, imel bom čast, Vas povedem do vašega šo- Atene, vam prijateljsko svetujem, da molčite o tem, kar ste videli. Posnemajte zgled pokojne gospe kneginje de Plaisance, katero je Bibichi ujel in ki je umrla deset let pozneje, ne da bi bila komu opisala podrobnosti svojega ujetništva. Ali poznate oni francoski pregovor, ki pravi: Jezik odreže glavo? Premišljujte ga resno in ne izpostavite se, da izkusite na lastni koži njegovo resničnost.” “Vi grozite ...” “Jaz vam ne grozim, gospod. Predobro sem vzgojen, da bi se izpozabil do groženj. Jaz vas samo svarim. Če boste klepetali, se ne bom jaz maščeval. Toda vsi možje moje kompanije ljubijo svojega kapitana. Bolj vroče se zavzamejo za moje koristi kot jaz sam in v mojo veliko žalost bodo neizprosni do onega, ki bi mi prizadejal kaj žalega.” “Česa se torej bojite, če imate toliko zaveznikov?" “Ničesar se ne bojim od Grkov in v navadnih časih bi ne obstojal tako neizprosno na svojih naročilih. Imamo med našimi poveljniki pač nekaj zagri-zencev, ki pravijo, da je treba postopati s tolovaji kot s Turki Toda našel bom vedno tudi dosti prepričanih zagovornikov, če bi se stvar obravnavala med nami. Slabo je le, ker bi se zamegli diplomati vmešavati v to stvar, in ker bi prisotnost tuje armade gotovo škodovala moji stvari. Če bi me zadela nesreča po vaši krivdi, tedaj sami vidite, čemu bi se izpostavili, gospod! Niti štirih korakov ne morete napraviti po državi, ne da bi srečali kakega orožnika. Cesta od Aten do Pireja je pod varstvom teh hudobnih ljudi in nesreča se tako kmalu zgodi.” “Dobro je, gospod; premislil bom to stvar.” (Dalje prihodnjič) Nekaj o delu Drušiva Presv. Srca Jezusovega ši. 172 ISiCJ IV. Da smo šli pogumno naprej, je bilo to, kpr smo videli, da je poleg drugih kandidatov za glavnega predsednika tudi Anton Grdina. V njem smo videli pobornika za centralizacijo, pa smo se na sestanku centralistov dogovorili, da bomo vsi centralisti kompaktno glasovali za Antona Grdino in smo po trdem boju uspeli. Več kandidatov je bilo za glavnega predsednika, kot je to v navadi. Glavna kandidata, ki sta nekaj pomenila, sta bila Anton Grdina iz Clevelanda ter drugi gl. podpredsednik KSKJ John Mravintz iz Pittsburgha, Pa. Izid volitev je bil: A. Grdina 101 glas, J. Mravintz 95 glasov. Tako je borba za splošno bolniško centralizacijo napravila vsaj to, da je bil izvoljen mož, ki je potem dvignil KSKJ do velike višine. Borba za centralizacijo se je nadaljevala od konvencije do konvencije, zmagala pa ni nikoli, kljub temu da jo je odločno zagovarjal novi glavni predsednik Anton Grdina. Posledica tega je bila, da je že na XXI. konvenciji v Pueblo, Colo., povedal Jednotin aktuar C. L. Alford, da je asesment za bolniški asesment 75 centov na mesec premajhen in ga je treba zvišati, ker bolniška blagajna je prešibka za toliko bolniške podpore. Stvar je prišla zopet na površje na XXII. konvenciji v Milwaukee, Wis. Rečeno je bilo, da je treba asesment uravnati po lestvici ali pa omejiti bolniško podporo do 60. leta starosti in jo potem ukiniti. Če se tega ne stori, je zagrozil, bo Jed-noti vzeto poslovanje v državi New York. Ker asesment 75 centov na mesec je premajhen. Ker delegacija ni marala tega sprejeti, je moral pozneje glavni odbor, hočeš nočeš, to sprejeti za-eno sprejeti tudi to, da so člani, ki pristopijo v KSKJ po 1. januarju 1947, ko dopolnijo 60 let, avtomatično izključeni iz centralnega bolniškega oddelka ter ne dobivajo več bolniške podpore. To je bilo potem podaljšano do 65 leta, potem pa ne več. Ta- nato zopet iz nje. Zbirali so denar za razne misijone, tudi za zamorčke v Afriki so dajali, za svoje lastne rojake je bilo pa škoda vsakega dolarja in tako so potisnili svoje lastne rojake v pravi odpad od vere ali v moderni poganizem. Res, da so zidali cerkve, kjer se je govorilo, pelo in molilo v slovenskem jeziku, ki počasi, pa gotovo prehaja v angleščino, dočim naši rojaki po širni Ameriki trpijo duševno škodo radi tega, ker niso imeli možnosti, da se organizirajo v katoliškem društvu in so tako bili primorani iti v veri nasprotna društva. Tu ne pomaga noben izgovor, kajti tega so krivi vsi oni, ki so iz napačnih nazorov bili proti splošni bolniški centralizaciji. Katoliški Slovenci v Ameriki naj se kar potrkajo na prša in rečejo: Naša krivda, naša velika krivda, da mnogi naši rojaki tavajo v neveri in sovraštvu do Cerkve in Boga. To se mi je zdelo, da je potrebno, da se tu omeni, ker je že marsikateri slišal o neki centralizaciji; slišal je zvoniti, pa ni vedel, v kateri cerkvi zvoni, zlasti o tem malo ali nič ne vedo tisti, ki o prišli v Ameriko po drugi svetovni vojni. Tu pa tam berejo o neki centralizaciji, pa ne razumejo. Ko je nekdanji tajnik Društva sv. Vida št. 25 KSKJ pisal zgodovino tega društva, je med drugim dejal: “Da bi spodbudilo še druga večja društva, je naše društvo pristopilo v centralizacijo (Jednoti-no, ne društveno bolniško zavarovanje) 1. decembra 1923. Ker pa vsa društva niso pristopila v centralizacijo, je naše odstopilo 1. oktobra 1926.” Tu imate! Kdo naj to razume? Bilo bi treba vsaj malce pojasnila; tako pa mnogi člani niso vedeli, da li je to miš ali tič. Tu je treba pripomniti, da gre zasluga v glavnem, da je Društvo sv. Vida št. 25 pristopilo v centralizacijo, Antonu Grdini, ki je bil še na konvenciji v Clevelandu za centralizacijo, in to je njega tudi izvolilo za gl. predsednika KSKJ. Dalje Fortuna pisec Da je društvo 1. jauarja 1931 spet pristopilo in je še danes v centralizaciji ... Iz tega je razvidno, kako so se nekatera društva sprehajala zdaj v centralizacijo, so pristopili po letu 1946, to je [Vstopnice lahko kupite, predno 1. januarja 1947, ko dosežejo starost 60 let, po pravilih KSKJ ne bodo več deležni bolniške podpore. Zdaj pa kakor hočete, ali izstopimo iz centralnega bolniškega oddelka KSKJ, kakor so to napravila že nekatera društva, in ustanovimo svojo lastno blagajno, iz katere naj se plačuje bolniška podpora ne glede na starost ali pa štacuno zapremo, kajti če bomo povedali to, da član, ki pristopi, po 60. letu starosti ne bo deležen bolniške podpore, kdo bo pa potem pristopil v društvo? Če tega ne storimo in zamolčimo, bo krivda naša, ker nam bo član, ko bo obveščen, da je iz bolniške podpore, dejal: Zakaj mi pa tega niste prej povedali? Člani so poslušali, razmotriva-li in ker je bila zadeva resna, prepustili rešitev tega glavni letni seji, ki se je vršila 17. decembra 1950. Na to sejo je prišlo umevno dosti članstva, ki je resno vzelo zadevo v pretres. Po stvarnem razmotrivanju je bil stavljen predlog, da Društvo Presv. Srca Jezusovega stopi iz bolniške centralizacije KSKJ in organizira svojo bolniško blagajno. Ta predlog je bil sprejet brez kake opozicije in vsi navzoči so glasovali zanj. K sprejetemu predlogu sem stavil še dodatek, da si društvo pridrži pravico, da ta predlog za odstop lahko v določenem času poruši. Tudi ta dodatek je bil soglasno sprejet. S tem odlokom je društvo odobrilo, da ustanovi svojo lastno bolniško blagajno. Asesment ostane isti, to je 75c na mesec, bolniško podporo pa se plačuje iz društvene bolniške blagajne. Zaeno si je društvo pridržalo pravico, da odlok o odstopu društva iz bolniške centralizacije lahko umakne ali poruši. (Dalje prihodnjič) Jože Grdina Predvajanje slik iz Slovenije Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev za St. Clair-sko okrožje vabi cenjeno občin- vstopite v dvorano. Vstopnina je le 50c. Po predvajanju bomo servirali okrepčila. Vljudno vabi odbor. Joseph Okorn, preds. Luna 9 povzroča prepire LONDON, Ang. — Rusko Luno 9 je imel na piki tudi angleški observatorij Jodrell Bank. Jo je ves čas sledil in lovil njene slike, kar je naravno zelo jezilo ruske strokovnjake. Zgodilo se je pa, da je angleški observatorij dobil od Lune še dve nepopolni sliki potem, ko so ruski strokovnjaki izjavili, da je Luna 9 že dovršila svojo nalogo. Kot se vidi, ni bilo nekaj v redu ali med instrumenti na Luni ali pa v ruskih observatorijih. Vsekakor je lepo od Lune 9, da ni hotela končati svojega dela po planu, narejenem v Moskvi. Luno 9 so seveda opazovali tudi naši observatoriji, toda ne dajo glasu od sebe, kaj so ugotovili. Naši strokovnjaki pa pravijo, da bodo skušali spomladi fotografirati mesto, kjer je Luna 9 pristala, s prvim med našimi petimi sateliti Lunar Orbiters. Satelite bodo poslali proti Luni drugega za drugim. Letali bodo 28 milj nad Lunino površino in fotografirali mesta, ki bi prišla vpoštev za pristanek naše prve vesoljske ladje na Luni. Pri teh poletih bodo napravili par tisoč slik, ki bodo omogočile izbiro pravega mesta za pristanek. Strokovnjake zanima še drugo vprašanje: kako to, da so Rusi objavili do sedaj le tri fotografije Lune 9, dočim je angleški observatorij ujel devet slik? Iz Rusije še ni prišel noben odgovor na to vprašanje. 1,578. Kolikor je bilo volivnega: boja, se je vrtel le okoli vprašanja, ali je deželi potrebna nova socijalna politika. Kot se vidi, so volivci zadovoljni kar s sedanjo. Priporočajte list drugim in skušajte dobiti novih naročnikov. Delo za moške & ženske Stenski umivalci Iščemo stenske umivalce izkušene v industriji in doma. Posebna plača od ure. Oglasite se v Personnel Dept. St. Vincent Charity Hospital 2222 Central Ave. (32) Ženske dobijo delo Iščem hišno pomočnico ki bi opravljala vsa hišna dela in vodila moje gospodinjstvo. Mora stanovati v hiši. John Ahlin, 1101 E. 66 St. Iščemo cvetličarko Izkušena cvetličarica za sestavljanje šopkov dobi delno zaposlitev. Zglasite se pri Yale Flower Shoppe, 7910 St. Clair Ave. od 4.30 do 5.30 pop. (ne v sredo). (31) Moški dobijo delo Kelter - Hydrolel Contouring and profiling Machines Horizontal Boring Mills Turret Lathes