y
poštnine piafana v gotovim leto IVII. V Uubliani, v torek, dne 22. ianuarla 1929	St. 18 2. fzda a s». 2 om
Naročnina
Dnevna izdala
za državo SHS mesečno 25 Din polletno 190 Din celoleino 3tO Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeitska Izdala celole no vJugo-slavlll izo Din, za Inozemstvo 140 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov ■ slo.p pelii-visia mali oglasi po 130 inZD.veCIl oglasi nad 45 mm v.Sine po Oin 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredn Skcmdelu vršilca po 10 Din o . Pr veciem □ naro~nu ccpust
Izide oo 4 ziuna)
razen pondelIKa in cinevo DO prazniku
frcanlAiio /e v Kop t Ki rte vi ulicišt. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o. netranklrana pisma se ne spre/ema/o Orrčtnlštva telefon St. 20S0. upravnlitva it. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava /e vKopliarlevt ui.ši.G t.ehoi nV račun: Clubi/ana Štev. W.OSO In tO.3-19 sa Insciate. Sarale.voii.7SG3, Zagreb St. 39.011, Vraga In liunai St. 24.797
Program vlade
Češki listi priobčujejo poluradno poročilo o delovnem programu naše vlade. Poročilo je poslal iz Belgrada dr. Jan Kopecki, kakor pravi, na podlagi informacij s kompetentnili mest. Informacije, dane Kopeckemu, se glase:
:>Naše parlamentarne razmere so bile zelo nezdrave. Plemenske in verske razlike so se od strank izrabljale v strankarsko-politične namene. Vsako plodovito parlamentarno delo je postalo takorekoč nemogoče. Večkratni razpust skupščine in nove volitve so zelo zakasnile zakonodajno delovanje. Tudi državna uprava je trpela radi vladajočega strankar-stva kakor tudi radi protekcije in nepotizma. Sestava zdrave uradniške vlade se je izkazala za nemogočo. Zato se tudi ni posrečilo, v desetih lelih obstoja Kraljevine SHS izenačiti zakonodaje in uprave, tako da imaino še danes v veliko škodo celokupnega gospodarskega življenja v državi šest različnih upravnih sistemov. V inozemstvu je vzbujalo to vtis pravne nesigurnosti. Nadalje je treba naglasiti, da so tiste stranke, ki so šle v opozicijo, to vedno smatrale kot posledico zatiranja svojega plemena ali svoje vere, kar je v parlamentu onemogočalo vsako kompromisno rešitev. Položaj so še poostrile hrvatske zahteve po federaciji. Večinske stranke so te zahteve odklonile. Ko kralj ni mogel doseči sporazuma, je odstranil vse, kar bi moglo motiti narodno enotnost. Njegov korak je začasen ukrep, kakršnega je zahtevalo ozdravljenje razmer. Smoter tega ukrepa ni ta, da bi se povečala kraljeva oblast, ampak je le sredstvo, ki naj ozdravi razmere.
Predvsem želi vlada z novimi postavami konsolidirati državo v smislu jugoslovanskega edinstvn ter odstraniti obstoječa nesporazum-ljenja med posameznimi plemeni, ki prebivajo v kraljevini SHS. V bodoče naj ue bo nobene organizacije več, ki bi bila le hrvatska, ali srbska, ali slovenska, ampak morajo vse nositi splošnojlržavni in jugoslovanski značaj.
Druga važna točka programa nove vlade je: očistiti državno upravo protekcionizma. Vsi
uradniki, ki ue odgovarjajo stavljenim zahtevam, imajo biti odstranjeni in nadomeščeni s sposobnimi in moralično neoporečnimi osebami. Ustvari naj se nestrankarska in. dobra državna uprava, katere funkcionarji naj bodo tudi bolje plačani. Podobni razlogi so povzročili, da je vlada odstranila stalnost sodnikov, ker mora predvsem ta stau biti očiščen vseh nezanesljivih elementov. Ko bo to čiščenje izvršeno, bodo nastale zopet normalne razmere in stalnost sodnikov bo zopet uveljavljena.
Tretja programna točka je izenačenje zakonodaje, da dohitimo vse to, kar se je v teku desetih let zamudilo. Najprvo je treba za izenačenje zakonodaje ustvarili pravno podlago, kakor tudi enoten okvirni zakon za zakonsko pravo, trgovsko pravo, konkurzni red, uradniško pragmaliko itd. Upamo, da bomo ta dela hitro dovršili, ker je n. pr. okvirni zakon že izdelan in le v plenumu zaradi strankarskih prepirov še ni bil sprejet. Dela se v hitrem tempu. Posvetovalni odbori so sestavljeni iz vseučiliških profesorjev in odličnih praktičnih juristov, ki stalno sodelujejo z uradniki. Izenačenje najvažnejših zakonov bo izvršeno v nekaj tednih, najkasneje pa v enem letu. Sedaj obstoječih šest sistemov se bo zamenilo z enim, kar bo za gospodarsko življenje velika olajšava ter bo za tu- in inozemstvo pomenilo okrepitev pravne sigurnosti.
V socialnopolitični zakonodaji lahko moremo posnemati druge kulturne države, kakor n. pr. Češkoslovaško. Večino jugoslovanskega prebivalstva tvori mali človek. Velikih kapitalistov v ameriškem smislu nimamo. Tudi je nasprotje tned delom in kapitalom pri nas manjše kot drugod. Kljub lemu se za delovno ljudstvo ni storilo skoraj nič. Vlada smatra za eno svojih najvažnejših nalog v tem oziru dohiteti najvažnejše in najpotrebnejše.
Sanirati hočemo tudi državne finance in gospodarstvo. Pri primerni trgovski in tarifni politiki mora Jugoslavija izkazati že v enem letu aktivno trgovsko bilanco. Tako bo naša valuta dobila trden lemelj, kar je zopet zelo važno za uvoz tujega kapitala. V deželi nimamo dovolj kapitala, radi česar nam je potreben inozemski kapital. Da tega pridobimo, mu moramo garantirati rentabilnost, absolutno [.ravno sigurnost, stalnost razmer in možnost, da more svoje investicije izvršiti in nadzorovati s svojimi ljudmi.

Anglija zaupa v Jugoslavijo
Od našega stalnega londonskega dopisnika
London, 18. januarja 1929.
V tukajšnjih odločilnih političnih krogih so delo nove belgrajske vlade zasleduje z največjim zanimanjem in simpatično se gleda na reforme, ki jih ima vlada v programu na upravnem in gospodarskem polju.
Dosiravno je Anglija doslej veljala kot zemlja najbolj izrazitega in popolnega parlamentarizma, kot država, ki jc pravzaprav parlamentarizem ustvarila, ni razpustitev belgrajske skupščine izzvala one kritike in negodovanja, ki bi se sicer mogla pireakovali. tukaj.
Razlogi so dvojni:
Predvsem ogromen ugled, ki ga uživa jugoslovanski kralj v vseh slojih angleškega naroda, ki še vedno ni pozabil na svojega hrabrega zaveznika v svetovni vojni;
v drugi vrsti pa splošno padanje in diskreilitiranje parlamentarizma v Evropi.
Potrpežljivost in neutrudljivo delovanje kralja Aleksandra v teku desetih let, da se s parlamentom izvrši notranja konsolidaciji« države in da se plemenske kakor ludi stran-
karske strasti ublažijo, so dobro doumeli in in cenili angleški državniki in politiki. Mnogi so se celo čudili, zakaj že prejo ni prišlo do sedanje situacije.
Tekom razgovora je zelo merodajnn in ugledna oseba v Londonu izjavila Vašemu dopisniku: »Ni izključeno, da tudi tukaj lepega dne pride do neke vrste diktature, ker se je tudi pri nas parlamentarizem zelo pokvaril. Samo prikladno osebo bo težko najti.«
In resnično jc v zadnjem času v angleškem državnem življenju nekaj čudnih pojavov, ki kažejo ua veliko in značilno spremembo, kljub temu da jih široka publika skoraj lie opazi. Tako se n. pr. na čelu angleške policije, ki je doslej vedno veljala kot čisto civilen organ državne uprave, danes nahaja general, ki ima velike vojaške zasluge. General Yonl Bing, slavni angleški zmagovalec pri Vinny-u na francosko-angleški fronti v svetovni vojni, je bil 1. 1922. postavljen za guvernerja v Kanadi. Vrnivši se v prvi polovici lanskega leta v London, je bil kmalu nato postavljen za šefa državne policije z nalogo, da jo pcpolnoma reorganizira in disciplinira. Minister za notranje zadevo Sir \Villiam Yoynson
Hicks jo bil radi lega interpeliran. Očitali so mu, da hoče militarizncijo civilne državne uprave. Na to kritiko je oii odgovoril, da vztraja pri imenovanju generala, ki jo najbolj .sposoben za nalogo, ki jo mora izvršiti. Poleg generala Bynga jo še večjo število vojaških oseb v policiji in uspehi so že kažejo.
Z ozirom na tako okolnosti v Angliji ni tu nihče verjel bajkam, ki jih širi oni del časopisja, ki je noprijatoljsko razpoložen napram Jugoslaviji, češ, da je v Belgradu nastopil režim slopega militarizma.
Resni angleški državniki in politiki, ocenjujoč novi jugoslovanski kabinet, pripisujejo veliko važnost dejstvu, da je dr. Korošec zavzel eno najodličnejših mest v kabinetu. Veruje se, da ho on kot Slovenec, ki je z modro in državi in kralju koristno politiko umel zadovoljiti Slovence, 110 da bi pri tem trpelo državno in narodno edinstvo, podpiral vsako težnjo vlade, da zavzame njena politika tak pravoc, da bedo zndovoljni vsi kraji Jugoslavijo.
S p o 111 i m z u u p a n j e m s e t u k a | gleda na bodočnost najmočnejše države na Balkan u.	A. C.
Vse politične stranke bodo razpuščene
Belgrad, 21. januarja. (Tel. ::Slov.c) Vaš dopisnik je izvedel na merodajnem mestu, da bosta Slovenska ljudska stranka in Slovenska kmečka stranka te dni razpuščeni. Oba velika župana dr. Vodcpivec in dr. Schaubach sta bila od notranjega ministra generala Pera Živkoviča pozvana v Belgrad, kjer sta prejela potrebna navodila. Nocoj sta oba ve-
I lika župana odpotovala z ljubljanskim brzo-I vlakom. Vaš dopisnik, je nadalje zvedel, da ' je pričakovali likvidacije tudi ostalih političnih strank. Iz tega je sklepati, da bo sledila nova sestava našega notranjepolitičnega življenja in s tem tudi nova organizacija držav-nio političnih strank.
Delokrog komisarjev oblastne samouprave
Belgrad, 21. jan. (Tel. -Slov.«) Predsednik vlade in notranji minister general Peter Živkovič je izdal zakon o delu komisarjev oblastnih skupščin, ki odreja:
Čl. 1. Za izvrševanje poslov razpuščenih oblastnih skupščin in oblastnih odborov postavlja veliki župan v dotični oblasti komisarja. Komisar izvršuje vse te posle kot organ velikega župana pod njegovim nadzorstvom in po njegovih navodilih. Njegov naslov je »komisar oblastne samouprave (ljubljanske) oblasti«. Ta naslov se da tudi v uradni pečat.
Čl. 2. V komisarjevo pristojnost spadajo vsi posli, kakor so bili določeni po zakonu o oblastnih in okrajnih samoupravah v okviru bivših skupščin in oblastnih odborov. Izdajanje oblastnih uredb, pravilnikov, oblastnih proračunov in odločb, ki jih je preje po zakonu o samoupravah sprejemal oblastni odbor v sejali ali v skupščini, se vrši sedaj v skupščini pristojnih strokovnjakov in državnih referentov, katerih mnenja sc zabeležijo v zapisnik.
Čl. 3. Dosedanje oblastne uredbe in pravilniki ostanejo v veljavi v kolikor niso v nasprotju z zakonom cd 6. januarja 1929, ki vsebuje Spremembe zakona o občinah, oblastnih samoupravah, in dokler se ne bodo izdale nove.
Čl. 4. Oblastni referenti in pa pomožno oblastno osebje izvršuje svoje posle pod nadzorstvom in po navodilih oblastnega komisarja.
Čl. 5. število oblastnih uradnikov naj se zniža na neobhodno potrebno število. Strokovni referenti velikega županstva, v kolikor so postavljeni, bedo opravljali poleg svojih rednih poslov tudi oblastne posle. Oblastni strokovni referenti za isto stroko se ne bodo obdržali niti se ne bodo na novo postavili. V slučaju potre-
be se bodo namesto strokovnega oblastnega referenta postavili nižji strokovni uradniki kot pemežni organi referenta velikega župana za oblastne posle. Nastavljanje oblastnih uradnikov se vrši na podlagi razpisa.
Čl. 6. Komisarjevo plačo določa veliki župan takrat, ko sc komisar imenuje. Plača ne sme biti višja od tiste, ki jo je oblastni predsednik dosedaj prejemal. Če bi bilo treba to plačo zvišati, ker je oblastni predsednik zelo mnogo zaposlen, mora to veliki župan prositi notranjega ministra in mu zadevo obrazložiti. Dokler se ne sprejme novi proračun, gre komisarjeva plača iz postavke, ki je določena v oblastnem proračunu.
Čl. 7. Oblastni proračun se sprejme v obliki uredbe tako, kakor določa uredba za sprejemanje oblastnih uredb.
Čl. 8. Sestavljeni in že odobreni oblastni proračuni za 1929 veljajo s spremembami, ki so se izvršile spričo novega režima. Stanje blagajne in vseh oblastnih poslov mora predsednik ob prevzemu svojih poslov vnesti v zapisnik. Veliki župan lahko vsak trenutek nadzoruje komisarjevo delo, njegove organe in oblastne ustanove, sam ali po svojem referentu. Vse oblastne uredbe in pravilnike izdaja veliki župan s komisarjevim sopodpisem.
Jugoslovanski škofje v Belgradu
V Belgradu se mudijo jugoslovanski škofje dr. Ante Bauer, dr. Ante Bonefačič, dr. Anton Jeglič, dr. Ivan Šarič. Bili so pri ministru za verstvo dr. Tugomiru Alaupoviču in belgraj-skem nadškofu dr. Rodiču. Njihov obisk je v zvezi z verskimi zakoni, ki jih minister za vere namerava izdati.
Budžetiranje in financiranje samouprav
Belgrad, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je izdal uredbo o sestavljanju oblastnih proračunov. Minister ugotavlja, da dosedanje sestavljanje proračunov (budžetiranje) ni odgovarjalo zdravi komunalni politiki in socialni pravičnosti. Podeželske občine so se preveč obremenjevale z osebnimi izdatki za upravno osobje. Ti izdatki so povečini obsegali eno tretjino izdatkov. Nekatere oblasti sc trošile šc več (vranjska 53, skopljanska 53, kosovska 58, bregalniška 55 odstotkov itd.). Za pisarniški materijal so trosile po 8 4 odstotkov. To je skoraj vsota, ki jo daje občina za javna dela in za zgradbo cest. Zato so zanemarjena javna dela, poti, javne zgradbe. Zanemarjene pa so tudi prosvetna, socialna in zdravstvena vprašanja. Za kmetijstvo sc jc po podeželskih občinah dajalo 2%, čeprav jc v naši državi 80% kmetskega prebivalstva. Samoupravne enote tudi niso gledale na davčno zmožnosl prebivalstva. Trošarine so ovirale proizvajanje in izmenjavo blaga. Treba je spraviti občinske in samoupravne davke v sklad s splošnimi interesi občinskih in samoupravnih teles Zato jc finančni minister odredil:
1.	Vsi os-bni izdatki se morajo pregledati. Osobje, ki ni neobhodno potrebno, se mora odpustiti. Obdrži pa sc naj potrebno, dobro kvalificirano, v slučaju izbire naj se ob-drže taki, ki imajo slabši socialni položaj.
2.	V sestavi bodočih proračunov je treba vso pozornost posvetiti temu, da sc ohranijo ceste v dobrem stanju. Paziti je na zdravstvo, prosveto, posebno pa na kmetijstvo in živinorejo.
3.	Proračuni za 1929 v nobenem slučaju ne smejo biti višji od lanskih proračunov. Občinske uprave so se itak že opozorile na lo kako naj znižajo svoje proračune.
Minister nadalje opozarja na novo stanje, na splošna načela finančne politike in na to, da sc mora izvršiti pregled občinskih taks in trošarin, da se njiih višina spravi v sklad z načeli, da ne bo nobenih prohibicij, da ne bodo udarjeni široki krogi konsumentov in da se ne bosta ovirala proizvajanje in izmenjava blaga, ter državni davki.
jo držalu svoje dosedanje i
mirovno politike. Notranjepolitični spori ne bedo več molili zunanje polilike. Prijateljstvo, zvoslobn do zaveznikov, zgraditev dobrih od-
nošaiev do sosedov nai bodo ludi v bodočo
podlaga jugoslovanske zunanje politike. Politično in gospodarsko sodelovanje s Češkoslovaško naj se razširi in dosledno izvede kulturno zbližanje obeh bratskih narodov.
Napram narodnim manjšinam se bo vlada držala obveznosti, izhajajočih iz mednarodnih pogodb. Na vsak način pa bodo morale njihove politične stranko deliti usodo srbskih, hrvatskih in slovenskih strank. Sicer pa je treba ugotovili, da so manjšine lojalnega mišljenja in da so iniciativo kraljevo pozdravile ravno tako z veseljem kakor oslalo prebivalstvo.
Dn<1<«1>niin «trtlll.'A«n /1 nI r» /l ni,T\!lt 1IMA /I
i\CUUnV/ljll »VllliVgU MV/1U U16UVU1U U1UU"
nikov se bo izvršila brezobzirno. V tej zvezi -^e bo ustvaril prehodni stadij ter se bodo t-< iluciranim uradnikom izplačale odpravnine.
\ lndti si bo nrizmlevnla reduciranim uradni-
kom pomagati pri ustvarjanju novo eksistenco. Pričakovani gospodarski dvig bo to zelo olajšal.
Svet bo v nekaj mesecih mogel presojati, če je delo sedanje vlade rodilo dobre sadove. V tej zvezi je treba poudariti, da so po zakonu o zaščiti države razpuščene sicer politično strankarske organizacije, ne pa delavske strokovno organizacije.
Kakor hitro bodo označeno reforme v glavnih obrisih izpeljane in se bo dalo ugotoviti izboljšanje notranjih razmer, se hočemo zopet vrniti k normalnemu ustavnemu siste-
«... nu.:.: i---1_*„ ___i — .	. . ,
■■•u. uuiisi iiuuuto uninvo bo iiiao jasni, Ker
sedaj vse delovne sile vseh vladnih faktorjev delajo na rešitvi akutnih pravnih vprašanj, ki fo pogoj za konsolidacijo državo. Bilo je med tem jjovora o novi razdelitvi držav« na 12 do
15 okrožij mesto dosedanjih 33. Njihove mojo so pa ne bodo vedno zlagale z zgodovinskimi mejami, ampak bodo določene po gospodar-skih, zemljepisnih in prometnih ozirih. Tudi -e razpravlja o sistemu dveh zbornic.
Uspeh teli zaželjenih reform se bo najbrže prej pokazal, kakor je bilo prvolno zamišljeno, kajti široke plasti ljudstva so Kraljevi ukrep sprejele z velikim zadovoljstvom. Od vsakega delovanja izločeni politiki so deloma ponudili svoje sodelovanje kralju, deloma so se pa umaknili in molče. Ljudstvo ima polno zaupanje do svojega gospodarja, čegar demokratično mišljenje je splošno znano. Kraij Aleksander je narodni kralj v polnem smislu te besede. In ljudstvo je trdno prepričano, da noče povečati svoje oblasti, ampak dn hoče ozdraviti državo.«
Politični položaj
v Bolgariji
Sofija, 18. januarja 1929.
V	vladni stranki Demokratičeski sgovor v»e. Borbe med posameznimi skupinami so vedno ostrejše; skupina bivšega ministrskega prodaednika A. Cankova je začela izdajati celo svoj dnevnik »Luč«. S tem, da je gen. VI kov, dosedanji vojni minister izpal iz vlade, še kriza ni rešena. Za borbeno skupino 16 tih, ki jo vodi prosvetni minister Najdenov, stoji skupina 70 tih pod vodstvom A. Cankova. Na drugi strani pa stoji pod Ljapčevovim vodstvom skupina 100 tih, ki je tem močnejša, ker ima na svoji strani makedonske tajne in javne organizacije. Ne gre za načela; boj je predvsem osebni. Najdenova skupina se boji, da bi jo A Ljapčev pustil pri prihodnjih volitvah na cedilu. Še bolj se boji za 3vojo politično ka-rijero A. Cankov. Cankov je sedaj samo predsednik narodnega sobranja, kar je itak brezpomembna funkcija, ker ni dvorskih konzultacij voditeljev strank. Pri prihodnjih volitvah bi lahko A. Ljapčev popolnoma oslabil Can-kovo skupino, ali celo njega samega odžagal. Ljapčevu pa je Cankov v vladi neljub, ker je Cankov pri ljudstvu zelo osovražen, ker se je kot min. predsednik opiral predvsem na Makedonce. Ko je prevzel vlado A. Ljapčev, so sicer Makedonci prešli od Cankova k Ljapčevu, toda sedaj je mirna doba in ljudstvo niti ne ve, da so Makedonci sedaj Ljapčevova opora. Do veljave more priti Cankov samo, ako postane zopet minister.
Te borbe med poslanci vladne stranke so našle odmev tudi med ljudstvom. Med pristaši Demokratičeskega sgovora vlada mrtvilo, čeravno se vrše februarja občinske voliive. Razkola se seveda ni treba bati, dokler nima kaka skupina zagotovljenih mest v novi vladi; zakaj vse druži težnja po oblasti in strah pred maščevanjem zemljedelcev, če bi prišli k vladnemu krmilu.
V	najmočnejši opozicionalni stranki, to je ▼ agrarni stranki pokojnega Stambulijskega so razmere tako razdrapane, da je nova parlamentarna kombinacija sedaj nemogoča. V tej stranki se še vedno borita skupini Markova in Gorgija Jordanova. V ožjem strankinem odboru je predrl nazor Jordanova, naj zemljedelci pri občisnkih volitvah sklepajo kompromise samo s socialisti in delavsko stranko (komunisti). Ko so bili ubiti vsi voditelji zemljedel-ske stranke, se je posrečilo Jordanovu, preprostemu kmetu brez vsake naobrazbe, a dobremu demagogu, da je postal glavni strankin tajnik. Kot tak se ne more dvigniti na višje stališče in pravilno presoditi položaja. I'rvo in glavno mu je, da se kmetje zedinijo s komunisti in s silo polaste oblasti, nato pa kruto maščujejo nad krivci junijske revolucije. Trezno misleči Markov ima v izvršilnem strankinem odboru neznatno manjšino. Tako je nemogoče, da bi se zemljedelci združili v teh občinskih volitvah z opozicionalnimi demokrati in nacionalnimi liberalci ter izkoristili slabost vladne stranke.
Kljub težkemu notranjepolitičnemu polo-Jaju se pripravlja carjeva poroka. V to svrho se poda 20. t. m. car Boris z zunanjim ministrom v inozemstvo. Veliko preglavic pa dela pravoslavnemu Sv. Sinodu, da je bodoča carica, italijanska princesa Džovana, katoliške vere. Sv. Sinod že težko prenaša, da je carjeva sestra Eleonora katolikinja, še težie bi videl, če bi bila tudi carica. Zato je poslal v Rim sofijskega metropolita Štefana. Sicer se je z njim spri, toda sposobnejšega človeka ni, ki bi Ee mogel iti merit z Vatikanom v pogajanjih glede vere bodoče carice.
Bolgarsko ljudstvo pa zanima samo eno: kdaj bo nastopila rešitev iz sedanje vedno večje gospodarske krize.
Slavicus.
Važni načrti za našo
Gospodarsko zasužnjenje istrskega kmeta
Zadružništvo v Istri uničeno - Odvzetje slovanskega denarja
trgovino
Belgrad, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Že ob priliki sestanka trgovskih zbornic se je ugotovilo, da je treba v naši zunanji trgovski politiki novih pogledov in iniciativnosti. Gospodarski krogi so že dalje časa opozarjali na to, da nimamo urejenih trgovinskih odnošajev z državami, ki na prvi pogled niso tako važne, so pa zato v naši izvozni trgovini velikega pomena. To je zlasti območje Sredozemskega morja in vzhod. V zvezi s tem je delo trgovinskega ministra, da se čim preje ustanovi zavod za zunanjo trgovino, da bi se zunanja trgovina sistematično obdelovala, da se stopi v neposredno zvezo z na&imi konzulati, da lahko nadzorujejo blago in na ta način poiščejo vzroke pritožbam inozemstva nad načinom trgovanja z nami. Ta zavod bi imel v glavnem pomen za našo državo, kakor ga ima mednarodni zavod v Rimu.
Čuje sc, da bo kmalu gotov novi zakon o zapiranju in odpiranju trgovin ter o reorganizaciji trgovskih zbornic. Ta načrt se bo pred-lož 1 gospodarskim zbornicam v obravnavo, preden se bo uzakonil. Nadalje je končan zakonski načrt o izvozni trgovini, ki je v soglasju s težnjami našega izvozništva. Med največja dela pa je šteti brez dvoma prizadevanje nsšaga trgovinskega minisirsiva, kako priti v stik z državami, ki so za nas važne, pa še ni-tn mo 7. njimi trgovinske pogodbe. Tako se pripravlja trgovinska pogodba s Španijo.
Pulj, 20. Jan. (Tel. »Slov.«) V Pulju se je ustanovila osrednja zadružna banka, ki naj bi bila glavna saslomba istrskih kreditnih zadrug. Zadružni kapital zrniša S milijone; 1 milijon vplača Zvezni zavod v Benetkah, drugi milijon mestna posojilnica v Pulju in tretji istrska zadruga. Fašisti so sporazumno s pre-fektom kar diktirali vsaki posojilnici, koliko kapitala mora vplačati. Pri vsem tem nimajo posojilnice lastnega zastopstva v upravnem odboru. Absolutni gospodarji bodo seveda fašisti, za katerimi so skriva .velika beneška banka, ki se že lota bori za to, da bi spravila vsaj Istro podse, ko ji je v Trstu spodletelo. V tem pogledu je poučen potek ustanovnega občnega zbora. Vrata v dvorano je stražlla milica pod poveljstvom miličnega častnika. Listo upravnega odbora je prečital milični »te- ' nen'e« in jo stavil na glasovanje. Kljub temu ' organiziranemu teroriziranju je nekaj pred- i
stavnikov istrskih zadrug odšlo iz dvorane. Med odborniki ni niti enega Slovana, čeprav je 40 s&drug prispevalo t enim milijonom lir; pač pa je v odboru znani skvadrist pazinski
podestat Bruno Camus. Za predsednika je delegirala vlada senatorja Chersi-ja (Chersicha). Na zahtevo poslanca Mracha, tajnika fašistov-ske stranke, je bila sprejeta v pravila določba, da pripade premoženje fašistovski stranki v (.lučaju likvidacije! — Istrski fašisti so že uničili Zvezo obrtnih zadrug v Porečli, potem hrvaško posojilnico v Pulju, Zadružno zvezo v Trstu, v kolikor je njeno poslovanje zadevalo Istro. Na mesto teh zavodov so postavili banko, ki bo stremela za gospodarskim zasužnje-njem istrskega kmeta. V slovenski Istri je že likvidirala večina zadrug pod pritiskom fašistov. Tako so v likvidaciji posojilnice v Mare-zigah, Vanganelu, Šmarjah, Klancu, Kozini, Horpeljah in v Barbanu.
Rim-Atene-Angora
Carigrad, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Med Turčijo in Grčijo so se v zadnjem času vršila pogajanja za izravnavo vseh spornih točk med tema državama. Pogajanja so v začetku potekala precej ugodno, vendar pa je v zadnjem času prišlo do takih nesporazumov, da je obstojala nevarnost popolne prekinitve. Intervencije državnega podtajmika za zunanje zadeve, Mussolinijevega zaupnika Grandija, ki jfe nedavno obiskal Angoro in Atene, se je zahvaliti, da so se pogajanja nadaljevala. Med obema delegacijama je prišlo do sporazuma o odškodnini, ki jo bo Grčija plačala za nepremičnine Turkov v Grčiji, ki se bodo izselili. Grčija bo plačala skupaj 1,200.000 funtov šter-lingov. Izdelan je tudi že podroben načrt za izmenjavo in preselitev prebivalstva iz ene države v drugo. Turčija je tudi pristala na to, da večje število Grkov in Armencev lahko še nadalje ostane v Turčiji. Ko bodo vsa ta vprašanja rešena, bo sklenjena tudi pogodba o prijateljstvu ter o nevtralnosti za slučaj, da bi bila ena od teh držav napadena. To pogodbo posebno forsira ItaHja, s čemer bi bil izvršen načrt Mussolinija: Rim—Atene—Angora.
\Za gospodarsko malo antanio
Praga, 21. januarja. (Tel. »Slov.«) Potrjuje se vest o bližnjih pogajanjih za gospodarsko malo antanto v Bukareštu. Tri tem gre za oživotvorjenje sklepa na zadnji buka-reški konferenci. Takojšnjih konkretnih rezultatov zaenkrat ni pričakovati. Predvsem gre samo za ugotovitev, ali in v katerih gospodarskih vprašanjih je možno sodelovanje držav male antante. Lansko leto se je na konferenci v Bukareštu sklenilo, da se proučijo vpra3anja gospodarskega zbližanja. Ta prva dela so sedaj končana. Prihodnje dni se bodo sestali zastopniki gospodarskih oddelkov v zunanjih ministrstvih vseh treh držav v Bukareštu, da medsebojno izmenjajo misli. Zaenkrat ne gre za konferenco, h kateri bi se pritegnili tudi gospodarski strokovnjaki.
Za spremembo poljsb ustave
Varšava, 21. jan. (Tel. »Slov.«) O reviziji poljske ustave se je že dolgo govorilo v javnosti. Na prvi seji po novem letu je v poljskem parlamentu izvenstrankarski blok, ki je pripravljen, sodelovati z vlado, predložil ustavni komisiji tri predloge za revizijo ustave. Zdi se, da je vlada pripravljena sprejeti te predloge. Kajti že iz dosedanje debate je razvidno, da najbolj radikalno spremembo ustave zahteva vladni blok in skrajni racionalisti. Kmečka stranka je proti spremembi. Socialisti pa so za revizijo, vendar pa so njihovi predlogi taki, da jih vladna večina ne bo mogla sprejeti. Socialisti zahtevajo razširitev pravic parlamenta, dočim zahteva vladni blok povečanj« pravic delokroga izvrš-Unih oblasti. Prvi dan debate o reviziji ustave je posebno senzacijo vzbudil tfovor poslanca Liebermanna, ki je ostro nastopil prodi vsem nameram vlade.
Maršalu Fochu je bolje
Pariz, 21. januarja. (Tel. »Slov.) V zdravstvenem stanju maršala Focha je nastalo odločilno zboljšanje. Zdravniki so bolniku prvič dovolili, da sme par minut iz postelje in sprejemati obiske. Prvi ga je obiskal general Weigand.
Vse hrvatske stranke razpuščene
Zagreb, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Razpust vseh hrvatskih strank HSS, HSP, 1IPS, ki se je včeraj izvršil, se je izvršil v miru in redu. Prostori Hrvatske Seljaške stranke in Hrvatske Stranke Prava so zapečateni. Danes se je vršila ponovna policijska preiskava v prostorih HSP na Jelačičevem trgu.
Ob rarpustu hrvatskih strank prinaša »Obzor« članek in pravi, da je ta razpust posebnega značaja. »Obzor« je mnenja, da je verjetno, da bo v najkrajšem času razpuščena tudi SLS. Poleg SDS »o ostale nerazpuščene NRS, DS ln Zemijofouuiki. »Obzor« meni, da hrvatske mase ne bodo vstopal« v t« stranke. Z razpustom hrvatskih strank je rtastopil nov 4 moment v življenju hrvatskega naroda.
Boji v Afganistanu
London, 21. jan. (Tel. »Slov.«) V Afganistanu divja splošen upor posameznih plemen drugega proti drugemu. Rodovi v rojstni dolini matere Amanulaha pripravljajo napad na Baka i Saquaa, ki se je med tem spri tudi s plemeni, s katerimi je bil dosedaj združen.
London, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Angleške vesti iz Ne\v Delhi javljajo, da Habib ulah sedaj poskuša sestaviti nov kabinet. Dosedaj ni ' nobenih vesti o tem, kaljeno stališče zavzemajo druge pokrajine razen Kabula nasproti novemu vladarju. Amanulah, ki biva še vedno v Kandaharju, poskuša še nadalje, pridobiti prebivalstvo na svojo stran, Dosi dosedaj še ni nobene priznane vlade v Afganistanu, so boji povsod prenehali razen v Jagdalaku med Kabulom in Djelabadom, kjer tolpe plenijo. Po brzojavkah »Central News« iz Pešavarja se širijo vesti, da je novi kralj Habib ulah ubit, ali pa da je zbežal iz Kabula. Potrdila te vesti ni mogoče dobiti. Indijski mobamedanci v Pe-šavarju in Lahoru so imeli koncem ledna velike shode, na katerih so soglasno glasovali za povrnitev bivšega kralja Amanulaha na vlado v Afganistanu.
Premagani ustaši
Newyork, 21. jan. (Tel. »Slov.«) Po cenzu-riranih brezžičnih vesteh iz Guatemala City so vladne čete zavzele zopet večino onih mest, katere so zasedli vstaši. Z onimi vstaši, ki niso zbežali, se baje vodijo pogajanja za premirje.
Ločitev od Srbije - samomor
IZJAVE DB. MAČKA.
Pariz, 21. jan. (Tel. »Slov.«) »Matin« objavlja intervju Julija Sauerweina z voditeljem bivše HSS, ki je med drugim izjavil, da si je hrvatski narod mnogo obetal od ultinjenja ustave po kralju in povsod se je odobraval kraljevi odlok. Ustava od 1921 je že bila sprejeta proti njihovi volji. Zato ukinjenje ustave samo pozdravljajo. Hrvati nikakor ne mislijo na ločitev od Srbije. Taka misel bi bila samomorilna.
Belgrajske vesti
Eelgrajska nadškofija je razdeljena v dva dekanata. Msgr. dr. Wagner je postal dekan belgrajski, o. Alfonz Kudrič pa dekan niške dekani je.
V	Belgradu se te dni mudi komisar ljubljanske oblasti dr. Marko Natlačen.
Prometno ministrstvo bo dobilo od svojih ravnateljstev podatke o redukciji uradništva. Uradništvo se bo reduciralo v malem številu, in sicer pisarniško.
Prosvetno ministrstvo je danes reduciralo 20 dnevničarjev. Jutri jih bo reduciralo 24. Skupno se bo v tem ministrstvu reduciralo 80 dnevničarjev.
Prosvetni ministrstvo je dovolilo kredit 28.000 Din za kurjavo na srednjih šolah v Sloveniji.
V	komisiji za upravno ureditev države je od strani ljubljanskega velikega županstva imenovan dr. Suhač, doslej uradnik pri ljubljanskem velikem županstvu.
Danes je prišla komisija pri državnem sodišču v narodno skupščino, da prevzame nekaj inventarja.
Komisija za likvidacijo narodne skupščine je imenovana. Vodi jo Nikola Uzunovič. V komisiji so višji uradniki finančnega in notranjega ministrstva.
Izdelan je novi zakon o poštah, brzojavu in telelonu. Država bo pošte obdržala v svoji upravi. Telefon in brzojav pa bo izročila v zasebno roke. Torej bo to nekak način komer-eializacije. Ministrstvo bo stopilo v stik z zasebnim kapitalom radi investicij.
Pri zastopniku zunanjega ministra dr. Kosti Kumanudiju so bili danes madjarski poslanik Fttrster, avstrijski poslanik Ploenniee, albanski poslanik Fiči.
Monopolaka uprava je imela danes sejo, na kateri je sklenila, da bodo živinorejci v vsej državi dobili sol kilogram po 1 Din 40 p. Ts sklep mora še odobriti finančni minister.
Notranje ministrstvo je prepovedalo prihajanje časopisa »Arbeiter Zeitung« v našo državo.
Slovenci v Italiji
STRA8NA BEDA V ISTRI.
Nesrečna Istra Še ni videla take gospo-darpke stiske kakor letos. Prebivalstvo se kar v masi izseljuje. Kdor le ima denar, beži v Ameriko, Tudi kraji, kjer je bilo nekdaj blagostanje doma, propadajo, tako n. pr. Pore-sčina. Trgovci zapirajo trgovine, v vasi ostane kvečjemu po en trgovec. Na kredit ne marajo prodajati, ljudstvo pa nima denarja. Davki so iztirjujejo z vso strogostjo. Tako je davkar za-rubil nekemu kmetu pri Sv. Ivanu kravo. Kmet ni mogel plačati davka, prosil je, naj Iztirje-valec vendar za nekaj dni potrpi. Nič ni pomagalo. Krava je Šla na dražbo in je vrgla komaj 500 lir, medtem ko je kmet dal zanjo 2000 lir!
Roža ali trn? Glasilo zadrskih fašistov ostro napada italijanskega literata Sem Be-nelllja, ker je nekje napisal, da je Zader »trn« v srcu vsakega Italijana. »Trn?« vprašuje list, »trn je Sem Benelli. Zader je roža v srcu vsakega Italijana: parfumiran trn je Dalmacija, ki bode, ker še ni naša«.
Radi žalitve ministrskega predsedniku Mussolinija je obsodilo sodišče v Trstu delavca Alojzija Zorža iz Skednja na 1 leto in 2 meseca ječe ter na 1000 lir globe; Avgust Tomažič in Josip Krašnja, ki sta bila pod isto obtožbo, sta bila oproščena. Meseca septembra so omenjeni delavci delali v skladišču pod Skednjem. Vlila se je močna ploha in delavci so se zatekli pod železniške vozove. Ko je dež prenehal, so se vrnili na delo. Spet se je vlil dež in trije uradniki fašisti, ki so nadzirali delo, so Šli iskat zavetišča na železniške vozove. V ulici za zavirača je en fašist opazil, da so stene popisane z vzkliki »Abbasso Mussolini! (Dol z Mussolini jem). Brž je dal aretirali slovenske delavce. Pri obravnavi se je ugotovilo, da je ugotovilo, da je Tomažič analfabet, torej ni mogel pisati. Ž ž in Krašnja sta izpovedala, da sploh nista bila v utici za zavirača, pač pa da so bili vsi trije pod železniškim vozom. ZorŽ je nadalje izjavil, da je milici priznal, da je on popisal stene, a storil je to, ker so ga tepli in iz njega izsilili priznanje. Za obsodbo ni bilo nikakega dokaza. Državni pravdnik je kljub temu zahteval kar 2 leti ječe in 2000 lir globe. Policijski komisar je izjavil, da nI bilo mogoče dokazati obtožencem kako posebno p roti državno delovanje. Glavni obležilni material proti Zoržu so tvorile neke pesmice, v katerih je mladi samouk opeval tragedijo'mladega fanta, ki se ne more poročiti radi previsokih davkov. V neki drugi pesmici je Zorž poveličeval lepoto primorske zemlje. Na podlagi teh pesmic si je sodni dvor ustvari), mnevo, da je Zorž popisal vzklike proti solini ju!
»Slovanski vandalizem«. Pod tem kričečim naslovom je tržaški Piccolo poročal, kako so Slovenci v Knežaku opustošili vrtec poitali-jančevalnega društva >Italia Redenta«. Z velikimi težavami se je ustanovil ta vrtec, uboga učiteljica se je trudila noč in dan, končno se ji je posrečilo dvigniti število otrok od 10 na 20. Ko je bil vrtec v polnem razcvitu, se je zgodilo nekaj strašnega. Slovenski pobalini so ponoči vdrli v vrtec, razbili omaro in vzeli iz nje otroška božična darila, oblekce in plašče, uničili so vse šolske potrebščine, raztrgali zastavo in jo privezali na kol v vrtu ter odnesli tablico z napisom. Učiteljica je obvestila pre-fekturo na Reki, odrejena je bila stroga preiskava, prišel je sam delegat društva Italia Redenta iz Rima, v zadostilne namene je bila slovesno razobešena nova zastava. Tako je poročal »Piccolo«. Resnica pa je čisto drugačna: vrtec je opustošila domača milica. Poveljstvo milice je namreč sklenilo, da se odpravi odsek domače milice in se tako stroški zmanjšajo. Miličniki so se zbali za komodno službo in sa opustošili vrtec, da pokažejo potrebo še nadaljnjega obstoja milice v svrho obrambe proti slovanskemu vandalizmu. To je resnica!
Koncert Orkestralnega društva
Snoči je bil v Filharmoniji koncert Orkestralnega društva pod vodstvom profesorja Škerjanca. Obiskan žal, ni bil kdovekaj, kakor veČina sedanjih koncertov ni. Izvajal se je pro* gram Sdiubert, Sclirecker, Boredlnova H. simfonija; prvič smo žuill v Ljubljani Lojovčevo zadnje simfonično delo Caprice, za katero je vladalo splošno zanimanje. Koncert je imel uspeh; podrobneje o njem Jutri.	V.
Dunajska vremenska napoved: Jasno vreme, ponoči mrzlo, podnevi topleje.
ORGANIZACIJA STROJNIH IN GRADBENIH TEHNIKOV naznanja tužno vest, da je preminul njen član, gospod
ANTON REISNER
dne 21. januarja 1929. Pogreb se vrši dne 22. januarja pol 4.
od