Načrti Pionirskega doma
Postal naj bi stočišče dela z mladimi na kulturnem področju
Pionirski dom jeedinaslo-venska ustanova za mlade, ki ima v svojem programu začrtan cilj: združevanje kul-turnih dejavnosti mladih. Z leti se je pod vplivom raz-mer marsikaj spremenilo. Za novi polet in za določene vsebinske spremembe se zav-zema letos izvoljenl novi direktor Viktor Konjar. V ta namen smo ga prosili za razgovor, v katerem naj bi predstavil Pionirski dom takšen kot je danes in na-drte za prihodnje.
V . sklopu Pionirskega do-ma delujejo tri temeljne or-ganizacije zruženega dela: Pionirska knjižnlca, Mladin-sko gledaliSče in Center za kiilturo mladih. Prav ta sled-nji je bil predmet razgovora s tov. Konjarjem. V okviru Centra delujejo gledališki od-delek z fitmiko, likovnl, film-ski, glasbeni, lutkovni in od-delek za tuje jezike. V vsa-kem oddeCcu sta nastavlje-na po dva pedagoga; delata s skupino desetih otrok, ki se javijo na razpis.
Denarna sredstva dobijo od izobraževalne skupnosti.
Posebno mesto zavzema od-delek za tuje jezike, kjer je vefi učiteljev iin okoli tisoč otrok, zanimanje pa presega zmogljivosti. Dohodiki teh pe-dagogov gredo iz šolnin (let-na šolnina znaša 800 din). Seveda je to plačilo pogojilo družbeno razlikovanje v se-stavi učencev. Hkrati pa je prišlo do tega, da so krož-ki postali zgolj neke vrste iszvenšolsikd pouik. . Pionirski dom ima sicer Festivalno dvorano, ki je prvenstveno namenjena sre-čanjem mladih, vendar jo uprava večkrat — zaradi de-narne stiske — oddaja v na-jem za razfte prireditve in kongrese.
Tov. Konjar je predstavil nove načrte. V uvodu je iz-razil željo, da bi se Pionir-ski dom preimenoval v Sre 1 dififte za kulturo mladih, Fe-stivalna dvorana pa v Dvo-rano mladih. Predvsem gre za pomenske spremembe.
Ta institucija naj bi stro-kovno in organizacijsko po-vezovala in urejela vse tiste dejavnosti, ki jih nudijo to-vrstni ali podobni zavodi otrokom, pri tem je seveda poudarek zlasti na šolah, oz. na tem, kar le-te nudijo na kulturnem področju.
Praviloma je vsaka kultur-na ustanova zadolžena, da predstavi sadove svojega de-la tudi otrokom. Vendar je dejansko mnogo težav, ki onemogočajo tovrstne stike. Tudi šole težko uresničijo večje načrte, skupaj s temi kulturnimi ustanovami. Tako bi organizacijsko usklajeva-nje lahko opravilo prav Sre-dišče za kulturo mladih.
Po drugi strani naj bi sku-pina pedagogov, ki že dela v Pionirskem domu, in ki naj bi se v ta namen okre-pila, sporočala svoje znanje mentorjem po šolah preko zapisov, člankov, strokovnih srečanj in neposrednega so-delovanja. Srerdišče za kul-turo mladih bi priskr-belo tudi zunanje mentor-je. Zato gja je treba do-ločiti v okviru izobraževalne sfere kot resnično osrednje strokovno telo za kulturo mladih. Gledališki oddelek naj bi npr. iz vsem družbe-napolitičnini potencialom prl-skrbel nekaj gledališčnikov, ki bi bili sposobni in pri-pravljeni delati z mladimi. Potrebno pa je, da se psiho-loško in pedagoško pripravt-jo za to delo. Središče za kulturo mladih bi. poleg te-ga prevzelo tudi organizaci-jo, t.j. dogovorjalo bi se z matičnimi zavodi teh sode-lavcev in s šolami, kl bi po-kazale zanimanje za igro.
Kljub temu pa bi v Pionir skem domu še. deloval kro-žek, ki bi bil za pedagoga (t.j. strokovnega usmerjeval-ca mentorjev na šolah) ne-kakšna eksperimentalna sku-pina ob kateri bi lahko pro-učeval upravičenost svojih teoretskih predlogov. Seveda se bo potrebno natančno domenlti po  kakšnemu  klju-
ču  bi  bfll  otrod  izbrani v ta krožek.
Tov. Konjar je še pove-dal, da bo Pionirski dom s tem delom po vsej verjetno-sti začel že prihodnje šol-sko leto. Poslali so pisma vsem vodstvom šol in kul-tumim institucijam. Za zaee-tek bo delo steklo le v ok-viru Ljubljane, sčasoma pa se bo razširilo na vso Slove-nijo.
Na koncu pogovora je Vik-tor Konjar poudaril, da le-ga Pionirskega doma onemo-goča  večja  združevanja otrok
in mladine (na Trgu VH. kongresa ZKJ za Gospodar-skim razstaviščem, ki širi svoja poslopja pred Pionir-ski dom, sčasoma pa ga bo obdal tudi iz drugih strani). Vsekakor bo ambiciozni načrt Pionirskega doma vne-sel v šolsko delo na pod-rofiju kulture mnogo več si-stematičnosti, aktivne usmer-jenosti in kar je morda naj-važnejše — kontinuiranosti. Poleg različnih ljubljanskih institucij iz izobraževalnega področja, ga je podrpl že Zavod za šolstvo.