speoizion« n abBoaameate postal« PoStntna plačana * cotovtni KareSnlna tncscSn« 18 Lir, ca tnozcm« »tro 31.50 Lir • ne^ deljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstva 63 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inaerat«, Pedralnleali Not« mesto. IzklJuSna pooblaRenlra t» »gla!evan]e IfaTTJansTfefa Tn lujega Izvora i Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. UrtdnUtvo In oprava* Kopitarjeva 4, Ljubljana. Redazione, Ammlnistrazlnnei Kopitarjeva t, Lnbiana. Telefon 4001—400?. Abboumntti M«i< 18 Lir«. Estero. meta 3150 Lira. Edi- eione domenica, an* no 34 Lira. Eitero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10.349 p«r )• in-aarzioni. Filial«! Novo malto. Coocesvlonarfa Melnsfva per Ia pnbMIettl tU prwvenlenz» Italiana ed estera: Union« Pubblicita Italiana S. A«. Milana Bollettino n. 1118 II porto di Pantelleria attaccato Due apparecchi nemici abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Armate eomunica: Velivoli germanici da combattimcnto hanno attaccato il porto di Pantelleria. Limitate azioni di offesa aerea sono stote eompiute dal nemico su nlcuiii minori centri della Calabria e della S i c i 1 i a senza cau-sare danni apprezzabili. A sud- ovest di S c i n c c a (Agrigento) due apparecchi venivano abbattuti in mnre da no-stri cacciatori. Vojno poročilo št. 1118 Pristanišče Pantellerija napadeno Dve sovražni letali sestreljeni Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nemška vojna letala so napadla pristanišče jj lastnih izgub sestreljena nad zasedenim za Pantelleria. g padnim ozemljem. Sovražnik je izvedel omejene letalske na- Krajevni boji na vzhodu 24 sovjetskih letal sestreljenih — V Kolnu so bile zadete 4 bolnišnice in 3 cerkve, 18 bombnikov sestreljenih Hitlerjev g lavni stan, 1?. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnem bo>ncni delovanju. Na južnem odseku je bilo včeraj brez lastnih izgub sestreljenih 24 sovjetskih letal, od katerih so dve uničili madžarski lovci. Na severni finski fronti so nemške čete zavrnile več sovjetskih sunkov. Letalstvo je pred Pantellerijo zadelo trgovsko ladjo srednje velikosti ter pri oboroženem oglcdniškcm nastopu v severnem Atlantiku tovorni parnik s težkimi bombami. Obe ladji sta utrpeli tako hude poškodbe, da je njihove uničenje gotovo. Angleški bombniki so zndnjo noč napadli z a p n d n o nemško ozemlje ter povzročili z odvrženimi bombami na stanovanjske predele predvsem v K o I n u izgube med prebivalstvom ter škodo na poslopjih. Zadete so bile štiri bolnišnice in tri cerkve. Istočasno so posamezna sovražna letala izvedla v/.nemirjevnlne polete nad S e* e r n o N e m č i j o. Ni bilo ugotovljeno, da bi pri teh metali bombe. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so uničili 14 bombnikov, štiri nadaljnja sovražna letala so bila včeraj brez pade na nekatera manjša središča K a I a b r i -je in Sicilije, ne da bi naredil znatno škodo. južnozahodno od Seiacche (Agrigento) so naši lovci zbili v niorjc dva stroja. KCB Letalski uspehi v prvi polovici 1 • junija Rim, 17. junija. AS. Med 1. in 15. junijem so italijansko-nemške letalske sile zadale sovražniku v Sredozemlju naslednje izgube: ena podmornica potopljena, 3 križarke, (> rušilcev in več manjših edinic težko poškodovanih — 2 križarki sta bili skoraj potopljeni — 5 tovornih ladij s 33.000 tonami potopljenih ali zažganih, nadalje jc bilo težko poškodovanih 18 trgovskih parni kov in 15 sredstev zn izkrcanje, sestreljenih pa 174 anglo-ameriškili strojev. Berlin, 17. junija. Tzgleda, da je mir na vzhodnem bojišču končan. Skoraj iz vseh odsekov od Kuhanja do Leningradu poročajo o precejšnjih bojih. Listi so poročali, kako je nemško topništvo bombardiralo Vorošilovgrad. To pomeni, da so Nemci pomaknili precej proti vzhodu svoje topniške postojanke, tako da lahko nemški topovi srednjega kalibra dosežejo Vorošilovgrad, glavno oporišče sovjetske utajene črte med srednjim l)oncem in Uostovom. Bombardiranje je bilo zelo močno. Nemško topništvo je osredotočilo svoj ogenj zlasti na železniško postajo tega važnega mesta. Iz tega bi se dalo sklepati, da mogoče Nemci predvidevajo kak nastop na tem odseku, ki jc strateško zelo važen, saj obrambe v Vorošilovgradu ščitijo desno krilo sovjetske razvrstitve med srednjim Donccin in Uostovom. Vorošilovgrad je je tudi zvezni člen med bojiščem nn Doneli iri Miu.su. V tej pokrajini so Nemci /e vdrli med sovjetske črte. Od tukaj bi lahko odsekali Stalin si hoče podvreči nordijske države «Stampa Sera» je objavila članek z naslovom »Do kod bi rad prišel Stalin.« Takole pravi: Treba je pazljivo zasledovati Stalinova dejanja. On je »enfant terrible« demokratsko-boljševiške zveze. On ne ve -'n si tudi ne prizadeva skriti tajnost svojih namenov in iz njegovih dejanj se lahko sklepa na to, kaj se pripravlja v tej zvezi. Tako je po zgledu Poljske odkril drugega izdajalca, in sicer Švedsko, ki ji je poslal noto, v kateri .jo obtožuje, da jc v sedmih različnih točkah kršila nevtralnost. — Ce je prešel od Poljske k švedski, pomeni to, da vztraja pri svojem nordijskem programu. Obstajata dva klasična programa ruskega ekspanzionizina: prvi je severni, ki stremi za odprtim morjem preko nordijskih držav, lo ja. Finske, Švedske in Norveške, drugi pa južni, ki želi priti na odprto morje preko balkanskih držav in Turčije. Od leta 1935 do 1939 je Stalinova politika spretno izzivala vojno. To je bilo zadnje Leninovo naročilo Stalinu. Stalin je pritiral Francijo in Anglijo na rob vojne, obljubljajoč jima zavezništvo, nato pa je odklonil zavezništvo, ko Anglija in Francija nista mogli več nazaj. S tem udarcem je Stalin dosegel, česar vsa Litvinova prizadevanja' ljudske fronte in kolektivna var- Angleži tožijo o močni nemški protiletalski obrambi Berlin, 17. junija. »Nemčija je zadnje čase zgradila trdno zaščitno streho nad kraji, najbolj izpostavljenimi letalskim napadom,« je izjavil' komentar londonskega radia Talioe Coal in dodal: »To poročilo so prinesli angleški letalci, ki so se udeležili zadnjih napadov nU Nemčijo.« Zaščitno streho tvorijo dnevni in nočni lovci in strahoten ogenj protiletalskega topništva, ki mu ponoči pomagajo številne fotoelektrične postaje. Nemci so zaščitili zlasti Poru rje, tako da ga ni mogoče zravnati z zemljo. Angleški letalci sporočajo, da obstoja okrog teli krajev železni obrambni obroč, protiletalski pas sega daleč v notranjost države, spremljajo pu ga močne rcflcktorske skupine. Isto velja za obrambo nemških podniorniških oporišč — jc nadaljeval komentar. Iz tega se sklepu, da zavezniki šc od daleč niso dosegli oblasti nad nemško obrambo. Ni bilo nikakega dvoma, dn bo Nemčija lahko strahotno povečala svoj zaščitni pas in po samih poročilih iz Londona se jc odporni duh nemškega prebivalstva znatno povečal. Govoreč o Italiji je londonski komentar izjavil, da se je tudi značilno povečal odporni duh med italijanskim prebivalstvom. . " ' Japonci uničili 193 letal Tokio, 15. junija. AS. Glavni cesarski start objavlja: Velika skupina japonskega pomorskega letalstva jc spet napadla Russel v Salomon-skili otokih in je v številnih dvobojih s sovražnim letalstvom sestrelila 103 sovražna letala. Na japonski strani maujka 5 let«L nost niso mogle doseči. Preostalo mu je le še izkoristiti evropsko vojno. Premišljeval je. ali naj izvede severni ali južni program. V začetku se jo zdelo, da se je odločil za jug, oziroma za oba, kajti dokler je bila Nemčija nevtralna, je poklical v Moskvo Saradžogla, kakor je poklical prej predsednike baltskih držav in vdrl vanje, jc teroriziral tudi Romunijo ter ji iztrgal Besa-rabijo. Saradžoglova odločnost ga je prepričala, da mora ravnati počasi. Zalo je sklenil prijateljstvo s Saradžoglom, napadel pa Finsko. Le to, in ne angleško zavezništvo, je rešilo Turčijo, kar je Mololov jasno priznal Hitlerju. Odpor Finsko je rešil druge nordijske države. Ko je Finska po premirju zopet zagrabila orožie, bi bila življenjska korist švedske, slediti Finski. Le dejstvo,^ da se nahajajo med Švedsko in Stalinom nemške in finske čete, je Švedsko rešilo. S svojim napadom na Švedsko je Stalin odkril zadnji del svojega severozahodnega programa. Znano je bilo, da zahteva celo vzhodno Poljsko. Litvo, Letonsko, Estonsko in Finsko. S tein pa bi prišel-le v posest Finskega zaliva, odkoder bi nadzoroval vzhodni Baltik, ne imel pa bi odprlo poli na svobodno morje. Baltik ni svobodno morje in pozimi zamrzne. Odprta pristanišča so lo na atlantski norveški obali, do tja pa vodi pot preko Finske in Švedske. Zalo je Stalin nenadoma odkril, da je Švedska kršila nevtralnost. Njegov načrt je naperjen na uničenje Norveško, Švedska pa bi bila le pot do tja, ker bi zadostovala le severna Švedska in prav lja je bila usmerjena sovjetska ofenziva leta 1939—40. Takrat se je Anglija temu upirala, ker angleški kapital nadzira 1'etsamo z nikljevimi rudniki, toda takrat še Anglija ni bila ruska zaveznica. Danes pa jo drugače in zanimivo bo, kako se bodo v bodočnosti razvijali dogodki na tem odseku. sovjetske armade, razvrščene ob vzhodnem bregu Uonca od onih, ki so zbrane vzhodno od Stalina in Taganroga. Tudi v Kavkazu je bilo nekaj bojev. Sovjeti so napadali nemške postojanke pri Temrjuku in k rimska ji. Istočasno pa so se spet že lieštctič brtez uspeha poskušali izkrcati nu ohaluli Azov-skega morja. Tudi na srednjem odseku vzhodnega bojišča so boljševiki istočasno napadli nemške postojanke pred Belevom, Suhiniči iu Orlom. Sovražnik jc uporabljal znatne oklepne sile. Nemško protiletalsko topništvo jc onesposobilo /n 1h>j kakih dvajset tankov znamke »T ">4«. Poročajo tudi, da so Sovjeti nn precej obširnem odseku skušali prekoračiti llonec severno od Sla v janska. V teku so ostri boji. Vso sovjetske skupine, ki sc jim jc doslej posrečilo prekoračiti reko, so bile pri nemških protinapadih uničene, vi Poročila strankinega Tajnika rimskemu Zveznemu direktoriju Rim. 17. jun. AS: Tajnik fašistične stranke jo vpričo zaupnice ženskih faSijev v liktorski hiši sprejel poročila rimskega zveznega vodstva in vodstva rimskega fašija ler se seznanil z opravljenim delom Scorza je dal navodila za delo rimskega f a Sija, ki naj se zlasti opira na organizacijo krajevnih skupin, v katerih se mora raznotero delovanje stranke razvijati v neposrednem stiku z ljudstvom ter zbirati vse niegove sile, kakor zahteva domovina v sedanji uri. Gorečnost vojnega ranjenca Napoli, 17. jun. AS: V zadnjih dneh se jo znova potrdil visoki bojevniški duh legionarjev protiletalske milice. Črna srajca Raffaele Coscio-ne, ki je bil v neki postojanki za letalsko obrambo Napolija. je bil pri enem izmed zadnjih napadov hudo ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno nogo ter mu zdravili hudo rane na roki. Ko sla ca takoj po operaciji obiskala legijski poveljnik in kurat oddelka, je z mirno odločnost jo odgovoril, da bi So želel služiti domovini med svojimi tovariši omenjene protiletalsko postojanke, čeprav le kot pohabljenec. Angleški delavci odklanjajo komuniste Stockholm. 17. junija. AS: >Ne,< ki so ga iz- | delavske stranke se je spet bavi! r zahtevo an- rekli angleški laburisli na svojem lelnem kon gresu v Ivondonu in ki odklanja prošnjo komunistične stranke, da bi smela kot stranka stopili v delavsko stranko, je glavni predmet razgovorov angleških političnih krogov. Proli vstopu komunistične stranke v delavsko stranko je glasovalo 1.950.000 članov, za pa 710.(KX). Minister Morrisson, ki dokončno zapušča vodstvo stranke, je pri svojem lal>odjem spevu močno napadel vztrajnost komunistov, ki bi sc radi združili. Dejal je, da to kaže namen komunistov, da bi se vmešavali v zadeve med angleško in sovjetsko vlado. Ideje in programi komunistov so znani. Ne dopuščajo nikakih utvar, čeprav je Moskva razpustila Komintemo. S tem je Morrisson neno-sredtio obsodil boljševizem in uradne angleške kroge, ki se zdaj l>oje, da jih bo Moskva zaradi tega napadla. Lizbona, 17. junija. AS. Kongres angleške gleške komunistične stranke, nuj bi sc delavska stranka zlila s komunistično stranko, /.a to zahtevo brez dvoma stoji Moskva, ki je razpustila komintemo iu je hotela s tem pokazati, da jc razpust prišel nenadoma, dočim dokumenti, odkriti v Franciji in najnovejše izjave nekega blebetavega ru-kega uradnika v Stockliolipu kažejo, da so bili la korak dolgo pripravljali ter da je le vabljiv trik. ki naj prevara nevedne ljudi. Angleška delavska stranka bi z drugimi besedami morala sprejeti v svoje \ r*to trojanskega konja mednarodnega komunizma pod nedolžno iu zlagano kožo notranjega gibanja. Zahteva za združitev je bila / veliko večino odbita, kar kaže, da nili angleška delavska stranka ne verjame v odkritost moskovskega sklepa in vidi v angleški komunistični stranki organizacijo, ki je neposredno odvisna od rus-skega boljševizmu. London bi rad prevzel vodstvo Anglosasi bi si radi podvrgli tudi nevtralne države Berlin. junija. Angleži nn vse načine sledijo na vodilu,*ki ga je pred časom napisal urednik lista »Ninenteenth Cenlury and After« in jih je navdihnil Eden: i Zmaga mora bili dobljena totalno tako na vojaškem, političnem in gospodarskem področju. Ni dovolj, da triumfira orožje Združenih držav ali Rusije, vojno mora dobiti Anglija in njen imperij. Anglija in imperij se morata z. razliko od Združenih držav in Sovjetske zveze razširili na vse celine, imeti odločilno vlogo bodisi pri vodstvu vojne, kakor pri mirovnih pogajanjih. Obramba naših pravic in koristi je nujna za|>oved, ki se ji moramo za vsako ceno [>okoriti. S tom seveda ne mislimo delati proli pravicam zaveznikov, pač pa zaščititi za jutri in za vedno vodstveni položaj v prostoru, ki nam pripada.« Dejslvo jo. da angleški vojaki, politiki, diplomati in gospodarstveniki že nekaj časa delajo v tej smeri. Zalo so značilna naslednja dejstva: vojaški posvet v Alžiru pod Churchillovlm predsedstvom. prihod De Gaullea v Alžir za uslano-vitev francoskega narodnega odbora pod angleškim vodstvom, potovanje poveljnika angleških pomorskih sil v Sredozemlju admirala Ciinning-liama v Turčijo, zaprtje meje med Sirijo in Turčijo in končno potovanje kralja Jurija v Afriko. Vse to spada v vrsto taktičnih manevrov, ki kažejo — zlasti Cutinighamovo potovanje v Turčijo in zaprtje meje v Siriji — da bo prišel nov pritisk na nekatere nevtralne in nevojskujoče se države, narediti pa 'hočejo tudi vtis, da bo drugo bojišče odprto tudi na Bližnjem vzhodu. Končno hoče nadzorstveno potovanje kralja Jurija pri prvi in osmi angleški armadi, ameriških in zavezniških četah poudariti Roosevoltove izjave, da je treba pričakovati takojšnjo velike nastope na kopnem in na morju. V resnici pa gre le za tilvarno avlosugestijo. Nekateri londonski krogi delajo tako optimistično, kakor da bi bila zmaga le še vprašanje vasa in da bi se bilo treba pravočasno pripravili za izkoriščanje njenih sadov. London bi bil rad vo- W Živčna vojna proti Turčiji Zapeljevanje, pritisk, obljube, grožnje - Turčija pa hoče ostati nevtralna Berlin, 17. jun. Ugledna revija »Das Reich« objavlja naslednji dopis iz Ankare: Že več tednov napoveduje anglo-aineriška propaganda »velik zavezniški udarecc proti osnim silam. Govore celo, kje in kako naj bi se razvijal vdor. Ker pa ne morejo poročati o dejanskih bojih, delajo »živčno vojno« in v la sklop spravljajo tudi neodvisno politiko Turčije. Začel je radio Jeruzalem, zatrjujoč, da so v Egiptu prepričani, da bo Turčija v kratkem stopila v vojno ob slrani Anglo-amerikancev. Nato je pisal »Star«, da je padec Tttnisa približal vstop Turčije v vojno, kajti Turčija hoče sedeli za mizo pri mirovni konferenci, da se bo laže upirala sovjetskim zahtevam. Drugi ameriški in angleški listi so spustili drug »poskusni balone Turčija je dobro izhodišče za napad v Bolgarijo, v povračilo pa zahteva Dodek.inez in Tracijo. »Dnily Mailt jo žo stokrat pisal, da nameravajo Nemci napasli Turčijo takoj, ko se bo začel anglosaški vdor v Evropo in »Timesc si je čestital da >ob»tojaionudbe je treba vložili pri mestnem vodovodu do 28. Junija ob 11. Iz trgovinskega registra. V trgovinski register je bila vpisana trgovina z lesom Anton Gra-dišar s sedežem v Velikih Laščah. — Pri Banco di Roma, podružnica v Ljubljani je bil vpisan podravnatelj Paolo Ronzagli. Iz zadružnega registra. Pri Hranilnici in posojilnici na Jezici, zadrugi z neomejenim jamstvom, so bili zbrisani člani upravnega odbora: Slrah Franc, Presetnik Janez in Lenarčič Simon. Vpisani pa novi člani: Rolar Jože, profesor, Jožica, Dovč Franc, posestnik, Stožice in Žilko Janez, posestnik, Savlje. Oddaja žita. Duce je sprejel pred dnevi ministra za kmetijstvo in gozdove, ki mu je poročal o stanju posevkov. Odobril je predlog ministra, da smejo producenti zadržati zase 1.50 stota žita za Svojo osebno porabo na osebo. Doslej jc znašala ta kvota samo 1.10 stota. Računajo, da bo povišanje kvote ugodno vplivalo na oddajo. ZviSanje dohodninskega davita. Ministrstvo za finance je odredilo povišanje prometnega davka za 1 odstotek, vendar tn odstotek ne sme bremeniti kupcev uli potrošnikov tako dobrin kot služnosti. Novi de kret je stopil v veljavo dne 10. junija letos. Zopet manjša obremenitev vagonov v Nemčiji. Nekaj čusa so nemške državne železnice dovoljevale večjo obremenitev vagonov kot je bila običajna, du se tako pospeši promet. Ker pn je sedaj promet normalen, je tn ukrep preklican in se smejo vagoni nakladati samo v normalni teži. Ta ukrep velja tudi za vagone tujih železniških uprav. Banka zn Koroško v Celovcu zvišuje svojo glavnico od I na 3 milijone mark. To zvišanje je potrebno zaradi prevzoma podružnic Credit-nnstalta-Bankvercina v Cclovcu, Kranju, Beljaku in nn Bledu. Nemško zadružništvo na Hrvatskem. Lansko leto se je število nemških zadrug, včlanjenih v Glavni zvezi nemških kmetijskih in obrtnih zadrug povečalo od 230 na 314. Od tega so 3 osrednje zadruge, 183 kreditnih in gospodarskih zadrug, 49 mlekarskih zadrug, 7 zadružnih mlekarn, 27 svinje-rejskih zadrug, 12 nabavnih in prodajnih zadrug, 2 nabavni zadrugi trgovcev, 6 živinorejskih zadrug itd. Bilančna vsota osrednje kreditne zveze je lani narasl od 29.36 na 114.09 mili), kun. V njej je včlai nih 184 zadrug. Agraria, osrednja zadruga v Osje j. u, izkazuje prebitka 8.14 milij. kun, kar se porabi za pospeševanje kmetijstva, dočifti se 0.77 milijona kun dobička prenese na nov račun. Namesto gume — živila. Namesto gume na-meruvajo Japonci v zasedenih holandskih kolonijah gojiti v večji meri hranila. V Mnlaji in na Sumatri se nahaja v sovražni posesti okoli 2.4 milij. nkrov gumijevih plantaž, od katerih jih upravljajo prejšnji lostniki 40%, 60% na jih pride pod vojaško nadzorstvo. Vojaška uprava hoče odstraniti vse naprave, ki so doslej dajale premalo gume in jih preurediti v kmctijskopridelovalne obrate. Aodrtj Anloii 6 Hafto postanem javen delavec Toda mož načel in poštenja ne bo hlastal za uspehi za vsako ceno, ker ve, da je potem konec njegovega duševnega in srčnega miru in velikokrat tudi spoštovanja pred sumim seboj. Večkrat je za nas celo dobro, da ne gre po naši volji. Cotovo je zdravilno z'a našo notranjo rast, du včasih ne uspemo in se ena ali druga stvar zasuče proti nam. Zlo, ki gu pretrpimo brez naše krivde, deluje očiščevalno in je nekakšno odplačilo za veliko dobrot, ki jih prejemamo brez lastnega zusluienja. Kdor tako dosledno čuti in ravna, temu je bil prihranjen najtežavnejši del življenja. Sploh je »uspeh« težja preizkušnja za človeka kot neuspeh. Ker v sreči človek navadno pokaže svoje slabe lastnosti, nesreča pu stisne na površje to, kar je v nas dobrega. Hvala na primer razodene naš napuh, ki se drugače skriva v naši notranjosti; denar našo sebičnost ali potratnost, ki bi sicer ostala skrita. Nili za povoljno javno mnenje ni uspeh vedno potreben, iz zgodovine vemo, da imajo največjo privlučnost in neminljiv spomin pri ljudstvu tisti možje, ki svojega dela nikakor niso mogli kronali z odločilnim uspehom. Cezar in Napoleon bi v zgodovini živela le kot tirana hrez Bruta, brez Waterlooja in Sv. Helene. Premagani Hanibal je slavnejši v zgodovini kot njegov zmagovalec. Devica Orleanska bi težko postala slnvljenn narodna junakinja brez njenega mučeništva na grmadi. Tako so tudi naši narodni junaki postali šele po trpljenju, preganjanju in navideznem neuspehu ljubljenci ljudstva. Pri tem seveda izpustimo čisto iz vidika zgodbo Boga-človeka, ki je najpretresljivejša drama vse zgodovine in ki se je končala z navidezno največjim neuspehom, ki ga je sploh kdaj doživel kak javen delavec in obnovitelj družbe- Nikdar ni bil idealizem v kaki osebi tako globoko ponižan kakor v učlovečenem Bogu, in sicer ennko od zastopnikov tedanje cerkve in države, od pobožnih in posvetnih. Kristus je čez tri dni vstal od mrtvih in izpričal svoje božanstvo, toda njegovi stvari se na svetu dogaja podobno, kukor se je zgodilo njemu osebno. Vsi, ki so po svoji osnovni usmeritvi neidealističnega mišljenja, sovražijo Kristusa in njegovo delo in je vedno njihovo poglavitno prizadevanje in skrb, kuko bi odvrnili ljudstvo od Njega. Božja stvar seveda vseeno zmaguje. Omenjamo (o okoliščino le zaradi tega, ker se zaradi ne-vrednosti polovičarskih krisljnnov pohujšuje toliko dobrih vernikov. Aequnm memento rebus in arduis Servare mentem: tudi v težkih trenutkih skušaj ohraniti vedrega duha, je učil slavni Hornc. Javen delavec, ki ima svoj nazor utemeljen v pravem idealizmu, bo še tembolj znal ležke dneve moško prenašati. Tedaj šele pokaže, knkšnesa duha je in koliko moči je v njem. Resnično plemenitih ljudi neuspeh nikdar ne stre — pnč pa so že mnogi propadli zaradi prehitrega ali nernslužcno velikega uspeha. 3. Osvoboditi se je treba časti' hlepja in stremuštva. Javnemu delavcu je za njegovo duševno in telesno zdravje potrebno, da so osvobodi častihlepja in stremuštva. Zakaj pravimo, da je to potrebno za telesno in duševno zdravje? Ker nobena stvar ne vnaša v nnše življenje toliko nnpetosti. nemira in skrbi, knkor prazna neČi-mernost in mrzlično hlastanje po časti, moči, ohlusti... Sodbe vojaškega sodišča Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo naslednji obtoženci: Planinšck Janez, rojen v Deževniku v občini Dobrova 3. mu ju 1919 in tam domu, Stopec Alojzij, rojen v Glincoh 6. aprila in tam doma, Fajgelj Valentin, rojen v Zulesniki 11. avgusta 1918 in tam doma in Rupnik Vinko, rojen v Ho-tcdrščici 19. julija 1917, stunujoč v Celovcu. Vsi štirje so bili obtoženi a) da eo sodelovali v združbi, stremeči po nasilnem prevratu, in sicer na območju Golega griča od nedoločehega dneva v avgustu 1942 do 22. marca 1943., b) zločina, da so sodelovali v oboroženi tolpi, ki sc je imenovala I. bataljon »Dolomitskega odreda«, c) zločina, da so bili v fioscsti orožja in streliva hrez olilostncgo dovoljenja in d) zločina da so se udeležili napada na življenje "pripadnikov oboroženih sil, ker so na območju Golegu griča v noči na 22. marec pri jKiskusu napada na oborožene sile sodelovali v spopadu. Sodišče je spoznalo vso štiri krive soudeležbe pri prevratni združbi, krive sodelovanja v oboroženi tolpi, nedovoljene posesti orožja in streliva. Oprostilo pa jih je obtožbe napada na življenje pripadnikov oboroženih sil zaradi pomanjkanja dokazov. Obsodba ima vse običajne pjavne okoliščine in posledice. Vremenska napoved 18. junij? (petek): bliža se nov deževni val, ki bo najbrž sprožil dež že v četrtek ponoči. Sledila mu bo zopelna razjasnitev. 19. junija (sobota): spremenljivo, večinoma sončno, morda nekaj krajevnih padavin; Treba je še poudariti, da privlačnost ljudske vere ni bila na rlvoru nekaj novega. Čeprav je Peter Veliki laiciziral državo Ii dvor, je tudi v poznejši dobi bilo v novi prestolnici ob Nevi vedno mnogo »božjih ljudi« in »Kristusovih norčkov«, ki so brezskrbno hodili po mestu, kakor prej po ozkih moskovskih ulicah. Pogostokrat so si odprli pot do carske palače in se s svojimi capami dotikali dragocenih oblek dvornih dam. Carica Elizabeta jih je prav tako časlila kakor najbolj preprosta kmetica. Ob času Katarine II. se ti ljudje niso smeli prikazati na dvoru. Ko pa je v začetku XIX. sloielja zopet vzcvetel misticizem, so se znova pojavili in Aleksander I. jo zelo čutil njihovo privlačnost. Prav za časa njegove vlade se je v prestolnici nastanil nek »božji človek« po imenu Kondeatij Selicanov, kateremu so «e klanjali najvišji dosbožjih ljudi ", ki naj bi ga vodili in mu odkrivali sklepo božie Previdnosti. Aleksander I. nI šel tako daleč, da bi bil sprejel to smešno ustavo, vendar pa je bil zelo sprejemljiv za še bolj čudne mistične vplive, Mnogi poznajo legendo o njem, ki trdi, da je car le navidezno zbolol in umrl, da bi mogel neopaženo izginiti in tudi sam postati »božji človek«. Čeprav je med njegovimi nasledniki in predstavniki ljudske vere bila zveza manj vidna, vendar ee ni nikdar popolnoma pretrgala. Posebno je bilo to spoznati po dejstvu, da so na dvoru častili svetnike, ki jih je ljudstvo proglasilo, medtem ko jih pravoslavna cerkev ni priznavala. Ko so sinovi Aleksandra II. nevarno zboleli, je car dal prinesti plašč nekega puščavnika, po imenu Serafin, o katerem takrat nihče ni mislil, da bo slovesno proglašen za svetnika. S tem plaščem so pokrili bolne otroke. Ko je Aleksander III. zbolel za tifusom in je njegovo življenje bilo v nevarnosti, je njegova žena šla molit na grob neke Ksenije, ki Je v XVIII. stoletju bila »Jarodivaja«, ki jo je ljudstvo zelo častilo. In prav v počastitev te ljudske »svetnice«, ki ni bila nikdar uradno proglašena, je najstarejša Aleksandrova hčerka dobila ime Ksenija. Ta dejstva nam lahko dajo razumeti, kako jo carica Aleksandra, ki ee je hotela približati ljudski duši, našla v svoji novi rodbini zglede, ki so opravičevali njeno zanimanje za to ljudsko vernost, ki je nihala med pravo pravoslavno vero in krivover-skimi ločinami, V vsem tem ni bilo nič slabega in vrednega graje, če bi caričino zanimanjo ne šlo preko gotovih mej. Nevarnost je bila prav v nejasnosti te vere, v kateri so se združevala krščnnska načela in izročila z nepokorščino Cerkvi. Kajti med temi »božjimi ljudmi« je bilo mnogo preprostih ln čistili duš, a bilo je tudi mnogo takih, ki so pripadali tajnim in celo nemoralnim družbam. Težko je bilo te ljudi prepoznati, ker so dobro pazili, da eo na zunaj niso ločili od cerkve. Izpolnjevali so cerkveno predpise in so zelo radi pridruževali pravim »božjim ljudem«, pri katerih so osebna navdihnjenja imela prednost pred krščanskimi dolžnostmi. Vendar pa mnogokrat ti ljudje niso hlinili, ampak so bili prepričani o svoji pravovernosti. V tem je bilo mnogo brezbrižnosti in nevednosti. Mnogi ljudje, ki so bili o položaju bolje poučeni od carice, se niso mogli vedno znajti. Prav zato je bila nevarnost zanjo še toliko večja, ker ni imela vodnika, ki bi ji stal ob strani, ko je prišla v stik s tem neznanim svetom. Vse poznejše neprevidnosti, ki jih je zagrešila pozneje v zvezi z Rasputinovo zadevo, so Izvirale iz teh njenih prvih poskusov, da bi so seznanila z ljudsko vero in spoznala od blizu »božje ljudi«, ki jih je ljudstvo častilo, ne da bi bila o tem vprašanju dobro poučena. 4. Prve velike ialosti in prve neprevidnosti Trenutno je bila edina neprilika teh poskusov, priti v ptik z ljudsko mistiko, ta, da je naraščal caričin misticizem, ki se mu je pridružilo še praznoverje. Rojstvo tretje hčerke (velike kneginja Marije, ki se je rodila 14. junija 1899) je bilo zanjo novo razočaranje. Ta dogodek jo je še toliko bolj zadel, ker je 14 dni pozneje umrl veliki knez Jurij, carjev brat, začasni prestolonaslednik. Žo od časa, ko sta oba brata potovala na vzhod v letu 1891, je veliki knez Jurij bolehal za jetlko in živet v nekem sanatoriju na Kavkazu, daleč od svojcev. Vsi so vedeli, da bo umrl, a nihče ni pričakoval, da bo konec prišel tnko nenadoma. Podlegel je zaradi nenadnega izbruha krvi, potem ko Je napravil kratek izlet z motorjem. Z njegovo smrtjo je pravica do prestolonasledstva prešla na njegovega mlajšega brata, velikega kneza Mihaela, ki Jo tedaj imel komaj 20 let. Treba je bilo zopet poudariti njegovo začasno pravico do prestolonaslednika. Za carico, ki si le komaj opomogla po težkem porodu, je bit tn dogodek, ki jo pudarjai dej-sivo, da dežela še nima pravega prestolonaslednika, poln grenkobe. ^hoSne norice Koledar Petek, 1?. rožnika: Kvatre; Mark in Marce-lijan, mučenca. Sobota, 19. rožnika: Kvatre; Julijana Fal-konieri. devica in ustanoviteljica reda; Mihe-lina, vdova. Lunina sprememba: Š£ip: 18. rožnika ob 6.14. llerscltel napoveduje spremenljivo vreme. Zgodovinski paberkl 18. rožnika 1. 1757. je premagal general Dann pruskega kralja Frideriku II. pri Kolinu. Marija Terezija je hotela iztrgati Prusom Šlezijo, ki jo jim je morala odstopiti v času avstrijske liasledstvene vojne. V ta namen se je zvezala « Francozi in Rusi, dočim so Pruse podpirali Angleži. Toda kljub ponovnim porazom se je posrečilo Frideriku ohraniti osvojeno ozemlje, po dolgi sedemletni vojni sta se nasprotnika pobotala v Ilubertusburgu -r- 1. 1853. je umrl Branko Radičevlč, rojen t Brodil ob Savi 1824. leta. Gimnazijo je obiskoval v Sremskih Karloveih in Temlšvaru, na Dunaju |>a študiral najprej pravo, nato medicino, a je še pred koncem umrl. Rodičevičeva poezija izraža ljubezen do dekleta, rodoljubje in slutnjo smrti. Največja in najbolj znnnn njegova Urška pesem je Dački rastanuk. Njegova lirika je subjektivna in iskrena; v srbsko poezijo je uvedel mladost. Svoje pesmi imenuje »čedu mila moje krvce vrele«. Pisal je tudi epske pesmi, ki so pa slabše. Alegorično sutiro Put je naperil zoper Vukove nasprotnike. Pisal je v lepem in čistem jeziku. Prevelik vpliv Vuka Karadiča in narodno pesmi je škodil njegovi individualnosti v poeziji. Branko Radičevič je začetnik moderne srbske poezijo iu vzor mladim srbskim pesnikom — 1. 1901. je umrl v Ljubljani pesnik slovenske moderne Josip Murn Aleksandrov, rojijp ▼ Ljubljani 1879. leta. Prva leta svojega življenja je preživel na kmetih. Po končani gimnaziji je študiral pravo, delal po pisarnah, iskal zdravja na Gorenjskem in Vipavskem, a umrl za sušico v ljubljanski cukrarni. Svoje pesmi ie pisal za »Vrtec«, dijaški list »Zoro« in »Ljubljanski Zvon«. Pred smrtjo je priredil izbor svojih pesmi, ki jih je po njegovi smrti_ izdal dr. Ivan Prijatelj pod naslovom Pesmi in romance. Njegove pesmi kažejo melanholičen ton s simboliko jeseni, zime, mraza in noči. Dobro se je počutil v naravi med kmečkim ljudstvom; zato so tudi pesmi o kmetu in naravi najlepše. Tudi balade in romance so naravnost mojstrske. Osebne novice = Diplomiran je bil na pravni fakulteti ljubljanske univerze g. Lokovšck Mirko. Iskreno čestitamol • — Na obletnico smrti g. župnika Nahtigala In g. kaplana Cvara bo zanju sv. maša v cerkvi Si ca Jezusovega dne 18. t. m. ob 'A7. Slovesni rekvijem bo v isti cerkvi dne 21. ob M 8. Njune „NA$A KNJIGA", LETO IV., ZV. 3 Novost! Roman sodobnega »rbskega pisatelja, avtorja Pokošenega polja BRANIMIRA COSICA Dva sveSova (predgovor Milan V. Bogdanovid) Prevedel profesor Francž .lesenovee Opremil arch. V. Gaišek — 336 strani. Cena vezani knjigi L 65 — ZALOŽBA „ N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI "Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesla 5 NK v__J prijatelje in znance — posebno v Ljubljani bivajoče st. Ruperčane — vabimo, du se sv. maš udeleže. — V počastitev spomina blagopokojne gospe Rezi Tome darujeta družini Medic-Urbanec 200 lir Hafnerju Milutinu za voziček, ker so 11111 amputirali obe nogi. Dalje so darovali za zgoraj omenjenega Matko Curk 100 lir, neimenovan naročnik lista 25 lir iu neimenovan 200 tir. Iskrena hvala. — Nova knjigarna v LJubljani. V prehodu nebotičnika bo danes (v petek) odprta nova knjigarna, last g. Jožeta Žužka. Vabimo občinstvo, da Bi ogloda novo knjigarno, k|or so najrazličnejše knjige neobvezno za nakup vsakomur na ogled. — Natečaj za vseufiliško dorenturo za občo in sperialno interna medicino na interni kliniki medicinske fakultete kr. univerze Je bil razpisan v »Službenem listu« za ljubljansko pokrajino 12. junija. Prošnje je treba najkasneje vložiti na rektoratu do 10. julija. — Preizkušnja alarmnih siren. Zaradi večjih popravil ljubljanskih alarmnih siren bodo sirene v ponedeljek 21. t. 111. oh 10 preizkušene na »alarm«, v torek 22. t. m. tudi ob 10 pa nn znamenje zn prenehanje nevarnosti. — Opozarjamo prebivalstvo na to preizkušnjo, da so 110 bo razburjalo po nepotrebnem. — Obuvala brez točk. Korporncijsko ministrstvo v Rimu jo izdalo pojasnilo k svojemu odloku o prodaji tipizirane in netipizirane obutve, Obuvalo, ki se prodaja izpod 45 lir za moške in izpod 30 lir za ženske, se smatra za copate ter je zaradi tega naprodaj brez odrezkov oblačilnih nakaznic. — Svetovno znano jamo v Postumijl je tudi letošnjo binkoštno nedeljo obiskalo mnogo ljudi od blizu tn daleč. Med obiskovalci je bilo posebno veliko vojakov. — Tečaj za električno varenje. V petek popoldne in v sobolo, obakrat od 14 do 18, bo v varilnicl Tehnične srednjo šolo tehnični vodja tovarne elektrod A. W. P. Inž. Gtasettl brezpla?- I 110 nu razpolago vsem interesentom za pojasnila ' o dulu z elektrodami A. \V. P, obenem pa bo sam pokazal uporabnost najnovejših clektiod. Na tečaja opozarjamo |>osebno izvežbane varilce. — Danes vsi vljudno vabljeni v knjigarno ŽUŽEK JOŽE v prehodu nebotičnika. — Ureilno hladno vreme. »Zjutraj le toliko stopinj bilo, kakor je to navadno februarju! So suknjo iu površnike bomo nosili o kresu,« jo neki star vreinenar pripomnil, ko je bral vremensko poročilo. V četrtek zjutraj je nad Barjem valovila gosta, toda visoka megla. Bilo je zulo hladno, kajti jutranji temperaturni minimum je v mestu dosegel lo 4- 0.2, tam v Trnovem pa celo le + 5.8" C, višina temperature, ki jo navadna meseca februarja. Hladno pa je bilo tudi v sredo podnevi, ko je znašal temperaturni maksimum v mestu +14.7, v Trnovem + 15.3° C. V mestu pa so namerili nekoliko več dežja v četrtek, kakor v Trnovem. Dcžomer na univerzi je nameril v četrtek zjutraj z.a čas od srede podnevi do četrka ob 7 zjutraj 11.2111111 dežja, v Trnovem le 9.8111111. Junij je že sedaj prekoračil svoj mesečni padavinski povprečnili, ki je preračunan na 110111111. V 11 dneh jo junija padlo žo 155 mm dežja! Zanimiva je primerjava, koliko dežja je zaznamoval junij druga lela. Podatki za zadnjih 5 let nam pokažejo, dn Jo bil junij dvakrat zelo vro5 in reven nn dežju, trikrat pa Izredno deževen In moker. I.anskl Junij je bil primemo suh. kajti bilo Je lo 11 deževnih dni, ko je padlo 81.6 mm dežja. Izredno vroč lil suh je bil junij lota 1038., ko je bilo samo t) deževnih dni in jo padlo lo 27.5 mm dožja. Takrat jo bila huda suša. Leto 1041. Je imelo 18 deževnih dni in 148.8 mm dežja, leto 1010 pa 10 1110. krili dni in 127.7111111 dožja. Izredno moker je bil junij leta 1939., ko je v 15 dneh padlo celo 192,1111111 dežja. Letošnji junij bomo pač šteli med mokre mesece, saj je v tem letu doslej ta mesec najbolj moker. Barometer se jo dvignil na 702.4 111111. Po megli je sonco posijalo. Zaradi deževja so narasle vode. — Nesreče na deželi. Anton Jarc, 13-letni posestnikov sin v Črni vasi na Barju, sc je s koso hudo urezal v levo nogo. — V I.užarjih pri Velikih Laščah je 8-lctni posestnikov sin France Adamič padel z lestve in si zlomil levo roko. iz dieia in ŽBv&feBijja - o J tu in ism* Z Gorenjskega Gauleiter dr. Rciner je v začetku junija obiskal javne ustanove na Gorenjskem. Na Golniku si je ogledni bolnišnico, nato se je odpeljal na Bled, v Begunje in k ribogojnici v Bohinjski Bistrici. Na Jesenicah je obiskal železničarsko šolsko taborišče In gradnjo nove bolnišnico ter Šolski tabor in otroški dom v Gozdu-Martuljku. Čez Korensko sedlo se je vrnil v Celovec. V Radovljici so spomladi popravili mestno kopališče, ki je sedaj že odprlo in se ga kopalci pridno poslužujejo. Lastnica kopališča je okrožna hranilnica, ki jo vodstvo in upravo izročila lioto-llrju Hubertu K!ee\veinu. Iz železniško službe. Železniški nadzornik Ferdinand Boscotla je premeščen 7. Jesenic v Knitlelfeld. Postaiennčelnikn Franc Seilzmann v Lescah in Jožef WindhoIz v ftkofjl Ix>ki sta napredovala za železniškega višjega tajnika. Sinrtnn so jc ponesrečit v Poliaili pri Sent Vidu pri Ljubljani 54 letni delavec France Japelj. Padel jo tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev. llmrl je v Koflurliu upokojeni tovarniški rnvnatelj Karel Siegoleidler, star 71 let. Svoj čas je bil ravnatelj Malijeve tovarne za čevlje v Tržiču, kamor je prišel leta 1S96. Njegova žena jo iz znano Koosove družino v Kranju. S Spodnjega Štajerskega Dekliško taborišče za borce pred Stalingradom. V nekem dekliškem delovnem taborišču Hitlerjeve mladine na Spodnjem Štajerskem so se vsa dekleta odrekla mesečnemu prejemku v denarju. Vsoto so poslala pokrajinskemu vodji v Gradcu, da z njo razveseli ranjence izpred Stalingrnda. Nesreče. Pavlina Brezner iz Spodnjih lloč, stara 33 let, je po nesreči padla s senika in si zlomila nogo nad kolenom. — 15.letni sin tesarja Kurt Šerjanc iz Maribora je padel s kolesa in si hudo poškodoval koleno; s kolesa je padel tudi 23-lctni preddelnvec Ivan Levanič in si zlomil desno roko. — Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom 59-lctni |K)ljski delavec Vinko šoštarič iz Maribora. Desno roko je izgubil. 34-letni železniški premikač Franc Brdnik v Mariboru je na tovornem kolodvoru prišel z desno roko med odbijača dveh vagonov, ki sta mu roko čisto zmečkala in so mu jo morali v bolnišnici odrezati. Smrtna kosa. V Mariboru je umrl sinček strugarja Henrik Javšovec, v Celju pa sla umrla trgovce Jožef Koreš iz Šoštanja, star 73 let, in 63-letni btefan llmclina. Iz Ilrvaške Prednvanje italijanskega zgodovinarja v Zagrebu. Dne 11. t. m. je imel v Zagrebu pot okriljem tamošnjega Zavoda za italijansko kulturo predavanje znani italijanski zgodovinar in član italijanske akademije Gioacltino Volpe, ki je jired zbranim občinstvom govoril o Savojski liiši, ki spada med najstarejše vladarske hiše v Iv ropi. S tem predavanjem so v zagrebškem Zavodu za italijansko kulturo zaključili šolsko leto 1942-43. Zborovanje hrvaških zadrugarjev. Prejšnji teden Je Imela v Zagrebu zborovanje Zveza zadrug državnih uradnikov in uslužbencev NDH, na katero je prišlo tudi zastopstvo bolgarskega zadružništva. Po končanem občnem zlioru so se vsi državni uradniki-zadrugarji, zbrani v Zagre-hu, podali v hrvaški sabor. Tja je pozneje prišel tudi dr. Pavelič. Navzoči zadrugarji so ga pozdravljali z vzklikom: jPo-glav-nik!« Pozdravni nagovor je na imel predsednik zvezo dr. David Karlovič, profesor ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu. Poglavnik je imel nato daljši govor o nalogah zadružništva za ojačenje NHD ter o njegovi pripadnosti hrvaški narodni družini, med katero vrši svoje plemenito socialno, gospodarsko in kulturno delo. Romunski znanstvenik na obisku v Zagrebu V Zagreb je te dni dopotoval znani romunsk književnik, akademik, učenjak, novinar in poli tik dr. Nikifor C r a i n i c. V hrvaško prestolnico je prispel na povabilo zagrebškega vseučilišča ki je svojega gosta z bukareške univerze toplo sprfejelo. Dr. Crainlc je imel v Zagrebu pred iz branim občinstvom predavanje o temi: »Romunska duhovna lirika«. Gostovanje slovaškega tenorista v Zagrebu. V zagrebški operi gostuje te dni prvi tenorist slovaške državne opere v Bratislavi, Štefan Hoza. Slovaški gost je nastopil v Zagrebu v svoji najboljši vlogi Cania v Lcoucavallovi operi »Pagllacci«. jR : Pi ii&it>dci dvojtia, No maram pete-linČka; le slavčke jem pečeno in sto ka-narčkovih jezikov v omaki!« Bumf! in vse jo vrgla po lleh. aaaauBBaaaaaaanaBBBseaaaBBEBBirBa Iz Srbije Uničevanje odinetnikov v Črni gori. Beograjska »Donau Zeitung« z due 10. junija poroča o sedanjih vojaških nastopih pro-ti partizanom v Črni gori in pravi, da so so borbe proti odmetnikom po načrtno Izvedeni očiščevalni akciji združenih nemško-italijansko-hrvaško-bolgarskih vojaških ediw ltic v južnem in vzhodnem črnogorskem področju prenesle visoko v planine. Nastopi proti odmetnikom so bili po zatrjevanju omenjenega dnevnika zelo srditi. Planinski lovci ter oddelki SSčet so s pomočjo lelalstva podili nasprotnika iz gosteje nasoljenih dolin v pusto In kamenito gorovje. Partizani so pri tem Izgubili važne postojanke in kraje, od koder so se zalagali z živežem ter so imeli v bojih tudi hude Izgube v ljudskem materialu. »Donau Zeitung« nadalje poroča, da je zadnje neugodno vreme zahtevalo od vseh nastopajočih edinic izredno napora. Tudi dovažanje hrane je bilo težavno. Toda vse te neprijetnosti je vojaštvo premagalo ter Je n pr neka vojaška cdinica v dveh dneh pregnala upornike s planine Sinjajevlna ter jc po neprestanem šestdnevnem zasledovanju nasprotnika kljub izredno slabemu vremenu dospela do 2500 tu visokega durniitorskega gorskega masiva. Drobna Ifublfanska kronika Uprava kina Matice obvešča vse obiskovalce kina, da odpade radi koncerta danes, v petek 18. t. m. vodoma predstava ob 19.15. Diplomski klavirski konoert. Spored, ki fra bo izvajala absolventka Ulusbono akademije, gdč. Ogrin Ksenija, obsega skladbe skladateljev Scartattija, Bachu, Beethovna, Cliopina, J, Ravnika, Suka in Kshmaninova. Ta nadarjena pianista zasluži vso pozornost našega koncertnega občinstva. Sporedi po 3 in 1 liro so bodo prodajali v knjigarni Glasbeno Matice. Sklepne produkcije. Glasbena akademija prlrodi prvo sklepno produkcijo v petek, IS. t. m. ob 111.15 v filharmoniji! dvorani. Na sporedu »o skladbo domačih in tujih skladateljev. Posebej opozarjamo ns troilaini kvHrtot S. Premrla v d-duru. Sporedi po 3 liro in 1 liro »o v prodaji knjigarno Glasbeno Matico. Nedeljska produkcij« šole Glasbene M«-tlco je Izključno lo pevsko. Nastopil bo ba-sist Korošec Ladko, soprauistka Vidmar Draga, mladinski zbor Šolski zbor pod vodstvom ravnntelja Poliča. Tnko mladinski zlior kakor 'udi šolski zbor nastopita ii ca-pella in o spremljevanjem klavirja in vsak »odpoje po šest zborov. Podrobni spored za to produkcijo je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, začetek produkcije bo točno oh tri četrt na 10 dopoldne. Vršila eo bo v veliki filliarmoničnl dvorani. Snmo pepel ln Binetl sine prebivalstvo po predpisih mestnega cestnega reda motati v znbojo za smeti. V nobonem prlmoru nI dopustno metati v ssnhojo za smoti razno organsko odpadke, ker začno v zabojih gnltl, povzročajo sinrad ter lahko postanejo leglo raznih nalezljivih bolezni. Mestni smel imajo navodila, naj vso znliojo z nodovoljc-nimi smetmi pusto noizpraznjene. Prav tako jo prepovedano postavljanje zabojev s smetmi na cesto ie zvočer pred dnevom, ko pride po Brneti smetar. Zaboje jo namreč treba prinesli pred hišna vrata tik preden prido smetar. Ce sloje zaboji s smetmi čez noč na cesti, se lnhko z njimi hranijo podgane in druge živali,'ki razbrskajo smeti na vso strani. V interesu vsakega posameznika in vsoir« prebivalstva .1». da so zaboji za smeti snažni in po možnosti vsaj vsak' teden razkuženi s ltnklm primernim sredstvom. S takim poslopa ujeta bomo omejili zareditev muh in dnigecn nnrlležneira mrčesa ter raznih bolezenskih klic. Mestno cčstno nadzor- stvo ho še strože nadzorovalo Izvajanje teh prodplsov ter bo vso kršilce kaznovalo. Gledališča O p e r a t Petek, 18. junija: zaprto. Sobota, li. junija ob 18: »Madame Butter- riy«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 20. Junija ob 17: »Prodan« nevesta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 21. Junija: zaprlo. D r a m a s Petek, 18. junija: zaprto. Sobota, 1». junija ob 18,3(1: »Jesene, Bed B. Nedelj«, 211. junija ob 18.30: »Veliki mo?.«. Izven Zadnjikrat v sezoni. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, »», Junij«: zaprto. Naznanila RADIO. Petek, 18. junij«. 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 13.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 1,-t.lO Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester, vodi dirigent Petralla - 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M Sljanoc. Orkestralna glasba — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Napovod časa. Poročila v Italijanščini — 17.15 Koncert tria »Emona« — 17.35 Koncort sopra-nistko Lidijo Orsini — 13 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lelien — 111.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Orkester, voill dirigent Potralla — 21.35 nolo ln črno. Orkester 'Ar-monia«, vodi dlrlecnt Segnrini — 22.05 Predavanje v slovenščini — 22.15 O. Pettinato: Ilersngllerescn, fantazija — 22.45 Foročlla v Italijanščini I.KKARNE. Nočno službo Imajo lekarnei mr. Rnknrčič, Sv. Jakoba tre 9. mr. Ramor, Miklošičev« c. 20 in mr. Murmuycr. Sv. Petra o, 78, Poizvedovanja Izgubila sem zlat »Kreola- uhan. Ker mi jc dras spomin, prosim najditelja, da up vrne proti dobri nagradi v knjigoveznici, Studentovska ul. 7. ' Tomaž Poklukar Ko je opravil svoj spominski obred, i je priporočil Bogu še vse ljudi, ki so mu dajali v zadniem" letu ostankov tople jedi, kruha, ležišča v hlevu ali vinarjev in pozneje par. Potem je stiskal pesti, ko se je vračal mimo Lo-kavt-a, klel pa ni več. Preklinjati si je upal samo pred dnevi, ko je vedel, da mu bo dol župnik odvezo. In spet je bil na dolgi poti, ki je vodila ob Savinji proti Pohorju, Dolgih šestdeset let je že lazil po dolgih cestah od Jurkloštra proti Šent 11 j u in nazaj. Zdaj je že minul sv. Jurij, zdaj je šepal po pohorskih cestah, od Device Marije v Puščavi proti Svetemu Lovrencu. Težko je vlekel za seboj svojo hromo levo nogo in se trudno pozibavnl, ko se je vzpenjal na desno. Na njegovi borni obleki je bila krpa pri krpi, z okorno roko in z debelim sukancem pošita. Na hrbtu je nosil malho suhega kruha, na prsih pa lajno, ki je pomenila vaškim otrokom tnko lepo muziko. Oveln levica z navzdol povešeno dlanjo mu je štrlela ob strani kakor neuporabno breme. Kakor polž se je vzpenjal počasi |K> cesti in hvalil Boga za toploto, ki je prihajala od zgoraj. Pcrun ga je od daleč zagledal ter znčel lajati. Revež, se je zaustavil; zdaj je šele zagledal prhajoče konje, ki so se mu približevali od zadaj, Cesta se je zupfdšila iu koleselj je zdir-jal naprej. »Tudi pri nas se oglasi Jernač!« mu je zaklrcal z voza Matevž, stari popotnik pa ga ni slišal. V cestnem pralni je šepal naprej in je bil zadovoljen, da jc zdirjal pes z.a kolcsljem iu da se ni zaletel vanj. »Vidi?, Majda, tudi tale spada med znamenitosti našega kraja. Berač Jernač je, ki nas obišče vsako pomlad, odkar pomnim. Ali, kako radi smo poslušali njegovo lajno, ko smo še bili otroci!« ji je pripovedoval Matevž. — Spredaj stil sedela oče Andraž in oče Vorina, zadaj pn Matevž na levi in Majda nn desni. Čez pas jo je držal in ji govoril o vsem, kar so videle in česar niso videle njene oči. Ko sta zagledala zvonik župnijske cerkve, si je zaželel, da bi se. zamajali zvonovi in napolnili ozračje s slovesno pesmijo v pozdrav dekletu, ki zre prvič njegov svet. »Dobrega župnika imamo, boš videla, kako je prijeten v družbi. Glej, tam je farno pokopališče, tam je bila nekoč steklarna.« Potem je zdrvel voz mimo zadnjih hiš šcntlovrcnškega naselja. Matevž je stisnil dekle tesno k sebi, dn se je lice naslonilo lica: dvignil je levico in ji pokazal domačijo: »Majda, tnm gori jo domačija, ki te tako željno čaka kakor deževja ob suši!« V tem hipu jc zamenjal domačijo s svojim srccm, pa sc tega seveda ni zavedal. Ob pogledu nn belo hišo, obdano j cvetočim drevjem, pa na prostrane pravokotnike njiv in na gozdove, ki so sp vlekli vse do sinjega neba, so dekletu zndrlitele ustnice. Oči so se ji orosilc, da je gledala svet tam zgoraj samo v meglenih barvali, sneženih in žarečih, pu spet travnatih, gozdnih in nebeško sinjih. Slik je. bila podobna nežnemu akvarelu, ki te pusti v negotovosti, da vzvalovi domišljija. Dišalo ie po sveži prsti, po smrekovih gozdovih, po mladju, ki je vzklilo na njivah in travnikih, po vrtovih in sadovnjakih. Sonce je ^lo svoje zlate žarke nn zemljo in se odbijalo ob svetlih oknih. • Vorina se jc obrnil, pokazal z roko Andraževino in vprašujoče pogledal hčeri v oči, Naglo se je spet olrrnil nazaj, zakaj sreča, ki je sijala z nj.e-nega obrazu, ga je ganila. Prvi vtis je bil, da je domačija res lepn, čedno negovana in velika. Temu pu sc je kaj ktnalu pridružila misel: kdo ve, kuj čaka mojo hčer tu zgoraj — življenje v veselju nli pa morila trpljenje in razočaranje. Na to Majda zdaj ni mislila; z očmi jc božala dom v zelenju in cvetju ter se ga veselila kot nenavadno lepe pokrajinske slike in še več: čutila je, da jc to tisti svet, ki ga ima Matevž tako rud. O, saj ga ima tudi ona rada... malo že! Toda, le kako bo kns novim nalogam! Tu pa tam ji je tilia skrb potrkala na srce, žareče barve okrog domačije pa so jo vselej prevpile- Ne ho i se, Majda, ne boj se, ji jc prigovarjal notranji glas. Ženske na njivah so sc vzravnavale, se opirale ob toporišča moti k in zapi-čiie radovedne oči v dekle, ki je sedelo ob Matevžu. (eu KINO MATICA 12-41 FIlm v najkrasnejeth prlrodnlh barvah I Čudovito lepi posnetki »zlate« Prage! — Tragična zgodba deklice, ki Jo Je pogubllo velemesto 1 »Praga — zlato mesto« V glavni, vlogi KRISTINA SODERBAUMI Predstavo zaradi koncerta samo ob 15 ln 17, IEL KINO SLOGA 27-50 Vrtoglava stvarnost današnjih gigantskih bojev v volefimu »Jekleni orli« V glavni vlogi: Carl Raddatz, Hans Stelzer, Ernst v. Kllppsteln. — Režija: Kari Rltter. Predstave ob 14, IS.50. 17.40 ln ob 19.301 TEL KINO UNION 22-11 VroSa ljubezen In diplomatske Intrige so osnova (Uma »Vihar nad zalivom« V gl. vi.: Armando Falconl, Andrea Checlil, Adrlana Benettl, Annellesa Uhllg ln drugI PREDSTAVE: ob delavnikih: 15. 30. 17.30 In 19.30: ob nedeljah ln praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 | Službe j jsteic: Gospodična Izvežbana prodajalka In zmožna tudi pisarniških del, poštena in vestna, želi primerne zaposlitve za takoj ali mesec julij. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3953. (a Mesto tiišnika nli oskrbnika sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3940. Samski gospod 1š5e manjše stanovanje. Sprejme tudi mesto hišnika. Za popoldne sprejme tlelo na vrtu, skladišču. ali kaj sllčnega. Zanesljiv In posten kmečki fant, do dveh zaposlen. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 4072. (a Brezove metle senčno grabijo ln vile, držaje za lopate Itd. do-bito pri Gospodarski zvezi, Hlelweisova ccsta 29 ln Maistrova 10. (1 Suho sadje prodala Gospodarska zveza, Blelwelsova cesta 29. Pege in lišaj vam zanesljivo odstrani »ALBA« kroma. Drogerl-U KANC, židovska ul. 1. Ščurke inlsl In podgano vam zanesljivo pokonča strun, ki ga dobite v drogerl.il KANC, Židovska ulica 1. Šivalni stroj »Singer«, ln glavo Šivalnega stroja »Singer« poceni prodam. Kamniška št. 13. pritličje, levo. Precizno »Ornega« uro žepno, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod 4077. Več tricikljev nekaj rabljenih, nekaj novih, različne velikosti, zelo poceni naprodaj, — Suštaršlč, mehanična delavnica, Blelwelsova 13 (Figovec, levo dvorišče). litijo: 1 ali 2-sobno stanovanje ali prazno sobo s Štedilnikom išče 3-članska družina. kjer koli v notranjosti bloka. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3910. (c jKiHilmol Plačamo zelo dobro za staro blciklje, bicikelj gume, motorna kolesa ter gumo za motorna kolesa. GASOGENO - MERKUR, Puharjeva ulica St. 6. (k SPhB 1 JUelo: Gospod Išče sobo s kuhinjo ali brez nje, v severnem delu tudi preko bloka. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4073. (c | Poizvedbe j Šivalni stroj pngrezljlv »Singer« z okroglim čolnlčkom, za zelo nizko ceno naprodaj. Pred škofijo St. 19. Viktor. Razprodaja koles Pamska in moška kolesa najboljše znamke zelo poceni naprodaj. SuStar-šič, mehanična delavnica. Bleiwclsova cesta St. 13 (Figovec, levo dvorišče). Revni usluzbcncc jo zgubil 1300 lir od Vod nikovega trga do Fran čiškansko ulico. Vilmino so naproša, da najditelj vrne proti nagradi. Mirko Narobe, Medvedova 25. Izgubil sem srebrn prstan na Sv. Petra nasipu. Ker je prstan drag spomin In edinstvene oblike, prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti nagradi v upravi »Slov.« pod 407G. Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di BUONI DEL TESORO QUINQUENNALI 5 7. A PREMI di L. S miliardi ciascuna . i Interessi e premi esenti da ogni Imposta presente e futura PREZZO tfi emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltro interessi 996 dal 15 giugno fino al giorno del versamenlo; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ai U giugno vengono invece corrisposti al sottoscrittori gli interessi i% dal giorno dei veraamento lino a tutto ii 14 giugno detto. * Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in tottoicrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per nn ammontare complessivo di L. 10.000,000 mediante estraziom semestrali. Le sottoscriziool si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissions, presleduto dalla Banca d'ltalia. Banca d'Italia — Cassa Depositl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Asslcnrazlonl — Istituto Nazionale Faseista della Previdenza Sociale — Istituto Na/ionale FasciMa per l'Assicura/:ione contru sli Infortuni sul lavoro — Dancu dl Napoli —■ Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di loriuo — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — banco di Roma — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Kisparmio — Istituto di Credito per le Cnsse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio dello Provincie Lomharde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istiluto Centrale delle Rancbe Popolari — Banca d Amerlca e dllalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banco Nazionale deU'Agriroltura — Banca Popolare di Milano — Banco Sanlo Spirito — Credito Varesino — Crediio Coinmerciale Milano — Banca Bellinzaghi. Milano — Banca Caltolica del Venet«* Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Bnnca Agricola Milanese — Banca Toscana r- Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Crediio Romagnolo. Bologna — Banca 8. Paolo, Brescia — Societa italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assienra/ionl dl Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicnrth, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degii Agenti di Cambio del Regno, Roina; Banca Vonvviller — Credito Indnstriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco S. Gemininno e 8. Prospero — Banca dl Legnano — Banra Unione, Milano — Societii Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Crediio Agrario Breseiauo — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilin — Banco Piccolo Crediio Bergamasco — Banca del Friuli — Banco Gandemio Sella & Biella — Banca Muloa Popolare, Bergamo Popolare, Lecco — Bancn A Grnsso e Figlio, lorino — Banca Mobiliare Piemontese — Bancn del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banra Milanese dl Crediio — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Bnnca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare. Verona — Banra Mulua Popolare Agricola, l.odi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Bane« Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banra Popolare. Cremona — Bnnca Mutua Popolare Arelina — Banra Popolare, Sondrio — Bnnca Piccolo Credito Vallellinese — Banra Popolare Cooperativa. Ravenna — Bnnca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesnrese. Tutte te altre Banche. Banchieri, n Banche Popolari, noncbč (nttl gli Agenti di Cambio rappresentatl nclla firma delPatfo consorlile dagli Istituti e dalla Compagnia Finanziaria sopra mcnzlonati. Izgubila sem v ponedeljek, 14. junija, na tramvaju od bolnišnice do Viča ročno torbico, v kateri jo bila osebna izkaznica na Ime Remic Frančiška tz Podsmreke št. 43 in drugimi dokumenti. Denar lahko najditelj obdrži kot nagrado, ako ostalo vrne na upravo »Slovenca«. Zgubila se je psica ilirsko ovčarske pasme, ki sliši na Ime »Bistra«, J. Lavrlč, Ljubljana — Cankarjevo nabrežje 1. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 htm 5 7. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENAs 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. Junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponu dopuščeni za vpif. PREMIJE* Na vsako serijo 5 milijard 11» Bono? odpade letno tO premij v skupnem zneska 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih »est mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pn vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca a italia. Banca d'Ifalia — Cassa Depositl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Asslcnrazlonl — Istlfnfo Nazionnle Faseista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Faseista per 1'Assicurozione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Nopoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Molite dei Paschi di Siena — Bancn Commerciale Italiano — Crediio Italiano - Banco dl Ruma — Federazione Nazionale Faseista delle Casse di Risparmio — Istilulo di Credito per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa di hisparmio delle Provincie Lomharde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari - Banca dAmerlca e d Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banra Nazionale deli'Agricoltura — Banco Popolare di Milano — Banco Sanlo Spirito — Crediio Banra di Chiavari e della Riviera Bnnca S, Paolo, Varesino '— Credito Čominercinle Milano — Banca Bellinzaghi, Milano — Bnnca Cattolica del Veneto^ Vicenza - .......- ... -...... Li"ure — Banca A"ricole Milanese — Banco Toscana — Bancn Provinciale lombarda. Bergamo — Credito Romugnolo. Bologna Brescia — Societii "italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assirnrarioni di Milano — Socitlrt Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnio Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Indnstriale, Venezia — Bnnca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gemininno e S. Prospero — Banca dl Legnano - Banca Unione, Milano — Societa italionu di Crediio, Milano — Banco Lariano — Credito Agrariu Bresciano — Banco Agricola Commerciale, Re"gio Emilio — Bancn Piccolo Credito Bergamasco — Banco del Friuli — Banca Goadcnzio Sella & Biella - Banca Mutna Popolare, Bergamo - Bnnca Popolare lecco — Banca A Grnsso e Figlio, Torino — Banco Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Crediio — Bnnca Indnstriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Bancn di Calabria — Bancn Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutnn Popolare, Verona - Banca Mutua Popolare Agricola, l.odi — Bancn Agricola Popolore, Ragusa — Banca Popolare di Intra - Banca Popolare di Modena — Banca Ponolare Cremona — Bancn Mutua Popolare Aretina — Bancn Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Vallellinese — Bancn Popolare Co-operntiva. Ravenna — Bnnca Agricola Mantovana — Bnnca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. q Pre-stiti per Commercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnlčnl Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov ln drnžbe iCom-pagnia Finanziaria«. J J, Oliver C u r w o o d 12 »Ali ste videli vi sami... tistega drugega, ki naj bi ubil Barkleyja?« — je vztrajal. »Ne.« »Ne.« »Torej moram odgovoriti vam Isto, kar sem odgovoril drugim. Jaz sem ubil Johna Barkleyja. Ce imate na sumu koga drugega, je vaš sum neopravičen.« »Kakšerf sijajen lažnivec!« — je zamrmrala. — »Povejte mi. ali verujete v Boga?« Keent se je zganil. »Da, v gotovem smislu« — je odgovoril. »Verujem vanj — na primer — kakor se kaže in razodeva našim čutom v našem življenju: on je tvorec neizmerne lepote, ki jo gledam skozi okno. Narava in jaz sva postala dobra prijatelja iu — kakor vidite — jaz obožujem boginjo na-niesVo Boga. To je mogoče greli, toda pogosto je to bolj pripravno... Toda mislim, da niste prišli k meni z namenom razgovarjati se o veri!« Ljubka glavica se je še niže sklonila k njemu. Začutil je živo željo, cla bi iztegnil roke in se dotaknil teh čudovitih las, kakor se je ona dotaknila njegovega čela. »Vem, kdo je ubil Johna Barkleyja« — je vztrajala mladenka. »Vem tudi, kako in kdaj se je zločin izvršil. Prosim vas, povejte mi resnico; moram jo vedeti. Zakaj ste izjavili, da ste izvršili zločin, ki ga v resnici niste storili?« Kent si je počasi prižgal smotko. Marette ga je pozorno gledala. »Morda sem blazen« — je končno rekel. — »Možno je, da je človeško bitje blazno, da pa se ne zaveda svoje blaznosti. Prav to je komična stran blaznosti. Ce nisem blazen, sem jaz ubil Johna Barklevja; če ga pa nisem usmrtil jaz. se pravi, da sem blazen, kor sem trdno prepričan, da sem ga ubil. Ce pa temu ni tako, se pravi, da ste vi blazni; povedati vam moram, da sem v resnici tega mnenja o vas. Poglejte, ali bi hotela oseba z zdravimi možgani nosili takšne čevlje, kot jih imate vi, čevlje s tako visoko peto?« — je rekel in pokazal s prstom na tla. Šele sedaj se je mladenka prvič nasmehnila, 7. odkritim, mirnim in očarljivim smehljajem. Zdelo se mu je, kot da mu ponuja svoje srce. Nato je nasmeh izginil kot izgine sonce za oblake. »Pogumen moški ste« — je rekla. — »Imeniten moški. Jaz sovražim moške, toda mislim, cla hi vas — če bi ostali živi — končno še vzljubila. Verjeti vam hočem, da ste ubili Barkleyja, vsaj vi me silite, da vam verjamem. Ko ste izvedeli, da ste zapisani smrti, ste priznali, da bi tešili nedolžnega človeka, kajne?« Kent je slabotno pritrdil. »Tako je. Nerad mislim na to, da je zadeva začela tako potekati. Priznati moram, da sem podal svojo izpoved, ko sem izvedel, cla bom moral prav kmalu umreti, sicer bi moral oni nesrečnež namesto mene vzeti grenko zdravilo. Gotovo me imate za neusmiljenega človeka.« »Vsi moški so neusmiljeni« — mu je takoj pritrdila. — »Samo vi sto... nekakšna posebna vr^ta neusmiljenega človeka. Ugajate mi. Ce bi vas bilo treba braniti, bi vas branila, kajti jaz se znam boriti.« — Iztegnila e proti njemu svoje majhne pesti in se mu nasmehnila. »Toda no s temile vašimi pestmi« — Je vzkliknil Kent. — »Mislim, da bi bile vaše oči boljšo orožje. 0'Connor mi je pravil, da ste z očmi poplnoma obvladali in onemogočili Kodst.v-ja ko oriavoli. polti; tudi njena lica so 6c rahlo pobarvala. »Kaj pa. čo ne boste umrli?« — ga ie nenadoma vprašala, kakor če bi ne bila slišala niče-Var, kar je Kent govoril o Kedstyju. — »Kaj boste storili?« »Toda jaz bom umrl!« »I11 če ne boste?« Kent je skomizgnil z rameni. »V tem primeru pa mislim, da bom moral jaz vzoti tisto grenko zdravilo. Ali morda hočete sedaj oditi?« Ona se je vzravnala in 6erlela na robu stola. »Da, grem. Bojim se svojih oči. Utegnila bi vas pogledati tako kot sem pogledala Kedstyja, in vzboklina na žili bi se vam predrla in vi bi takoj... odšli. Jaz ne želim biti navzoča, ko boste umirali.« Zaslišal je njen tihi smeh in zatrepetal po vsem telesu. Kako je bila ljubka ta mala ama-conka! Gledal je njeno lepo sklonjeno glavo, prekrasne svetlikajoče se lase in pomislil, da bi jo lasje popolnoma pokrili, če bi jih razpletla. Bili so tako mehki, da ga je že vdrugič'obšla skušnjava, da bi iztegnil roko in se jih dotaknil. Zahvala Vsem, ki so spremili našo drago pokojnico, gospo Marijo Mazi na njeni zadnji poti, in vsem, ki so ji darovali krasne vence in cvctje, naša iskrena zalivala. Obitclj Mazi. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniiž