Leto m, st. 2 („Jutro" XVL, ponedeljek zjutraj. Naroča se posebej ta velja po poit: prejemana Din 4.-, po ranalal-dh dostavi lena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: KnaHjeva ulica 6. Telefot St. 3122, 3123, 3124, 3125 In 312« Maribor: Gosposka ulica UL Telato* St. 2440. Oelje: Strossmayerjeva «L 1. TeL tft. Rokopisi se ne vračajo. —- Oglasi pi tarifa monisti vrsti sko®i okno bombo. Od navzočih ni bil k sreči nihče ranjen. Policija je takoj uvedla preiskavo. Zanimanje Amerike Washington, 13. januarja. AA V Washington u z velikim zanimanjem čakajo izida današnjega plebiscita v Posaarju in s tem tudi dokončne ureditve posaarskega vprašanja Vodilni ameriški krogi misti jo, da bo ureditev posaarskega vprašanja, enega izmed najnevarnejših med vsemi svetovnimi problemi, dala možnost, da s« narodi vrnejo k resnejšemu delu za razorožitev. Znano je, da je predsedniku USA g. Franklinu Rooseveltu osebno mnogo do tega. da se doseže dejanski sporazum o omejitvi oboroževanja, zlasti pomorskega oborožev an ja. Površina Posaarja meri WM kvadratnih kilometrov vendar pa šivi na njej skoiro 800.000 ljudi, povprečno po #15 na kvadra tnero kilometru. V primeru če bo Po-saarje pripadlo Nemčiji, bo to njena najbolj j*o«fco naseljena pokrajina. Sikozi Po saarje vodijo zelo važne komunikacijske zveze. Zgolj železniško omrežje meri 400 kilometrov. Velikega gospodarskega pomena je tudi reka Saar, ki omogoča pristop v rudniške revirje, največje bogastvo Posaarja pa predstavljajo podzemeljski s-kladi premoga, katerih vrednost se ceni na 17 milijonov ton. Sedanje prebivalstvo Posaarja govort do 80 odetotkov nemško, 70 odstotkov je ka: toličanov, 25 odstotkov evangeličanov, 0.5 odstotka pa Židov. Prebivalci Posaarja morejo s plebiscitom samo izgubiti. V splošnem žive v dobrih gmotnih razmerah. Tako v Franciji, kakor v Nemčiji so bili doslej davki mnogo večji kakor v Posaarju. V poslednjih 15 letih krize skoro niso poznali v tej pokrajini. V času nemške inflacije so prebivalci s francoskimi franki nakupovali zelo poceni v Nemčiji, ker je bila na Po-sarsko nemški meji carina ukinjena. Pa tudi nemška vlada sama je skrbela, da so' Posaarci kupovali zelo poceni vse iz Nemčije in v namenu, da bi dobili tako vtis, da dejansko žive od Nemčije. Po plebiscitu bodo bržkone izginile vse te ugodnosti, ker se more pričakovati, da se je Posaarje odločilo za Nemčijo. Milijoni za propagando Nemci so na debelo razsipavali, samo da si zasignrajo povratek Posaarja Mala antanta nI zadovoljna z madžarsko preiskavo Počakati hoče na izid sodne razprave v Franciji, da se ozadje marsejskega zločina popolnoma razčisti Saarbrücken, IS. januarja, r. Nemčija je ogromno storila za svojo propagando. V pristojnih krogih sodijo, da je Nemčija potrošila okoli 60 milijonov mark za propagando v Posaarju. V propagandnem oddelku nemške fronte, ki je narocfcpo socialistična organizacija, je bilo zaposlenih nad 7000 Posaarcev. Večina dnevnikov se ima zahvaliti za svoj obstoj samo nemškemu denarju. Posaarčam, ki so živeli izven domovine, &o prišli voti t na stroške nemške države. Ra-zširjenih je bilo na siotisoče letakov in brošur po vsej pokrajini in ni jc b:k) hiše, ki ne bi bila z njimi preplavljena. Volilci so dobivali cele kupe brošur, ki so proslavljale koristi, katere naj bi dal Hitler Posaarju. Obljube so bile velikanske. Narodni socialisti so izkoristiti vse svoje izkušnje, ki so jih imeli pri volitvah v Nemčiji. Kakor vse kaže je množica sledila obljubam brez globokejšega razmišljanja. Nasprotniki nemške fronte so po večini emigranti rz Nemčije ali pa frankofill. Njihov glavni argument v propagandi je bil ta, da morajo Posaarčani najprej počakati, kaj bo s hitlerjevsko Nemčijo in šele potem glasovati. Kljub temu pa ni mnogo upanja, da bi zmagali pristaši statusa quo. Francozi nimajo interesa na ohranitvi Posaarja Da bi se Posaarčani izrekli za Francijo, je skoro povsem izključeno. Niti emigranti tega ne žele, najmanj pa Francozi. V francoskih političnih krogih označujejo stailišče Francije glede na današnji plebiscit, d« btì pomenjalo Posaarje zanjo preveliko obremenitev. Gospodarske prednosti, ki jih je nudilo Posaarje Franciji, ne morejo odtehtati težkoč na političnem področju. Posaarski rudniki so bili Franciji potrebni samo v prvti dobi po vojni, ko so bili francoski rudniki uničeni in ko je bilo Franciji nadomestilo neobhodno potrebno. Danes Franciji ti rudniki niso več nujno potrebni. V primeru, če bi posaarska oblast pripadla Franciji, bi imela pol milijona Nemcev več v državi, ki »i jih pa Francozi nikakor ne žele. V tem primeru bi Posaarje predstavljalo vedno odprto rano Nemčije, toda Francija želi samo, da bi z Nemčijo prišlo do sporazuma. Francija si želi mir, pravijo v mero-dajnih francoskih političnih krogih, francosko Posaarje pa bi ne bilo nikako jam-s>tvo zanj. Francoska vlada je pustila po vseh po-saarskih občinah nalepiti posriv, ki pravi med d rugi m : Francija hoče mir in stremi po dobrem sporazumu z Nemčijo, ki je vetika država. Istočasno pa je Francija mnenja, da ima vsak prebivalec Posaarja pravico sto-bodno izbirati med tremi danimi rešitvami, ne da bi bil zaradi tega zasra-movan aM pa celo proglašen za izdajalca, če bodo Posaarčani glasovali za Francijo ali pa za status quo, bo Francija to sprejela z radostjo. Posaarje bo dobilo vse verske, socialne in strokovne svoboščine in interesi Posarčanov bodo v polni meri zavarovani. Naval tujcev povzročil draginjo Zaradi velikega navala glasovalcev iz inozemstva so vse cene preko noči poskočile Saarbrücken, 13. januarja, d. K današnjemu plebiscitu so prihajali včeraj ves dan in sicer v presledkih po 15 minut posebni vlaki, s katerimi so se vozili volilni upravičenci. Približno 50.000 volilnih upravičencev je prispelo iz Nemčije, nad 5.000 pa iz Francije Volit je prišel tudi nemški poslanih na Dunaju Papen s svojo soprogo. Zaradi velikih množic so bili prenapolnjeni vsi hoteli, pa tudi vsi drugi javni lokali. Zato so dali v bolnišnicah na razpolago uradnikom in volilcem prazne postelje in celo kopalnice v hotelih so bile oddane v najem gostom. Mnogi volilci so bili zadovoljni, če so dobili v zasebnih hišah čez noč na razpolago kak stol. Varnostni ukrepi Mednarodne policijske čete so v polni bojni opremi že v petek ponoči zasedle vso posaarsko mejo, tako proti Nemčiji, kakor tudi proti Franciji. Ob 5. zjutraj so zaprli vse prehode preko meje v Francijo in Nemčijo. Tako so angleške in švedske čete zavarovale mejo proti Nemčiji, italijanske proti Franciji, en angleški polk pa mestno mejo Saarbrückena proti Lotaringiji. ženeva, 13. januarja, d. Madžarski delegat Tybor Eckhardt je snoči posetil glavnega tajnika Društva narodov ter mu izročil poročilo madžarske vlade o preiskavi, ki so jo v pogledu marsejskega atentata izvršile madžarske oblasti po sklepu sveta Društva narodov. Tajništvo Društva narodov je poročilo madžarske vlade takoj dostavilo angleškemu delegatu Edenu, ki je poročevalec o tej zadevi. Eden je izjavil, da bo poročilo madžarske vlade nemudoma proučil in podal svoje mnenje svetu Društva narodov. V krogih angleške delegacije upajo, da bo spor med Jugoslavijo in Madžarsko na ta način čimprej likvidiran, drugačnega mnenja pa so v krogih Male antante. Mala antanta poudarja, da se ne more zadovoljiti samo s poročilom madžarske vlade. Res je sicer, da madžarska vlada v tem svojem poročila priznava krivdo madžarskih oblasti in njihovo sodelovanje v pripravah za marše js ki zločin, toda ukrepi, ki jih je izdala madžarska v«ada, nikakor ne zadostujejo. Mala antanta bo zaradi tega počakala izid sodne razprave proti atentatorjem in bo šele nato zavzela svoje stališče. Enakega mnenja je tudi francoski zunanji minister Lavai, ki prav tako želi in zahteva, da se ozadje marsejskega zločina do kraja razčisti, da bi se tako omogočili dobri sosedni odnošaji med Madžarsko in državami Male antante. Madžarom se mudi Budimpešta, 13. januarja. Madžarski listi soglasno žele, naj bi Društvo narodov čimprej končalo proučevanje podatkov o preiskavi madžarskih oblasti v zvezi z mar-sejskim zločinom, češ, da zahteva to potreba po pomirjen ju atmosfere v Evropi. Madžarska je, naglašajo listi, naglo in vestno izpolnila željo Društva narodov, sedaj pa pričakuje, da bo Društvo narodov s svoje strani prav tako končno likvidiralo to afero. »Budapesti Hirlap« piše, da bi odlaganje likvidacije te afere moglo samo zaplesti in otežkočiti položaj, ki je že tako dovolj težak v javnem mnenju sveta. Madžarska javnosti nikakor ne bi mogla razumeti motivov takšnega odlaganja. »Pester Lloyd« pravi, da čaka vsa Evropa končne likvidacije te afere in vseh spornih točk, ki so doslej vznemirjale in Se vznemirjajo svet. Dokler se ne spravijo te kontroverze s sveta, bo napetost še bolj otežkočala ustvaritev najlepših odnošajev, ki se diplomacija trudi v zadnjem času, da bi jih dosegla. »Uj Magiarszag« pa pravi: Treba je končati že z obrekovalno kampanjo. V atmosferi, ki je polna eksploziva, ni možno izvesti rimskih sporazumov. Proučevanfe madžarskega poročila 2eneva, 13. januarja, d. Iz poučenih krogov se doznava, da so pri svojih včerajšnjih razgovorih Lavai, Simon In Eden razpravljali tudi o madžarskem poročilu Društvu narodov glede preiskave, izvršene na Madžarskem v zvezi z marsejskim atentatom. Ob tej prilik: sta oba angleška delegata poudarjala, da svet Društva narodov ne bo mogel pričeti že na sedanjem svojem zasedanju s proučevanjem tega madžarskega poročila. Ker je madžarsko poročilo zelo obsežno, je Eden kot glavni poročevalec v tem vprašanju izrazil željo, naj se mu pusti dovolj časa za podrobno proučitev vseh posameznosti madžarskega poročila. Pri tem bo ostal v neprestanem stiku z zastopniki ostalih zainteresiranih držav. Zato Eckhardtovo poročilo ne bo objavljeno, dokler De bo znano sveta Društva narodov in vsem njegovim članom Izročitev dr. Artukovica Toulon, 13. januarja. Snoči ob 16.20 je odplula iz tukajšnje luke v Jugoslavijo ju-goslovenska ladja »Spasilac«, na kateri se nahaja znani terorist dr. Artukovič, ki so ga francoske oblasti izročile jugosloven-skim. Aretacija terorista Bruselj, 13. januarja, d. List »La Nation Beige« javlja, da se je belgijskim policijskim oblastem posrečilo ugotoviti identiteto neznanca, ki je lani pošiljal ju-goslovenskemu poslaniku v Bruslju generalu Petru Pešiču pisma, v katerih mu je grozil s smrtjo. Ta pisma je pisal neki Dimitrije Radulovič, 6tar 29 let, ki je zaradi sumljivih stvari pobegnil iz Beograda. Nadalje prava list, da je Radulovič hrvatski terorist in da se je nedavno vrnil v Belgijo. Sedaj sedi v zaporu zaradi omenjenih grozilnih pisem. Ugotovljeno je tudi, da je Radulovič sodeloval pri nekem belgijskem komunističnem komiteju. E® član tega komiteja je bil že aretiran Pravoslavno Silvestrovo Beograd, 13. januarja p. Beograd je bil danes v znaku pravoslavnega Silvestrovega. Z enako, solidarnostjo, kakor praznujejo pravoslavni katoliško Novo leto, praznujejo tudi katoličani pravoslavno Silvestrovo. Vsi lokali so bili polni in v veselem razpoloženju je prestolnica pričakovala Novega leta. V saborni cerkvi je imel opolnoči patriarh Varnava nagovor na vernike, ki so ga prenašali tudi po radiu. Avtobusni promet preko zemun-skega mostu Beograd, 13. januarja, d. Z današnjim dnem je bil otvorjen avtobusni promet med Beogradom in Zemunom preko novega ze-munskega mostu. S tem je vzpostavljena direktna prometna zveza med obema deloma Velikega Beograda. Velik požar Virovitica, 13. januarja, č. Dopoldne je nastal požar v velikem skladišču eksploa-tacije lesa »Firgo« v Virovitici. Prihiteli so gasit vojaki in vsi delavci, kakor tudi gasilci iz drugih krajev. Požar je trajal do večera. Skoda bo bržkone ogromna. Polet prve ženske preko Pacifika Oakland, 13. januarja, d. Snoči ob 22.30 je po srednjeevropskem času letalka Ame-lija Earhart pristala v Oaklandu v Kaliforniji. Progo iz Hanolula v Oakland je preletela v lg urah in 19 minutah ter je na ta način postala prva ženska, ki je sama brez vmesnega pristanka izvedla polet preko Tihega oceana. Earhartova je bila tudi prva letalka, ki je izvedla polet preko Atlantskega oceana. Izrjavila je, da je imela edino težkočo na svojem poletu približno 300 milj daleč od ameriške obale, kjer je zašla v močno meglo, vendar pa je mogla s pomočjo obalnih brezžičnih postaj doseči svoj cilj. Dr. Beneš pojde v Rim Popolna solidarnost Male antante In Balkanske zveze Lavalova zagotovila Litvinovn ženeva, 13. januarja, p. Včeraj in danes sta imela dr. Beneš in Titulescu dolge razgovore s turškim zunanjim ministrom Ruždi bejem in grškim zunanjim ministrom Maksimosom, ki sta se podrobno informirala o poteku in sklepih ljubljanske konference Male antante. Na podlagi pojasnil, Id sta jih dala dr. Beneš in Titulescu, sta se Ruždi bej in Maksimos glede rimskih sporazumov solidari zinila s stališčem Male antante, tako da bosta Mala antanta in Balkanska zveza tudi v tem vprašanju zavzeli popolnoma enotno stališče. Vsi Štirje državniki so imeli danes tudi razgovore s francoskim zunanjim ministrom Lavai om ter z italijanskim delegatom Aloisijem. \ ženevskih krogih zatrjujejo, da je prišlo v pogledu rimskih sporazumov že do znatnega zbližanja ter da bo dr. Beneš čimprej, morda že takoj po končanem zasedanju sveta Društva naro- dov, odpotoval v Rim, da stopi v stOos % Mussolini jem ter s njim uredi vprašanje odnošajev Male antante do Italije. ženeva, 13. januarja. AA. Med drugimi včerajšnjimi sestanki francoskega zunanjega ministra g. Lavala je zbudil precejšnje zanimanje v političnih in novinarskih krogih njegov razgovor z ruskim komisar» jem za zunanje zadeve Litvinovim. Domnevajo, da je Lavai pri tej priliki prepričal Litvinova, da sporazum med Francijo in Italijo nikakor ne bo kalil in oviral diplomatskega dela za uresničenje načrta o vzhodnem paktu. Stavka zdravnikov na Kubi Havana. 13. januarja, č. Tu Je pričelo stavkati 150 zdravnikov in 200 bolniških strežnikov ker so kubanske oblasti sklenile, da ne bodo več nameščale v bolnišnicah diplomiranih meči. Malypetr o nalogah češkoslovaške vlade češkoslovaška vlada pripravlja obsežne gospodarske reforme — Zagotovitev demokratičnega ustroja strank Praga, 13. januarja, d. Ministrski predsednik Malypetr je podal v petek zastopnikom tiska daljšo izjavo o nalogah, s katerimi se bosta morali baviti vlada in njena koalicija v prihodnjih mesecih. Poudaril je med drugim, da bo vlada izvedla jeseni volitve in da se mora glede na deio, ki bo izvedeno že do jeseni, pričakovati od volitev novo manifestantno priznanje k demokraciji. Med prvimi nalogami je rešitev gospodarskih vprašanj, nato pa dveh političnih predlogov, ki se tičejo registriranja strank ter uvedbe volilnega kvoruma. Ministrski predsednik Malypetr je nadalje napovedal ukrepe za pomoč samoupravnim financam, reformo davčnega sistema, pri čemer bo šlo predvsem za reformo posebnega pridobninskega davka in zakona o stabilizacijskih bilancah, ki se je izkazal zlasti neugoden za samoupravne finance. Na vrsto pridejo dalje novela zakona o motornih vozilih, ukrepi za zboljšanje cestnega sistema in nova ureditev bratovskih skladnic. 40 urni delovni čas Posebno skrb bo vlada posvečala vprašanju brezposelnosti, produktivni preskrbi brezposelnih in investicijskemu programu, kar se more vse skupaj smatrati kot orga-nična celota. Prizadevanja bodo stremela za tem, da se bo skrajšal delovni čas od 48 na 40 ur na teden, kar bi imelo za posledico, da bi se moglo zaposliti 10 do 15 odsi. več ljudi. Namen teh prizadevanj je, da s« razbremeni državna blagajna pri podpiranju brezposelnih, na drugi strani pa, da se s pomnoženim delom dosežejo večji dohodki in odstranijo tudi moralne posledice brezposelnosti. Uvedba 40 urnega dela na teden je še predmet pogajanj * delodajalci. Gospodarski in finančni ukrepi Kot nadaljnji ukrep je napovedal ministrski predsednik ureditev domačega denarnega trga ter povečano zaščito obrti. Vlada bo skrbela tudi za ureditev premogovne produkcije, kjer so zaradi zastalega konzuma zelo narasli režijski stroški m kjer se more doseči znižanje cen le z organizacijo produkcije. To vprašanje bo proučila posebna komisija analogno kakoi v Angliji, pri čemer se ne bo mogoče Izogniti vprašanju podržavljenjg. premogovnikov. Ta zadeva se bo morala rešiti z vso obzirnostjo, čeprav bi bile teoretične osnove povsem utemeljene, ker praktična izvedba nikakor ne bo lahka stvar Na vrsto bo morala priti tudi rešitev produkcije živine. Tudi v vprašanju zadolžitve kmetijstva in drugih produkcijskih panog se bo skušalo postopno priti do zadovoljive rešitve. Ne more se namreč opo rekati, da so obremenitve z dolgovi iz de-flacijske dobe postale težko breme v času sedanje gospodarske krize nm, ki stanuje ▼ neposredni büäni, bi s» obvestila o ognju, poklical je tovariše la priétì BO s manjšo ročno briagalno. Naj-prej so odstranili lončeno peč, pod katero je ogenj nastal in ki bi se bila vsak hip aruàila, ker ji je podlaga že dogorevala. S krampa so raztrgati strop ter pogasili ogenj. Delo pa je bilo «elo naporno zaradi dušljivega dima. Peč, pod katero Je ogenj nastal, ni stala na pravi podlagi, namreč le na lesenem podu. Neopaženo je začel pod tleti gotovo že prejšnji dan, ne da bi bil to kdo opazil, čez noč se je ogenj nemoteno razdiral in če bi bili zamudili le še pol ure, bi Ml ogenj zajel vse drugo nadstropje Požar bi bilo zelo težko pogasiti, ker je stavba zelo stara in ne odgovarja po konstrukciji več času. Le veliki požrtvovalnosti naftlh gasilcev, posebno gospoda Podkraškega, se je zahvaliti, da ni nastal splošen požar. V tem primeru bi se moralo uresničiti že dolgočasno stremljenje po novi SoM, ki je aujno potrebna in za katero je prostor že pripravljen, a zaradi gospodarske krize načrta ni mogoče uresničiti. škoda je precejšnja, ker je strop popolnoma pregorel. Zaičita demokracije Pridnost več velja kakor Kar se tiče priprav za prihodnje volitve, hoče vlada predvsem zakonito urediti pravno stališče političnih strank. Z zakonom se bo predvsem skušal ohraniti notranji demokratičen značaj in ustroj strank. Volilne skupine, ki se bodo potegovale za zaupanje volilcev, bodo morale dokazati, de so orga nizirane na demokratični podlagi in da ima jo na demokratični podlagi izvoljene organe. Nikakor se ne more pristati na načelo imenovanja voditeljev. Če hočejo stranke izpolnjevati svoje dolžnosti napram demokraciji in ohraniti demokracijo, je prvi pogoj, da vzdržujejo demokracijo tudi v svojih lastnih vrstah in da so torej povsem odkrito ter dejansko demokratične. Stran ke bodo morale imeti gotove organe, točno bo določen način njihovega sklepanja in prav tako tudi njihova disciplinarna oblast Da ne bi trpelo politično življenje zaradi atomiziranja strank in da se v parlamentu ne bodo tvorile skupine enega do treh poslancev, misli vlada na uvedbo kvoruma. Višina odstotka, ki jo bo morala kaka stranka doseči pri volitvah, če bo hotela biti zastopana v parlamentu, pa ne bo odvisna zgolj od vsote vseh oddanih glasov, temveč od števila glasov strank, ki pripadajo k isti narodnosti. Točna številka v tem pogledu za sedaj še ni določena, pač pa obstoja namen, da se predložita oba zakona še pred volitvami parlamentu v odo- fep zlata Okrog Kamnika je dvakrat gorelo En požar so povzročili cigani, ki imajo na vesti tudi druge grehe St. Jurij ob j. i., 12. januarja V našem trgu sta pred dnevi dva vlomilca obiskala gostilno Antonije Cizeieve in odnesla precej dragocen plen. Med drugim sta vzela s seboj dva sodčka s 3S 1 slivovke in s 25 1 pelinkovca ter kopo tobaka in cigaret. Ko sta bila že v hiši, sta stopila še v sosednjo pisarno finančne kon troie, kjer sta vzela pištolo znamke From mer z nekaj naboji in dve legitimaciji ra polovično vožnjo, glaseči se na imeni Dakskobler Jože in Oskar. Vloma ie nui no osumljen 301etni Franc Omerza * Blan ce pri Brežicah z nekim tovarišem. Pri Ornerei so orožniki, ki so se že prej zanimali za njegova pota, skoraj ob istem času napravili na domu hišno preiskavo, pri kateri je prišel na dan velik kup ke vrste blaga, ki izvira iz tatvin. Med drugim se je pokazalo, da je Omerza tudi specialist za kolesa. Pri njem so našli celo zalogo posameznih delov koles in raznih kolesarskih priprav. Prav tako so orožniki odkrili za celo skladišče raznovrstne moške im ženske obleke, perila, preprog, raznih prtičev, gramofonskih plošč itd. Na onem izmed zaplenjenih kuhinjskih prtičev je bilo vtkano priljubljeno geslo, da »Pridnost več velja kakor kup zlata«, ki ga je pa Omerza očitno tolmačil precej po svoje. Orožniki bodo oba vlomilca gotovo kmalu izsledili Kamnik, 13. februarja. Pred kamniško sodnijo je bil včeraj velik dirindaj. Cel kup ciganov je kakor huda ura planilo nad Kamnik in s presunljivim vriščem pred sodnijo zahtevalo, da izpustijo iz zapora vse moške člane ciganske družbe, ki so jih prejšnji dan privedli mengeški orožniki v zapore okrajnega sodišča. Ženske so vekale pod okni in dokazovale, da so možje zaprti prav po nedolžnem in da niso ničesar zagrešili. Kako nedolžni pa so ti angeli, pa dokazujejo ovadbe, ki so jih spravile v zapor. Številna ciganska družba Hudorovičev, Brešča-kov in Levakovičev, ki so eni pristojni na Vrhniko, drugi pa v Stično, je prišla v Radomlje in naprosila posestnika Ivana Šinkovca, da jih je pustil prenočiti na skednju. Posestniku se je smilila premražena družba ciganov, v kateri je bila velika kopica slabo oblečenih otrok in jim je prepustil hlev. Prihodnji dan so se cigani poslovili in odšli proti Rovom. Komaj pa so prišli do znane rovske cerkve, je bilo že vse poslopje, v katerem so prenočevali, v plamenih. Plat zvona v Rovih in v Radomljah je pognala cigane naprej, gasilci pa so hiteli na kraj požara, da pogase ogenj. Gorela je šupa, hlev in skedenj. Vse je bilo že v ognju, katerega je uspešno razpihoval močan veter in grozil, da prenese ogenj še na bližnja gospodarska poslopja in na hiše. Iz gorečega gospodarskega poslopja res niso mogli ničesar rešiti, le iz hleva se jim je posrečilo izpustiti živino. Na skednju in pod šupo je pogorelo gospodarsko poslopje, mlatilnica, voz itd. Gasilci so ob velikem mrazu lokali-zirali požar in pogasili ogenj, ki je razdejal Šinkovčevo gospodarsko poslopje in ga uničil do tal. Škode je nad 40.000 Din. Zvečer, ko so se gasilci odpravili k počitku po napornem gašenju, jih je spet poklica! g'as trombe k gasilskemu orodju. V smeri proti rovski cerkvi je bil viden velik ogenj. Z veliko naglico so naložili gasilno orodje na Škerjančev tovorni avto in se odpeljali proti kraju požara. Vendar pa niso mogli do ognja, ker je gorelo precej daleč na hribu v Palovičah. Kakor nam poročajo je pogorela nekemu posestniku vsa domačija s hišo, gospodarskimi poslopji in še kozolec. Ker je bilo brez dvoma, da so požar ▼ Radomljah povzročili cigani, bodisi iz malomarnosti ali pa iz zlobe, jih je mengeška orožniška patrulja pod vodstvom komandirja postaje g. Šetine izsledila v Kokošnjah pri Moravčah Mislili so, da so bili tudi v Palovičah povzročitelji požara cigani, vendar pa se je izkazalo, da niso šli skozi Pa-loviče. Cigansko družbo so pripeljali v Kamnik, kjer so moške člane zaprli. Na vesti majo namreč še razne druge delikte, med njimi tudi vlom, ki je bil izvršen 27. decembra v vilo ravnatelja Jugoslovanske knjigarne g. Mesarja v Mednem, Tu so cigani ukradli za večjo vrednost oblek, perila in raznih predmetov. Orožniki so v gozdu, kjer so taborili cigani, našli več zavržene posode, ki je bila ukradena na raznih krajih. Cigani so sprva seveda vse tajili, zdaj pa že počasi priznavajo dejanje za dejanjem. Za požar trdijo, da je najbrž kdo po nesreči odvrgel ogorek cigarete. S cigansko družbo pa je zdaj v Kamniku velik križ in meščani si prav nič ne želijo takih letoviščarjev. Ciganke so neprestano pod okni sodnih zaporov in vzpodbujajo svoje može k stanovitnosti in koraj-ži. Požar je domala uničil solo v Slov. Bistrici Slov. Bis-trica, 13. januarja. V soboto zjutraj je šla »lužkinja, kakor po navadi, kurit že ob 4., da se prostori pravočasno ogrejejo. Ko je stopila v drugem nadstropju v 6. razred, jd je puhnil v obraz močan gost dim. Tekla je takoj k pred sedniku gasilcev g. Pod kraške arPEttTOAR Drama. Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 14. jan.: Praznik cvetočih češenj. Red B. Torek, 15 jan.: Zaprto. Sreda, 16. jan.: Waterloo. Red Sreda. Četrtek, 17. jan.: Žalujoči ostali. Red Četrtek. * Dre vi se ponovi v drami Klabundov »Praznik cvetočih češenj« za red B. Ker Šteje ta predstava med najuapelejša dela pretekle sezone ter se odlikuje po izredni lepoti dejanja in stihov, ki jih je mojstrsko prevedi Oton Župančič, ter po odličnih kreacijah, se uvrsti to sezono ponovno v repertoar. Režija C. Debevec. Sodelujejo dame V. Juvanova, šaričeva, Marija Vera in gospodje Jan, Gregorin, Skrbinšek in Debevec. Predstava je za red B. Premiera v drami. Drama študira v režiji g. režiserja Bratka Krefta novo delo z naslovom >Siromakovo jagnje«. Premiera bo konec tedna in na njo že danes opozarjamo. Opera Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. jan.: Zaprto. Torek, 15. jan.: Mignon. Red A. Sreda, 16. jan.: Zaprto. Četrtek, 17. jan.: Štirje grobjani. Red B. V torek 15. t. m. se poje Thomasova opera »Mignon« za red A. Libreto opere je posnet po Goethejevem Wilhelmu Meistru. Glasba je polna nežnih, čustvenih melodij in se odlikuje po živih ritmih, francoski lahkoti in kapricijoznosti. Dejanje je pestro, zato bo to delo de dolgo priljubljeno pri občinstvu. Opero dirigira kapelnik Neffat Zasedba običajna, v glavnih vlogah: ga. Gjungjenac, gdč. "upevčeva in ga. španova ter gg. Be-tetto, Banovec, Zupan, Rus in Perko. Režija: Golovin. Z Nacetom Čeponom pred 25 leti v Beogradu Prav kratko ao dnevni časopisi zabeležili njegovo smrt in pristavili, da je bil Nace Čepon med ustanovitelji najagilnejšega ljubljanskega pevskega društva »Ljubljanski zvon«. Mene je ta vest globoko prtS3u-nila m vzbudila mi je premnog spomin na navdušenega pevca in prijatelja. Bilo je leta 1910- zgodaj pomladi. Komaj sem dobro zapustil šolske klopi Ln 6topil v življenje- 2rer«st; svetovne voine sn 5e marcirà* vser* V počfva sedaj s lavo ln zmago ovenčan v domu svoi'Vi nre^m'-.»-na Oplencu. Slava nfegovemu spominu! Albin Lajovie. kateri kočar ta želaz- je pasei svojo živino še po Novem letu ter Stedil tako za poznejši čas, saj je pomlad lahko »keanac in hladna. Najbolj so se jezili smučarji — kmet je glede vremena bolj ravnodušen, smučarji pa so nemirna ln razburljiva družba, ki bi hotela tudi sredi poletja imeti svoj pršič. Njihova družina jc tudi na naših položnih ln ponižnih pobočjih že precej številna, dasi še ne postavljajo rekordov in je zgTadba skakalnice še res godba daljne bodočnosti. Za promet v goricah so smuči sploh nerabne. Bolj porabne so sani vsake velikosti, če je lep isanjak«, kaicor pravi Prlek, takrat naloži kmet na svoje sani gnoja, naprosi sosede, da store enako, in potem cingljajo po vrsti skozi dremavi Lotmerk gor v vrh. Proti večeru se vračajo dosti bolj živahni in glasni, pa ne počasi, ampak v veselem diru. V pivnici so bili pokusili lanjščak ob dolgih klobasah — ni čudo, če so rdečih lic in močnega glasu! — Letos še teh gnojnih voženj ni bilo, zato pa so jo posamezniki manali peš v gorice po tistem našem lepem in »nezgruntanem« blitu, ki je pač dalo Ljutomeru že prvotno ime Lutetia. Gor je še šlo dobro, nazaj običajno malo težje, zakaj vino ima letos čudovito moč. Marsikateri jo je že preskusil in se še zdaj čuc« — samemu sebi. Da bi le cena vinu bila boljša in se oglaševali kupci zanj» Milo vreme je zadržalo tudi koline, vsak se je bal, da bi se mu meso pokvarilo, eia bi ga morala družina po sili pojesti, ob žetvi pa bi potem žvekala prazno »Sciato«? No. tega strahu je zdaj konec. Sv. Trije kralji ao nazadnje prirornali po cesti, ki jo je narahlo pobelil sneg. Rešili so taKO vsaj na zunaj svoj zimski sloves Ko pa so odšli s svoje blagovestjO dalje, je pri-m ah ala za njimi prava in zdrava zima z debelim snegom in globokimi j-zapihi« in zdaj bomo hodili veseli na koline, potem se bomo j puni vseh dobrot« smuk ali s smučmi ali tudi brez njih, vozili gnoj v gorice, vino pa doma v »dzlirčih« in čutarah ali celo v glavah, povabiti pa se pustimo tudi na kakšno »goetüvanje«, da bomo pili iz >pozavčinovega« litra »sne-kino mleko« ln se zalagali z debelim puranom in mastnimi prleškimi »gibajnea-mi«. In tako so nazadnje sv. Trije kralji tudi v Prlekijl napravili vse tako. »kak sa temu šika?« čeda Radovič f Beograd, 13. januarja, d Včeraj popoldne je umrl v Beogradu Ceda Radovič, znan politik iz Šumadije, ki se je udejstvo-val v javnosti že davno pred svetovno vojno. Bil je znan kragujevški advokat in vnet pripadnik radikalske stranke. Poslanec je bil že pred vojno, po vojni pa je bil izvoljen v parlament leta 1925. V drugi vladi Velje Vukičeviča v letu 1928. je bi! tudi minister socialne politike, pozneje pa nekaj časa notranji minister. Pri volitvah 1931. je takisto kandidiral v kragujevškem srezu, vendar ni bil več izvoljen. Zadnja leta je bival stalno v Beogradu. Šesta smrtna žrtev požara v trgovini igrač Beograd, 13. januarja, d. Število žrtev tragične nesreče, ki se je primerila na dan pred pravoslavnim Božičem v trgovini igrač v Beogradu, je spet narasla. V državni bolnišnici na prvem kirurškem oddelku jc po celem tednu trpljenja in grozne agonije podlegla še mlada soproga g. Aleksandra Božiča, uradnika generalne železniške direkcije, gospa Dobrila Božičeva. Tako doslej beleži nenavadna nesreča že šesto smrtno žrtev, pet ranjencev pa še leči rane v bolnišnici. Pokojna gospa Dobrila Božičeva je štela šele 22 let. V Mandilovi trgovini igrač je bila najbolj prizadeta od strupenih plinov, ki so se začeli razvijati v ognju, in pa razgreto železje ji je padlo na glavo. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali nezavestno, so ji sicer izkazovali vso skrb, toda zaman. Vse do svoje smrti se nesrečna mlada žena ni več zavedla. Kako je NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje tvoje 'ase, da b< bila pravilno počesana. Najdražje pudre tiupuje njen nos pa ie vendar blesteč Pri aajmanjšem potenju earadi plesanja ii i« aolt tako* ookvarjena Puder a« ostane aa licu m ie ajena koža vjdet' mastna Ko bi le vedela Kakšna i« razlika, če se pudru primeša malo «meta-nove penel Smetanova pena te «edai zmetana * najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To oovzroča, da s« ouder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenjr pri plesu v toplih prosiorih Pudei Tokalon odstranjuje hidt iaimanjši blesk in mastni videz kože. pri tem oa kožo ne suši kakor navadni pudri Pude» Tokalon olep tava Vate kožo ter io capravi mehko ir baržurasto. pri 'em pa os'ane na licu oet dan. % Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 13. januarja- Pričakovali smo eolnčno nedeljo, 6aj bi se res spodobilo, da bi bila tako pozna prva prava smučarska nedelja oblita s solnčnim zlatom, — toda solnca (kakor je to že običajno v Ljubljani) ni bilo. le kakor le-ščerba je medlelo na nebu. Navzlic temu je bil dan za zimski sport idealen, seveda s pridržkom: idealen samo tam, kjer imajo kaj snega- Prečudna je letoa igra narave, oziroma vremena, da je Dolenjska bolj obdarovana z belo mano, kakor Gorenjska. Ljubljana sama, ki je na prelomnici, ima snega ravno toliko, da so ga rogovilarji izravnali s krtinami vred. Kar jib ni že sinoči in davi pobegnilo iz Ljubljane, vse to se je v prvih popoldanskih urah razlilo naokrog v ljubljansko okolico- Največji živžav je bil pod Tivolijem, na Golovcu in okrog strelišča. Tam so se sankali sankači in smučali dilcarji toliko časa, da 60 vozili kar samo po rjavi travi- Ves rožniški gozd s šišenskim hribom vred je prevožen na vseh koncih in krajih, enaka usoda je doletela tudi Golovec. Gros zimskih siportnikov je seveda našel svoje torišče izven Ljubljane. In tu moramo med prvimi beležiti rekord, ki ga je v svojem kratkem postanku danes zabeležila naša najmlajša, toda mnogo obetajoča smučarska postojanka Polževo nad Višnjo goro- Ko smo se zvečer informirali, kakšen je bil promet na železnici, so nam predvsem povedali, da je na Dolenjsko odšlo s prvim jutranjim vlakom z glavnega kolodvora 700, z dolenjskega pa 100 smučarjev, da so bili vsi vagoni natrpano polni in so ee kar sibili pod nenavadno težo zgnečenih dilcarjev. Ker jib je mnogo ubralo tudi na avtomobilih proti Višnji gori in jih je veliko prišlo iz vse bližnje okolice, gotovo ni pretirano, če rečemo, da je bilo danes na Polževem okrog tisoč smučarjev. In to je za začetek več ko dovolj. Postrežem" so vzlic vsemu bili vsi in imeli so celo solnce in kraeen razgled. Precej mladine je bilo ves dan tudi na idealno gladki ploskvi drsališča SK Ilirije pod Cetoinovim gradom, kjer so prišli sinoči in dopoldne tudi ljubitelji hokeja na svoj račun. Zvečer, ko so se smučarji zadovoljni vračali v Ljubljano, so doživeli prijazno dobrodošlico; začelo je spet snežiti. Nov sveži pršič je dopolnil sliko Ljubljane, v kolikor ji je primanjkovalo do njenega slovesa: Bela Ljubljana. Večer delavske prosvete Delavski kulturni društvi »Svoboda« in »Zarja« sta v soboto zvečer po daljšem presledku nadaljevali ciklus svojih prosvetnih večerov. Tudi tokrat je občinstvo napolnilo veliko dvorano Delavske zbornice Godba »Zarje« je pod vodstvom kapelnika Cerarja predvajala tri skladbe, za katere je žela pri poslušalcih mnogo toplega priznanja. Orkester, ki se je od lanskega leta povečal za nekaj novih moči, je tudi po kvaliteti izvajanja lepo napredoval. Po recitaciji Molkove »Skozi mrak«, ki je napravila močan vtis, se je predstavil ljubljanskemu občinstvu mladi pevski zbor »Solidarnost« iz Kamnika. Pevci so zapeli 9 pesmi, ob velikem navdušenju občinstva pa so morali še nekaj dodati. Mnogo aplavza je žel za svoje izvajanje tudi violinist Ivan žižmond. Nato je pisatelj Angelo Cerkvenik govoril o vprašanju družbe in posameznika-Dostojno se je predstavil govorilni zbor delavskega odra Svobode v Vukovi črtici »Tam na voglu«, nato pa je napravila zlasti močan dojeni recitacija »Pravljice za šipami«, ki jo je spisala znana slovenska ameriška pisateljica Katka Zupančičeva. Lepo izbrani spored je zaključil L. Pegan s solom na pozavni, za kar je žel lep aplavz- Kakor violinista, je tudi njega pri H«v>iu spretno spremljal J Kuštrin. Razstava v Jakopičevem paviljonu Brez kakšnih ceremonij so v Jakopičevem paviljonu ob 11. dopoldne otvorili umetniško razstavo, s katero se prvikrat predstavlja kulturnemu občinstvu naše metropole zanimiva, ugledna umetniška dvojica, Jan öltjen Ln njegova soproga Elza Kazrimir-Öltjenova. Na otvoritev je prihitela domala vsa elita kulturne Ljubljane. Med drugimi bo bili navzoči predsednik Narodne galerije dr. Wùndischer z upravnikom Zormanom, konservator dr. Stele in zlasti veliko število naših likovnih umetnikov s predsednikoma obeh stanovskih organizacij G. A. Kosom In Jak-cem ter mojstrom Jamo. O razstavi, Id zavzema s skulpturami, olji, akvareli, pa-steli, risbami in grafikami vse tri glavne dvorane paviljona in ki bo, kakor smemo soditi po obisku prvega dne, brez dvoma deležna prav živahnega zanimanja, bo »Jutro« še poročalo. Graščak Adolf Gallé f V Šiški je za vedno natisnil oči znani graščak Adolf G a 11 e, ki je bil v Ljubljani splošno znan in je imel zlasti mnogo pri' jateljev med' člani zelene bratovščine. Pokojni je bil navdušen Nimrod in znamenit gojitelj lovskih psov. Za pokojnim žaluje sin Ernest. Pogreb graščaka Galleta bo v torek ob 14.30 iz hiše žalosti v Zgornji Šiški 1 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, bridko prizadeti rodbini naše so* žal je! Nesreča pred Uaionom Edina nesreòa «o je pripetila okrog 17 pred hotelom Union- Tam je šofer Josef Schmiedlechner, ki je pripeljal nekega in-dustrijca svile is Varaždina, pognal evoj motor; bil pa je tako nepreviden, da je s prsti zašel med propeler, ki mu je takoj posnel par prstov. Šofer Je moral na ki rurgiČni oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu nudili potrebno pomoč- Pri sankanju se je dopoldne na RoSniku ponesrečila 10-letna Nada Fansoni iz Rožne doline. Deklica se je tako nerodno prevrnila. da si je občutno prebila lobanjo, poškodovala se je pa tudi na nogi. Poklicani zdravnik dr. Mavricij Rus je rano zašil in je deklica že izven nevarnosti. Sokoli so zborovali V soboto je zboroval Ljubljana II., včeraj pa Ljubljana IV. Ljubljana, 14. januarja. Smo v dobi, ko polagajo naša sokolska društva obračun svojega dela za minilo poslovno dobo. Na vseh zborovanjih opažamo. da vlada za občne zbore med članstvom dokaj veliko zanimanje. To je pokazala zlasti tudi lepa udeležba na sobotnem občnem zboru Sokola Ljubljana II v realni gimnaziji v Vegovi ulici. Občni zbor je otvoril starosta br. dr. Milan šubic, ki je toplo pozdravil vse navzoče odlične predstavnike in zborovalce, se s pieteto spominjal blagopokojnega viteškega kralja, čigar spomin so zborovalci počastili s klici: »Slava!« in nazdravili mlademu kralju Petru II. s klici: »Zdravo!« Po prečitani poslanici Saveza SKJ so sledila poročila društvenih funkcionarjev, ki so pokazala izredno razveseljivo sliko društvenega delovanja. Z odobravanjem je bilo sprejeto tajniško poročilo br. Kebra, z velikim navdušenjem pa poročilo načelnika br. Trčka, ki je v svojem govoru podal smernice pravilne telesne vzgoje, ki jo more in mora nuditi samo Tyrševa sokol-ska telovadnica. Preobširno bi bilo navajati vse delo, ki ga je opravil prednjački zbor za vzgojo mladine v preteklem letu. Samo eno moramo ugotoviti, da je Sokol Ljubljana n lahko ponosen, da mu stoji na čelu kot načelnik br. Stane Trček, ki že nad 10 let vzgaja mladino v sokolskem duhu. Brat Stane, po tej poti dalje in naprej do končne zmage! Tudi gospodarsko poročilo br. Kocijana izkazuje, da je društvo štedilo in varčevalo pri tej težki gospodarski krizi. Največ zanimanja pa je vladalo za poročilo predsednika gradbenega odseka br. štruklja, lei je podal obširen referat o bodočem Sokolskem domu, ki bo nosil ponosno ime: Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja in bo stal na prostoru bivše konjušnice v Trnovem. Zborovalci so enodušno sprejeli predlog, da se čim prej prične gradnja Sokolskega doma, ki bo žarišče prave sokolske in jugoslovenske ideje v šentjakobskem, krakovskem, trnovskem in dvorskem okraju. Po poročilih nadz. odbora Je bila soglasno sprejeta razrešnica upravi in blagajniku. Tudi nova uprava je bila soglasno izvoljena ter ji ostane na čelu dolgoletni, požrtvovalni sokolski delavec br. dr. Milan S u b i c. Uprava je ostala skoro neizpre-menjena, izpopolnjena je le z nekaterimi novimi člani in članicami Za predsednika gradbenega odseka je bil ponovno izvoljen br. n. podstarosta Fran štrukelj, ki mu stoji ob strani močan zbor požrtvovalnih sokolskih delavcev. Po volitvi je pozdravil občni zbor še starosta Sokola Vič br. Rems, nakar je bil ob 22. zaključen lepo uspeli občni zbor. Občni zbor Sokola IV pa se je vršil danes dopoldne ob dokaj lepi udeležbi v telovadnici na Prulah zbor je otvoril starosta br Drago Pogačnik s pozdravom navzočim delegatom in vsem aborovalcem, se s pieteto spomnil Viteškega kralja Aleksandra i. Uedinitelja, čigar spominsko primerno počastili in vzkliknili trikratni »Zdravo!« mlademu kralju Petru n. Izrekel 1e nato bratsko zahvalo vsem dobrotnikom društva ter fh prosil za nadaljno t naklonjenost, nakar je br. prosvetar No- : v-ak prečita! poslanico Saveza SKJ. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, predvsem tajnika br. Milana An-tosiewicza, ki je podal pregledno tajniško poročilo in nato istega poročevalca o tehničnem delu v društvu. Obe poročili sta bili z odobravanjem sprejeti. Nato so podali svoja poročila prosvetar br. Novak, blagajnik br. Roš, gospodar br. Pust, predsednik socialnega odseka br. Drago Kosem, v njegovi odsotnosti br. podstarosta Grčar. Vsa poročila so bila soglasno in z odobravanjem sprejeta, nakar je bila po krajši debati izvoljena po večini stara društvena uprava s starosto br. Dragom Pogačnikom na Čelu, ki nam jamči, da bo tudi v prihodnjem letu delovanje Sokola IV zelo uspešno in plodom osno. Po volitvah se je br. starosta Pogačnik zahvalil za izkazano zaupanje ter ob 11. zaključil redni občni zbor. Mlademu Sokolu IV želimo pri njegovem nadaljnjem delovanju obilo uspehov. Zdravo! Kovaštvo denarja v Zasavju Razkritja ob aretacija uglednega trgovca iz Jevnice Jevnica, 13. januarja. Jevnica je majhno naselje v Zasavju, ki spada pod občino Kresnice. Kraj je bolj man šele nekaj let sem po tem, ker je dobil lastno železniško postajo, ki jo uporabljajo turisti na Janče. Po mirni tišini našega kraja se je zdaj nenadoma zvedelo, da so imeli pri Benčiču skrivno kovač-nico denarja. Josip Benčič je doma s Primorskega in se je kmalu po prevratu naselil pri nas. Priženil se je na bogato kmetijo. Ko mu je umrla žena, ki ni imela ni-kakih drugih sorodnikov, je vse premoženje pripadlo njemu. Mož se je potem oženil še enkrat. Pred tremi leti pa mu je umrla tudi druga žena in zdaj je vdovec z 8 otroci, od teh šteje najstarejši jedva 14 let. Pred nekaj dnevi so dobila oblastva prijavo nekega Goloba, ki je do zadnjih dni bil uslužben pri Benčiču v kovačnicd. Ta je javil, da se peča Benčič z izdelovanjem krivega denarja. Oblastva so pričela zadevo preiskovati in hitro se je raznesla po dolini vest, da je orožniška patrulja iz Litije, ki jo je vodil podnarednik g. Triplat, odvedla Benčiča v sodne zapore. Mnogi domačini so menili, da je postal Benčič žrtev kake sovražne ovadbe. Benčič je ob aretaciji sam zatrjeval popolno nedolžnost. Izgovarjal se je, da ga je ovadil njegov bivši kovaški pomočnik le zaradi tega, ker ga je napodil iz službe. Zdaj pa so napra- i vili orožniki pri Benčiču ponovno hišno preiskavo in so našli take priprave, ki res potrjujejo Golobov o ovadbo. Med drugim so našli pri Benčiču tudi stiskalnico za kovance. Pri zaslišanju so prišle na dan razne ugotovitve, ki so dale oblastvom povod, da ga obdrže še nadalje v sodnih zaporih. O neobičajni aretaciji moža, ki je posestnik, trgovec, mlinar in lastnik kovačije, krožijo seveda po dolini razne govorice, saj ljudskf fantazija vedno rada kaj pridene. Preiskava je ugotovila, da se je pred dvema letoma oglasil pri Benčiču neki njegov znanec s Primorskega. Nagovarjal ga je, naj se loti izdelovanja kovancev. Ben-čičeva skrita domačija je kar pripravna za to, razen tega pa od tam ni daleč na železnico Razpečeval ci denarja bi ae morali namreč posluževati železnice, ker bi raz-pečavali denar v oddaljenejših krajih, da ne bi prišli izdelovalcem tako kmalu na sled. Benčič pravi, da vabljivim besedam ožjega rojaka nI hotel nasesti in je ponudbo hitro odbil. Kratko nato pa se je sbasii ta njegov znanec še v družbi nekega zgovornega študenta. Ponovno sta se lotila Benčiča, naj pristane na ponarejanje denarja. Benčič je nato ugodil vabljivim besedam. Oba tujca sta ae za nekaj časa naselila v Jevnici. Benčič pravi, da ne ve, če sta izdelala kaj kovancev. Njemu nista . dala niče—g. Ko so se nekaj sprli, so se razšli... Nedavno pa se je razgovarjal Benčič s svojima kovaškima pomočnikoma Golobom in Koscem. Govorili so o krizi in pomanjkanju denarja. Eden izmed besedovalcev je omenil, da bi res kazalo izdelovati denar kar doma. Benčič je na to opazko prikimal in je ponudil svojima kovačema potrebne modele. Ko jima je izročal priprave, ki jih je imel že dve leti doma, je bodril Goloba in Kosca: »Kar delajta denar, pa se bo vama dobro godilo!« ... Kako je napredovala nova domača obrt v Jevnici, preiskava še ni povsem dognala. Doslej je are tiran ec priznal, da mu je zna-m le za kakih 50 kovancev, ki jih je izdelal Golob. Tega pa zdaj ni mogoče za-slišati. Pred tednom je namreč izginil in ga oblastva vkljub vestnemu iskanju še niso našla. Benčič je takoj potem, ko sta se z Golobom sprla in je ta pobegnil, zaslutil, da bi mu ubežnik znal kako skuhati Modele za kovance po 50 in 10 dinarjev je nesel na skrivaj t Savo. Pri preiskavi so našli pri Benčiču tudi posodo za mešanje zlitine, v isti posodi so potem zlitino tudi topili. oblastva so vse te pripomočke zaplenila. Seveda se vsa okolica zdaj močno zanima za nadaljnji potek preiskave Ob tej priliki so oživele govorice o znanem Jožotu Bebru, ki je imel pred desetletji v Boltiji nad Ponovičami bogato kmetijo, podobno gradiču, pa ga je želja po bogastvu s pomočjo krivega denarja spravila v ječo na Ljubljanskem gradu. Vsa bogata kmetija in posestva so mu bila potem prodana in Beber je postal na stara leta brezdomec in siromak. Nikjer ni našel usmiljenja, niti pri tistih, ki so si z Bebrovim lažnim denarjem pomagali na noge. Preiskavo o kovačih krivega denarja v Jevnici vodi sodnik sreskega sodišča v Litiji g. dr. Pavlovič, ki je bil nedavno premeščen semkaj iz Gornjega grada. Zanimanje za nadaljnje ugotovitve in potek preiskave je v vsem našem okolišu precejšnje, saj je bil Benčič znan prav povsod. DANES OB 4-, 7. EV 9.15 MONUMENTATAVI VEL EFILM EPOPEJA ARKTIDE ESKIMO TELEFON 21-24 ELITNI KINO MATICA PREDPRODAJA OD IX. DO % 13. URE Mariborski nedeljski dogodki ..pribor, 13- januarja. > v tjoucac t gledališču Sinoči je bila v Narodnem gledališču letošnja premiera znane Kalmanove operete »Vijolica z Montmartrar. Dirigent je bil Lojze Hercog, režiral je Vlado Skrbinšek. Vsi sodelujoči z gostinjo Eriko DruzovLčevo, zagrebško operno pevko in mariborsko rojakinjo, ki je žela krasen uspeh, Pavlo Udo-vičevo in B- Sancinom v vodilnih vlogah eo svojo nalogo odlično izpolnili. Razprodano gledališče je dajalo vsem toplo priznanje. Strel tik ob srcn 241etni Pavle Eles »z Zgornjega Dupleka je bil zadnje čase vase zaprt, zamišljen in melanholičen- Njegovi tovariši so sicer to opazili, niso pa uiogli izvedeti, kaj ga tare. Sinoči je nenadoma počil strel Domačini eo našli 241etnega Pavleta v krvavi mlaki-Opazili so odprto rano tik ob srcu, skozi katero je šel strel. Odpremili so ga mariborski reševalci v splošno bolnišnico, njegovo stanje je zelo resno- Zbor Perunovcev V kavarni Jadran so se sestali danes dopoldne naši vrli Perunovci, motociklisti, k rednemu letnemu občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodil iniciativni načelnik Peruno-ve motociklistične sekcije Oton C r e p i n-ko. V svojem poročilu je prikazal težave, « katerimi se Perunovci borijo, ter podal hkrati splošen pregled o lanskem delovanju- Tajniško poročilo je podal požrtvovalni tajnik Make B r a Č i č. Članov šteje odsek 87. ki so priredili osem izletov, tri dirke in veliko mednarodno dirkalno vožnjo ob priliki Mariborskega tedna. Sledilo je blagajniško poročilo. Podal ga je marljivi blagajnik J. V i 5 e r. Denarui promet je znašal 48.470 Din- Blagajniško stanje je zadovoljivo. Po poročilu člana nadzorstvenega odbora Justina G u s t i n č i Č a, ki je predlagal razrešnico, so bile volitve novega vodstva in so bili izvoljeni: Oton Crepinko, načelnik; H. Rozman, podnačelnik; Ivo Zgur, tajnik; M. Višer, blagajnik. Odborniki: Fašink, Vresnik, Ceh, Tomažic, Mu-h-id, Lušnik- V nadzorstvu so: Felič in Ste-fanovic. Športna komisija: Crepinko, Fa>-šink, Tomažič, Lušnik, Sibenik in Ceh. Športni komisar je R- Fašink, ekonomska komisija: inž. Leo Knez in Stefanovič- Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne zadeve. Hladi in stari Med tezenskimi občani se je naglo razširila vest o zanimivem konfliktu, ki je nastal med očetom, ki ni prijatelj sodobnih športnih stremljenj naše mladine, Ur med njegovo hčerko MariČko, kj je navdušena pristašinja sporta, zlasti še dilcarekih podvigov. Hotela Je mlada Marička malo na smuk, pa je prišlo do očetove intervencije, češ: kaj je vsega tega treba. Beseda je dala besedo, dokler ee ni zgodilo, da je oče segel po škarjeh in hčerki razrezal smučarsko opremo. Marička je bruhnila v neutolažljiv jok: s smukom ni bilo nič-*. Smrt uglednega meščana V lepi starosti 71 let je umrl v mariborski splošni bolnišnici upokojeni ravnatelj zemljiške knjige Miliajlo Vučetič, r mariborskem življenju znana in priljubljena osebnost. V svojem službenem delovanju je bil svojim stanovskim tovarišem vee čas veren drug in prijateljski, pri predpostavljenih pa je užival izredno zaupanje. Ob pokojnikovem grobu žalujočim naše iskreno eožalje! Ni dneva brez nesreče Slletni Ani Hrašovčevi je spodrsnilo na tleh. Zlomila si je pri padcu desno roko-Mariborski reševalci so jo prepeljali iz njenega stanovanja v Krčevini v splošno bolnišnico Nezgoda je doletela tudi lTletnega mesarskega vajenca Andreja Dolinska- Prenašal je mesarski čok, ki mu je. ko se je hote! izogniti mimo drvečemu vozu, zgrmel preko desne noge. S polomljeno nogo so ga odpremili v bolnišnico- Policijska malha zera... Ljudje, 1q imajo v skrbi vzdrževanje reda in miru, 60 imeli danes nekoliko odpo-čitka- Izvršil se je samo naskok na berače in nočne ptice ter se je kot rezultat te nepričakovane atake pomnožilo število oskrbovancev pri iGrafu« za pet oseb Jakec J., Tomažek S. in Franček N so poromali v Ključavničarsko 2, njim ob strani Johann M in Terezika N. Aktualne prijave pa so se tikale slučajev prevare, poneverbe ter namerne poškodbe tuje lastnine Bratom in sestram pravoslavne vere želimo srečno in veselo Novo leto! Objave Vajeniški dom priredi pod okriljem ZKD drevi ob 19. uri predavanje o Trbovljah. Predaval bo g. Mrzel. Zikov kvartet je bil v naši dravski banovini tako priljubljen, kakor malo katero drugo komorno združenje- Vsepovsod so jih vabili na koncerte in prepričani smo, da se bo ravno tako priljubil naslednik Zikove-ga kvarteta, novi Praški kvartet pod vodstvom primarija Vilibalda Švejde. V novi sestavi bo koncertira! praški kvartet ▼ Ljubljani prvič v petek 18. t- m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni od danes naprej. Suhe in tople noge vam ohrani SETA vložek. 46 Jens Peter Jacobsen: Dva svetova Salzach ni živahna reka. Na njenem vzhodnem bregu stoji majhna vas, otožna, siromašna in skrivnostno tiha. Kakor bedna gruča pohabljenih beračev, ki ji:i jc voda na svojem potu zadržala, ker zavoljo uboštva ne morejo plačati pre-voznine čez reko, stoje hiše na skrajnem robu obrežja s protinastimi ramami tesno druga ob drugi ter tiče brezupno s svojimi trhlimi berglami v sivi reki. V ozadju galerij strme črne, motne šipe izpod skodla-stih streh z napušči, strme z nevoščljivim izrazom sovražne bolesti tja proti srečnejšim hišam, ki stoje posamezne, po dve in tu in tam v prijaznih skupinah raztresene po zeleni ravnini ter se izgubljajo daleč tja v zlatomegleno daljo. Siromašnih koč ne obdaja blesk, le mrka tema in molk vladata okrog njih, še mračnejša zaradi šuma reke ki leno, a vendar brez odmora leze mimo hiš in na svojem potu mrmra vsa sita življenja in topo zamišljena. čez ograjo galerije in opazovala čoln. S skoro prozorno roko si je zasenčila oči, zakaj tam, kjer je plaval čoln, se je kakor zlato bleščal solnčni žar na valovih, in videlo se je skoro, kakor bi drsel čoln po zlatem ogledalu. Iz somraka se je svetil vzvišeno bledi obraz žene, kakor bi imel svetlobo v sebi, videl se je razločno in ostro kakor vodne brazde, ki celo v temnih nočeh osvetljujejo morske valove. Plašno so prežale njene obupane oči, čuden, kakor skoro slaboumen smeh se je držal njenih utrujenih ust. toda navpične gube na njenem okroglem, vzbo-čenem čelu so širile čez ves obraz senco obupne odločnosti. Od cerkve male vasi se je oglasilo zvo- njenje. Obrnila se je od solnčnega bleska in zazibala glavo, kakor bi hotela uiti zvokom zvonov; pri tem pa je zašepetala skoro kakor odgovor na brezkončno zvon jen je: »Ne morem čakati, ne morem čakati.« Zvonjenje ni prenehalo. Kakor mučenica je stopala po galeriji sem in tja; sence obupa so postajale še temnejše in dihala je s težavo kakor bitle ki ga sili jok, a se vendar oe more jokati. Dolga, dolga leta je trpela za hudo boleznijo, ki je ni hotela zapustiti, pa naj Je la slabotna, shujšana ženska postava daleč ležala ali hodila. Povpraševala je za svet Solnce je zahajalo; na drugi strani je že začelo polniti ozračje stekleno čisto cvrča-nje murnov; zdaj pa zdaj ga je prinesel na to stran nenaden rahel vetre, ki je prišuštel sem in zamrl v tankem trst ju reke. Čoln je priplaval s tokom po reki. Pri eni izmed zadnjih hiš je stoje slone- mnoge modre žene, romala je od drugega svetega studenca do drugega, a zmerom brez uspeha. Zdaj nazadnje je bila s procesijo pri Sv. Jerneju, in tam ji je star mož z enim očesom svetoval, naj si priskrbi planik. ovelih dišečih rutic, snetljivih turščič-nih storžev in zelišč z grobov. Vse to da naj poveže v šopek, ki mu naj prida še en lasten las in trsko od krste. Ta šopek da naj vrže za mlado žensko, zdravo in živahno, ki bi se pripeljala s čolnom po reki. Potem da bi jo bolezen zapustila in se preselila v ono drugo. Zdaj je imela šopek skrit v nedrijih in po reki se je bližal čoln. prvi, odkar si je pripravila čarovni šopek. Spet je stopila k ograji galerije; čoln je bil že tako blizu, da je mogla razločevati v njem pet do Sest potnikov. Tujce, kakor se ji je zdelo. V čolnu je stal čolnar z drogom; pri krmilu je sedela dama in krmarila, poleg nje pa moški, ki je pazil, da je krmarila po migljajih čolnarja. Drugi so sedeli sredi čolna. Bolnica se je nagnila daleč naprej; vsaka poteza njenega obraza je napeto prežala; roko je stisnila k prsim. Njena senca so razbijala, dih ji je skoro zastajal. Z gibajočimi se nosnicami, žareč imi lici in široko odprtimi, strmečimi očmi je čakala čoln. že je slišala glasove potnikov, zdaj razločno, zdaj kakor pridušeno mrmranje. »Sreča«, je rekel eden, »je čisto poganski pojem. V svetem pismu nove zaveze je ne dobiš nikjer.« »Morda blaženost?« Je menil vprašaje drugi. »Dajte mir,« je zdaj pripomnil tretji. »ideal pomenka Je zanesljivo ta, da se odmakneš od tega, o čemer se razgovarjaš. Zdi se mi, da bi zdaj to lahko storili in se vrnili k začetku razgovora.« »Dobro; torej Grki...« »Najprej Fenlčani?« »Kaj več o Feničanih?« »Ničesar! Toda zakaj naj bi zmerom prezrli Feničane!« Čoln je bil zdaj prav pod hišo in v tem ; trenutku si je nekdo v čolnu prižgal ciga- j reto. Zaplapolal je plamenček in osvetlil i damo pri krmilu. Rdečkasti blesk je po- 1 kazal mladosten, svež dekliški obraz a srečnim smehljajem na polodprtih ustnicah in s san javim izrazom v jasnih očeh, ki so gledale v temno nebo. Plamenček je ugasnil. Lahen pljusk, kakor bi nekdo nekaj vrgel v vodo — in čoln je odplaval dalje. • Bilo je kakšno leto pozneje. Solnce je padalo za zastor težkih, mračno rdečih oblakov, ki so metali krvavo rdeč odsev na rumenkaste valove reke. Hladen veter je pihal čez ravnino. Nič cvrčanja murnov, samo pljuskanje reke in šušljanje obrežnega tretja. Iz daljave je plaval čoln po reki. Bolnica z galerije je stala spodaj na bre- gu- Ko Je bila vrgla takrat čarobni šopek za dekletom, se je bila onezavestila; silno razburjenje ln morda novi zdravnik za ubožno ljudstvo, ki je prišel v te kraje, sta povzročila izpremembo v njeni bolezni. Kmalu se je začelo njeno zdravje boljšati in v nekaj mesecih je ozdravela. Spočetka jo je občutek zdravja kar opijanjal. Pa to ni tra- jalo dolgo, spet so se je začeli lotevati potrtost in žalost, nemir in obup, kajti vsepovsod jo je preganjala podoba dekleta v čolnu. Najprej se ji je dekle prikazalo kakor ga je bila videla: mlado in cvetoče; klečalo je pred njo in jo prosilo; pozneje je postalo nevidno, vendar pa je vedela, da je bilo pred njo. zakaj slišala je njegovo tiho vzdihovanje, podnevu v njeni postelji, ponoči v kakšnem kotu sobe. Zdaj nazadnje je bilo dekle spet tiho in se ji je prikazovalo bledo in shujšano ter je strmelo vanjo z nenaravno velikimi, čudnimi očmi. Nocoj je stala bolnica spodaj na obrežju; v roki je imela trsko in je risala križe v mehko blato; zdaj pa zdaj je vstala in prisluhnila; potem je risala dalje. Oglasilo se je večerno zvonjenje. Skrbno je dokončala zadnji križ, odložila trsko, pokleknila, in začeta moliti Potem je stopila do prsi v reko. sklenila roke in se prepustila sivočrni vodi. In voda jo je potegnila v globočino leno in žalostno mimo vasi. mimo polja v daljavo. Zdaj je bil čoln že čisto blizu. Mlada človeka sta bila v njem, ki sta si bila tedaj pomagala pri krmarjenju in ki sta bila zdaj na ženitovanjskem potovanju. Moški je sedel pri krmilu, ona pa je stala sredi čolna, ogrnjena v ovratno ruto ln z majhno rdečo čepico na glavi. Opirala se je ob kratki jambor ki je bil brez jadra, in šepetala pesem pred se. Potem sta vodila čoln mimo hiše. Mlada žena je veselo prikimala krmilarju pogledala v nebo in začela peti. Pela je sloneča ob jamboru s pogledom v oblake. M so ae vlekli po nebu. Dogodki po širnem Državni predsednik in učc «aiSsnkl politehniki so pred toafldm oMnjafl znamenito slavje, M jo veljalo predsednika države prof. Moščlckemn. Poročali smo ze o njegovih najnovejših izumih v daljšem članku ISO let „Times" Letos L januarja je minilo 150 let, od-ktr je velik kupčijski polom povzročil ■stanovitev največjega današnjega lista na •veto. Anglež John Walter je bil ugleden trgovec s premogom in eden izmed ustanoviteljev premogovne borze v Londonu. Toda francoske in ameriške vojne so ga oropale imetja. Moral je napovedati konkurz ter iskati novega zaslužka. Kupil je majhno tiskarno blizu Blakfriarskega mostu v Londona. Nekaj časa je tiskal knjige, 1. januarja 1785 pa je natisnil prvo številko šti-ristrsnskega lističa z naslovom »Daily Universal Register«, V svojem programu je listič obljubljal, da ne bo nikdar nikogar žalil, da bo vedno stvaren ter da bo poročal golo resnico. Po izhajanju je list v svoji 940. številki 1. januarja 1788 spremenil svoje ime v »The Times« (Casi). In kako so se spremenili časi! Walter je bil 1. 1789 zaradi obrekovanja Yorskega vojvode obsojen na 50 funtov globe in leto dni zapora, bil pa je tudi izpostavljen na sramotilnem stebru! L. 1799 je bil ponovno obsojen zaradi istega prestopka, nakar je prepustil list svojemu sinu Williamu, ki ga je zopet izročil svojemu mlajšemu sinu Johnu. Slednji je povzdignil mali listič v 43 letih truda na stopnjo svetovnega glasila. John je bil velikopotezen ne 1« kot organizator uredniškega štaba, bil je tudi pionir v tiskarstvo, kajti prenovil je tehnično podjetje od vrha do tal, nabavi je nove stroje m dal listu novo lice. Tako je dnevnik nevzdržno rastel in 1. 1815, ob času bitke pri Waterlooju, se je povečala njegova naklada mahoma za 5000 naročnikov. L. 1854 so se tiskale »Times« že v 50.000 izvodih. Od Johna Walterja starejšega je prevzel Bat John Walter mlajši, ki je dvignil njegovo naklado na 112.000 izvodov, kar je bil rekord za tiste čase (ter bi bil še dandanes rekord za naše liste). Medtem ko se je naklada »Times« stalno dvigala, pa se jc pridružil lastništvu kot sotrudnik lord Northcliffe, ki je spremenil lastništvo v delniško družbo. Ta časopisni kralj je nanovo organiziral »Times« ter zasigural listu popolnoma neodvisno vodstvo. »Times« se niso nikoli potegovale za naklonjenost mase m kljub temu je njih naklada stalno rada. To si moremo razložiti edinole iz značaja angleškega ljudstva. Ton »Times« je vedno nekako siv, miren, stro- go stvaren. Tudi dnevna uredniška konfe renca je svečana kakor le kakšna seja londonskega ministrskega sveta. Uredniki pa se strogo drže svete tradicije: nobena prenagljena novica ne sme v svet, dokler ni vsestransko avtentično potrjena. Tako se večkrat zgodi, da objavi marsikateri list kakšno senzacijo prej nego londonske »Times«. Toda Angleži tega ne verjamejo, dokler je ne najdejo »verificirane« v svojem osrednjem in največjem javnem glasilu. Velik ogenj v Ameriki V neki stanovanjski hiši v Brooklyn« pri New Yorku je te dni izbruhnil ogenj, nameni so se širili z bliskovito brzino in preden so bili speči prebivalci alarmirani, kakšna nevarnost jim grozi, je bila že streha v objemu divjega elementa. Tedajci so zadoneli v hiši svarilni klici, ki so spravili ljudi pokonci. V blazni paniki so začeli stanovalci dirjati sem in tja. Dva gasilca, ki sta šla budit nesrečnike, sta postala žrtvi' poklica. Pokopali so ju zidovi in stene, ki so se rušili v gorečem poslopju. Tudi 38 stanovalcev so morali prepeljati s hudimi poškodbami v bolnišnico, medtem ko je v kletnih prostorih zgorelo sedem črncev, ki so stanovali pod zemljo. Rešila je življenje drugemu in ga olajšala sebi Direktor Paul Cooper-Leslie se je nedavno vozil po Madžarskem, kjer se je njegov avtomobil ponesrečil. Mož je bil ob tej priliki hudo ranjen in bi bil gotovo podlegel poškodbam, da se ni slučano našla neka stara ženska, ki mu je o pravem času obvezala rano, da ni izkrvavel. Ko je Cooper-Leslie okreval in se je vrnil v London, se je seveda spomnil svoje rešiteljice, ki živi v zelo bednih razmerah ter jo je nagradil z večjo vsoto denarja. Še bolj kavalirsko od ravnatelja pa se je izkazala zavarovalnica, pri kateri je Cooper-Leslie zavarovan za primer smrti za veliko vsoto. Zavarovalnica je tudi sklenila nagraditi vrlo rešiteljico ter je stari ženici kupila v znak priznanja zemljišče, ki ji bo toliko donatalo, da bo do smrti brez skrbi za svojo eksistenco. Zenica, ki je bila še nedavno najsiromašnejša prebivalka vasi, spada danes med najimovitejše posestnike v kraju. Rusija v Društvu narodov Po dogovora med Rusijo in dragimi evropskimi državami je bil imenovan ruski diplomat Marcel Rosenberg za generalnega podtajnika v ženevski ustanovi Ribiči na ledni grudi Osem finskih ribičev, ki so nasproti Kronstadta ribarili na zaledenelem morju, je vihar na ledni plošči odnesel na odprto morje. Finske oblasti so poslale za njimi ledolomilec in tri letala; r.a neki ledni plošča so našli sani, za ribiči pa ni ne duha ne sluha in menijo, da so postali žrtev morja. 45 stopinj mraza v Rusiji Iz Moskve poročajo, da so imeli v noči od nedelje na ponedeljek najstrožji letošnji mraz v Rusiji. Termometer je kazal v Moskvi 33, v Čeljabinsku pa 45 stopinj pod ničlo. Na Krimu je padlo srebro samo na 19 stopinj. Nasprotno pa javljajo iz arktičnih dežel, da je temperatura tam želo zmerna. Mraza imajo le za nekaj stopinj pod ničlo. Žena v sodobnem svetu O psihologiji ženske emancipacije Plato pravi v svojem simpoziju na usta Aristofanova: »Ker se je po delitvi prvotno enotnega tretjega spola razdelila tudi narava na dvoje, se je vzbudilo v vsakem človeku hrepenenje po svoji lastni drugi polovici In obe polovici sta se objeli z rokami, njuni telesi sta se združili in sta hoteli zopet zrasti v eno. In ko sreča po tej delitvi ena polovica prvikrat svojo drugo, tedaj jo čudežno obide prijateljstvo, skrivnost in ljubezen, in nič več nočeta druga od druge.« ki vendar nihče ne ve, čemu to hrepenenje. Zdi se, da je dobra mati narava nagradila človeka za funkcijo razplojevanja s čuvstvom telesnega ugodja. Toda zgolj telesnost le ni, kar veže moža na ženo in obratno. Ta problematika človeka, ki je »iz-rodek dveh svetov«, kakor pravi Goethe, ima že svoj duševni delež. — Biologi trdijo, da izhajajo vsi sesavci iz nižjih živalskih vrst, to je iz živali, ki imajo moška in ženska spolovila, tako da so žleze in celice sicer ločene v moške in ženske, vendar pa so živaK dvospolne. Tudi pri človeškem plodu je oboje spolovil v zasnut-kn združenih, ko ima plod že jasen človeški izraz. V poznejšem razvoju zakrnejo pri moškem ženska, pri ženskah moška spolovila. Toda vedno obstoji možnost, da ta zakrnitev ni popolna in da ostanek nasprotne spolnosti vpliva na poznejši razvoj. Takšna dvojnost je pri človeku tako pogosta, da smatrajo nekateri znanstveniki, da je čisto moški afi ženski tip v kulturnem človeštvu v manjšini. Vsak človek je pač rojen iz matere in očeta. Toda, ako vzamemo to biološko konsti-tucijo le za splošno možno osnovo in dispozicijo, obstoje še drugi, prav nič manj važni duševni vplivi, ki prihajajo iz neposredne okolice človekove (dom, šola, okolje, vzori, vzgledi), ki določajo cesto poznejši razvoj in usodo. S spolno dozorelostjo dekleta »o nove naloge. Toda tu nastanejo zaradi kulturnih zahtev marsikake težave, ki obstoje v več ali manj dolgi dobi realne vzdržnosti, zaradi česar se nagonsko življenje prendo usmerja v svet fantazije. Nagon je pač bistven izraz življenja m je neuničljiv. Izginiti se da pač le v podzavest in v tem duševnem svetu živi svoje posebno življenje, povzroča nemir in često bolezen. Vrnitev iz sveta fantazije v realnost je zato pozneje tem težja; posledice se pokažejo v otežko-čeni objektivni izbiri, frigidnosti itd., to je: v vseh onih situacijah, ki zahtevajo popolno materinsko občutje. Dočim se pri moškem človeku uporabljajo vse neiztrošene nagonske sile za nstvarja-nje višjih kulturnih dobrin, ima zmožnost sublimiranja pri ženi druge smeri. Produktivnost moškega, ki se izraža o njegovih du hovnih in socialnih delih, se kaže pri ženi v ožjem spolnem življenju, v produkciji otroka. To» je bistveni biološki smisel ženskega spolnega življenja, centralnost in pra-fenomen njenega življenja in — njena oso-da. Ako se v dobi pubertete izvrši v dekletu definitivna odločitev v smeri identificiranja z materjo, tedaj se oblikuje v dozorelem dekletu specifični značaj ženskega ideala. To jc idealizirano materinstvo, zvezano z določeno, za etično ženskost značilno spolno moralo. Iz dekleta se razvije ma-donska žena (Madona je »imbol materinstva in ne devištva). Drugače pa je, ako prevlada v dozorelem dekletu identificiranje z očetom. V tem primeru postane dekle moško sublimirajoče. V naši dobi se precenjuje moško udejstvo-vanje, znanje. Zaradi tega stremi tudi ženska za tem, da bi zakrila svoje bistvo m da bi čimbolje izrazila svojo moško plat. Skuša se ponašati kot moški, stremi za moškimi poklici in hoče biti ravnopravna z njim. Ženski ideal preteklega časa odklanja. Vzrok temu leži le deloma v poniževanju ženske od strani moških. »Žena, ime ti je slabost!« Kaj čuda, da hoče dekle markirati dečka, ako se njena ženska narava tako ponižuje. Toda vse to se le zunanji vzroki Globlji vzrok leži v njeni psihični strukturi. Dr. Helene Deutsch razmotriva v svoji knjigi »Die Psychologie der weiblichen Se-ksualfunktion« obširno o seksualni organizaciji žene in njenem libidinoznem razvoju, ki je pri ženi vse bolj kompliciran, kakor pri moškem in ki ima svoje početke, skladno s splošno analitično teorijo že v detin-ski dobi. Zlasti poudarja važnost genera-tivnih procesov, ki tvorijo jedro psihičnega življenja spolno-zrele žene. V svojem du-sevno-mikroskopskem opazovanju agotav-ljs, da leži glavni izvor konfliktov v »moškem kompleksu« žene, ki tvori sestavni del njene psihične strukture, kar potrjuje tudi človekova dvospolna osnova z biološke strani. V premaganju tega moškega kompleksa, t. j. moško-usmerjenih tendenc, in v njeni pripravljenosti za sprejem plodnostne funkcije leži usoda žene v smislu psihičnega zdravja in največje možnosti, sreče. Anatomija je pač usoda. Globoko v bistvu žene je zasidran njen materinski nagon, da se iz-troša za svoj zarod. Svojih naravnih danosti pretvoriti v nasprotje pač ni mogoče. _ Nedavno tega sem čital pod zaglavjera »Žena v sodobnem svetu« tale stavek: »In če se dobe na drugi strani žene, ki se ne strinjajo z nekaterimi prenapetimi zahtevami ženske emancipacije, je to samo znamenje, da tiste žene še misliti ne znajo aH pa ne smejo.« To trditev smatram kot žalitev mater, one matere, ki jo vsi moški spoštujemo, ljubimo in vedno — iščemo. Da, iščemo! Ako bi one misleče žene to spoznale in se tega zavedale, bi bilo v mar-sikakem zakonu več harmonije. »Misliti ne znajo.« K temu naj navedem mišljenje Freudovo, ki pravi: »Ne verujem, da pojasnjuje biološko nasprotje med intelektualnim delom m spolnim delovanjem ono fiziološko slabost duha žene, kakor prikazuje to Möbius. Pač pa mislim, da je treba nedvomno dejstvo intelektualne infe-riomosti mnogih žen pripisati onemu oviranju mišljenja, ki je potrebno za zatiranje spolnosti. Prepoved mišljenja o spoioih stvareh.« Po ugotovitvi teh izsledkom BUM 0O1 Kantov izrek; »"Žena ne izda svoje skrrr-nostia rtikake veljave več. S pogumno resnicoljubnostjo je odkrila omenjena zdravnica tančico z obličja sfinge, pogledal« fi prav v oči in pokazala njeo pravi, čisto Sovesci obraz. p. ★ Jebtlef. Ofc kooev leta 19S4 je pretekla 15 let, odkar izhaja Est »ženski pekret«, glasilo ženskega gibanja v Jugoslavi^. Urejuje ga A. štebijeva, a tudi najbolj temeljiti članki izhajajo izpod njenega peresa. Vob-f če je list pisan resno m usmerjeno ter priča o načelnosti prizadevanja oseb, ki se zbirajo okoli Està. »ženski pokret« priča, d« si ni nadel samo naloge, usmerjati ženstve naše države, temveč ga tudi informirati e vseh važnih dogodkih, ki zadevajo žensk« doma in v tujini. Kot pravo žensko glasilo zasleduje zakonske osnutke, odloke, nared-be — zlasti tiste, ki zadevajo ženske posredno ali neposredno, — jih prouči ter zavzame stališče, način, ki je edino pravflest za vzgojo čitateljev. List se zavzema * prvi vrsti za pravice žen v poklicu, saj Je šanje, zato ne bi smelo biti noben e6hoča to zaenkrat naše najbolj pereče ženska vprašanje, zato ne bi smelo biti nobene od nas, ki bi ne bila naročnica. Naröoa se pri upravi: Beograd, Knez Mihajlova 46-L Pri lonrvosti črevesja, bolezni jeter ki žolča, odebelelosti in p rotino, kataru želodca in črevesja, obolenjih danke odpra« vi naravna »Franz Josefova« grenek», zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno delovanje črevesja, »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kolonija na Wranglovent otoku V Moskvo srca se vrnila brvài epravìtey Wranglovega otoka v Severnem L plebiscitu v Posaarju o priliki svojega obiska v Londonu imel dovolj priložnosti, da predebatira z zastopniki angleške vlade nekatere predloge VeEke Britanije o razorožitvi. Včerajšnje nogometne tekme Um: Ambrosiana : Napoli 1:0, Lado • Sampierdarena 3:0, Torino : Palermo OK), Brescia : Livorno 4:0, Firenze : Triestina 1:0, Pro Vercelli : Bologna 2:1, Milano : Alessandria 2:2, Juventus : Roma 2:1. Praga: Sparta : DSV Praga 4:0. Tekma za zimski pokal. Pariz: Kispest (Budimpešta) : Racing Club Pariz 3:3. Ustanovni občni zbor »Društva za upravljanje športnih prostorov ASK Pri-morjac se vrši danes ob 20. v gostilni Re-bec. Iz akvariste*vske torbe O morju in bokoplutkah. Sinje, vseoživljajoče morje, ti vir in zibelka vsega življenja, kaj vse se ne skriva pod tvojo gladino! Velikansko si bilo v začetku zgodovine naše oble in toplejše. Ko je stvarnik zapovedal, naj se store celine, so se zdramile mogočne sile in dvignile celine ter jih osvobodile tvojega objema. Enkrat vzbujene, so te sile gradile in razdirale, a celine so se pogrezale in dvigale v vekovnih presledkih. Življenje je propadalo in se na novo porajalo, menjaje svoje oblike, prila-godivši se novim razmeram. Bolj redko najdemo med današnjimi bitji oblike »n organizme, ki so se pojavili ▼ raznih dobah zemeljske zgodovine ter se prilagodile sedanjim prilikam v prvotni svoji obliki. Gorostasl, ki so se pojavili za časa srednjega zemeljskega veka, so izginili, na kopnem so pa zadale smrtni udarec mnogim bitjem ledene dobe novejšega zemeljskega veka; pri mnogih sta se pa v tendenci prilagoditve spreminjala organizem in oblika do današnjega časa in se bosta vedno spreminjala, kajti v prirodi ni stalnosti. Omenjene spremembe in preobrati v zgodovini naše oble se niso izvršili naglo, temveč zelo polagoma, zaradi česar je bila prilagoditev novim razmeram omogočena mnogim bitjem zlasti v morju, kjer se raznovrstne spremembe ne občutijo v tej meri, kakor na kopnem. V morju so se nam zatorej ohranile razne živali še iz davnih zemeljskih vekov v deloma spremenjeni obliki vnanjosti in organizma. Tako je znanost ugotovila v skladih arhajske dobe ali praveka skoroda iste spužve kakor jih srečujemo tudi dandanes, školjke, katerih potomci se ponašajo s težino daleč nad 50 kg. polže in druge živali, ki so kljubovale raznim spremembam do današnje dobe. Glavonožci starega veka so dandanes še zastopani v brodniku, ki ima polžasto lupino, in med ostalimi tudi sipo velehobotnico, ki tiči v 6 metrov dol-lupini z lovkami, štrlečimi iz lupine, ki so do 18 metrov dolge. Ozrimo se še na današnje ploščate skate, potomce hrustančnic iz devonske tvorbe, ki dosežejo še dandanes orjaško dolžino kakih J do > metrov. Zanimivo je, da so se živali, ki so živele v globinah in na dnu prejšnjih ...orjà. ohranile še dotlej v le malo sp. en jeni obliki, to pa zaradi tega. ker niso prodrli uplivi raznih sprememb na površini zemlje v te globine Kljub dejstvu, da so se bitja vmorjih laže prilagodila raznim spremembam kakor živali na kopnem, je vendar tudi tu izginilo mnogo rodov in vrst, ki jih najdemo dandanes le še v oka-meninah Rodovi, ki so šteli v prejšnjih zemeljskih vekih po več tisoč vrst. so danes zastopani le še z nekaj sto vrstami. Mnogo g' 14 orjakov ni več, ki so prej oživljali morja. Kje ao orjaške ihtiosavre, kje okoli 30 n dolgi krokodili, kje 2 metra dolgi raki. kje velikanski plazilci! Kljub oslabljeni plodo-vitosti so pa morja še vendar obilno obljudena. — Ker smo se malo prej dotaknili akatov, si oglejmo ribe, ki so skatom podobne, samo mnogo manjše, in ki jih imenujemo boko-plute (Pleuronéctidae). Ko pridejo mladiči iz iker, so kakor vsako druga riba. Po 2 do 3 tednih se izbočita trebuh in hrbet v jačji meri, obrobljata jih pa hrbtna in podrepna plavut. Kmalu se začno držati nekam postrani in ko dosežejo 8 do 12 mm dolžine, se pogreznejo, ker nimajo mehurja, na morsko dno in se vležejo na levo (redkeje na desno) stran, a glava se jim začne razvijati tako, da stoji slednjič navpičen prerez glave navpično na desni bok. Sporedno z razvojem glave se pomikata očesi iz svoje normalne lege na desno ter se ustavita, čim stojita pravilno na čelu. Ko je riba 15 do 20 mm dolga, je po obliki že popolnoma podobna odrasli. Levi bok, na katerem leži, postane bel, desni bok pa potemni in se nadene z risbami, ki so svojstvene dotičm vrsti. Mirno leži v pesku samo glava' in na vse strani gibljive oči vidimo. Ce spusti veke, mislimo, da leži manjši kamen na dnu. Cim pa priplava kaka riba, se bliskovito poženo za njo. Zarod pa lovi račice in manjše živalce. Če plava riba počasi, aero v vodoravni legi trupa, giblje valovito, zelo dolgo hrbtno in podrepno plavut, kakor n. pr. morski konjički svojo. Tudi z vsem trupom plava nalik pijavki, pri naglem plavanju pa delujeta samo rep in repna plavut. Ker potujejo bokoplutke tudi ♦ sladke vode, se drže prav dobro tudi t sladkovodnih akvarijih. Zarod postane takoj domač in lovi dafnije, samooke, postranice, tiabi-fekse in črve. Za naše akvarije so prikladni mladiči plošče (Platessa passer), ki ne zraste čez 30 cm, in jezik (Solca vulgaris), ki ne zraste čez 60 cm. — Treba bo poskrbeti, da nam trgovci prineso z namiznimi morskemi ribami tudi majhne za akvarij pripravne, ki zahajajo v presne vode in pritoke našega sinjega Jadrana. O. S. Jovan Laloševič umrl Beograd, 13. januarja p. V Somborn je umrl danes bivši narodni poslanec in di> žavni podtajnik Jovan Laloševič. Odhod poljskega zunanjega ministra v Varšavp Varšava, 13. januarja, č. Poljski zunanji minister Beck je pred dnevi obolel na hripi in je zato šele snoči odpotoval v ženevo, da sodeluje na zasedanju sveta Društva narodov. Jagow umrl Berlin, 13. januarja, b. Včeraj je umrl v starosti 72 let bivši nemški državni podtajnik zunanjega ministrstva v. Jagow. Jagow je bil eden izmed vodilnih n.mškib diplomatov L 1914. In se njegovo Ime mnogo imenuje v zvezi z vprašanjem krivde za svetovno vojno ■mmnmnHmB Zadeva časti vseh Jugoslo' vanov so rofaki v suznosti l Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristop «imo H Bran'i'baru T TEDEN DNI FILMA Prizor iz filma »Križarfca Potemkln« Pria» ob aretaciji t filimi »Mati« (po romam», M. Gorkega) Dva ruska filma na poti v Ljubljano ▼ ktoSnji sezoni in to že v prav kratkem bomo imeli priliko spoznati nekatere odlične ruske filme. Vemo, kako naglo se je roška filmska industrija iz skromnih po-četkov dvigala v šir m v višino. Zlasti so jo popularizirali Nemci in danes ima ves svet respekt pred številnimi pridobitvami in stvaritvami ruskih mojstrov režije in glume. »Fot v življenje«, ki smo ga gledali tudi pri nas, je vzbudil dovolj pozornosti po vsem svetti, in prav radovedni smo lahko na vse, kar nam bodo naši kinematografi odslej prinašali iz obsežnega ruskega- repertoarja. Prvi film, ki bo tekel v Elitnem kinu Matici ▼ Ljubljani od 19. do 24. t. m., je »Pesem na Volgi«. Kdor se količkaj bavi s filmsko literaturo, mu že samo ime filma pove j ■Lllstov® f1-. rfownJi- »Pesem na Volgi« spada ne samo stvar takoj dovolj, med ljo gostov zasvtra Kost ja na svojo pastirsko piščal. Tedaj pa se zgodi nekaj nepričakovanega: drobnica, vajena melodije svojega pastirja, prihrumi v palačo, divja po njej in uniči vso pojedino. Kaj hitro se seveda izkaže, da Kostja ni Fraskim, nakar ga lepa Helena, ki je dotlej bila z njim tako ljubezniva, požene iz palače. Nič zato. Kostja je našel učitelja, ki ga poučuje v glasbi. Ker ga zaradi nebrižno-sti odpustijo iz službe, se odpravi naravnost v mesto. Njegov učitelj mu posodi lepo obleko. Tavajoč po mestu zaide mladi ljubitelj glasbe v koncertno dvorano, kjer se pravkar pripravlja orkester k izvajanju Listove II. rapsodije. V opereti je seveda rešena tako, da zaide Kostja najboljše filme sovjetske produkcije, . eisto slučajno na oder. Od tam ugleda med eč ie eden izmed naiboliših in nai- poslušalci Heleno in koj 31 začne mahati z marveč je eden izmed najboljših in naj lepših filmov, ki je v vseh državah, kjer so ga doslej predvajali, bil označen kot umetniška stvaritev. Strastni divji temperament, globoka čutnost in velik glasbeni talent — to so značilne osebine glavnega junaka, ki Je iz preprostega čolnarja na Volgi postal slavni umetnik. Silna ljube-■en, ki ne pozna mej žrtvovanja in se ne «straši niti uboja in tatvine, prepleta dejanje. Ljubavnica Anuka osvaja s svojo močno giamo. Vsebina je r kratkem naslednja: is roškega filma »Pesem na Volgi«, kf pride te Ari v Ljubljano. Preprosti čolnar Kavirlja biva in deluje na Volgi pod nadzorstvom grobega Lebed-jeva. Njegovo edino veselje je majhna piščalka m pa — Anuka, njegova mlada tova-rišiea. Kavirlja se je stepel z Lebedjevim in ga vrgel v vodo, nato pobegne, preverjen, da je svojega gospodarja nbiL Tavajoč po gozdov ju sreča potepuha Goroha, s katerim začne pohajati na sejme. Kavirlja svira na piščalko, Goroh pa pobira denarčiče in pri tem venomer opreza, če bi se dalo kaj malega ukrasti. Tako se primeri, da Goroh nekoč ttkü Antiki »strne« denar iz roke in pobegne, prepustivši svojega nahmega tovariša srdu razdražene množice. Pred Kričanjem ga reši sam načelnik poboljševal-nice, ki povede Kavirljo s seboj. V poboij-ševalnici je načelnik hitro odkril, da je Kavirtja sila nadarjen rmizfkarrt. Odvede ga na konservatorij in mu tako preskrbi primerno izobrazbo. Dobričina umetnik Kar lo Fran co vi č začne Kavirljo poučevati in napravi iz njega pravega virtuoza na flavto. Kavirlja začne žeti izredne uspehe, toda ko bi se moral orkester odpraviti na turnejo, prevzame Kavirljo silna žalost, njegovo srce se ne more umiriti. Pekoča vest ga žene nazaj k načelniku poboljševalnice, kjer se mu hoče izpovedati. Toda načelnik je med tem že vse izvedel, kako je bilo s Kavirljo, že davno mu je vse odpustil m je samo srečen, ker mu lahko naloži celo kopo dobrih nasvetov. Tako se je Kavirlji umirilo srce in v zavesti srečne bodočnosti objame svojo drago Anuko, ki ga nikoli nI jenjala ljubiti. Takoj sa pesmijo na Volgi bomo imeli priliko v Ljubljani videti (od SI. t. m. do 6. februarja J" prvo filmsko zvočno opereto iz sovjetske Rusije. Imenuje se »Pastir Kostja« in jo označujejo za glasbeno jazz-komedijo. Ustvaril jo je Sojuzkino v Lje-ningradu. Dejanje je vzeto iz sodobnega življenja v Rusiji, Seveda vas bo tudi tu zanimala vsebina, ki je čisto svojevrstna, kratko naslednja: Pastir Kostja je veseljak, ki venomer s pesmijo na ustih križari po livadah s svojo čredo. Tam blizu, kjer čuva Kostja svoje ovčice in koze, je znamenito mondeno kopališče, v katerem gostuje glavni dirigent Fraskini. Tam prebiva tudi bogata in lepa Helena, ki je seveda zaljubljena v slavo dirigenta Fraskinija in bi se rada z njim seznanila. Po neki slučajni zamenjavi se pa seznani s Kostjo, ki ga smatra za Fraskinija. Povabi ga k sebi in v čast slavnega J glasbenika priredi izdatno gostijo. Na že- rokami. Orkester pa začne v domnevi, da stoji pred njim dirigent, izvajati rapsodijo po čudnih kretnjah neznanega mladega mojstra. Tako je bila rapsodija odigrana nekoliko eksotično, ali prav zato je bil dirigentov uspeh tem večji. Nu, ravno na koncu prihiti dirigent in Kostjo spet pože-110 na cesto. Ali kmalu nato se Kostja seznani z nekim jazz-orkestrom, ki ga sprejme za člana. Stepejo se nekega večera kar z instrumenti; nesreča je tem večja, ker bi baš ta večer morali koncertirati. Ampak Kostja reši situacijo. Iz instrumentalnega orkestra se muzikantje sprevržejo v pevce jazza, in uspeh je ogromen. Kostja postane slaven in srečen. Seveda, njegova sreča je tem popolnejša, ker se zdaj lahko poroči s svojo dobro družico An juto. V stari Rusiji je bilo gledališče na zavidanja vredni umetniški višini. Po revoluciji je zapustilo veliko število ruskih umetnikov domovino in največ jih je našlo zaposlitve pri nemškem in francoskem filmu. Zaradi tega se je zlasti v Franciji film tako hitro dvignil in je lahko že v kratkem času tekmoval z Ameriko, ki je imela takrat lepo razvito filmsko industrijo, kader odličnih igralcev, režiserjev in denar. Zlasti se je v tisti dobi izkazal režiser Turžanski. Njegov film »Carjev sel« z Ivanom Možuhi-nom v glavni vlogi je bil največji francoski filmski uspeh. Toda vzlic temu izseljevanju je vendar ostalo v Rusiji še obilo talentov, ki so v naravnost obupnih razmerah in rekordnem času dvignili ruski film na zavidljivo umetniško višino. Znamenit je zlasti filmski reži ser Sergej Eisenstein. Svoj največji uspeh je dosegel s filmom »Križarka Potemkin«, ki je zbudil senzacijo po vsem svetu. Amerika, ki je znana po svoji navadi, da pokupi vse najboljše, je ponudila tudi Eisen-steinu milijonsko plačo, če pride v Hollywood. Eisenstein je res prišel, ostal v Ameriki celo leto, toda napravil ni ničesar. Ni bil vajen ameriškega tempa. Njegov film »Boj za zemljo« je sicer dobil ameriško nagrado, toda ustvarjen je bil v Rusiji. Edini film, ki se mu je izven Rusije posrečil, je Ma »Sentimentalna romanca«, ki jo je izdelal v Franciji. Njegovemu tovarišu Pudovkinu, ustvaritelju »Viharja nad Azijo«, se ni godilo nič bolje. »Vihar nad Azijo« je bil umetnina, filmi, ki jih je izdelal Pudovkin v Nemčiji, pa sama povprečna roba. poseben značaj, slike so zaradi posebnega uporabljanja svetlobe in aparatov svojske. Vsak prizor ruskega filma je za Evropca nekaj novega. Njihovo umetnost so poskušali mnogi posnemati, zlasti Francozi, toda prav to, kar pri ruskih filmih navduši, pusti pri francoskem gledalca hladnega. Rusi so mojstri režije, fotografije in mimike. Njihovi umetniki imajo posebno linijo, ki je nihče ne more posneti. To linijo ruske karakterne igre je Majerhold izoblikoval v ruskem gledališču. Ob nastopu govorečega filma je bila ruska filmska industrija v največjem razmahu. Prav tista leta so odprli v Rusiji na desettisoče kinov, ki jih je bilo treba zalagati s filmi. Da bi v kratkem času nadomestili neme aparature s tonskimi, ni bilo mogoče. Ta proces se je razvijal zelo po- teri ta Be zdaj ni končan. Zato je motala Rusija Se dolgo ustvarjati same neme filme in s tem je začasno izgubila svetovna film-aka tržišča, ki so zahtevala samo zvočne filme, šele predlanskim je prišel r Evropo prvi rusld govoreči film »Pot v življenje«. Ker je bil sploh eden prvih ruskih govorečih prvencev, si samo ob njem ne moremo ustvariti meritorne sodbe o ruskem govorečem filmu. Za letos pa je Rusija pripravila večje število zvočnih filmov. Mnogi se bodo predvajali tudi pri nas. Ti nam bodo šele prav pokazali, v kakšno smer je krenil ruski film in kaj še obeta. ★ Novosti prihodnjih dni Spored kina Matice v Ljubljani za mesec januar bo kaj pester in zanimiv. V kratkem bomo videli na platnu sijajno rusko originalno melodramo polno pesmi in glasbe. Ta film je svojevrstna umetnina pre-prežena skozi in skozi s sijajnimi dovtipi in domisleki. Film je povsod žel mnogo uspeha in mnogo odobravanja, predvsem tam, kjer niso baš naklonjeni ruski filmski industriji. Filmu je naslov »Pesem na Vol gi« in o njem govorimo vp osebnem članku. Kmalu bomo videli tudi najnovejši film iz življenja junakov zračnih višav. Ta film, v katerem igra glavno vlogo Richard Bar-thelmess nam pokaže vse možnosti moderne aviacije kakor so si to zamislili Američani. Film je prava slika življenja vojnih in civilnih pilotov. Pokaže nam tudi vse pripomočke, s katerimi operira danes letalstvo. Na sporedu je pa tudi nekaj prav veselega. Martha Eggertova se nam pokaže kot »Kneginja čardaša«. Ta film je bil izgo-tovljen v drugi polovici preteklega leta ter je povsod bil sprejet z največjim zanimanjem. Glasba je Kalmanova, režiral je Ja-koby, v glavnih vlogah pa nastopajo Hans Söhnker, Pavel Hörbiger, Pavel Kemp ta Ida Wüst. Vsebina se ni v filmu prav nič spremenila in opereto bomo videli takšno, kakor si jo je zamislil avtor sam ta kakor je na odru niti ni mogoče podati v vseh podrobnostih. FILATELIJA Slovenska izdaja 1919-1920 Bogatin Iz fihna »Trije tatovi«. Povezanost ruskih umetnikov z domačo zemljo je tako velika, da izven nje ne morejo ustvariti ničesar popolnega. Režiser Eisenstein pomeni dandanes za rusko filmsko umetnost teto, kar sta pomenila Stanislavski m Majerhold za gledališče. V časih nemega filma so igrali po Evropi precej ruskih filmov. Največ priznanja so dosegli razen obeh že omenjenih naslednji: »Zadnji dnevi Petrograda«, »Desetero dni, ki so pretresli svet«, »Požar v Kazanu«, »Mati« (po romanu Maksima Gorkega), »Ivan Grozni«, »Trije tatovi«, »Na dnu«, »Poštar« in »Čolnar na Volgi«. Ruski filmi so izdelani docela drugače kakor evropski in ameriški. Režija ima svoj Franko vn a znamka za 5 vinarjev (zelene barve). Razlika v tisku. V kamnotisku je veriga, ki visi z desnice kratka, a v knjigotisku je daljša in sega do znamkinega okvira. Naklada: 21,496.350 kosov. Kam no tisk: 5 naklad (Blaznik; od 25. I.—15JX. 1919 in zadnja v maju 1920) 10,964.350 kosov; znamke zadnje naklade so bile izdelane v smaragdnozeleni barvi. Knjigotisk: 2 nakladi (Jugoslov. tiskarna od 23.1.—27. HL 1920) 6,232.000 kosov; 3 naklade (Reisser, Wien od 15. XL 1919 — 1. H. 1920) 4,300.000 kosov. • Tiskovne In pofitne pole. Kamnotisk: tiskovne pole: 1X100 (Passerstrich) 2X150 = 300 in 100+100+100+100-(-50 + 50 = 500 kosov na poli; poštne pole: 5 vrst po 10 kosov in 10 vrst po 10 kosov. Knjigotisk: tiskovne pole: 10X 20=200 kosov; poštne pole: 10X10 in 10X20 kosov. Poizknsni tisk. Kamnotisk: vrsta z 10 kosi črne barve na časopisnem (novinskem) papirju; obstoja tudi vrednota 6 vin v črni barvi na časopisnem papirju. Knjigotisk: v rdeči barvi na belem kartonskem papirju in v isti barvi na cigaretnem papirju (au-tentičnost slednje doslej še nI dognana). Papir. Pri kamnotisku se je uporabljalo štiri vrste papirja: gladek bell papir »A«, grobi trdi rumenkasti, ponekod rebrasti papir »C«, porozni in progasti papir »D« in beli tanki hrapavi papir »G«; redka posebnost slednjega je mramornati papir »Gi«. Pri knjigotisku imamo troje vrst papirja: giadek beh papir »A«, papir »E« slonoko-ščenorumene barve in grobi, hrapavi papir stičen časopisnemu. Barva. Pri kamnotisku opažamo pet temeljnih m ans zelene barve: a/G rumenozeleno na hrapavem papirju, al/G živozeleno na hrapavem papirja, a2/G mahovinasto na hrapavem papirju, a3/G rumenozeleno na grobem trdem papirju; IVA modikastozeleno na gladkem belem papirju, bl/G isto nI anso na hrapavem papirju, b/2G isto nianso na grobem trdem papirju; cfC smaragdno zeleno na grobem trdem rumenkastem papirju, cl/D isto nianso na poroznem progastem papirju; d/A olivnozeleno na gladkem belem papirju, dl/G isto nianso na hrapavem papirju, d2/C isto nianso na grobem trdem papirju; e/A kromovotemnozeleno na gladkem belem papirju. Pri knjigotisku opažamo troje različnih nians zelene barve: a/A rumenozeleno na gladkem belem papirju; bfA olivnozeleno na gladkem belem papirju; c/A smaragdnozeleno na gladkem belem papirju, cl/E isto nianso na papirju slonokošče-norumene barve, c2/H isto nianso na papirju, sKčnem časopisnemu. Lepilo. Kamnotisk: Lepilo je pri gladkem belem papirju »A« rumenkaste do rumene barve, ponekod pegasto in zelo gosto, če-sto mehurčasto. Pri trdem grobem papirju »C« je lepilo tako kot pri papirju »A«, pri poroznem progastem papirju »D« skoro belo — do bledorumenkasto, tanko nanešeno, pri hrapavem papirju »G« rumenkasto do rumeno, ponekod pegasto ter kot s peskom namešano. Knjigotisk: Lepilo na papirju »A« je skoro belo do bledorumeno, enakomerno nanešeno, na papirju »E« rumenkasto, precej enakomerno, na papirju »H« ze-lenkastorumeno, enakomerno na lahko nanešeno. Zobčanje. Kamnotisk: zgolj linijsko zobčanje 11%. Knjigotisk: Znane tri vrste zob-čanja: linijsko 11% pri niansah a ta e, ža-gasti probod pri niansah a in b ter mešano zobčanje v sledečih varijantah: navpično 11% vodoravno-žagasti probod; navpično-žagasti probod, vodoravno-zobčanje 11%; vse štiri strani žagasto probodene in vrh tega še navpično zobčanje 11%. Žagasti probod z dolgimi ostrimi zobci ni uraden; bil je izvršen na zasebno pobudo. Pogreške, nastale pri zobčanju: opažamo dvojno aob-čane, slepo zobčane, mišje in širokorobno zobčane kose, široke in kakor igla majhne luknjice. Vzorno centrirani kosi so redki Dobe se tudi kosi, ki so povsem ali pa samo deloma brez zobcev. Izrazite in tipične pogreške plošč. Kamnotisk: pri deseti znamki ▼ vsaki vrsti je desni krak črke »A« vodoravno podaljšan; pri 112. in 145. znamki L izdaje (Passer-strich) ima kontura telesa levo pod laktom zarezo (vseklino); pri 153. znamki je črka »D« prekinjena; pri 53. znamki je »SHS« zabrisan in manjka; ta pogreška ni tipična, nahaja se samo pri živozeleni al/G. — V 10. navpični vrsti opažamo pri vseh znamkah v besedi »DRŽAVA« drugi >A« v cirilici s podaljšanim ta na desno zavitim desnim krakom. V izjemnih slučajih se opazi mesto opisanega »A« normalni »A«, toda v tem slučaju se tipa žarka redno ne vjema z normalno tipo X. Na isti znamki opazimo skoro vedno, da se v ciriličnem besedilu »CXC« drugi C končuje z izrazito piko. Zelo je zanimiva široka tipa št. »5«, dasi ni tipična. G. dr. Altstädter je to tipo ugotovil na eni poli s 50 kosi olivne barve na gladkem papirju. Vseh 10 znamk v četrti vodoravni vrsti ima to široko tipo, ter se vrhu tega na vsaki teh 10 znak tipa žarkov razločuje od normalnih 10 tip. Knjigotisk: Pri polah z 200 je pri sedmi znamki okvir na desni notranji zgornji strani okrnjen; pri 102. znamki je navpična črta številke »5« prekinjena; pri 106. znamki je okvir levo spodaj prekinjen; pri 112. znamki je velik bel madež preko lica ta za tilnika; pri 191. znamki je v zgornjem delu loka številke »5« bela vdolbina. Pri nekaterih četvercih (Viererblock) opazimo v sredini obroček. Tiskovne napake. Kamnotisk: Znane so sledeče napake: odtisk (Abklatsch), predirajoči tisk (Durchschlag) ta gube (Falte). Knjigotisk: Znan je dvotisk ta tisk na gu-mirani strani papirja, znane pa so tudi vse napake, navedene pri kamnotisku. Pri obeh tiskih opazimo prehod od svetlejše do temnejše barve pri eni in isti niansi; prehod iz ene nianse v drugo ni znan. Obeski. Obeskov pri kamnotisku ni. Pri knjigotisku: pri rumenozeleni znamki imamo 1. spodaj obesek 30 vinarske vinsko rdeče z zgornjim robom, papir »A«, zobčanje 11%, 2. zgoraj obesek 10 vinarske karmi-naste s spodnjim robom, papir »A«, probod. Pri smaragdnozeleni znamki imamo: 1. spodaj obesek 10 vinarske opekastordeče z zgornjim robom, papir »H«, zobčanje 11% ; 2. spodaj obesek 10 vinarske opekastordeče z zgornjim robom, papir »H«, zobčenje 11% ; 3. spodaj obesek 15 vinarske modre s spodnjim robom, papir »A«, zobčanje 11%; 4. zgoraj obesek 20 vinarske rjave s spodnjim robom, papir »A«, zobčanje 11%. Znani so od pod 1., 2. in 4. navedenih znamk tudi nezobčani kosi. Tipe solnčnih žarkov. Kamnotisk: Pri večini pol kaže vsaka znamka v vodoravni vrsti črtež solnčnih žarkov. Obstoja tedaj 10 tip žarkov, razvrščenih od L, TL, rrr , ... do X. Pri poznejši nakladi na papirja »C« opazimo v prvi vodoravni vrsti mesto tip VI. in VIL zopet prve dve tipe L in LL, v četrti vrsti pa mesto tip VIEL, IX. ta X. ponovno tipe I., n. ta HL (tako g. De rocco). Knjigotisk: Obstojajo 4 različne tipe žarkov, ki so v poli z 200 kosi neenakomerno razvrščene. Četverca z znamkami št. 3, 4, 23, 24; 42, 43, 62, 63, — ter vrsta z znamkami št. 96, 97, 98, 99 vsebujejo vse štiri tipe. Vodni znak. Kamnotisk: Pri papirja »G< navpični vodni znak. Knjigotisk: pri papirju »A« ta »H« navpični vodni znak. Kazpolurljene znamke so v kamno- ta knjigotisku doslej neznane. Začasne znamke (provizoriji). Kamnotisk: 5 vinarske znamke se je uporabljalo kot portovne znamke brez pretiska, potem zopet opremljene z ročnopisanim besedilom »Porto«, z ročnim žigom »P« (Ljubljana) ta »T« (Va-raždta, Velikovec) ta »PORTO« (Maribor itd.). Knjigotisk: Znamke so se kot portovne znamke uporabljale le redko. Znan je n. pr. slučaj z natisom »Porto« (Begunje pri Cerknici). Zanimive službene poštne izkaznice. Kamnotisk: Zanimivi so portovni provizoriji raznih obMk, nadalje mešana frankatura ta koroški žigi. Knjigotisk: V Dravogradu je februarja meseca 1920 uporabljala pošta eno polo z dvotiskom v uradne svrhe; man je tak službeno rabljen dvotisk na čekovnih nakaznicah in kot portovni provizorij na od-rezkih. Redkosti. Kamnotisk : Smaragdnozelena na poroznem progastem papirju »Dc, ma-hovinasta na papirju »G«, olivna in modro-zelena na papirju »G«, modrozelena na papirju »Cc, rumenozelena na mramornatem papirju »G«, znamka s široko tipo številke »5« ta krom ovo tem doz eie na na hrapavem papirju. Knjigotisk: smaragdnozelena na slonokoščenem papirju »E« in mešanozob-čani komadi. Ponarejene znamke. Pri kamnotisku niso znane. Pri knjigotisku so znana ponarejena mešana zobčanja. Pozor tedaj pri nabavah! Rabljeno -— nerabljeno. Kamnotisk: Rabljena smaragdnozelena znamka na poroznem progastem papirju »D« je zelo redka, dočim se rabljeno olivno ta mahovinasto na papirju j G« dobi lažje kot nerabljeno. Knjigotisk: mešano frankaturo z vrednoto 5 vin v knjigotisku najdemo redko. Makula tura. Kamnotisk: Znana je znamka olivne barve na gladkem papirju, ki je od zadaj modro pretiskan. Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe o tej vrednoti pošljejo na naslov: Slavko Veselič, tajnik Slov. filat. društva v Ljubljani, Beethovnova 14. S. V. Sobarica srednjih let virava, pridna ta poltena išče službo s 1. ebruarjem. Pomagata bi tudi pri gospodinjstvu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna ta poštena«. UT* Prodajne mize (pulte) x javorjevo plošče ia police, vse v breibib-aem stanju zelo ugodno prodam. — Kaslov v vseh poslovalnicah >-Jutra«. ies-6 Urejuje Davorin Ravljen. » Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot Mskamarta Prane Jezeršek. — Za boseratn) del Jo odgovoren Alojz Novak. — .Vsi 1 Ljubljani