Tujka.  a| Vsi brez izjeine smo ii hlapčevali. '^i. ki so ie bili .vajeni že iz detinskih lct, ^r se ie donia kot pri »finejših« ljudeh k'0vOfrilo nemški. so sicer niani oboutili ,syc.ie hlapčevstvo. Čutili pa smo ga oni, ki smo se seznanili ž nio sele v šoli. O, i-i — - -.. - — , •^iko brezoibzinio ie nastopila tu svoie goSn°dstvo! Ako nisi bil dober v nemščini, ,' ^il slab \r vseli prcdmetih! Ni ti kazalo 'iri lzti?a, kot da ?i stisnil zobe in ii po- svetn i)r vi vse svoje sile — njej, nemščini v o > vrsti! Za mnogokaterega ie bil ta ,rch trcj —. ,)a zffrjzii SI110 sjrenko zeleno inno zaškripala in zdrobila se ie konln.°.-tudi druga lupina pod zdravimi zob- i in — iedro ic bilo naše. $1 Ne vein če ie občutil kdo izmed nas t(i!Kost tega jedra -- znania nemščine. Za vse. ki smo se s povešenimi očmi in z mižnio v duši z:ivcdali svoiega hlapčevstva. ie bilo to jetfro brez okusa. znanje tesra iezika nam ni bilo v radost in ponos. Nemščina ie bila za nas le krinka: brez tc krinkc iiismo inieli pravice vzgajati in ir<»voriti dcci lastneea naroda. Ko smo se po/neie otresli hlapčevstva, smo se oddalinili tudi od te more — poučevanja netnščine v liudski šoli. Narekuie. oziroma dovnljuje io le še vsakemu znan odlok. Za našo narodno zavednost in za našo narodno svobodo ie bilo učenje nemščine — opij. In naš narod se ie tako navadil tega opiia. da se mu danes toži. da ea žeia po niem. Resnica je. vsakdo izmed nas io ie že slišal od liudstva samejra: naše liudsrvo zahteva. da navadi;no tudi njegovo deco uživati ta opi.i; liudstvo zahteva. da ix)učuiemo ncjn§či~ no v l.iuilski šoli! Da se ie ie dosedaj ubranilo večina šol, ie krivp to. da liudstvu ni znpn zgoraii omenjeni odlok- Kier pa izvedo zani. ta.n se osrlašaio otroci skoro vsi brsi.?- ii^ietne za ta predmet. Slovani srno sostolniben narod. Gostoljubnosc Slovcncev pa se zadnie čase cdliknie še po eni lastnosti: domačine in sorodnike eledamo mrko in postrani. tuica pa spre.imcnjo z vsemi častini. Nepriiaznp se obiača liudstvo od nas ko čuie. da se bodo otroc.. učili tezika našib bratov — srbohrvaščine. Za tujko. za nemščino pa z radostnim srcem iamči z najleitšim lastnopočnirn podpisom. Oglejmo si ro-tuiko od blfeu. premotrimo pomen in nosledice nieneea vstopa v naša svetišča. Pravico imamo. da odločuiemo o n.ieneTn sprejemu! Sai smo mi. ki to bomo sprejeli. predstavili naši deci in ii odkrivali nieno »nei>recenljivo« vrednost. Da, nii bomo njeni srostitel.fi. mi v i^rvi vrsti! In že tu ob spre.iemu leži kamen. katereea ne bomo mogli odmakniii: to ie naša mržnia do te tu.ike. — Kako nai z uspehom nouču.iemo predinet, do katereea nirnamo Ijnbezni. temveč coo niržnio? Spre.iem nemščint ie škodljiv za vzeaianie naiodne zavednpsti in ponosa; škodiliiv tudi komai zase.ianemu držav1 .uiskeinu čutu. Ljndstvo na tilieni in na s.krivneiiL simpatizira s kraii in z ljudini, iz katerih ie izšla tuika. ki stopa v naša vzgaiališča Tako dolgo se ie opajalo to ubogo ljudstvo z opiiem, da ne razloči več strupa. da ga hoče preskrbeti tudi svoii decj kot nribolišek. slaščico za živlienje. — Pa vedno zatrjujejo. da ie prva nalosca šole vzgaiati in potem šelc poučevati. In nied prvimi lnislim. bi bilo treba vzsroiiti v deci tudi čut narodnosti! Pa bomo ravno v tei točki začeli nevamo krro? — Ni na .nestu. da se nam vsled teh besed očita slepo sovraštvo do ncmščine! Mi še ne morenio biti napram njej poodnoma- hladni: zaradi ljudstva ne. ki ie še oopolnoma omamljeno od njenega sirensketia siia.ia! I )<iklcr slišimo še toliko vzdihov no blažcnein znan.iu nemščiiie. nc sinemo biti ncvtralni napram n.ici! Svojo z;.ilitev.'i p<> _iire.ieiiiu nemščinc titenicliiuc.it* z (ii'ozorit\ri]o. kako poirebuo je iiic znanjc. kcr smo mejaši Neniccv. ker bodc nasii niladina hodila iskat dcla k n.iiin itd. Doliro smo žc mckiši Nemcev. Nemci sc niso pričeli učiti slovenščinc niso ic vpcljali v svo.ie šolc. Zimp-.li so v l(> kar znajo. postajali so lnočnetši v t.ni svcictr. trdnein in brezobziriiL.rn saniozauiianiu ter so irlasno klicali v svet slavo in obssžnost svojcga iezika. Polagoma .o nain vsilievali svo.i iezik in so nas zastrnpl.iali s svoiimi klici in našc ilačeno liudstvo se je zamaknilo v moč tega »sve.'ovnega« iezika. ker ie oslepljeno resnično že skoro upalo v n.ieeovo občo zmago. Ali nai pozabimo po kakšni nietodi so zastrupliaii in zasnžniili Nemci naš narod? Ali se mora na.ša deca resnično že v ljudski šoli učiti iczika oncga našcga »ci:)brotnik"a<. ki ic sto in stoletia zasramoval našo milo trovorico? Čcinu ])a se nasi mcjaši nc naiičc »barbarskc« skncnsčiiie? Ali, da. mi smn pač vliuden naiod pardon — nonižen! Pa vsaj toliko naiiietni bi laliko bili. da bi nc .lotlili pomiiat svoic proklcte vliudnosn in p. .liznosti. doklcr nam šc doina nreti nevarnost! Naši inladini rii treba hoditi iskat dela v tuiino. Dovoli imamo dcla doma. sai .ie naš doni vclik in prcstran! Ali bodejno res tako vzg.iiali deco. da io bonio priuravili za pot v itiiino. da ii bo šla ponuiat svoia naiiačia ,in naiboeatejša leta? Nemščina ne spad-i v narodno šolo! Ali zasluži sola naziv »narodna«, ako se bo v iiiei kpšafiUi tnika (četudi samo kot ir< ¦staščina ~ prost predmet). ki ie zakrivila tisočiCtno robstvo našega naroda? Ali rcs ;ie snicino iineti ničesar narodnesja. prav čisto narcKlnega? Otrok uspcva najbdli. dokler ie pri iiiatcri. Nc bc.^a.iiiio sja s t.i.iini obrazom! Pudlo bi bilo suinničcnic. da sc braninio nciiiščine. ker nam ne diše tiste urc no šoli Vedno snio radi delali in z vcsel.icni delaino za svoi narod. za srcčo in zdravie njegovo. l_lapče\'ati pa smo se odvadili! Ne b'»nio vcč tu.icu skrbeli za hlapce! Ukaželjni in nenisčinc potrebni iki nai grcdo v meščauske in srednie šolc. kiur se žc labko brcz ncvarnosti in z iisjichoui eroii lieinščina — kot predmct scveda. Naloga liudsk.e šole pa ni. ..roducirati učeniake in iezikoslovce! N.ien smoter je. \'z;roiiti zdrav. bister. delaven in ponosen narod! Tudi ta smoter nam nalaga dovoli ogroinno delo in veliko število nadur. Pa tch.se veseliir.o, ker vidiiuo. da bo niih trud rodil zdrav in sočen sad!