Leto XIX., št. 77 UpravniStvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, öelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78 180 Wien St 105 241. Ljubljana, sobota 2» aprila 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina snaàa mesečno Din 26.—s Za Inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, tsiefc» 8122, 8123, 3124 3125. 3126 Marlbo», Grajski trg St 7, telefon ftt 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nova situacija ob Baltiku Med Poljsko in Litvo se obnavljajo diplomatski, prometni in trgovinski stiki. Otvarja se poslaništvo poljske republike v Kovnu, a v Varšavo prihaja diplomatski predstavitelj Litve. Uvaja se že telefonska zveza in nemara bo vsak teden prinesel kako novo obliko obnovljenega normalnega stanja med obema sosednima državama. Obnova diplomatskih odnošajev med državami se smatra in je dejansko vselej začetek normalizacije razmer, uvedba boljšega razmerja med državami. Tako je v formalnem pogledu tudi s spremembo med Litvo in Poljsko. Državi, ki so bili med njima vsi stiki pretrgani polnih 18 let, postajata zopet soseda v normalnem smislu besede. Vendar so čutki na obeh straneh nekoliko nenavadni in vsekakor ne izražajo v pravi meri ugodnega razpoloženja, kakor bi se tako rekoč spodobilo za tako priliko. Na poljski strani je seveda veliko veselje nad doseženim uspehom, saj se je z energičnim nastopom napram Kovnu posrečilo doseči ono, kar so z mirnimi sredstvi zahtevali vsa dolga leta, ko so plotovi preprezali ceste med Litvo in Poljsko. Pa še več. V Varšavi gojijo sedaj velika pričakovanja, da se bo posrečilo tudi še kaj drugega. V načrtu so imeli že od nekdaj prizadevanje po tesnejši sklenitvi baltiških držav v naslonitvi na Poljsko. Te načrte je bilo treba že ponovno odložiti, ker jih brez Litve ni bilo moči uresničiti. Sedaj je odpadel ta veliki zadržek. Poljska politika že dolgo stremi za ciljem, da bi se osnoval velik blok, ki bi vezal vse države med Baltiškim in Črnim morjem, in ki naj bi bil nekaka nevtralna enota napram sodobnim, Evropo razjedajočim problemom. Ogrodje tega nevtralnega bloka naj bi bila Poljska, a med najvažnejšimi državami, ki naj bi se mu tudi pridružile, naj bi bila Rumunija. Kot važen, dasi po sili, ki jo predstaljajo, ne tako močan sodelavec naj bi bile baltiške države, saj bi se ideja nevtralnega zadržanja z njihovim sodelovanjem zares dala teritorialno lepo zaokrožiti V Litvi nikakor še ne vlada podobno ugodno razpoloženje ob obnovi normalnih odnošajev z Varšavo Jako razumljivo je, da v Kovnu z razvojem svojih zunanjepolitičnih odnošajev niso zadovoljni. Vrh tega je spreiem poljskih zahtev povzročil prav kritično reakcijo v notranji politiki. Znano je. da vlada v Kovnu avtoritarni režim, ki ga vzdržujejo desničarski nacionalisti in ki mu je pravi dejanski vodja predsednik republike Smetona. Notranji prestiž režima je zaradi ugoditve poljskemu ultimatu močno trpel. Litva ima izredno lego, da leži sredi med tremi velikimi siiami. Meji na Nemčijo in meji na Poljsko, dočim se je tej zadnji v letu 1920 posrečilo, da jo je odrinila od direktnih meja z Rusijo Vendar je Rusija, dasi z njo nima skupnih meja, ostala zelo važen faktor za litovsko zunanjo politiko Na Rusijo so se naslanjale litovske želje, z njo je sklenila pakt, ki je obljubil celo podporo za čuvanje državnih meja V prvih letih po vojni se je Litva naslaniala na Nemčijo, pričakujoč, da jo bo ta podpirala in da se bo mogla okoristiti na račun poljsko-nemškega nasprotstva Toda nič ni bilo iz teh načrtov Poljska in Nemčija sta sklenili priiateljski pakt ter vsaj za deset let pokopali misli na reševanje spornih zadev Komt>likacije okrog Klaipede so nato dovedle Litvo celo v najhujše nasprotje z Nemčijo Konflikt se je sicer polegel toda ostalo je nezaupanje in trajno odtujenje na obeh straneh V konfliktu s Poljsko se je pokazalo da Litva tudi na pomoč sovjetov ne more računati Ni bilo sicer objavljeno kako so potekala v tem pogledu pogajanja z Moskvo in če so se taka poga jamja sploh vršila Zato tudi ni mogoče kontrolirati trditev, da je Rusija odklonila podporo za slučaj najhujšega Splošna situacija je taka, da se mora postaviti vprašanje, v kakih okolnostih je sploh mogoče računati s sovjetsko intervencijo, spričo nevarnosti, da se vsak krajevni konflikt razširi na evropskr vojno Tako vsaj argumentirajo v Kov nu tisti, ki svetujejo, naj pusti Litve goloba Vilno na strehi, pa naj se raje nasloni iskreno na Poljsko, da s tem očuva in obdrži svojega vrabca v roki Razumljivo pa je, da so ti trezni in pa-rnetni glasovi vsaj zaenkrat še v veliki manjšini, ker se prehod iz sovraštva v zavezništvo pač ne da izvesti preko noči. A tudi, ko bo čas ublažil dosedanja nasprotstva in bo res morda prišlo tudi do političnega sodelovanja med Varšavo in Kovnom pot do medmorskega bloka po poljakem načrtu še ne bo utrta, ker so tudi druge ovire zelo, zelo velike. Vendar se da že danes reči, da so odnošaji v baltiškem območju stopili v ZADNJI OBUPNI NAPORI REPUBLIKANSKE ŠPANIJE Lerida pred padcem — Francove čete le še 20 km od morja — Na tisoče miličnikov na begu v Francijo Perpignan, 1. aprila, o. Republikanpi še vedno odločno branijo Lerido, čeprav so jo nacionalisti obkolili malone že od vseh strani Nacionalisti rušijo republikanske postojanke z najhujšim topniškim ognjem. Republikanska posadka se je utaborila v središču mesta in brani z obupom sleherno ped svojega ozemlja. V predmestjih so se dopoldne razvijale strašne borbe, okrog poldneva pa so nacionalisti nenadoma popustili. Bržkone so prejeli od svojega vrhovnega poveljstva nalog, naj odnehajo in počakajo na ojačenja iz zaledja. Ko se bo Francova vojska do dobra organizirala in pripravila, bo napadla Lerido z vseh strani in tako prisilila njene branitelje k predaji. Zelo bude borbe so se davi razvile vzhodno od Alcaniza, kjer skušajo nacionalisti čim prej prodreti do morske obale. Da bi se onemogočil ta predor, so republikanci prešli v protinapad in so njihova letala vzhodno od Alcaniza močno bombardirala vse nacionalistične postojanke. Most čez reko Matarano na cesti Alcaniz-Gandesa je bil porušen. Nacionalisti so v zračni črti oddaljeni od Tortose samo še 23 km, Tor-tosa pa je 12 km daleč od obale. Cele divizije sia begu v Francijo Perpignan. 1. aprila o. Skupaj z miličniki iz Španije beži proti Franciji tudi veliko število prebivalstva iz Leride. Civilno prebivalstvo ie bilo poslano proti Puigcerdi. da bi prestopilo na ozemlje Andore, kjer pa so jih tamošnje oblasti zavrnile in so se begunci vrnili na francosko ozemlje. V francoskih vladnih krogih so zelo v 6krbeh zaradi navala beguncev, ki jih ie vedno več. Doslej še ni znano, kako bodo postopali z njimi, ali jih todo smatrali za vojake tuje države ali za politične begunce. Francoske oblasti bodo vse miličnike razorožile in internirale. Doslej je francoska mobilna garda vse republikanske vojake razo-.rožila. čim so prekoračili mejo. Prihod španskih miličnikov ee nadaljuje. Skupina 5.000 vojakov, ki je že prestopila mejo, je bila samo predstraža divizije, ki šteje okrog 30.000 mož in je po najnovejših vesteh že na umiku proti francoski meji ter bo v teku noči in jutri prispela v Francijo. Ta divizija je bila odrezana od oporišča za preskrbo in je zato sklenila, da se umakne v Francijo. Računajo. da bo preko meje prišlo v zvezi z operacijami okrog Leride in pozneje proti Barceloni okrog 100.000 republikanskih vojakov. ki jih bo treba vse razorožiti in prehraniti. Španski miličniki pravijo, da eo politični begunci in zahtevajo svobodno gibanje na francoskem ozemlju, francoske oblasti pa jih smatrajo za vojake ter jih nameravajo poslati v določena taborišča. S prvo skupino republikanskih miličnikov so prispeli na francosko ozemlje tudi general Gajo. poveljnik 10. armije. dva divizij^ka generala Ln večje število višjih oficirjev. Nadalje se doznava, da se proti Col de Gabaru umika 43. republikanska divizija, ki je bila pred Jaeo in so ji Francove čete z naglim napadom prerezale pot proti Leridi. zaradi česar skoro mora preiti na francosko ozemlje. Tu- Položaj Madžarske Predsednik madžarske vlade je napovedal za 8. t. m. deklaracijo o vladnem programu Budimpešta, 1. aprila. AA. Na današnji seji parlamenta je imel ministrski predsednik Daranyi govor, v katerem je zelo energično pokaral vse. ki so poskušali v politično javnost v zadnjem času zanesti neko nerazpoloženje Dejal je, da madžarska vlada izvršuje svojo dolžnost v popolnem miru. toda dovoliti ne more. da bi kdo zaviral njeno delo Gotovi ljudje bi napravili domovini mnogo večjo uslugo če ne bi delali takšnih stvari ki nimajo ni-kake koristi Na kcncu svojega govora je Daranyi izjavil, da madžarska vlada hoče na vsak način izvesti svoj program, ki ga bo sporočila 8 aprila Od nobene vlade ni mogoče pričakovati, da bi delala čudeže, zato se tudi ne more pričakovati, da bi madžarska vlada v nekaj dneh storila to kar je nemogoče Vlada se zaveda svoje dolžnosti v današnjem težkem evropskem političnem položaju Kar se tiče gotovih malodušnežev in takšnih Ijud' ki bi rad ribarili v kalni vodi. bo vlada že znala ravnati z njimi Vlada se bo trudila da bo v interesu vsega madžarskega naroda nadaljevala svoje delo in bo skrbela za to da ne bo trpel ponos madžarskega naroda Parlament ie pred>=edn:kn vlpde po terr govoru priredil viharne ovacije. Va kak «reokret sii misliti Budimpešta 1 aprila, h. Govor opozicio ialnega ooditelia Rassaya in drugi levičar ■»ki nastopi v madžarski poslanski zbornici ^o izzvali v inozemstvu oret;rano pesimisti? no presojo pol'tir-nesa ooložain na Mu i žar skem V inozemstvu napoveduleio preokrel na desno, pri tem pa pozabljajo, da ie tuH' Daranyjeva vlada tako desničarska, da državni suveren ne bi mogel sestaviti še tolj desničarske vlade, ne da bi posegel po ukinitvi parlamentarnega režima. Daranyjeva vlada je že davno, in ne šele po priključitvi Avstrije, v najboljših odnošajih z Berlinom in pri treznem presojanju v Berlinu za prihodnjo žetev ne želijo ničesar drugega, kakor ohranitev normalne vlade na Madžarskem. Desorganizacija v državi bi potrebam nemške politike v Podunavju gotovo ne ustrezala, toda tudi vsaka madžarska vlada se bo prilagodila nemškim želiam. kajti 40°'o madžarske trgiovine gre v Avstrijo in Nemčijo. Madžarski petletni gospodarski načrt Budimpešta, 1. aprila. w. Finančno ministrstvo je že izdelalo podrobnosti za izvršitev petletnega gospodarskega načrta, ki ga je napovedal ministrski predsednik Darany. Budimpešta, 1. aprila. w. Desničarsko nacionalni kurz se je začel zdaj polagoma uveljavljati tudi v mestnih delih. V novi Pešt.i. kjer je imela sedaj demokratična levica večmo. je bil danes s 33 : 24 glasovom izvoljen za župana desničarsko-nacio-nalni kandidat. tidovsko vprašanje na Madžarskem Budimpešta, 1 aprila b. Na včerajšnji seji parlamenta je bila izvoljena posebna komisija za proučitev in rešitev židovskega vprašanja na Madžarskem. Italijansko-angleškc pogajanja London, 1. aprila. w Italijansk ngle ška pogajanja bodo. kakor se zdaj z vs< gotovostjo pričakuje, zaključena še prec Veliko nočjo Po vesteh iz poučenih krogo1 bodo že v pričetku prihodnjega tedna zače li sestavljati besedilo pogodbe nakar b< angleški poslanik lord Perth odpotoval v London, kjer bo pogodbo še proučila an gleška vlada in bo potem 15. in 16. apri1 oarafirana v Rimu. Kitajski uspeh! Šanghaj, 1. aprila, o. Davi se je razvil; ogorčena bitka severno od lunghaiske že leznice v bližini Tajerčanga kjer je po kitajskih poročilih padlo več tisoč Japoncev Kitajcem se jp posrečilo zopet zavzeti mesto čiača na severu Honana ki je važno zaradi velikega premogovnika Tudi v odseku juž no od Jangceja po Kitajci priborih velil< uspeh Poročajo o zavzetju Seana na eevern Cekijanea ob meji pokrajine Anhvaj. Dr. Schacht v Bruslju Bruselj, 1. aprila, br. Nemški poslanik je priredil predsedniku nemške državne banke dr. Schachtu, ki se mudi v Bruslju, svečan sprejem, kl sta se ga udeležila tudi predsednik belgijske vlade in predsednik nemško-belgijske trgovske zbornice novo fazo svojega razvoja Zato gre spravi med Poljsko in Litvo, čeprav izgleda na Drvi rogled le lokalnega značaja, tudi velile evropski pomen. Prezident Roosevelt proti Hiktaturi Warm Springs. 1 aprila b Tukaj se mudi na dopustu prezideml Roosevelt ki ie novinarjem na vprašanje v kakšno «mer misli kreniti v vodstvu državnih posiov odgovoril Vikdar nisem mislil in ne mislim na uved ->o kake diktature v Zedinjenih državah Kakor vi. sem tudi jaz proti ■sleherni dikta turi v Ameriki in to iz «mostavnih razlogov: 1. kjer niman sam nobenega nagnienja da bi oostal diktator. 2 ker niman zato potrebnih lastnosti. 3. ker predobro poznam 7,godovi no in obstoječe diktature da bi demokracijo, kakršna je v Zedinjenih državah, spremenil v diktaturo. Blum zavlačuje odločitev Pariz, 1. aprila, o. Kakor se je zvedelo iz hladnih krogov, je ministrski predsednik Blum odgodil sejo vlade na ponedeljek, ko bo razpravljala o novih finančnih načrtih. Debata v parlamentu se bo pričela v torek. Blum upa, da mu bo do nedelje uspelo končati stavko v kovinski industriji. SivSi lichtensteinski vladar se preseli v ČSR Praga, 1 aprila AA Knez Fr Lichtensteinski, bivši vladar državice Lichten stein čigar odstop je pred kratkim zbud; razumljivo zanimanje v javnosti, se bo p poročilih nekaterih praških listov preseli na Češkoslovaško, kjer ima na južnen Moravskem posestvo. Tu misli ostati delj časa. di preko Col de Neige je danes prispelo 500 miličnikov. Za njimi jih je na pohodu še 2.000. ki jih preganjajo Franoovi oklopni avtomobili. Republikansko vojno poročilo Barcelona, 1. aprila. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na vzhodni fronti so sovražniki napadali v smeri proti Leridi. Republikanske čete so ustavile njihov napad pri koti 205. Južno od Ebra se bitka nadaljuje. V severnem odseku smo izpraznili Grodo. Republikanske čete prodirajo v odseku Valdeconca. Zjutraj so zasedle vas Azor in ujele 60 nacionalistov. Boji okoli Madrida Madrid, 1. aprila. AA. General Miaha je Izjavil, da nadaljujejo republikanske čete na guadalajarski fronti svoje vojne operacije. Sovražnik nudi silovit odpor v okolici vasi Abanadez, republikanski tanki pa posegajo z velikim uspehom v boj ter omogočajo pehoti napredovanje. Davi je 40 nacionalističnih letal bombardiralo republikanske čete, ki stalno napredujejo. Sklepi londonskega odbora London, 1. aprila. AA. Tajništvo odbora za nevmešavanje je snoči objavilo obširno poročilo o dopoldanski seji odbora za nevmešavanje. Lord Plymouth je predlagal na seji kot začetno številko 12 do 15.000 prostovoljcev za odhod iz Španije in to s ti- ste strani, kjer Jih Je več. O »opetni vzpostavitvi kontrole na kopnem Je predlagal, naj se uvede istočasno kakor na morju. Odbor bo sprejel sklep o umiku prostovoljcev 56. dan po odhodu komisije v Španijo. če dotlej prostovoljci ne bodo začeli že sami odhajati. Nemški delegat Je nato pristal na umik 10.000 prostovoljcev kot začetek. Nemški in italijanski delegat bosta sklepe odbora še predložila svojima vladama, zastopnika Belgije in švedske pa sta Izjavila, da bosta o vsem obvestila svoji vladi. Francoski delegat Corbin Je opozoril, da Je bil 4. novembra sprejet sklep, naj se kontrola ne vzpostavi, dokler ee ne začne odhod prostovoljcev, sedaj pa se hoče navezati že na odhod komisije v Španija Corbin je tudi zahteval, da naj odbor pošlje v vsako pristanišče, kjer se lahko ia-klada vojni material, vsaj enega opaao-valca. Italijanski delegat Je Izjavil, da ne sprejme francoskega predloga o določitvi roka za uvedbo kontrole na kopnem, ruski delegat pa je poudaril, da je stališče njegov» vlade odvisno od resolucije, ki Jo je odbor soglasno sprejel 4. novembra, vendar pa bo svoji vladi sporočil nove Plymouthove predloge. Nazadnje Je bilo sklenjeno, da bodo Plymouthove predloge dostavili vsem vladam. Tajnik odbora je nato sporočil, da je odbor v velikih finančnih težavah, ln so delegati izjavili, da bodo tudi o tem poročali svojim vladam. Zamenjava ujetnikov London, 1. aprila, o. »Daily Telegraipfo« poroča, da je angleška vlada sklenila predlagati obsežno izmenjavo vojnih ujetnikov v Španiji. Predlog je pripravil majv šal sir Philip Chertwood, ki je v zvezi ■ obema vojujočiroa se strankama v Španiji, s katerima se pogaja o izmenjavi ujetnikov. Po tem načrtu naj bi odšli dve komisiji v Burgos ln Barcelono, glavni sede« odbora za Izmenjavo vojnih ujetnikov pa bi bil v Toulouau. Pred občinskimi volitvami na češkoslovaškem Nova ureditev pridobitve in izgube državljanstva Vsa zborovanja in manifestacije prepovedane Praga, 1. aprila, b. Kakor znano, so bile v začetku novega leta napovedane občinske volitve v velikem številu občin odložene na kasnejši termin. V poučenih krogih trdijo, da so o tem te dni ponovno razpravljali v političnem odboru ministrskega sveta in se pričakuje razpis volitev takoj po aprilskem političnem premirju, torej morda že v začetku maja Malo verjetno je, da bi bile volitve razpisane kasneje. ker bo v juniju vsesokolski zlet in bi zaradi priprav nanj volitve ne bile priporočljive Volitve naj bi se izvedle v dveh etapah, in sicer v približno dveh tretjinah od vseh 15 000 češkoslovaških občin. Med občinami, v katerih bodo volitve razpisane. je tudi Praga S tem razpisom želi vlada napraviti prvi korak k zadovoljitvi nemških zahtev Od Nemcev bo sedaj po splošni sodbi odvisno kako bodo razumeli in upoštevali to nedvomno dobro voljo vlade Prepoved političnih zborovanj Praga, 1 aprila b Kakor doznava ofi-ciozni »Slovensky hlas«, je politični komite ministrov včeraj sklenil, da razširi velikonočno premirje na ves mesec april za vso državo Od danes naprej so v ČSR prepovedana vsa politična zborovanja in podobne prireditve Pristojne oblasti v državi bodo še tekom današnjega dne prejele posebna podrobna navodila za izvajanje tega sklepa Praga. 1 aprila, h. Uradno se objavlja, da so od 1. do 31. aprila prepovedana vsa politična in alièna zborovanja na vsem teritoriju države. Predsednik sudetske stranke pri dr. Hodži Praga, 1. aprila h. Uradno se objavlja, da je ministrski predsedmk dr. Hodža danes sprejel d'putacijo Heinleinove stranke, in 3'cer predsednika poslansikega kluba dr. Kundta. njegovega namestnika Richter j a in scnatorja dr Pfognerja. O razgovorih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Kakor je zvedel vaš dopisnik, je imel ministrski predsednik dr. Hodža že pred nekaj dnevi razgovore s preds'dnikom poslanskega kluba HerJeinove stranke in v zadnjem času tudi več konferenc z raznimi zastopniki te stranke. H»nlein odpotoval v Berlin Praga, 1. aprila h. Včeraj je poslanec Jaksch predsednik nemške socialno-dfmo-kratske stranke izjavil, v Podmcklih. da je iz diplomatskih krogov izvedel, dasta poslanca Henlein in Frank te dni odpotovala v Berlin. Socialist Jaksch o Henleinovih zahtevah Praga, 1. aprila b. Novi predsednik nemške socialno demokratske stranke Jaksch. ki je zamenjal odstopivšega ministra dr Czecha v vodstvu stranke, je govoril vče ! aj pred odposlanci krajevnih odborov o erečib otranjepolitičnih problemih v ČSR rjavil ie med drugim Nemcem je treba »riznat' državno politično pozicijo kol drugemu državnemu narodu Češki in mo- i ravski prostor sta nerazdružljivo spojena ' v celoto in ju more razdružiti samo vojna. Henleinovi stranki prav nič ne zavida za njene pridobitve v zadnjem času, kajti s pridobitvami so narasle tudi odgovornosti Prav sedaj je čas. da s« sklene med nemškim in češkoslovaškim narodom pošten mir, ki bi pomenil obenem pomemben doprinos k splošnemu evropskemu miru. Upravičeni smo dvomiti, ali bo vodstvo Henleinove stranke znalo izkoristiti prilike, ki se mu za to nudijo. Henleinova stranka že po svoji ideologiji nikakor ne more stremeti po enakopravnosti v državi, temveč se dejansko bori samo za svojo totalitarno oblast Zato mislim, da bo Henleinova stranka prešla zapoved sedanjega trenutka. Program nemške socialne demokracije gre danes predvsem za tem, da se dobe od vlade primerna sredstva za odpravo brezposelnosti, kajti to, kar danes zahteva nemški narod v Sudetih, je samo: delo, delo in spet samo delo! Stališče henleifsoveev k vladni izjavi Praga, 1 aprila, b. V odgovor na izvajanja poslanca lirsinija, ki je v imenu vladne koalicije prečital izjavo proti avtonomistič-nim zahtevam opozicije, je prosil za besedo henleinovski poslanec Hodina, ki je izjavil med drugim: Izjava vladne koalicije dokazuje, da češke stranke še vedno nočejo sprejeti na znanje spremenjenega notranjepolitičnega in zunanjepolitičnega položaja. Nedopustno pa je, ako hočejo vladni poslanci govoriti tudi v imenu nemških državljanov. Mi moramo ponovno opozoriti na vse naše dosedanje izjave. Dasi neprestano govorite o sporazumu, vam vendar ne priznavamo niti dobre volje za temeljito rešitev nacionalnega problema. Nato je opozicijo, zlasti Madžare, ki so ubrali sentimentalno noto o »slovaških bratih« ostro zavrnil, slovaški socialni demokrat Benda, ki je pozval patra Hlinko, naj čimprej zapusti madžarske renegate in naj se pridruži češkoslovaški fronti. Nov državljanski zakon na češkoslovaškem Praga. 1 aprila, b. Vlada je po včerajšnjem posvetovanju sklenila predložiti parlamentu besedilo novega zakona o državljanstvu, kakor je sedaj dokončno odobreno. Posamezne določbe so že znane. Nanovo so prišle v zakon samo še nekatere politično pomembne določbe, ki jih je vladi narekoval sedanji položaj. Tako na primer določba, da mora oblast pri podeljevanju češkoslovaškega državljanstva zlasti paziti tudi na to, da prosilec, kolikor to zahtevajo okoliščine, obvlada češki jezik, nadalje določba, da pridobi inozemka, ki poroči češkoslovaškega državljana. češkoslovaško državljanstvo samo po pristanku notranjega ministra, dočim je doslej veljala določba avtomatične pridobitve državljanstva. Povsem političnega značaja so tudi določbe o črtanju iz državljanstva, ki je mogoče v petih taksativno določenih primerih: l. protidržavno rovarjenje doma. 2. pro-tidržavna propaganda v tujini; 3. beg v tuji no zaradi izognitve vojaški dolžnosti; 4. vstop v kako tujo armado: 5 pridobitev tu jega državljanstva brez prošnje za pridobitev češkoslovaškega. Vatikan o poslanici avstrijskih škofov Poslanica je bila objavljena brez sporazuma z Vatikanom — Novo pismo dunajskega nadškofa Vatikan, 1. aprila. AA. »Osservatore Romano« objavlja tole uradno sporočilo v zvezi z raznimi razlagami glede zadnjega proglasa avstrijskih škofov: »Pooblaščeni smo izjaviti, pa naj ima proglas avstrijskih škofov že kakršenkoli političen značaj, da je bil formuliran in podpisan brez vsakega predhodnega sporazuma ali odobritvene svete stolice. Zaradi tega je avstrijski epi-skopat sam odgovoren zanj.« Dunaj, 1. aprila AA. Poluradno se objavlja: Glede na vesti v nekaterih listih o proglasu avstrijskih škofov, je dunajski nadškof dr. Innitzer poslal pokrajinskemu voditelju Biircklu pismo, v katerem smatra za potrebno, da razloži nekatere podrobnosti, oziroma popravi gotove trditve tujega časopisja. To časopisje je namreč objavilo, da spravljajo proglas avstrijskih škofov v zvezo z obiskom, ki ga je naredil Ra-peški nuncij v Berlinu pri nemškem zunanjem ministru v. Ribbentropu. »Svečano izjavljam, pravi nadškof dr. Innitzer v tem pismu, da proglas avstrijskih škofov nima nikake zveze z obiskom papeškega nuncija v Berlinu. Ta proglas je spontan izraz avstrijske duhovščine.« Zatem je dr. Innitzer v tem pismu tudi izjavil, da sta stališče in proglas avstrijskih škofov naravna posledica nemške zavednosti in nemške krvi. Avstrijski škofje in vsi verniki se zavedajo tega zgodovinskega trenutka in ponovno naglašajo svojo vdanost nemškemu rajhu in zahtevo po nedeljivosti nemške države in cerkve. Göring v slovenskem delu Koroške Maršal je prevzel pokooviteljstvo nad boroveljsko industrijo — Pozdravili so ga tudi Slovenci — Kancelar Hitler pride danes v Gradec Celovec, 1. api-ila. d. Maršal Göring se je snoči, ko je ob 17.30 pregledal v Celovcu razne formacije, ki so prišle k njegovemu sprejemu, odpeljal še na Humberg v občini Katmara ves, ker so mu sporočili, da čaka tam nanj 5.000 ljudi že od 13.30. Zbrani so bili na Humbergu tudi delavci iz borovelj-skega in bistriškega okraja. Na maršala je napravil posebno velik vtis veličasten pogled na ogromne pečine Karavank. Deželni svetnik Maver-Kaibitsch mu je pn tej priliki pojasnjeval razne posebnosti pokrajine. boroveljski župan pa ga je naprosil, naj prevzame pokroviteljstvo nad Borovljami in njeno industrijo, na kar je tud; prisjal. Boroveljski puškarji so Göringu potonili lepo lovsko puško. K sprejemu so se zbrali tako N emci kakor Slovenci. /Zvečer se je Goril.j ponovno pohvalno izrazil o lepem vtisu, ki ga je napravvi nanj ta sprejem. Dunaj, 1. aprila. AA Hitler pride jutri v Gradec in bo imel velik govor. V Avstriji ostane nekaj dni, 9 aprila pojde pa najbrže na Dunaj. Mislijo, da bo Hitler ostal na dan plebiscita na Dunaju in da bo tam tudi glasoval. Proglas koroškim Slovencem Celovec, 1. aprila, d. Današnji s> Ko roški Slovenec« objavlja oklic, naslovljen na koroške Slovence in podpisan za slovenske organizacije na Koroškem od dr. Franca Petka in dr. Joška Tischlerja. V oklicu se pozivajo koreški Slovenci, naj glasujejo pri ljudskem glasovanju 10. aprila za vodjo Adolfa Hitlerja in za izvršeno združitev Avstrije z Nemčijo. Oklic je utemeljen s tem, da narodni socializem Adolfa Hitlerja proglaša narodnest za božjo stvar in smatra nezvestobo al^ nasprotovanje narodu, v katerem je kdo rojen, za pro-tinaravno in zato za sramotno. Narodni srcjalizem poživlja vsakogar k dejavni siužbi v narodni družini in v narodnem občestvu.« Dalje pravi oklic, da je »v državnopoli-tičnem pogledu volja večinskega naroda Za narodno manjšino postava. 13. marec 1938 je ustvaril za nemški narod in za nas koroške Slovence nespremenljivo dejstvo. Kakor so bile Karavanke do 13. marca 1P3S državna m?ja nemške Avstrije, tako so in ostanejo za naprej meja Velike Nemčije. Mi korošk; Slovenci želimo v deželi politično pomirjenje. kulturni m gospodarski napredek, ki se nam obeta v novi. veliki državi. Zato bomo šli 10. aprila vsi brez izjeme na volišče in z glasovnico dali izraza našemu zadržanju napram državi z »ja«. Ta »ja« v smislu narodnega socializma ne spreminja ničesar na naši pripadnosti k slovenski narodnosti jn v razmerju do materinskega našega jezika. Nacionalna nemška država s pojmovanjem narodnosti. kakor ga je začrtal sam vodja nemškega naroda in rajha Adolf Hitler, mora nujno spoštovati tudi drugo narodnost. To medsebojno spoštovanje terjajo tudii obojestranski državni jnteresj Nemčije* in Jugoslavije in zato bodi naš ,Ja« dne 10. aprila 1938 končno izraz naše želje prijateljstva obeh sosednih držav.« Glasovanje gradiščanskih Hrvatov Dunaj, 1. aprila. AA. DNB: Pooblaščenec Hrvatov iz Gradiščanke dr. Lovrenc Karal je v včerajšnji številki »Hrvatskih novin« objavil proglas, v katerem poziva svoje rojake, da naj 10. aprila glasujejo za Veliko Nemčijo. V proglasu stoji med drugim: »Hrvatski narod v Avstriji priznava nemško vodstvo in ve, da bo Nemčija tudi v Avstriji razširila srečo in blagostanje. Niti en Hrvat ne sme 10. aprila biti odsoten in se ne sme zdržati glasovanja. Vsak glas Hrvata mora biti zelo odločen in poln zaupanja.« Aretacije Židov v Burgenlandu Duna}, 1. aprila. AA. Poluradno se objavi ia: Židovska brzojavna agencija širi vesti po kateri so baje aretirali v Burgen-landu vse Žide in zaplenili vse njihovo imetje Glede na takšne glasove izjavljajo v tukajšnjih poučenih krogih, da so bile aretacije v Burgenlandu v mnos'b primerih preventivnega značaja m da niso tako mnogoštevilne kakor to tidi omenjena agenci ja. Točno število aretiranih Židov ta trenutek težko ugotoviti, ker jih stalno iz-puščajo iz zaporov. Prav tako ni res, da bi bilo zaplenjeno židovsko imetje, temveč I so prav tako kakor na Dunaju in v drugih mestih tudi v Burgenlandu samo ugotovili premoženjske razmere oseb, pri katerih se je bilo bati da bodo skrivaj prenesli svoj kapital v tujino, in pri osebah, ki so izvr-I šile devizne in davčne prevare. Celotno šte-; vilo oseb. ki so v vsej Avstriji v preven-| tTvnem zaporu, znaša danes približno 2.000. Ker živi samo na Dunaju 300.000 Zidov, v drugih avstrijskih krajih pa okoli 15.000. med njimi v Burgenlandu 7.000, se že iz teh številk vidi, da so poročila omenjene agencije premišljena laž. Parada avstrijske legije na Dunaju Dunaj, 1. aprila, d. Priprave za jutrišnji sprejem avstrijske legije so končane. Velika parada legije bo jutri popoldne na Helden-platzu ob prisotnosti šefa štaba napadalnih oddelkov Lutzeja ter poverjenika Bürckla. Svečanosti se bodo pričele že ob 10. dopoldne, ko bo Lutze na Heldenplatzu položil venec na spomenik padlim vojakom. Ob 16.30 bo avstrijska legija, ki je vsa motorizirana, pričela korakati po Ringu v koloni, dolgi mnogo kilometrov. Odhajanje nemških čet Dunaj, 1. aprila AA. Del nemških čet bo odšel iz Avstrije nazaj v Nemčijo. Nekateri oddelki 27. divizije so Avstrijo že zapustili in se zdi, da bodo za njimi odšle tudi še nekatere druge čete ter se vrnile v svoje prejšnje garnizije. Obtožbe bivših ministrov Dunaj, 1. aprila. AA. (DNB) Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bo prejšnji šef tiskovnega urada polkovnik Adam obtožen zaradi tega. ker je vodil boj proti interesom avstrijske države in je hotel uničiti gotove listine. Ugotovljeno je, da so ga v kancelarjevi palači zasačili v trenutku. ko je hotel zažgati nekaj uradnih listin Posrečilo se mu je že zažgati nekaj spisov, vendar pa ni utegnil posla dokončati Prav tako je tudi ugotovljeno, da sta bivša ministra Zernatto in Stockinger, ki sta zdaj v inozemstvu, pred svojim begom nagrabila večje vsote denarja iz državne blagaine in ga odnesla s seboj. V njunem primeru gre torej za čisto navadne tatvino Ni še znano, če bodo od njih zahtevali povračilo škode in če bodo proti njima tudi sodno postopali. Odvzemanje častnega občanstva Otonu Dunaj, 1. april. o. Hitlerjev poverjenik za plebiscit v Avstriji Bürckel je poslal avstrijskemu namestniku Seyss-Inquartu p:smo, v katerem pravi, da so mnoge avstrijske občine pod pritiskom Schuschnig-govega režima morale svoječasno imenovati Otona Habsburškega za častnega meščana. Ker je sedai odstranjen Schuschniggov režim, skupno z legitimističnim slepi-lom, ie prišel tudi čas da se ta imenovanja takoi zopet razveljavijo. Bürckel je oozval Sevss-Inquarta naj odredi vsem občinam. da razveliavijo svoie sklepe in tako »odstranijo sleherno sled nedostojnega žiga lažnega legitimizma«. Izvajanje štiriletke Dunaj. 1. aprila. \v. Priključitev Avstrije v štiriletni gospodarski načrt Nemčije po napovedi maršala Göringa, se je začela naglo izvajati. SteJ'rove tovarne so danes iz Nemčije prejele večja naročila za avtomobile raznih vrst. pa tudi za dobavo večje količine orožia Tudi Puehove tovarne, ki so v kon-cernu Ste.vrovih. so ore.jele naročila za večjo dahavo avtomobilov in motornih koles za armado. V industrijskem okraju okoli Leobna so livarne v Donawitzu že od 15. marca dalje sprejele 400 novih delavcev na delo. Sedaj pripravljajo načrte za povečanje obratov tako da bo lahko v teh livarnah zaposlenih nekai tisoč delavcev več. Tudi v jeklarnah Rleckmann-Schöller v Miirzzuschlagu !>odo obrat tako povečali, da računajo, da bolo v dogledni bodočnosti lahko zaposlili 4000 de lavcev več. Amerikanci na Dunaju Dunaj, 1 aprila, h. Na vzhodni kolodvor je prispelo iz Budimpešte 130 Američanov, da bi se informirali o dogodkih zadnjih tednov Desna v^lfija v vsef Avstriji Dunaj, 1 aprila h Zupan Neubacher je napovedal, .da bo kmalu uvedena vožnja v desni smeri po vsej Avstriji* kjer še ni uvedena. - - Beležke ,Samouprava' in ,Slovenec4 Nedeljski »Slovenec« je objavil z debelimi črkami kot svojo največjo senzacijo na čelu lista vest: »Leon Blum je hotel izvesti mobilizacijo za pomoč rdeči Španiji. Angleška vlada je pustolovščino na račun Francije preprečila.« Organ Kopitarjeve ulice je vedel povedati, da je pripravljal Blum vpad dveh francoskih divizij v Španijo kjer naj bi zaustavile prodiranje čet generala Franca. Po sodbi »Slovenca« je hotela »ljudska fronta žrtvovati Francijo, da bi v Španiji zmagal komunizem.« Pred nami leži glavni organ JRZ »Samouprava«, ki razpravlja o »Slovenčevih« senzacijah v posebnem uvodniku z naslovom »Lažnjiva uzbuna«. List ugotavlja, da so bile vse vesti o nameravani francoski intervenciji v Španiji grda intriga. Med drugim pravi: »Spominjamo se še, kako so zvonili telefoni na vse strani sredi tega meseca in iskali potrdila za vest o »francoski intervenciji«. Nekateri, ki žele za vsako ceno nemir v Evropi, so težko pričakovali potrdila te vesti. Ko niso dobili njene potrditve v nobenem uredništvu, so sedli za radio in željno iskali potrdila te senzacije. (Izgleda, da pri »Samoupravi« prav tako ne čitajo »Slovenca«, kakor pri »Slovencu« ne »Samouprave«. Op. ur.) Kljub vsemu temu so poskušali ti Ijudie prevariti tudi druge, da so čuli o francoski intervenciji v radiu. Nihče ni izvlekel meča. Eno razočaranje več za naše skrajne levičarje.« Končno pribija »Samouprava«, da se je »laž o francoski intervenciji v Španiji pokazala kot zelo plitka in prav nič uspešna.« Položaj Jugoslavije »Samouprava« je napravila za poslednji dan starega proračunskega leta bilanco uspehov vlade JRZ. V tej bilanci čitamo med drugim, da je Jugoslavija danes v vrsti najbolj urejenih držav. Prav tako je najmirnejši predel Evrope. V prijateljstvu z vsemi sosedi uživa spoštovanje cele Evrope ter se konsolidira na vseh poljih. Povsod se vidijo napori mladega in močnega naroda, ki napreduje z največjim uspehom. Trgovina se razvija kakor še nikdar doslej. Državne finance so urejene. Domače gospodarstvo se osamosvojuje od vpliva tujega kapitala. Ves narod je združil vse svoje sile, da bi čim bolj napredoval. Izvor vsega tega velikega blagostanja je vlada dr. Milana Stojadinoviča. ki je preokrenila ves naš položaj za 180 stopenj. Zanesla je v naše notranje politično življenje nov duh. ki se odraža kamorkoli pogledamo. Razvija se industrija. Umetntjst napreduje in na vseh poljih narodne delavnosti je mogoče ugotoviti samo napredek in otipljive uspehe. Novo sprejeti proračun bo nudil nova sredstva za nove podvige na vseh poljih.« Sreska $fcu*i*ei?ta JNS v Ljubljani Redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano bo v petek, 8 t. m. v kazinski dvorani. Dnevni red je običajen, kakršnega določajo strankina pravila. Seja Slovanske sokolske zveze V torek 12. t. m se bo v Beogradu sestalo predsedstvo slovanske Sokolske zveze. Udeležili se je bodo predstavniki vseh sokolskih organizacij, včlanjenih v tej zvezi, to je predstavniki jugoslovenskega, češkoslovaškega in ruskega Sokola ter bolgarskega Junaka. Seja bo v prostorih Saveza SKJ. Kje dom je moj? V času, ko je postala bratska Češkoslovaška predmet najresnejšin razprav v prestolnicah zapadnih demokracij, ki gledajo v njej poslednji otok demokracije v srednji Evropi, tudi mariborski Peter Rešetar v »Slovenskem gospodarju« ni mogel molčati. Napisal jp sledečo duhovito rešetar-sko domislico: »Kde domov moj? Čehi pojejo svojo himno: Kje dom je moj? Zelo iim želim, da ne bi peli samo te prve vrstice.« Vsak komentar k tel domislici je nepotreben. Vsekakor si jo lahko gospod zatakne za ogledalo. Zanimiva razsodba Pred sodnikom poedincem novosadskega sodišča Niketičem je bila te dni razprava o tožbi ekonoma in dobrovoljca Djoke Bu-vača proti narodnemu poslancu JRZ dr. Diordji Jovanoviču iz žablja v Vojvodini. Tožitelg Buvač je zahteval od toženega narodnega poslanca dr. Jovanoviča 25.000 dinarjev kot odškodnino za stroške, ki jih je imel pri aeitacijski kampanji zanj pri volitvah 1. 1927. in 1935. Po mnenju Bu-vača je bil dr. Jovanovič izvoljen predvsem zaradi njegove agitacije. Sodišče je tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, ia je tožiteli ponovno prejemal od dr. Jovanoviča denarne nagrade in da sodišče sploh ne more priznati sličnih zahtev, ker zakon o volitvah narodnih poslancev proglaša sprejemanie in obljubljanje nagrad za volilno agitacijo za nemoralno in nedovoljeno sredstvo. ResoSutn! hrvatski kmetje V zagrebških lovskih krogih živahno komentirajo nastop kmetov, organiziranih v Gospodarski slogi v Veliki Gorici, proti licitaciji lova v tej občini. Do sedaj so bila lovišča velikogoriške občine " zakupu zagrebških lovcev. Pri nedavni licitaciji pa se je pojavila Gospodarska sloga in prevzela v zakup lovišče za mnogo nižjo zakupnino od dosedanje. Zaradi tega so se zagrebški lovci pritožili. Razpisana je bila nova licitacija, ki je bila v sredo dopoldne. Ko se ie pripeljalo večje število zagrebških lovcev, da se udeleže licitacije, so jih ustavile množice kmetov in zahtevale od njih. da se ne udeležijo ponovne licitacije. Zagrebčanom ni preostalo drugega, kakor da so se umaknili, posebno še, ker so grozili kmetie, da bodo pobili vso div-lačino če izdraži lovišče zagrebška »pokvarjena gospoda« Posebno hudi so bili kmetie na predpe^njka Hrvatskega lovskega dnjžtva, vseučiliškega profesorja dr. Zoričiča, ker ra sumi io ria je on s svojimi zvezami izposloval razveljavljenje prve licitacije. Državni proračun stopil v veljavo Beograd, 1. aprila, p. »Službene Novinec so danes objavite proračun in finančni zakon za 1. 1938 39, ki je s tem stopil v veljavo. Mednarodna letalska razstava v Beogradu Beograd. 1. aprila, p Beograjski aeroklub namerava ob koncu tega meseca prirediti na beogra jskem 6e.jmu veliko medna renino letalsko razstavo. Priprave so v polnem razmahu. Razstava bo odprta od 28- aprila do 18. maja. Na njej bo mnogo tujih tvrdk razstavilo svoja letala razJičuili tipov, v znatnem obsegu pa bo na njej zastopana tudi naša letalska industrija. Danes so pripeljali v Beograd konstrukcijo 74 metrov visokega železnega stolpa, ki ga rabijo za vežbanje skokov s padobrani. Not» biološka raziskovanja ao dognala, da razni glivicam s lični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje laa. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu KER TRtfLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj in preprečuje izpadanje las. Obiski Nj. Vel. kraljice Marije Beograd, 1. aprila. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je danes dopoldne obiskala osnovno šolo kralja Petra II., dom slepih deklet in otroško zavetišče ženskega pokreta v Beogradu. V osnovno šolo kralja Petra II. je prispela ob 10.30. Sprejeli so jo predstojniki šole in prosvetni minister Dimitrije Magaraševič. Po pozdravu je kraljica Marija obiskala nekaj razredov šole, kjer ! se je prisrčno razgovarjala z otroki. Neka j deklica ji je izročila krasen šopek belih ■ nageljnov. Pri odhodu so jo učenci navdušeno pozdravljali z vzkliki. Kmalu po 11. je prispela kraljica v dom slepih deklet, ki stoji pod njeno visoko zaščito. Gojenke šole so kraljici priredile prisrčen sprejem. Kraljica Marija je izrazila svoje veiiko zadovoljstvo nad uspehi, kl so se pokazali v tem zavodu. Zatem J« obiskala še otroško zavetišče ženskega krščanskega pokreta, v katerem Je 50 otrok Tudi z uspehi tega zavoda je Nj. VeL kraljica Marija bila zelo zadovoljna Beograd, 1. aprila. AA. Danes ob petih popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija obiskala »Razstavo italijanskega portreta skozi stoletja« v muzeju kneza Pavla. Pri vhodu je kraljico Marijo pozdravil Italijanski poslanik na našem dvoru grof In-delli z gospo. Sprejemu so prisostvovali tudi prosvetni minister Magaraševič, dvorna dama ga. D j un d.j er sk a in upravnik muzeja Kašanin. Nj. Vel. kraljica Marija se je v muzeju zadržala do 6 zvečer ter se živo zanimala za vsa razstavljena umetniška dela. Fond za podpiranje oneiüögliSt delavcev Zagreb, 1. aprila, o. Pred odhodom v Beograd je minister za socialno politiko Cvetkovič podpisal v kabin slu generalnega direktorja SUZORja pravilnik o ustanovitvi in uporabi fonda za podpiran ie delavcev v onemoglosti in starosti. Glede na ta pravilnik je načelnik ministrstva za socialno politiko Dušan Jeremič izjavil med drugim naslednje: Po tem pravilniku se ustanavlja pri SU-ZORju v Zagrebu tond za podpiranje delavcev. ki niso mogli doseči pravice do invalidske ah starostne rente ker se je doslej odlagalo izvajanje starostnega zavarovanja delavcev, ki bi moralo biti izvedeno do leta 1925 Od predpisanega prispevka za starostBO zavarovanje se bo v prvih petih poslovnih letih izločilo po 6 odstotkov na leto, v naslednjih petih poslovnih letih po 4 odstotke, r nadaljnih petih poslovnih te-tih pa po 2 odstotka. Skupna vsota bo znašala okrog 60 milijonov Od te vsote se bo izločilo okrog 10 milijonov za zdravljenje članov, ki so onemogli in so izgubili pravico do zdravljenja v bolniški panogi zavarovanja. Podpore iz tega fonda za onemoglost in starost se bodo določile po zavarovanem zaslužku zavarovanega člana v zadnjih treh koledarskih letih pred letom. v katerem je bila vložena prijava za podporo. Mesečna podpora bo znašala 60 do 200 din. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika. se imajo prijaviti okrožnim upadom, na čigar ozemlju žive, in sicer najkasneje do 1. julija, ostali pa v roku enega leta od dneva, od katerega izpolnjujejo pogoje. Podpore bodo pričeli dajati s 1, decembrom tega leta. Turnir v Lodžu Lodž, 1. aprila Z včerajšnjim kolom je prešel turnir v zadnjo tretjino. Pirčevo vodstvo se tudi to pot ni omajalo. V ortodoksnem damskem gambitu je kmalu dobil premoč nad Sulikom in bo najbrže z nevarnim prostim kmetom zmagal. Petrov je z lepo pozicijsko igro pripravil švedskemu velemojstru Stahlbergu prvi poraz. Foltvs je v Collejevem sistemu igral preveč pasivno in je po slabem odporu izgubil proti dr. Tartakowerju. Steiner in Eliskases sta remizirala. Regšidzinski je porazil Kolske-ga. Angleška igra Appel : Menšikova se je razvijala zelo napeto in je Menšikova doživela poraz le zaradi hude napake. Frydman je v slovanski obrambi v damskem gambitu igral boljše m je porazil Najdorfa na lep način. Gerstenfeld je prekinil sicil-sko partijo proti dr. Seitzu v poziciji, v kateri ima enega kmeta več. Pri nadaljevanju prekinjenih iger je Fol-tys porazil dr. Seitza, Gerstenfeld pa je remiziral s Sulikom. V X. kolu je Petrov porazil Frydmana, Appel Najdorfa in Foltys dr. Seitza. Partije Menšikova — Kolski, Regedzinski — Tartakower, Eliskases — Pire in Sulik — Gerstenfeld so se končale remis. Steiner in Stahlberg sta prekinila. Stanje po XI. kolu: Pire 7 in pol (1), Eliskases in dr. Tartakower 7, Stahlberg 6 in pol (1), Petrov 6 in pol, Appel, Foltvs in Regšidzinski 6, Gerstenfeld 5 in pol (1), Frvdman 5 in pol. Kolski 5. Steiner 4 in poi (1), Najdorf m Sulik 3 in pol (1), Menšikova 3 in d». Seitz in pol (1). Nesreče pri ameriških pomorskih manevrih Honolulu, 1. aprila. w. Veliki mornariški manevri v Tihem oceanu so imeli za posledico že mnogoštevilne nesreče. Po nekem uradnem poročilu se je doslej ubilo 24 letalcev. Od včeraj pogrešajo zopet veliko bombno letalo s 6 možmi posadke. Splošno računajo, da so se tudi ti letalci ubili. Druga večja nezgoda se je pripetila pri Honolulu, kjer se je za vajo izkrcalo 1400 mornarjev v nemirnem morju Valovi so vrgli 9 čolnov ob skale, pri čemer so se trije popolnoma razbili in j« bilo S mož hudo ranjenih. Sreča v nezgodi vojaškega letalca Praga, 1. apnla w. Včeraj dopoldne se je pripetila b^izu Prage nenavadna letalska nezgoda. Vojaško letalo je približno 1000 m visoko izvajalo razne akrobacije m loopinge. Nenadoma se je odvezal jermen, s katerim je bil letalec privezan v letalu, zaradi česar je zletel v globino. Približno 200 m nad zemljo je drzni pilot odprl padalo in se rešil. Letalo je nekaj minut pozneje padlo na zemljo in se razbilo. Huda nesreča v Le Havreu Le Ha vre, 1. aprila, w. V tukajšnjem pristanišču se je danes pripetila huda nesreča, pri kateri je utonilo 8 mornarjev. Neki petrolejski parnik se je s tako silo zaletel v pristaniški vlačilec, da se je slednji v nekaj minutah potopil. Od posadke so megli rešiti samo 2 mornarja. Iz zdravstvene službe Beograd. 1. aprila. AA Imenovan. ie za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 7. skupini dr. Slavko Rakoveo. Minister Alfieri v Trstu Trst, 1. aprila, h. Minister zia ljudsko ku turo Alfieri, se je na povratku od otvoritve italijanske razstave v Beogradu za en dan ustavil v Trstu. V velikem Verdijevem gle-elaiišču je imel zborovanje, v katerem je izročil Trstu in njegovemu prebivalstvu prisrčne pozdrave Mussolinija ter slavil duševne vrednote tega starega mesta, ki je -^rcu vsakega Italiiana tako blizu. Rekel je. ia je Trst ena najpomembnejših trdnjav italijanske moči in da bo Mussolini moč tega mesta še bolj povečal. Hitlerjeva čestitka Mussoliniju Berlin. 1. aprila, b. Kancelar Hitler je poslal italijanskemu predsedniku Mussobnitu naslednjo brzojavko: »Pošiljam vam kot maršalu imperija svoje prisrčne pozdrave. Združujem jih z voščili zia veličino fašistične Italije.« Nov direktor zagrebške mestne elektrarne Zagreb, 1. aprila, o. Ban dr. Ružič Je potrdil imenovanje inženjerja Ribiča za ravnatelja mestne električne centrale. Inž. Ribič je bil doslej višji železniški uradnik in je znan strokovnjak. Proti njemu se je vodila huda kampanja, ker ga proglašajo za pristaša JNS. Položaj ravnatelja mestne električne centrale se namreč smatra za najvažnejše mesto v občinski službi. Tudi dr. Maček je bil postavil svojega kandidata. Napredovanja Beograd, 1. aprila. A A. Napredovali «k v 9. skuipino učitelji in učiteljice: Dušan' Bertok iz Ponikve, Lju-dmila, Burja iz Strukovcev, Josip Kožuh iz Na-kla, Bogomir Cerar lz Koprivnika, Stanislav Novljan iz Grahovega, Stanislav Tik od Sv. Pavla (Celje). Ivan Tomšič lz Ar-tič, Nada Milovanič, Gabriel Kastelic i® èsàvnice, Ludvik Andolšek iz Karlovico (Kcčevje), F. Franc iz Rajheruburga, Her-mina Poto&iik iz Negove, Adolf Gram i* Podgorja (Slovenjgradec), Emil Hamer-šmit iz Dola (Laško), Miran Kolžek od št. Janža (Ptuj). Marjan Binter iz Gro-suplja Alojzij Senekovič iz Vrat (Dravograd),' Tatjana Novak iz Martjancev. Murska Sobota. Nadalje učiteljice ženskih ročnih del: Marija Presfcar v Mariboru, Leonora Berginc v Brežicah, Marija He-ric v Poljčanah, Marija Simončič v Za-vodnju in Vera Lunder v Trbovljah. V 10 sku pino: Cecilija Kočar, D. M. v Polju, Milena Pirtošek iz Murske Sobote. Cecilija Koleža z Jesenic, Neža Nikolič lz Sodra-žice. Cecilija Počar iz D. M. v Polju. Vlom v prostore beograjskega OUZD Beoerad, l. aprila, p. Neznani vlomilci so v pretekli noči vdrli v blagajniške prostore beograjskega OUZD. Vlomili eo v blagajno v kateri je bilo 380.000 gotovine, posrečilo pa se jim je odpreti le en predal in odnesti iz njega 27.000 din. Preiskava je do večera ostala brez pravega uspeha. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v vsej državi, toplota brez posebne spremembe. Zagrebška: Vedro, ali lahno oblačno vreme, toplo. _ Dunajska.: Eretežno jasno, podnevi toplo. C kraji in ljudje Smrt vnetega s-skoiskega delavca Gorenja vas, 1. aprila Včeraj popoldne je umri v Gorenji vasi v 74 letu starosti posestnik in trgovec g. Vaclav Paleček, ki ga je bila pred nekaj tedni zadela kap Pokojnikova trgovina s čipkami je znana daleč preko Poljanske doline in po tujem svetu. 2e njegovo ime pove. da je bil pokojnik Čeh. Kot mlad fant je po dosluženi vojaščini stopil v orožni-ško službo in prišel kot orožnik v Gore-njo vas. Tu je pustil orožniško službo in stopil kot solastnik v trgovino svojega tasta. Kmalu se je osamosvojil in si pridobil sloves dobrega trgovca, posebno v čipkarski stroki. Pokojnik zapušča večjo družino, ki je vzgojena v odločno narodnonaprednem duhu. kakor je bil sam odločno naprednega prepričanja in kot Ceh neomajen Sokol. Nemajhna njegova zasluga je tudi. da se je ustanovil Sokol za Gorenjo vas—Poljane in da se je postavil Sokolski dom v Gorenji vasi. Na njegovih ramah je slonelo dokaj dela pri graditvi. Zraven tega pa je bil tudi vnet delavec na zadružnem področju. Vrlemu nacionalistu in zavednemu Sokolu bodi ohranjen časten spomin. Žalujoči družini naše iskreno sožaljel Klaus na svobodi Maribor, 1. aprila Veliko pozornost je vzbudila v policijskih krogih okolnost, da je državno tožilstvo na predlog preiskovalnega sodnika v zadevi preiskave »konzula« Klausa odredilo, da se »konzul« izpusti na svobodo in sicer zaradi tega, ker se je preiskovalni sodnik postavil na stališče, da so očitana dejanja civilnopravnega značaja. O tem predlogu je bilo tudi obveščeno predstoj-ništvo mestne policije, ki je dopoldne poslalo svoje organe v tukajšnjo jetnišnico, da spet prevzamejo »konzula« in ga spravijo ponovno v policijske zapore. Storjeni so vsi koraki, da bo izgnan iz naše države, a do pravomočr.osti postopka so »konzula spravili v odgonsko celico, kjer čaka na svojo nadaljno usodo. Zanimiv® nafdfee v strugi Ljubljanice Vrhnika. 1. aprila Med Vrhniko, kier je stala nekoč rimska naselbina, pa do bližine Bevk je Ljubljanica plirka. Na raznih krajih so tod že večkrat našli na dnu črepinie, sulice, kosti, kar pa so nevedni najditelji običajno spet zavrgli kot brezpomembno šaro. Prof. Šmid je svojčas tod iskal starine ker je slutil. da so morali na mestu prebrestj reko razni narodi, ki so dreveli preko naših po-k-ajin v Italijo. Kakih 600 rn od Bevške vodne opazovalnice navzgor se je breg Ljubljanice na več mestih vdrl. Stranski pritisk je povzročil. da se je dvignilo dno reke in iz glinastih piasti so se prikazale zanimive najdbe. Sinovi grofa Lichtenberga so pri ribolovu nabrali nekaj sulic, kopja črepinje starih posod in jih spravili domov Ko so neko kepo gline vrgli na tla. se ie odkrušil košček okamenele skorje in pokazala se je lepa modra ploskev. Kmalu so izluščili iz g- ne lepo stekleno skledioo modre barve z belimi, polžasto zavitimi lisami, ki so v steklu podobne povprečnim prerezom pokončnih rastlinskih stebel. Takega stekla v današnjih časih ne morejo izdelovati nikjer. čeprav so to že ponovno poskušali v Italiji Zato je bilo takoj jasno, da gre za v:.žno zgodovnsko najdbo. Skledico so si ogledali poleg zastopnika ljubljanskega muzeja tudi nekateri zasebni ljubitelji starinskih zbirk, ki so jo hoteh odkupiti. Najditelji pa na doslej ponudeno vsoto še niso pristali. f e porabil zase Ptuj, 1. aprila Tukajšnji stavbenik g. Anton Treo je pred dvema tednoma v mestu izgubil 3000 dinarjev. Izgubo je takoj prijavil policiji, k' najditelja sprva ni mogla izslediti, sam pa se ni hotel javiti. A te dni se je zadeva nenadno razjasnila Policija je odkrila osebo. ki je našla denar, in pa osebo, ki je denar porabi a zase. Dognalo se je, da je denar našel neki mladoletni krojaški vajenec. Ta je denar izročil svojemu mojstru, ki ima v Ptuju svojo delavnico. Mojster je za ta denar fantu kupil hlače, ves ostali denar pa je porabil za 25 kg masti z novo posodo, za najemnino, za davčne zaostanke in podubno, tako da mu je ostalo še 357 Din Denar in nakupijeno blago je policija zaplenila. Kaže. da je mojster zavedel fanta, ki ga je na ta način tudi oškodoval, zakaj če bi fant zanesel znesek na policijo, bi dobil predpisano najdenino. Mojster in njegov vajenec se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Radarji za zboljšanje prejemkov Trbovlje, 28. marca Zaradi znatnega podraženja življenskih potrebščin bo. kakor kaže, letos več mezdnih gibanj. Sedanja draginja in zaslužki delavstva, to nikakor ne gre vkup. Tudi na Hrvatskem toži delavstvo nad draginjo in nizkimi mezdami, ki niso več v skladu s pedraženjem življenjskih potrebščin. Delavstvo, zaposleno pri Trboveljski pre-mogokopni družbi, se pripravlja na sklepanje nove kolektivne pogodbe, ki bi ustrezala sedanjim razmeram. Rudarji niso odpovedali sedaj veljavne pogodbe, pač pa zahtevajo povišanje mezde in nekatere druge dobrine. Zavoljo tega se je v nedeljo zbralo v Delavskem domu v Trbovljah nad 100 delegatov iz črnih revirjev, ki so razpravljali o sedanjem stanju vsega delavstva. Zastopniki strokovnih organizacij so poročali o želji Trboveljske premogokopne družbe, da bi se nova kolektivna pogodba sklenila za vse delavstvo, zaposleno pri TPD in sicer za daljšo dobo. Razpravljali so o taktiki mezdnega gibanja. Po daljši debati je bil soglasno sprejet sklep, da je treba na razpravi ki bo 5. aprila v Ljubljani med zastopniki delavstva in TPD, podrobno ugotoviti, kaj prav za prav družba nudi, da se mezdne razmere delavstva uredijo. Dalje je bila soglasno sprejeta zahteva, da se za posamezne obrate ločeno obravnavajo kolektivne pogodbe delavstva. Enako naj delavski zastopniki zainteresirajo TPD, da nakaže za letošnjo veliko noč nabavni prispevek v denarju. Razdeljevanje Auerspergovega veleposestva Zemljo naj dobijo tisti, ki so jo res potrebni Kakor je »Jutro« že poročalo, so pričeli razdeljevati zemljo Auerspergovega veleposestva med interesente, ki imajo malo ali nič svojega zemljišča. Ker je v občini mnogo družin, ki so potrebne zemlje in tudi mnogo takih, ki bi radi še več imeli, dasi nso neobhodno potrebni, je povsem umevno, da bo v odprtem roku vloženih proti prvotni razdelitvi več pritožb na državno upravo razlaščenih velepospstev. Eni se pritožujejo proti premali odmer zemljišča, drugi proti temu, ker so bili prezrti in niso n česar dobili, medtem ko so drugi manj potrebni dobili. So pa tudi taki. ki niso ničesar dob li. ker se niso potegovali. ker se jim je reklo, da kdor nima nič lastne zemlje niti lastne hišne šte- Toplce, 29. marca, I ^^ ne more Prti P* «delitvi v poštev, in si vsled tega niso upali prijaviti. Tako bo državna uprava razlaščenih ve-leposestev prejela večje število pritežb. ki j h bo treba previdno rešiti. Kajti pritožbe bodo upravičene in neupravičene. Vsekakor pa mora obveljati pravilo, da naj dobe zemljo v prvi vrsti take družine, ki nimajo nič svojega zemljišča in kopico otrok ter morajo živeti edino od bornega zaslužka svojih rok. V drugi vrsti morajo pr ti v poštev velike družine, ki imajo le kaj malega zemljišča. Vsem interesentom nikakor ne bo možno ugoditi, ker ni toliko sveta za razdelitev, toda to. kar je. naj se razdeli z vso prevdnostjo na podlagi posestnih listov, predvsem pa onim. ki se niti s posestnimi listi ne morejo izkazati. Narodno obrambno delo v Celju Celjski podružnici CMD med najmarljivejšimi Celje. 1. aprila. Moška in ženska podružnica CMD v Celju sta imeli snoči redni občni zbor v Narodnem domu. Predsednik g. dr Bavdek je očrtal delovanje obeh podružnic, ki sta bili na glavni skupščini CMD v Kočevju navedeni med najmarljivejšimi. Predsednik se je zahvalil mestni občini in »Novi Dobi« za podporo in naklonjenost. V zanimivih izvajanjih je razpravljal v naših narodnih manjšinah, orisal težki položaj kočevskih Slovencev, ožigosal brezbrižnost med Slovenci za narodno-obrambno delo ter podčrtal izredno važnost CMD v najnovejši dobi, nastali zaradi velikih izpre-memb v Evropi. Prečital je pozdrav osrednjega vodstva CMD V imenu »Soče« je predsednik g Rakovšček pozdravil občni zbor. Tajnik g. Slavk® Kukovec je poročal, da je moška podružnica priredila skupno z žensko podružnico lani 4 julija kresovanje na Starem gradu ob sodelovanju pevskega društva »Oljke«, 4. decembra pa mladinsko miklavževanje ob sodelovanju Dramatičnega društva Blagajnik g. ravnatelj Ci-lenšek je poročal, da je število članov moške podružnice naraslo lani od 256 na 268. Moška podružnica je imela 4732 din dohodkov in je poslala glavnemu vodstvu CMD v Ljubljani 4514 din Tajnica ga. Miroa Sancinova je navedla 179 članic. Ženska podružnica je samostojno priredila lani zelo uspel bonbončkov dan. ki bo odslej vsako prvo nedeljo v oktobru. Razpečala je 3908 razglednic CMD Lani v novembru ie ženska podružnica ustanovila nujno potrebno dijaško dnevno zavetišče v Narodnem domu. ki se je z novim letom preselilo v poslopje Dijaškega doma v Strossmaverjevi ulici Tu ima 210 dijakov in dijakinj zavetje pod skrbnim nadzorst., na razpolago pa imajo tudi knjižnico Z ustanovitvijo tega zavetišča je izvršila ženska podružnica s podporo raznih tvrdk in posameznikov veliko človekoljubno in vzgojno delo. Blagajni- Rdeče rože na deželi Štirje miadi, simpatični člam ljubljanske drame Mira Danilova, Jan Sancin in Slav-čeva, bodo drevi gostovali v Guštanju z »Rdečimi rožami«, duhovito, odlično naštu-dirano komedijo iz sodobnega meščanskega sveta, ki je v Ljubljani nedavno doživela čarka gdč. Kukovčeva je poročala, da je imela ženska podružnica lani 8.576 din dohodkov in da je poslala glavnemu vodstvu 8.431 din. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je podal nekaj vtisov lanske glavne skupščine CMD v Kočevju, pohvalil je uspešno delo obeh celjskih podružnic ter se zahvalil damam, ki so izvršile veliko delo ustanovitve dijaškega dnevnega zavetišča. Nato je poročal o sklepih in ukrepih glavnega vodstva CMD. V tehtnih izvajanjih je orisal neurejeni položaj našega obmejnega šolstva ter poudaril nujno potrebo narodne in državljanske zavesti med nami vsemi prav posebno pa še ob mejah, in življenjsko važnost propagandnega preporoda vsega našega naroda. Ka predlog pregledovale« računov g. dr. Jura Hrašovca in pregledovalke računov gdč. Debelakove sta prejela blagajnik in blagajničarka razrešnico s pohvalo. Odbora sta v glavnem ostala dosedanja. Pri slučajnostih je g. dr. Juro Hrašovec priporočal, da bi vsakdo opremljal svojo korespondenco z narodnim kolkom CMD in tako stalno podpiral veliko narodno-obrambno delo Družbe sv. Cirila in Metoda. I Skrb za dober kmečki naraščaj v Prekmurju Naše učiteljstvo v Prekmurju skrbi tudi za vzgojo mladine po dovršeni šolski dobi. Prireja tečaje, vodi igre in pevske zbore, pri čemer budi mladino k narodni in državljanski zavesti, kar je za mnoge tamkajšnje obmejne kraje, ki so napol ponemčur-jeni, velikega pomena. Tako se je nedavno vršil v obmejni vasici Radmožancih na tamošnji trirazrednici trimesečni kmetijski pripravljalni tečaj, ki je bil te dni z lenim uspehom zaključen. Tečaj je redno obiskovalo 28 tečajnikov. Vodil je tečaj šolski upravitelj g. Bežan. Več predavanj je imel tudi sreski kmetijski referent g. inž. Peternel. Zelo prisrčna je bila zaključna slavnost. Po uvodnem govoru g. sreskega referenta so tečajniki pod vodstvom g. Prinčiča zapeli Jenkovi »Ob večerni uri« in »Pobratimija«. Nato so ob velikem zanimanju številnih obiskovalcev, ki niso bili skopi s priznanji, prav dobro zaigrali veseloigro »Na ogledih«. S tem je radmožansko učiteljstvo. ki je nedavno otvorilo svoj šolski oder, ponovno pokazalo, da pravilno razume svoje kulturno poslanstvo. Z DVEH STRANI Smola si je kupil blago za novo obleko in ga je seveda pokazal tudi sinu. Ta si je blago ogledal m de jal, da je prav lepo. »Tepec,« je vzkliknil oče. »Kaj ga pa gledaš od narobe strani?« »Ker me ta bolj zanima. Saj bom dobil obleko šele takrat, ko bo obrnjena TEŽAVNO Mlada žena pride s preplašenimi očmi k možu, ki sedi za mizo in nekaj računa. »Mož, mož.« vzklikne, »na stropu v jedilnici je velik pajek1« »Oh. kaj.« zagode mož, »pohodi ga in nikari me ne motil* V KNJIGARNI »Ali bi lahko dobil knjigo ,Mož — gospodar v hišV?« »Da, v oddelku za pravljice.« All je Tomažič umoril svojo drugo mater? Sodba bo izrečena na veliki petek izredno lep uspeh. Desetkrat so »Rdeče rože« v Narodnem gledališču napolnile hišo. nato pa so igralci obiskali i njimi še Celje. Vrhniko. Trbovlje, Jesenice da ponesejo igtalsko umetnost tudi med gledahšče lju beče občinstvo našega podeželja Za pri hodnje dni ima skupina na programu gostovanje v Ptuju in še v vrsti drugih krajev. Ljubljana, 1. aprila Pred velikim kazenskim senatom, v katerem so pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovali gg. s. o. s. Brelih, Kovač, Leder-has in Kokalj, se je dopoldne zagovarjal 24-letni delavec Ludvik Tomažič, pristojen v Mengeš. Obtožen je bil premišljenega roparskega umora starke Marije Šimenče-ve s Pristave katero je njena hči Marija v noči na 13 decembra lani našla do smrti pobito na tleh v kuhinji. Marija sama se je ponoči zbudila iz omedlevice. Napadalec je tudi njo s topim predmetom oplazil po glavi, ko je že spala. Ko se je ponoči prebudila. je čutila bolečino v glavi, vstala je in v kuhinji našla svojo mater vso v krvi, vrata pa samo priprta Hitro je zaklenila in legla v temi spat. v strahu, da bi se napadalec ne povrnil. Po prijavi umora je orožnikom izpovedala, da je bil okrog 7. ure pri njih obdolženi Tomažič, kateremu je mati ponudila kuhane suhe hruške, potem pa šla v kuhinjo, da bi mu skuhala še kavo. Hči je ostala v sob' in ker se je slabo počutila po epileptičnem napadu, je legla in kmalu zaspala. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Branko Goslar, navaja, da je Tomažič potem, ko je Marija zaspala, odšel za materjo v kuhinjo. kjer jo je z nekim topim predmetom ubil Udaril je tudi spečo Marijo, potem pa je s sekiro, ki jo je našel v kuhinji. vlomi' v omaro iz katere je pobral okrog 2 000 din, lastnino sina Šimenčeve. Josipa. Odšel je k Tometu na večerjo, nato pa s Francem Oslom spat. V preiskavi je obtoženec, ki ga obtožnica dolži še dveh malih tatvin, vsako zvezo z umorom odločno zanikal in v svoj alibi navajal, da je tistega večera hotel k svojemu dekletu, zaradi slabega vremena na se je sredi poti do nje vrnil k Tometu. kjer je bil na hrani. Marija Šimenčeva pa je izpovedala, da se je v tem času zglasil pri njih. Z materjo sta naleteli nanj. ko sta se vračali iz hleva, nato pa so vs; trije odšli v hišo. Dasi je imela tega dne epileptičen napad, se Marija Tomažičeva obiska prav dobro spominja Njen brat Jože je izpovedal, da ima sestra Marija kljub takim napadom dober spomin in da je krajevno in časovno dobro orientirana Preiskava pa je dognala tudi po pričah, ki bodo v teku današnje razprave zaslišane, da so srečale obtoženca v onem času. ko zatrjuje, da je šel k dekletu, na poti proti Pristavi. Priče so videle na dvorišču Šimenčevih dve ženski s petrolejko v družbi nekega moškega Orožniki so pri ogledu našli v kuhinji na mizi lonček z ostanki kuhanih hrušk, na peči pa pristav-ljen lonček, v katerem je bilo nekaj črne kave. K Tometovim je prišel Tomažič k večerji prestrašen in prepaden. Drugo dopoldne pa je bil pri Grilovih v Mostah zelo zamišljen in redkobeseden Kosi1 je proti običaju v gostilni in pobledel ter postal nervozen in plašen ko je prišla mimo orož-niška patrul a Vstal te hitro m odšel, orožniki pa so ga zasledili v Trnovskem gozdu pri neki smreki, pod katero so našli skritih 43.75 din. Sprva je tajil celo, da je bil v gostilni in da je skril denar pod smreko. Potem je trdil, da je denar izgubil. Obtožnica tudi zatrjuje, da se je Tomažič že dalj časa prej pripravljal za vlom pri Šimenčevih. Pokojna Šimenčeva je tožila sosedu Stoparju. da ji je govoril, da jo bo ubil, če mu ne bo dala denarja. Pred umorom Šimenčeve je bil Tomažič zamišljen in je izjavljal, da bo najbrž nekoga ubil, nato pa še sebe. Franc Osel, s katerim je navadno Tomažič prenočeval v senu, ga je večkrat videl, kako je okrog polnoči' oprezoval po Šimenčevem dvorišču. V preiskavi je Tomažič priznal edino tatvino 90 din na škodo Marice Tomčeve in je škodo tudi povrnil, zanikal pa je tatvino žepne ure na škodo Franceta Ulane. Tomažič vse zanika Zasliševanje obtoženca je bilo dolgotrajno, neživahno. Niti obtoženec, niti priče niso razpravi doprinesle važnih novih okol-nosti. Preko poldneva je predsednik senata brez odmora zasliševal 11 vabljenih prič in izvedenca dr Suherja. prečitani so bili tudi sodni zapiski, nato pa so se ob 15. uri pričeli govori državnega tožilca in obtožen-čevega branilca. Obtoženec je med zasliševanjem in pričevanjem prič imel ves čas živce v oblasti. Predsednik je navedel, da je bil nezakonsko rojen na Dunaju, da je sedaj brez stalnega bivališča, njegovo edino premoženje pa so doslej predkaznl. Njegov prvi odgovor senatu je bil: »Se vedel nisem, da je Šimenčeva umorjena, dokler mi orožnik tega ni povedal pri aretaciji. »Na vsa vprašanja, če je umoril Ši-menčevo in poškodoval Marijo, je odgovarjal kratko: »Ne, nisem!« Priznal je le tatvino na škodo Tometove in zanikal tudi tatvino ure. Pravil je, da si je dal takoj pregledati vse žepe, preden so odšli iz gostilne, da ne bi njega osumili tatvine. Ko je predsednik po teh kratkih obto-ženčevih izjavah prešel na podrobno izpraševanje, je Tomažič na dolgo, monotono odgovarjal na stavljena vprašanja: K pokojni Šimenčevi je prišel, ko je bil star 3 mesece, in je tam ostal do devetega leta Ker občina ni hotela več zanj plačevati oskrbnine in je zahtevala, da gre služit, je potem do vojekov služil kot pastir in hlapec pri treh gospodarjih. Tako tudi pri županu. Ta mu je bil varuh in prosil ga je, da bi ga dali česa izučiti. Njegovi želji ni bilo ugodeno Ko se je vrnil od vojakov, je pričel služiti »od začetka«. V zadnjem času — pred umorom Šimenčeve — je pol meseca delal, pol pa počival. V vsem tem času je večkrat zahajal k Šimen-čevim. Pravi pa, da od novembra dalje ni bil več pri njih, čeprav nekatere priče trdijo drugače Istega večera, ko je bil izvršen umor, pravi enako kakor je že v preiskavi zatrjeval, da se je napotil k nekemu dekletu, pa si med potjo premislil in se vrnil na večerjo k Tometovim, potem je pa šel z Oslom spat na seno. Vendar po njegovem pripovedovanju sodniki niso mogli razumeti, kaj ga je gnalo k dekletu, saj po njegovi lastni izjavi med njima takorekoč ni bilo več, kakor da sta se poznala, dogovorjenega sestanka pa tudi nista imela. Pojasnil je, da je hotel z njo spregovoriti par Imej čista ustali, mmmmma^^m imajo čista usta ia blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno Metko in Chlorodont, pa zobe očistiti r vseh smereh I Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe oege ne vzdržel Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. besed, potem se je nameraval takoj vrniti. Predsednik senata je obtoženca spravil v zagato, ko je šlo za čas, ki ga je porabil za svoj izlet v deževnem in snežnem decembrskem večeru. Na dan po umoru je Tomažič zgodaj odšel od Oslovih s pripombo, da gre iskat dela V resnici pa se je zglasil pri Grilovih, kjer je tako dolgo zamišljen posedal, da se je domačim zdelo čudno. Potem je odšel v Kepicovo gostilno, kjer je jedel, pil in plačal žganje tudi nekim tujcem Zapitek je plačal s petdesetakom. Dasi se mu prej nikamor ni mudilo, je hitro odšel, ko so prišli orožniki mimo. Na predsednikovo vprašanje, zakaj se mu je ob pogledu na orožnika tako mudilo, je odgovoril, da jih sploh videl ni Dasi je trdil, da je bil namenjen proti Mengšu, je v resnici krenil v drugo smer. Orožniki so ga opazili ob neki smreki in našli pod njo prav toliko skritega denarja, kolikor mu ga je natakarica izplačala pri plačilu zapitka. Nasilje z nožem ima tudi na vesti. Na vse, kar so ga sodniki še izpraše-vali, je obtoženec sicer dokaj okretno odgovarjal. Vsak svoj odgovor pa je prilagodil tako, kakor je trenutno mislil, da bo najbolj verjeten Če mu je pa odpovedal spomin ali kombinacijska zmožnost, je ostal odgovora dolžan ali pa je odgovoril na skeptična vprašanja sodnikov tako, da očitno niso bili zadovoljeni. Glavna vsebina njegovega zagovora pa je bilo zanikanje vseh indicev, ki so ga obremenjevali, pa če je bilo zanikanje še tako nesmiselno. Tako se tudi ni spominjal, da bi bil kdaj komu pravil, da namerava koga vbiti. »Tega pa se spominjate, da ste s krušnim nožem napadli sina pokojne redni ce Šimenčeve? In da ste tudi njo porezali po roki, ko se je postavila med vaju?« Obtoženec je pojasnil, da mu je hotela tedaj rednica podariti dve srajci, kar je izzvalo nevoljo njenega sina, sinova nevo-lja pa njegovo jezo. »Nisem nič hudega mislil s tem. Mati se je pa sama porezala.« Zatrjeval je, da nikoli ponoči ni hodil oprezovat po dvorišču Šimenčevih in da tudi materi nikdar ni grozil, da jo bo ubil, če mu ne bo dala denarja. Glavna priča — božjastna Marija. Marija, hči pokojnice, je bila glavna priča. Ona je bratu Jožetu na jutro po umoru, ko se je vrnil z nočnega dela in našel mater mrtvo na tleh v kuhinji, izjavila: »Ludvik je bil tu!« S to izjavo je obrnila zasledovanje morilca na današnjega obtoženca. Marija, ki je poleg svoje mrtve matere po kratkotrajni nezavesti odnesla živo kožo, je božjastna. Napadi se redno ponavljajo, vrglo jo je tudi tistega dne, ko je bil izvršen umor. Na podlagi njene izpovedi, ki jo je zjutraj po umoru podala orožnikom, sloni obtožba. Orožniki zatrjujejo, da je izpovedala zelo natančno. Na današnji razpravi pa se je vedela zelo malo spominjati (priča orožnik je menil, da se je ustrašila tolikih gospodov). Govorila je kakor v sanjah. Prej je govorila o topem predmetu, s katerim da je morilec napadel mater in njo, danes je pa govorila o nekem nožu Na ukrep sodišča je njenemu zasliševanju sledil sodni izvedenec dr. Suher, ki je potem izjavil, da je njena izpoved nezanesljiva, njena duševnost pa je zaradi rednih epileptičnih napadov okrnjena. Iz njene izpovedi in izpovedi drugih prič se je dalo zaključiti, da je bil umor izvršen med 19. in 20. uro in da se je ona zbudila iz nezavesti okrog 23. ure. Pravi, da je tedaj vstala in pogledala za materjo v kuhinjo, kjer jo je našla v mlaki krvi. V strahu, da se morilec ne bi povrnil, je vrata, ki so bila le priprta, zapahnila, nato pa legla nazaj spet. Na pomoč ni klicala, dasi bi bila to brez nevarnosti mogla vsaj skozi okna, ki so omrežena, in sosedje bi jo mogli slišati. Zbudil jo je šele brat drugo jutro. Edina kontrola njene izpovedi so dejstva: skleda z ostanki kuhanih hrušk (Marija pravi, da jih je mati zvečer ponudila obtožencu), lonček s črno kavo, ki so ga našli na ognjišču (Marija je orožnikom povedala, da je mati obljubila obtožencu še kavo in jo šla pristavit v kuhinjo), pa sekira, s katero je storilec vlomil v omaro (o eventualnih prstnih odtisih na sekiri na razpravi ni bilo govora, morda ker jih niso preiskali?). Topega morilskega orodja, s katerim naj bi bil morilec operiral, na kraju niso našlL Priče: nič odločilnega. Priče Jože Šimenc, sin pokojnice, Franc Osel, Marija in Ivan Tome, orožnika Anton Kočar in Franc Setina, ki sta vodila prvo preiskavo, Marija Kepic, Marjana Kopitar, Franc Stopar in Apolonija Poga-čar niso danes izpovedale nič več obremenilnega ne razbremenilnega za obtoženca kakor so že izpovedale v preiskavi. Obtoženec jim je mestoma osveževal spomin, neprestano pa se je čudil, kako morejo kako drugače trditi, kakor sam zatrjuje. Nikdar pa se mu ni posrečilo s kako izjavo odtehtati kake važne izjave. Tudi ne izjave orožnikov, ki sta zelo sigurno izpovedovala do najmanjših podrobnosti in opozarjala pogosto sodnike tudi na okoliščine, po katerih niso vpraševali. Prispevala sta tudi domnevo, kako se je po njihovem mnenju umor izvršil in kaj stoodstotno govori za obtoženčevo krivdo. Narednik Setina pa je še zelo precizno označil obtoženca kot znanega tatu, delo-mrzneža in dolžnika na vse strani. Odločili bodo psihijatri in preiskali bodo Marijo. Po govoru državnega tožilca, ki je zahteval strogo kaznovanje obtoženca in govoru branilca dr. 2itka, ki je plediral za njegovo oprostitev, je senat po dalj časa trajajočem posvetovanju razglasil, da preloži razpravo za 14 dni. V tem času bosta psihiatra dr. 2vokelj in dr. Robida preiskala glavno pričo Marijo glede njenega zdravstvenega stanja in izrazila svoje mnenje glede verodostojnosti njenih Izpovedi. Sodba pa bo razglašena na veliki petek 15. t. m. ob 11. ml v razpravni dvorani na štev. 79. Preko 10.000 zdravniških priznanj ! 2eleznato KINA-IIIHO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV. IZVRSTEN OKUS Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: Utrska rteMenica Din TL-j itrska Din 48.-. Uomače vesti Res \e, da ni res Gospod urednik! Sklicujoč se na ta in oni paragraf tiskovnega zakona, ki so vsi veljavni, vas prosim, da objavite naslednji popravek, s katerim popravljam vse one «rdobije in laži, ki jih je včeraj zagrešil moj predhodnik Prvi April. Ce gremo po vrstnem redu strani v včerajšnjem »Jutru«, naj predvsem poudarim, da ni res, da bi bila katoliška revija »Dom in svet« spet izšla. Niti ni res, da bi novemu uredniškemu konzorciju načeloval znani katoliški ideolog g. Erjavec ali sploh kak ideolog. Grozovito je neresnično, da je pričel »Dom in svet« objavljati razprave tudi v srbohrvaščini, ko je nasprotno res, da bi za živega vraga ne objavil ničesar srbohrvatskega, če bi tudi v resnici spet od mrtvih vstal. Nikakor zatorej tudi nI res, da je izšel inteligentno pisani članek senatorja JRZ grofa Luja Vojnoviča: »Za slovensko akademijo v Ljubljani« — ko je nasprotno res, da senator Lujo Vojnovic dalje vztraja na svojem slavnem govoru proti Slovenski akademiji v Ljubljani. Ni res, da je sinoči predaval v ljubljanskem radiu papa Danilo, marveč je bila odpoved njegovega nastopa popolnoma v skladu z raznimi repertoarnimi izpremembami zadnjega časa v Ljubljani. Nadalje ni res, da bi bil dal g. župan odpraviti vremensko in toplotno aparaturo na Kongresnem trgu, marveč je res, da bomo lahko še nadalje ob toplih dneh uživali specialno ljubljansko temperaturo nad 40 stopinj C. Za nobeno ceno ni res, da bi bil Nj. Eminenca kardinal dr. Innitzer potoval skozi Ljubljano v Rim, kakor seveda tudi ne more biti res. da bi bil izrazil svoje prijazno začudenje nad »brezverskim« »Jutrom«. Ni res, da se bo hotel »Slon« prekrstil v hotel »Mamut«, čeprav je ta potegavščina lastniku hotela zelo ugajala in utegne naposled vendarle biti res, da se bo hotel »Slon« nekoč imenoval hotel »Mamut«. Takisto ni res, da bi bila regulacija Ljnblianice obnovljena, četudi je res, da ljubljanski pohajkovalci nimajo zdaj skoraj nikjer prilike prodajati zijala. Nikakor ni res, da bi palačo Bat'a že zidali in tudi ni res, da bi bili ogromni žerjav pokončno prepeljali s stavbišča banke Slavije na Bat'ovo dvorišče. Pač pa utegne biti res. da boste dobili z mestnega poglavarstva o tem še poseben, daljši popravek. Ni res, da bi bili v Postojnski jami odkrili sodobnika kamniškega mamuta, čeprav je morda res. da je prvoaprilska potegavščina dala pobudo, da ga še poiščejo in odkopi,jejo. Naposled ni res, da bo potoval skozi Ljubljano v Budimpešto afriški kralj iz Ugande, pač pa je res, da se Nj. Vel. kralj Kahaia briga za Slovence neprimerno manj, kakor se Slovenci brigajo za zamorčke. Naposled ni res, da bi bila osmrtnica za našim zvestim sotrudnikom Petrom Zle-birjem aprilska poteeravčina, marveč je res, da je Peter Zlebir podlegel ostrim pomladnim sapam in do bomo dragemu pokojniku do nadaljnjega ohranili vsi najlepši spomin. Blagovolite, spoštovani gospod urednik, sprejeti, itd. Z zahvalo in odličnim spoštovanje!" Vaš udani Drugi April. •liliilIllltlllltlimtllII(llltlMll1lllll!IIIIIIItI!tl>tl>IIIIIIHtlftftlflf#UIIIIIIiniHIIIIITIflimil1tllllltlllfllllltll1IMtfBog v Trbovljah^. Bibliofilska izdaja, ki bo nekoč iskana redkost, stane 150 din, izvodi,, vezani v platno, so po 70. kartonirani po 60 dio. Pišite založbi jTrbovljei, Ljubljana, Gajeva. ali pa se oglasite v prodajalni Tiskovne zadruge. Šelenburgova ulica. • Huda avtomobilska nesreča pri Ljubu" škem. V Vitini pri Ljubuškem se je avtomobil z 8 potniki in šoferjem prevrgel v reko Vriješnico. Šofer je zavozil preveč ob kraj podrl šibko ograjo in vozilo je zdrčalo v reko. Poškodovali so se šofer ln vsi potniki, padec v glotoko rečino strugo pa bi bil prav lahko zahteval tudi smrtne žrtve. • Danes izide knjiga Ivana Puclja: »Vesela pisarija«. Broširan izvod 20 din, vezan v celo platno 28 din. S poštnino 2 din več. Dobi se v knjigarnah in v upravi Narodne tiskarne. VESELA PISARIJA * Novi grobovi. V visoki starosti 86 let je umrla v Ljubljani gospa Josipina Si-mončičeva, vdova laboranta. Zapustila je štiri sinove in dve hčerki. Ugledno pokojnico bodo pokopali danea ob pol 16- — V Orehovi vasi pri Mariboru je umrl daleč naokrog znani 80-letni kmetovalec g. Anton LobniK K večnemu počitku ga bodo položili jutri Ob 9. — v Ljubljani je umrl g KarlWarto, uradnik pivovarne »Union« ili rezervni kapetan I. stopnje. Zadnjo pot bo nastopil danes ob pol 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Med najt ei je naloge naših izvajajočih umetnikov spada praiv gotovo sodelovanje v godalnem kvartetu. Vsak član te Četvorice mora biti umetnik-eolist na svojem instrumentu, obvladati ga mora do najvišje tehnične popolnosti, biti pa mora tudi izvrsten in-terpret, ki prinaša to, kar mu je zaupal skladatelj, z največjim občutjem. Poleg tega morajo biti še vsi 4 tesno zliti v harmonično celoto, ki naj nam prinese dovršeno sliko tega, kar si je zamislil skladatelj. V Ljubljani smo v tem pogledu v resnici sreöni, da imamo četvorico takih ljudi, ki že leta vež-bajo dnevno z vsem navdušenjem, pa tudi z vso potrpežljivostjo. Imena Pfeifer Leon, Stanič Franc, šušteršič Vinko in Müller Gustav bodo prav gotovo navedena med najzaslužnejšimi propagatori komorne glasbe v našem mestu. Na javnem koncertu nastopijo zopet v ponedeljek 4. t m. in sicer v velila filhannonični dvorani. Ker imajo na svojem sporedu poleg Brahmsovega in Arni-čevega kvarteta še Cesar Franokov klavirski kvintet, sodeluje z njimi naša najboljša pianistka gdč. Zora Zarnikova. Ponedeljkov koncert je posvečen komorni glasbi in bo umetniški užitek prvega reda. Zato vabimo na koncert, za katerega se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— šentjakobsko gledališče Drevi ob 20.15 in jutri ob 16. se bo ponovila spevoigra SmuK—Smuk«. Popoldanska predstava je namenjena zlasti posetnikom izven Ljubljane. Ker je konec igre še pred 18. uro, so prometne zveze zelo ugodne. Ta Bučarjeva veseloigra je pisana v lahkem slogu, prepletena z melodijozno glasbo in dobrimi dovtip} ln se bo prav zato gotovo igrala na mnogih slovenskih odrih. Zato ogled iste prav toplo priporočamo tudi vsem onim, ki jo nameravajo uprizoriti. u— Ljubljanskega Sokola družabni večer bo drevi 'Ob pol 2L v restavraciji »Zvezda«. Matineja ob 14*15 uri SE mRRlE! KINO MATICA Din 5.50 — 6.50 • Smrt ugledne matere. V Avberu v Julijski Krajini je umrla v častljivi starosti 86 let daleč naokoli poznana blaga gospa Vinka, šček, vrla zavedna Slovenka, velika do-brotnica revežev. Ob grobu žalujejo njeni trije otroci, g. župnik Virgilij šček, svoj čas slov. poslanec v Rimu. gospa Marica Kompa-ra soproga sod. starešine, in naša sklada-teliica, profesorica gospa Breda Šček. — Or-lova. Vsi njeni številni prijatelji in znanci jo ohranijo v blagem spominu, odlični rodbini pa iskreno sožalje! ♦ Smrt zaslužnega šumadijskega borca. V visoki starosti 88 let je umrl v Beogradu G.iorgje Catič, ki je vse svoje življenje posvetil osvobojenju svoje domovine in njenemu napredku. Doma je bü iz Masloševa v Šu-madiji. Kot vojak se je toril že leta 1868, udeležil se je srbsko-turške vojne leta 1876, ko pa je bil kot vojaški uradnik upokojen. je stopil v upravno službo. Ker je širil ideje Svetozarja Markovica. ki je položil temelje radikalni stranki, je službo izgubil in postal je spet vojak. Vojaška služba ga ni več vezala, ko je izbruhnila svetovna vojna, a je spet prostovoljno stopil pod orožje in deležen je bil tudi albanske Gol-gote. Več let je bil sreski načelnik v Svi-lanjcu. nazadnje pa je služboval pri policijski upravi v Beogradu. Umrl je kot siromak, njegovi trije sinovi pa so skromni gospodarji v Šumadiji. Nova meščanska šola na Viču. Na Viču imajo že dolgo na prvi pogled prav veliko in mogočno šolo, vendar je pa to poslopje že davno mnogo pretesno, da so morali nekaj razredov ljudske šole prestanti v staro občinsko hišo, v sami šoli se pa stiska tudi meščanska šola. Skratka, vsestransko Vičanom primanjkuje prostora za vzgojo mladine in še stari viški občinski odbor je že leta 1922. sklenil zidati novo poslopje za meščansko šclo. Viška občina je v ta namen zbrala 300.000 din ter s tem denarjem kupila nasproti sedanje šole prav lepo zemljišče. Od leta do leta je vprašanje postajalo bolj pereče. Upravni odbor drž. meščanskih šol je v sredo pod predsedstvom župana sklenil zidati popolnoma novo poslopje. Izbran je bil ožji odbor, ki so v njem mestna svetnika Fortunat Lužar ln Joisip Vider, šolska upravitelja Hočevar ln Fakin z Viča, mestni zdravnik dr. Ahčin in mestni tehnični referent inž. Rusjan. Oždi odbor naj pre gleda dosedanje načrte ter jih vsestransko izpopolni, da bo šola odgovarjala vsem modernim zahtevama ta zadostovala za mnogo let. V sedanjem proračunu je anuiteta za novo poslopje. Odbor bo zato svoje delo pospešil, da bo mogoče maja razpisati natečaj ter bo nova zgradba jeseni pod streho. »Vlfi ™ J" ""-KileMatterhoraaKi™ Danes ob 16, 19.lo m 21.15 uri lel- B Der Kampf ums Matterhorn_I • Izgubljen smeh ni vedno posledica nesreče in bolezni, nego največkrat posledica zanemarjenih zob. Dame in gospodje zanemarjenih ust in zob izgubijo samostojnost nastopa in nimajo več poguma za vabljiv in očarljiv nasmeh Kdor vporablja za dnevno nego ust in zob Odol. ohrani zobe zdrave, sveže in mlade tudi v visoki 6tarosti. Iz Lfuhtjane u— Koneert slovenskih, hrvatskih, srbskih narodnih in umetnih pesmi je naslov koncertnega večera, ki ga bo priredilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon pod vodstvom svojega zborovodje g. Doreta Matula. 2e naslov sam nam pove sestavo koncertnega sporeda, na katerem so zastopani avtorji vseh 3 naših glasbenih literatur. Spored je skrbno izbran, narodni pesmi sledi umetna pesem, ene kakor druge veselega, pa tudi žalostnega znača ja. Za Ljubljano je spored po večini nov, saj se 2 3 petih zl.orov prvič javno izvaja v našem mestu. Koncert Ljubljanskega Zvona bo v petek 8. t. m. v veliiki f-lharmo-nični dvorani. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— študijski tečaj »žen»k,ga pokreta«. V ponedeljek 4. t. m. predava g. dr. Vr-čon; Razvoj mednarodne politike po vojski. Društvo narodov. Haag. Manjšine. Ker je tudi ta tema izredno aktualna, vabi odbor poleg stalnih udeleženk še ostalo ženstvo. ki se zanima za ta vprašanja. Tečaj bo v dvoran; Zveze gospodinj — Gradišče št. 14. vsak ponedeljek. Začetek točno ob 18.15. Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, op r*» s o» 15 <<«/35 u— Filozofsko društvo javlja, da bo njegov 3. redni občni zbor v soboto 9. t. m. ob 6. zvečer v filozofskem seminarju na univetrzi. Spored je naslednji: čitanje zapisnika, poročila predsednika in odbornikov, volitev odbora, samostojni predlogi in slučajnosti. u— Odsek brezposelnih učiteljsKjj, abi-turijentov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da bo v nedeljo 3. t. m. ob pol 10. dopoldne širši članski sestanek s predavanjem g. Hreščaka Alojzija o »Učiteljskem pekretu«. Sestanek bo v prostorih JUU, Frančiškanska ul. 6./I. Pozivam vse tovariše, da se sestanka udeleže. Tajnik. u— Mestna ženska CM podružnica priredi daneg popoldne in jutri dopoldne zbirko v korist naše narodno obrambne družbe 6v. Cirila in Metoda kot podporo za revno šolsko mladino v Prekmurju in bivši Štajerski. Prebivalstvo teh krajev je siromašno in ne more nabavljati otrokom niti najpotrebnejših šolskih potrebščin. Podprimo našo mladino, da bomo imeli zaveden narodno vzgo-jem naraščaji če prinesete Vaš film do 11. ure dopoldne v našo trgovino Vam ga izdelamo še isti dan do 6. ure zvečer. Po pošti vposlane — poštno obratno. Sveže 26 Sch filme od Din 8.— naprej z vračunjeno povečano sliko pa Din 10.—. Za prvovrstno izdelavo jamči Foto Tourist Lojze šmuc Ljubl jana — Aleksandrova cesta 8. n— Ali že veste, da pripravlja »Putnik« na velikonočni ponedeljek 18. t. m. izlet v Postonjsko jamo? Vozil bo iz Ljubljane do Postojne in nazaj posebni vlak. Ob 15. to ogled Postonjske jame in v jami bo koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice, ki se polnoševilno udeleži pod vod?tvom ravnatelja Poliča izleta v Postonjsko jamo. Prijavite se Putniku, vse skupaj: vožnja, vstop v jamo in potni list stane 75 din. ODVETNIK dr. GUSTAV ROSINA se Je s svojo odvetniško pisarno preselil v hišo ge. Levakove v Brežicah štev. 7, poleg gostilne Kern (hotela Adamus). Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kane, Ljubljana, Gosposka ul. 7. u— Otroci ljudske šole v Mostah bodo drevi ob 20. igrali prisrčno igrico »DUŠICE«. Prizor,- se gode deloma na naši lepi Golici, deloma pa v mestu. Igra ima šest dejanj, ki segajo človeku globoko v srce in ga blaže. Meščanski otroci se vesele številne udeležbe! KINO SLOGA, tel. 2?-30 Danes premijera LJUBEZEN GRE SVOJA POTA Olga čehova, Kari Ludvik Diehl, Karin Hardt PRIDITE V APRILU V ITALIJO NA MEDNARODNI MILANSKI VZORČNI SEJEM 12. — 27. APRILA 1938. ZNIŽANE CENE NA 2ELEZNICAH! 25% v JugoslavijL — 50% V ITALIJI. POJASNILA: V. PEXIDR-SRICA — ZAGREB — 11, RADISINA UL. UFFICIO PROPAGANDA DELLA FIERA DI MILANO, Via Domodossola — RUlano (Italia) — ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO — MILANO MILANO-B1FFI Restavracija — Kavarna — Pivnica Bar — V centru milanske galerije „V vsem najboljše" MILANO - HOTEL AMBASCIATORI KSSžar- " Hntplclči noni _h' "sss OPATI DO (A B B A Z I A 1 Hotel Quisisana & Eden pr rov 1 sten, modern, centralen. ZMERNE PENSIJONSKE CENE. u— Grda razvada onesnaženja ulic In cest se opaža zlasti pomladi, zato mestno poglavarstvo spet opozarja prebivalstvo na § 63 mestnega cestnega reda, ki prepoveduje vsako onesnaženje javnih cest, ulic, trgov in nasadov. Proti temu paragrafu se pregreši tudi, kdor piše in riše po zidovih, pljuje, izliva vodo, pomije in smrdljive tekočine v cestne jarke in požiralnike, prav tako pa tudi prepoveduje izkladanje smeti ta odpadkov vsake vrste. Prepovedano je nadalje metanje žareč ih vžigalic, tlečih ostankov cigar ali cigaret, papirja, kostanja, kostanjevih luščin. olupkov pomaranč ta jabolk ter odpadkov jedil in podobnih smeti že iz estetskih in higienskih vidikov. Poleg tega pa onesnaženje javnih prostorov dela mestni upravi pri čiščenju mesta tudi velike stroške, da bodo prav strogo kaznovani vsi, ki n« bi upoštevali prepovedi u— Avto in ples. Drevi bo v Delavski zbornici velika šoferska prireditev. Ples ta zabava! Darila. Glaven dobitek avto. DANES ZADNJIKRAT film francoskega humorja z Danielle Darrieux: ZLATO NA ULICI KINO MATICA Iz Celja « e— Za koneert »Oljke« v nedeljo popoldne ob 4. uri v Celjskem domu vlada veliko zanimanje. Na 6poredu je 14 narodnih pesmi, ki so jih za moški zbor priredili Adamič. Dev. Gotovac, Kerniak in C. Pregelj. Kdor je ljubitelj naše večno lepe narodne pesimi, ne bo zamudil prilike, da jo sliši v dobri interpretaciji. Pevski zbor »Oljke« šteje sedaj nekai nad 40 pevcev ter je pod vodstvom svojega novega pevovodje g. C. Preglja na-študiral spored vestno in s pravilnim pojmovanjem, tako da bo gotovo vsak poslušalec z izvajanjem kakor tudi z izborom sikladb zjidqvol.jen.__ _ ______ KINO METROPOL Danes »ALIBI« po gledališkem komadu »Državni tožilec. (Franchot Tone). e— Pe\^r rTastop gimnäzije in^mT&čan-skih šol bo v nedeljo 10. t. m ob 16.30 v celjskem gledališču. Na sporedu so mešani zbori, štiriglasni. triglasni in dvoglasnl mladinski zbori a cape Ila in nekateri s spremljevanjem klavirja. Starš"?, vzgojitelje in ljubitelje glasbe vabimo, da v obilnem številu obiščejo to zanimivo mladinsko prireditev in tako pokažejo, da znajo ceniti idealno, a t žko delo učiteljev glasbe. e— Razširjenje velik© dvorane Narodnega doma. Upravni svet Celjske posojilnice je prejel na zadevni razpis številne načrte za razširjenje velike dvorane Narodnega doma. V smislu razpisa je upravni svet priznal prvo nagrado v znesku 2.000 din načrtu g. Bogdana Vivoda, poslovodje tv. F. Nerad v Celju .drugo nagrado v zmesiku 1.500 din načrtu g. inž. Draga Umeka v Celju ta tretjo nagrado v znesku 1.000 din načrtu g. Rudolfa Ro-čaka, stavbenika v Trbovljah_ ~~ KmÖ"uNION Danes »PLAVOLASI STRAH« (Das blonde Gespenst). e— Gradnja poslopja Pokojninskega za-voda na Krekovi cesti. izvedeli smo, da namerava Pokojninski 'zavod za nameščence v Ljubljani kupiti od mestne občine celjske poslopje stare »Krone« na Krekovi cesti, ga podreti ta tam zgraditi moderno štirinadstropno poslopje. Pokojninski zavod se sedaj pegaja z mestno občino zaradi nakupa stare »Krone«. e— Kaj je z novo justično palačo v Celju ? Tako se zopet vprašuje marsikdo, ki je s pridom čital poročila o zadevnih uspešnih intervencijah merodajnih iz Celja na pristojnih mestih v Beogradu. Pa je vlada predložila svoj,- veöini v Narodni skupščini in senatu v odobrenje kredit 40 milijonov dinarjev za sodno palačo v Beogradu in znesek 2,300.000 din za sodno palačo v Splitu. Celje bo lahko še počakalo, saj je ob zadnjem močnem potresu stara podrtija, v kateri je nastanjeno sodišče, pokazala, da je dobro podprta z leseni m j oporami in da se še ne bo tako zlepa porušila. _ -Stev iz Maribora bo v soboto 2. t m. db 20, v 5. razredu csnovne šole. o strupenih plinih in obrambi bo predavaj g. Franijo Pivka. Pridite! Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino predvaja danes ln Jutri velefilm »Kirehfelski župnik« po An-zengruberjevem romanu. Predigra zanimiv kulturen film in tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja (trevi tn jutri popoldan film > V sedmih nebesih«. Nedeljska večerna predstava zaradi igre odpade. RIBNICA. Sofloolsöd zvočni kino bo predvajal nocoj ob 20. in Jutrj ob 15.15 tn 20. film iz dežele rumenega carstva 1ORIENT«. Za dodatek Paramountov žvečil tednik. Za prihodnji program pride planinski zimskošportni film. SLOV. KONJICE. Združeni mladinski zbori konjiškega sreza prirede v nedeljo 3. t. m svoj H. mladinski koncert. V plemeniti tekmi bo pokazalo 12 zborov, v koliko so napredovali od lanskega prvega nastopa. Nekateri zbori nastopijo skupno z orkestrom kar bo posebnost zase. Vsi zbori vadijo že precej časa in bo zasluženi uspeh zajamčen. Koncert bo v veliki dvorani de§ke ljudske šole v Slov. Konjicah ob 15. url, Gospodarstvo Gostilničarji o pavšaliranju trošarine in o zadružnem zakonu Maribor, 1. aprila V četrtek Je imelo Združenje gostinskih podjetij za Maribor — okolico svojo redno skupščino v Renčljevi restavraciji na Po-brežju ob številni udeležbi članstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo potek zborovanja. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik g. Matija Hole. Predsednik Je podal jasno sliko o težavah in naporih gostilničarskega stanu, kakor tudi o prizadevanju uprave, da se najdejo sredstva za sanacijo gostilničar-stva. Opozoril je na prevelika davčna ln druga bremena. Prav tako ni prinesel tro-šarinski pravilnik zadovoljive rešitve in Je zahteva združenja, da se uredi pobiranje trošarine v vsej državi na enoten način na podlagi pavšali ran ja. Združenje se je pridružilo akciji vseh gostilničarskih krogov, ki zahtevajo uvedbo pavšaliranja, ki se je zlastj obneslo v dunavski banovini. Razveseljivo je, da letos ni bilo izdanih toliko novih koncesij kakor prejšnja leta in so upravna oblastva v tem pogledu upošte-vaJa želje združenja. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje združenje 325 članov, ki zaposlujejo 140 natakarjev odn. natakaric in 9 vajencev. Na novo so bili otvorjeni trije lokali, opuščeni pa trije, a pooblastila za vinoto-če ima 44 podjetij. Denarni promet združenja Je znašal 77.000 din, društveno premoženje pa znaša 54.000 din. Proračun predvideva 54.500 din dohodkov ln prav toliko Izdatkov. Skupščina ptujskih trgovcev Te dni Je imelo Združenje trgovcev v Ptuju pod vodstvom podpredsednika gosp. Ivana Snoja svojo redno letno skupščino. Podpredsednik g. Snoj je v svojem poročilu omenil, da se gospodarsko stanje v nekaterih predelih naše države zboljšuje, pri nas pa žal še tega ne opažamo. Slaba letina agrarnih proizvodov, zlasti pa vinskega pridelka, slab izvoz sadja v tujino, večkratne poplave in bolezen med govejo ž vino, vse to je močno vplivalo na gospodarstvo ptujske okolice. V Ptuju samem, kjer je malo industrije, pa je ustavila svoje obratovanje čevljarska industrija »Petovia«, ki je prej zaposljevala precej delavstva. Nujna je potreba, da se davki zaradi elementarnih nezgod omilijo. Zelo veliko škodo dela legalni trgovini kroš-njarstvo. Privilegirani denarni zavodi imajo ogromna denarna sredstva, pri tem pa se naše denarno vprašanje le počasi rešuje. Niti pupilarnege denarja, ki je bil odvzet našim hranilnicam, ni mogoče dobiti nazaj. Predsednik se je nato zahvalil članom davčnega odbora Antonu Brenčiču, Franju Lenartu in Milkotu Senčarju za požrtvovalno in nesebično delo :n je izrazil apel, da bi v prihodnjem zasedanju posvetili vse svoje moči omiljenju davčnih obveznosti. Z naklonjenostjo Zbornice za TOI je v Ptuju uveden zbornični uradni dan, kar je v veliko korist poslovnemu svetu. Podpredsednik g. Snoj je še razpravljal o trgovskem zakoniku, o delovnem času, o obveznem in socialnem zavarovanju trgov-stva, o poštnih in telefonskih razmerah, o konzumnih zadrugah in o borbi proti veleblagovnicam. Poročal je tudi o ustanovitvi konzorcija »Trgovskega lista«, ki izdaja edino stanovsko glasilo. Izrekel je zahvalo Zbornici za TOI i.. Zvezi trgovskih združenj za podpiranje stremljenj trgovstva in za pomoč v stanovski borbi. Tajniško poročilo navaja, da je bilo lani prijavljenih 11 in odjavljenih prav tako 11 obratov, priključenih pa 5 obratov. Združenje je ob koncu leta štelo 159 članov, ki so imeli zaposlenih 171 pomočnikov in pomočnic ter 52 vajencev in vajenk. Članstvo je bilo lan: hudo prizadeto zaradi uvedbe nedeljskega počitka v mestu Ptuju. Davčni predlog za leto 1937 je bil nasproti prejšnjemu letu povišan od 2,319 000 na 2,865.000 din Davčnemu odboru je uspelo znižati ta davčni predlog za 420 000 din, tako da znaša davčna odmera za preteklo leto 2,446.000 din. in to brez zavezancev v priključenih občinah. Navzlic znižanju pa je davčna odmera še vedno previsoka in je bilo na reklamacijski odbor vloženo znatno število pritožb. Tajniško poročilo omenja tudi novi zakon o gospodarskih zadrugah. s katerim so zadrugam zagotovljen: privilegiji in ki omogoča zadrugam v določenih primerih poslovanje z nečlani. Se vedno prihajajo pritožbe zaradi nelegalne trgovine z manufakturnim blagom, akoravno je krošnjarjenje v mestu prepovedano. Vsak trgovec, ki bi opazil tak primer. naj to takoj prijavi policiji Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Kritika delovanja zborničnega referenta za gostinstvo K predlogu proračuna so ae oglasili k besedi gg. Kuralt, Mraze, Kovačič, Kobal ln drugi. G. Kostanjšek od Sv. Martina pri Vurbergu je naglašal, da so na vseh zborovanjih našega trgovstva mnogo razpravljali o novem zadružnem zakonu, ker je postal položaj podeželskega trgovstva še bolj obupen kakor kdaj koli. Tudi gostilničarji so hudo prizadeti, ker se bodo smele po tem zakonu brez obrtnega lista ustanavljati zadružne menze, prenočišča in zadružne kleti. To je udarec, preko katerega ni mogoče z molkom. V odboru, ki je zakon proučeval, je bil tudi narodni poslanec g. dr. Jurij Koče, ki nI smatral za potrebno, da bi kot zbornični referet za gostinstvo oddal oddvojeno mišljenje, temveč je glasoval za zakon. Tudi ni bil upoštevan predlog združenja za davčni odhor In je bil imenovan v ta odbor neki točilec ne pa gostilničar. Zato je stavil predlog, naj skupščina predlaga Zbornici za TOI, da se g. dr. Jurij Koče kot referent za gostinstvo odstavi. Po kratki razpravi je dal predsednik predlog g. Kostanjška na glasovanje in je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu. H koncu je g. Kostanjšek še naglašal, da tudi ljubljanska zveza ni dovolj energično zagovarjala uvedbo pavšaliranja in da je novi trošarinski pravilnik nov neuspeh v vrsti njenih neuspehov. g. Hinko Krek, izhaja, da so znašali dohodki združenja v preteklem letu 36.900 dinarjev, izdatki pa 37.100 dinarjev. Občni zbor je odobril računske zaključke in proračun za tekoče leto. Ob zaključku se je zbornični svetnik g. Milko Senčar zahvalil za pozdrav in je omenil uspešno delo zbornice. Vsaka kritika, ki jo zbornica iznese, je stvarna. Tudi stanovska organizacija Zveza trgovskih združenj je zelo borbena. To nam potrjuje okolnost, da so v zvezo zopet vstopila ona združenja, ki niso bila včlanjena. Sedaj so v Zvezi včlanjena vsa združenja iz naše banovine. Za časa velesejma bo v Ljubljani vsedržavni trgovski kongres, ki se ga bodo udeležili tudi tovariši Bolgari. Zato je dolžnost trgovcev, da se kongresa v čim večjem številu udeleže. Dotaknil se je tudi komunalnih vprašanj, cestnega odbora in slabega stanja cest, ki gotovo niso v takem stanju, da bi bile privlačne za tujski promet. Ža krepke besede in stvarno poročilo se je g. Senčarju zahvalil predsednik g. Snoj, ki je nato zaključil občni zbor združenja. Vozninska taksa za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili Na osnovi finančnega zakona za leto 1938/39 je finančni minister predpisal spremembe taksnega ln pristojbinskega pravilnika. Vozninska taksa po tar. št. 101. taksne tarife znaša od 1. t m. na linijah, ki so državnim železnicam konkurenčne, 0.20 Din od avtobusa in prevoženega kilometra (doslej 10% voznine), na deloma konkurenčnih linijah 0.10 Din (doslej 5%), v lokalnem mestnem prometu pa 0.05 Din (doslej 2%). Prevoz potnikov z avtobusi, ki ga prevozna podjetja vrše od časa do časa brez voznega reda (izredne in izletniške vožnje) ni zavezan plačilu takse. Taksna dolžnost velja za prevoz potnikov, ki se vrši na konkurenčnih in deloma konkurenčnih linijah ter v mestnem prometu po v naprej določenem voznem redu in po določenih ter odobrenih voznih cenah, ne glede ali se prevoz vrši dnevno ali pa v drugih časovnih presledkih. Ona podjetja, ki vršijo prevoz blaga 7 motornimi vozili brez v naprej določene prometne linije ali brez določenega voznega reda plačajo na račun vozninske takse pavšalni letni znesek po nosilnosti vozila brez ozira na obseg prometa, in sicer od avtomobila do 0.5 tone nosilnosti 400 Din letno, do 1 tone nosilnosti 800 Din, do 2 ton nosilnosti 1400, do 3 ton 2000 Din, do 4 ton 2600 Din, do 5 ton 3200 Din, do 6 ton 4000 Din, za vsako nadaljno začeto tono nosilnosti pa po 800 Din (doslej 15% voznine). Prav tako plačajo za vsako prikolico letni pavšal 800 Din. Podjetja, ki vrše prevoz z motornimi vozili kot obrt plačajo za 25% znižano takso. Proti odmeri pavšalne vozninske takse je možna pritožba na finančno direkcijo v roku 15 dni. Pritožba se vloži pri davčni upravi, ki je odmerila takso. Podjetja morajo dolžno vozninsko takso plačati pri davčni upravi v mesečnih obrokih v naprej, in sicer vsak mesec do 10. dne. Pav- šalna vozninska taksa m bo sarsflunavala od 1. aprila t L dalje. Podjetja, ki jim je taksa po prejšnjih predpisih odmerjena za leto 1937. plačajo sorazmerno takso tudi za prvo četrtletje t. L Velike rezerve zlata in deviz v Avstriji Poročali smo že o strogih predpisih, po katerih morajo v Avstriji oddati tvrdke in privatniki vse zlato in vse devize. Glede na znatne kazni, ki so določene za one, ki zlata in deviz ne bi oddali, so prišle na dan znatne tesavrirane količine zlata in deviz. »Züricher Zeitimg« poroča z Dunaja, da je neverjetno, kakšne vsote zlata, zlatnikov, valut in deviz oddajo privatniki pri bankah. V dvoranah velikih bank so morali odpreti nove blagajne za sprejemanje zlata in deviz od strani publike. Strogi devizni predpisi so očitno napotili publiko, da pride na dan s tesavriranim zlatom. Pred blagajne bank prihajajo ljudje, ki prinašajo s seboj zlato v kilogramih, pa tudi mali ljudje, ki oddajajo le majhne zneske valut, zlasti švicarskih frankov in funtov. Po informacijah omenjenega lista bo nemška Reichsbanka dobila od te oddaje zlata, deviz in valut za okrog pol milijarde šilingov tujih vrednot, medtem ko prinaša avstrijska narodna banka v zvezi z likvidacijo nemški Reichs-banki prav tako. za pol miljarde šilingov zlata in deviz. Tako se bodo zlate in devizne rezerve nemške Reichsbanke povečale za okrog 1 milijardo šilingov, kar pomeni znatno okrepitev. KUPUJTE SREČKE državne razredne loterije pri ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani — Dalmatinova ulica št. 6 V Nemčijo in Avstrijo je Slo v Sebruarju 41*4% vsega našega izvoza Statistika naše zunanje trgovine s posameznimi državami v mesecu februarju nam kaže, da je bila tudi v tem mesecu Nemčija pri našem izvozu na prvem mestu, čeprav je vrednost izvoza precej zaostajala v primeri z izvozom v zadnjih mesecih lanskega leta in je bila tudi nekoliko manjša nego lani v februarju. V Nemčijo smo v tem mesecu izvozili za 107.1 milijona din (lani za 109.3), uvoz iz Nemčije pa se je povečal na 150.4 milijone din (lani 101.2). Izvoz v Avstrijo je dosegel le 56.1 milijona din (lani 62.2), medtem ko se je uvoz dvignil na 41.6 milijona din (lani 28.9). Izvoz v Nemčijo in Avstrijo skupaj je predstavljal v tem mesecu 41.4% celotnega izvoza, uvoz iz Nemčije in Avstrije pa 44.6% celotnega uvoza. V prometu z Italijo vidimo rezultate ukrepov za omejitev našega Izvoza zaradi naraslega salda naših terjatev. Medtem ko se je v drugem polletju lanskega leta gibal naš izvoz v Italijo na višini okrog 60 milijonov din mesečno, je znašal v januarju le 29.9, v februarju pa 32.5 milijona din. Uvoz iz Italije je bil sicer v obeh mesecih večji nego izvoz (skupaj za 7 milijonov din), kar bo gotovo pripomoglo k postopnemu zmanjšanju salda naših terjatev, vendar se vrednost našega uvoza iz Italije še vedno ne razvija v večjem obsegu in tudi zaostaja za lanskim letom. V januarju je znašal naš uvoz iz Italije 32.3 milijona din (lani 43.9), v februarju pa 36.1 milijona din (lani 47.4). Znaten je bil v februarju naS Izvoz v Anglijo, namreč 48.7 milijona din (lani 26.7), medtem ko je znašal uvoz iz Anglije 31.8 milijona din (lani 18.). Prav tako se Je precej dvignil naš izvoz v Belgijo na 40.8 milijona in (lani 14.7). Hudo pa je zaostajal naš izvoz v Češkoslovaško, ki je znašal le 20.8 milijona din (lani 36.1). Uvoz iz češkoslovaške pa je bil nadalje znaten in je dosegel vrednost 46.1 milijona din (lani 38.1). Gospodarske vesti = Uvedba terminskega poslovanja ■ žitom na jugoslovenskih borzah. Iz Novega Sada poročajo, da so z letošnjim letom prešle agende predsedništva delegacije jugoslovenskih borz avtomatično na novosadsko borzo. Uprava novosadske borze je sklenila sklicati za 30. april prvo sejo delegacije borz. Na tej seji se bo razpravljalo o predlo-gih beograjske borze glede spremembe in dopolnitve posebnih uzanc za žito, uprava novosadske borze pa bo stavila predlog za uvedbo terminskega poslovanja z žitom na naših borzah Delegacija se bo na tem zasedanju bavila tudi z vprašanjem izvoza žita in bo stavila zahtevo, da se omogoči privatni žitni trgovini širše polje udejstvovanja. zlasti pri izvozu in da se ukinejo nepotreb ne omejitve. = Plenarna seja Zbornice za TOI. Zbornica za TOI je sklicala za četrtek 7. t. m. ob 9. uri dopoldne plenarno sejo zborničnega sveta, v sejni dvorani zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1) Naznanila predsednika; 2) Poslovno poročilo o delovanju zbornice: 3) Računski zaključek zbornice za leto 1937. in poročilo pregiedovalcev zborničnih računov; 4) Izjava zbornice k načrtu izprememb in dopolnitev obrtnega zakona; 5) Poročilo finančnega odbora o predlogu obrtnega odseka glede razširjenja avtonomije odsekov! 6) Predlog predsednika gostinskega odseka glede izpopolnitve zborničnega predsedništva: 7) Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. = V državni železarni v Varešu bodo najbrže še ta mesec končali dela za modernizacijo druge visoke peči za topljenje železne rude ln za povečanje kapacitete. Po izvršeni preureditvi bo imela vareška železarna letno produkcijsko kapaciteto 75.000 ton surovega železa nasproti dosedanjim 35.000 tonam. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 = Proračun dunavske banovine znatno znižan. Dunavska banovina je za leto 1938/39 predlagal občutno povečanje proračuna predvsem zaradi tega, da se izvrši obširen banovinski program za javna (cestna) dela. Za kritje povečanih banovinskih izdatkov je banski svet predlagal povišanje banovinske doklade na neposredne davke, ki je bila v tej banovini doslej razmeroma nizka. Doklada naj bi se povišala od 10 na 33%. Finančno ministrstvo pa je pristalo le na povišanje doklade od 10 na 20% ln je v zvezi s tem znižalo proračun od predlaganih 220 na 184 milijonov, pri tem pa je novi proračun še vedno za 31 milijonov večji nego proračun za 1.1937/38. Od celotnega znižanega proračuna odpade na proračun tehničnega oddelka 76.2 milijona din. Donos povišane doklade bo znašal 86 milijonov din donos trošarin 32 milijonov, donos taks pa 16 milijonov. «= Naredba o občinski davščini na potrošnjo v Ljubljani, ki je bila objavljena v »Službenem listu« banske uprave dne 26. III. 1938, štev. 159/25 in je stopila v veljavo 1. aprila t. 1., določa, da morajo vsi gostilničarji in dragi točilci alkoholnih pijač v vinotočih in zajtrkovalnicah prijaviti najkasneje do 15. aprila t. 1. mestnemu trošarinskemu uradu zaradi odmere mesečnega pavšala davščine na potrošnjo, ki znaša 1 din za vsak zatro-šarinjeni hI vina in piva. vso v letu 1937. (od 1. I. do 31. XII. 1937) zatrošarinjeno količino vina ali piva ne glede na to, ali so to blago uvozili preko linijskih troša-rinskih uradov, ali pa so ga kupili pri ljubljanskih trgovcih z vinom ali v pivovarnah. V istem roku morajo prijaviti tudi lastniki kavarniških obratov od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino za kavarniške obrate. Ce pa je lastnik kavarniškega obrata obenem lastnik zgradbe, v kateri je kavarna, pa po davčni upravi ugotovljeno najemno vrednost. Za vse navedene obrate je ta pri i ava strogo obvezna in je v interesu lastnikov obratov samih, da te podatke prijavijo mestnemu trošarinskemu uradu, ki bi sicer pavšal davščine na potrošnjo odmeril brez te prijave. = Subvencija beograjske občine velesejmu. Beograjska občina je v svoj proračun za leto 1938/39 vnesla kot novo postavko subvencijo 500.000 din družbi za prirejanje sejmov in razstav v Beogradu. Borze 1. april Na ljubljanski borzi so Se dam es avstrijski šilingi zopet nekoliko pocenili in so se trgovali po 8.65. V zagrebškem privatnem kliringu je bil premet v avstrijskih šilingih po 8.6050 (v Beogradu po 8.6653), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu ln Zagrebu nespremenjeno 14.50, za konec junija pa v Zagrebu 14.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna šlkoda po včerajšnjem znatnem dvigu le za malenkost popustila in je notira-la po 477 — 478.50 (v Beogradu promet po 478 — 478.50). Zaključki pa so bili v 6«/» dalm. agrarnih obveznicah po 93 (v Beogradu po 93). v 6"/o begluških obveznicah po 94.50 (v Beogradu po 94), v 7«/0 Blairevem posojilu po 91.50 in v delnicah Trboveljske 110. DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2407.16—2421.76, Berlin 1744.02 — 1757.90, Bruselj 734.55 — 739.62, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.50 — 217.56, New York 4316 — 4352.32, Pariz 132.76 — 134.20, Praga 151.78 — 152.88, Trst 228.04 — 231.13. Curih. Beograd 10, Pariz 13.33, London 21.6550, New York 436.25, Bruselj 73.71, Milan 22.96, Amsterdam 241.45, Berlin 17510, Stockholm 111.6250. Oslo 108.8250, Köbenhavn 96.65, Praga 15-2350. Varšava 82.20, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477 — 478.50, 4<>/o agrarne 61 — 62.50, 4°/o severne agrarne 61 den., 6ft'o begluške 93 — 94.50, 6°/o dalm. agrarne 91.50 — 92.50, 7o/o stablliz. 99 den., 7<>/o invest. 99 — 101. 7% Drž. hip. banka 99.50 — 101, 7o/n Blair 91 — 92, 8°/0 Blair 96 — 97, Narodna banka 7300 den., PAB 220 den.. Trboveljska 210 — 215, Gutmann 60 den., šečerana Osijek 110 — 135, Dubrovačka 390 — 405, Oceania 600 den, Jadranska 375 den. Beograd. Vojna škoda 478 — 479 (478 — 478.50), za april — (47), 4®/o agrarne 61.50 — 62.50, 6% begluške 93.75 — 94.25 (94), 6% datai, agrarne 92.75 — 98.50 (93), 7% stabiliz. 99 — 100 (99.50), 7«/, Invest. 100 — 101 (100 — 100.50), 7«/, Drž. hip. banka 101 — 102, 7«/. Blair 91 — 91.75, Narodna 7270 — 7300 (7270X. PAB 222 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 1. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.875, za julij 81.875, za sept 82.75; koruza: za maj 60.75, za julij 62.125. -f Winnipeg, 1. aprila Začetni tečajit pšenica: za maj 119.25, za julij 109.875. + Novosadska blagovna borza (1. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 176 — 179; sremska 175 — 178; baška potiska 178—ISO: slavonska 177—179. Koruza: baška 100 — 101, banatska 97 — 99, Oves: baški 131 — 133; sremski 132 — 134; slavonski 135 — 137. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 142 50 - 145. Moka: baška in sremska «Og> in «Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 - 262 50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7» 1*2.50 — 192.50; >8< 117.50 — 122.50. Otrobi: ba^ki in srem-6ki v vrečah 92 — 99. Fižol: tašld in sremski 187.50 - 192 "0. BOMBA2 + Liverpool, 31. marca. Tendenca mima. Zaklj. teč-aji: za april 4.74 (prejšnji dan 4.73), za julij 4.87 (4.80), za sept 4.93 + Newyork. 31. marca. Tendenca mirna Zaklj. tečaji: za april 8.59 (8.51), za julij 8.69 (8.60). SCKOL Bivšim idrijskim Sokolom! Lani Je minilo 40 let od ustanovitve Sokola v Idriji, toda mi smo to obletnico čisto pozabili. Z raznimi predstavniki naprednih Idrijčanov smo se dogovorili, da bomo letos 7. avgusta o priliki obmejnega zleta Sokolstva v Dolenjem Logatcu poklonili Sokolu v Dolenjem Logatcu dečji prapor istočasno, ko bo članski prapor za 30 letnico obstoja društva odlikovan s kraljevim trakom. V ta namen se je osnoval med Idrijčani, člani društvene uprave logaškega Sokola, odbor, ki bo poskrbel vse potrebno, predvsem pa zbral denar. Ta odbor je prav te dni razposlal okrožnico bivšim idrijskim Sokolom, katerih seznam pa ni popoln. Po tem potu obveščamo tudi ostale Idrijčane, ki bi bili voljni prispevati za prapor, da pošljejo svoje prispevke na čekovni račun 14.808 Soka! v Dolenjem Logatcu. — OdhoT Idrijčanov. Mursko sokolSKo okrožje. Predelava obveznih prostih vaj, ki bj se morala vršiti v Ljutomeru 10. t. m., je bila zaradi žup-nega zbora preložena in bo v nedeljo 8. t. m. ccb 14. v Sokolskem domu v Ljutomeru. Vse Jedinice so obvozne, da pošljejo po možnosti vaditelje vseh oddelkov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sobota. 2.: Veronika Deseniška. Izven. Gostuje gdč. Bogomila Nučičeva. Znižan* cene od 20 din navzdol. Nedelja. 3.: Firma. Izven. Znižane cene. Zadnjič v sezoni, bodo igrali drevi Zupančičevo tragedijo »Veronika Deseniška« s gdč. Bogomilo Nučičevo v naslovni vlogi. Ta mlada igralka, ki je nastopala doslej kot vo-lonterka zagrebškega gledališča ter je bila angažirana v Banjaluki, kaže poseben dar za vloge dramatskega značaja V vlogi Veronike bo imela priliko dokazati vse svoje umetniške zmožnosti, ter uveljaviti svoj zvočni glas in izvrstno recitacijo. Učitelj je bil njen oče. znani zagrebški režiser ia igralec g. Hinko Nučič. Ostala zasedba običajna. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota. 2.: Grofica Marica. Izven. Globok« znižane cene. Nedelja, 3.: Hoffmannov« pripovedke. Isrea. Znižane cene. Priljubljena Kalmanova opereta »Grofi«« Marica«. Kot posebna novost bo nastop priljubljenega komika g. Daneša v vlogi Pe-nižka. Naslovno partijo, v kateri je imela že pri prejšnjih uprizoritvah odličen uspeh, poje ga Poličeroa. Dirigent je kapelnik 1». bre. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 2. aprila ob 20.15.: Snrafc «muk. Nedelja, 3. ob 16.: Smuk smuk. MARIBORSKO GLEDALIŠČ® Sobota, 2. ob 20.: Nečak. Red C. Nedelja, 3. ob 15.: Gašper in Hudamora. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Pod to goro zeleno. Znižane cene. a, »JUTRO« Bt TL Sobota, 2. ZV. 1938» Meč maršala Focha Stavnega francoskega vojskovodje lz svetovne vojne so te dni uvrstili med spominke vojnega muzeja v Vincennesu pri Parizu Železniške vožnfe Zvarjene tračnice, ki merijo v dolžino 80 m Francoske železnice delajo ta čas poskuse. kako bi se odpravil ropot, ki je doslej spremljal železniške vožnje. Neka družba ima že več voz, ki vozijo tako tiho, da se moreš v njih šepetaje pomenkovati. Če bi pa hoteli vsak zvok popolnoma odpraviti, bi morali spremeniti še to in ono pri tračnicah. Inženjerji pravijo, da bi bilo to tudi iz vzrokov štedljivosti zelo priporočljivo, kajti vsLe mirno se oženite«, mu je svetovai Kant. »Če dobite dobro ženo, boste prav gotovo srečen mož«- >In če dobim slabo ženo?« je vprafcal slušatelj dalje. »Če dobite slabo ženo, postanete morda še kaj vreden filozof.« VSAK DAN ENA »Striček, če sede čebela na koprivo, kaj se zgodi? Ali kopriva opeče čebelo, ali čebela piči koprivo?« (»Politiken«:) « oltarni pregled Razstava trojice: Galanda, Maleš, Mušič V Jakopičevem paviljonu je razstavljenih preko 700 del trojice umetnikov. Vendar to ogromno število ne prenatrpava paviljona, ker tvorijo večino razstavljenih del reprodukcije Maleševe grafike (linoreza im lesoreza), lepo mapi rane in sortirane po letih nastanka. Galanda je razstavil le grafična dela in tudi Mušič ne sega veliko preko tetra grafičnega okvira ter s svojimi gvaši le poživlja belo-črne razstave. Pri grafiki, posebno linorezu in lesorezu umetnik ni vezan na predloge iz narave, kajti na razpolago ima le črno in belo ploskev (barrai lesorez je pozen izum in redko xitK>rabljen), narava mu tega ne nudi neposredno, marveč le posredno s pojavom svetlobe in sence. Iz narave more vzeti kvečjemu le konture predmeta oz. telesa, vse ostalo pa je prepuščeno sami umetnikovi fantaziji. Popolnoma prosto se more umetnik raz-živeti v tej tehniki in ustvariti like, figure in spake, more napraviti nikjer na svetu obstoječe nestvore in jih uporabiti za svojo osnovno idejo, kateri potem podredi še kombiniranje svetlih m temnih ploskev ter vezi med njimi in tako ustvarja harmonično enoto, v kateri je vsak posamezen delec podrejen osnovni misli. Zato se je grafična tehnika najbolje obnesla v dobah, ko prevladujejo idealistična stremljenja in ko polaga umetnik posebno važnost na snov. ki mu narekuje delo. Pa tudi moderna najbolj subjektivistična dota se rada loteva gTafike. Študije zraka in posebno barve v impresionizmu, ko šele mozaično sestavljena ploskev daje enoten vtis, eo rodile adekvaten pojav :udi v grafiki, kjer je celotna ploskev razkosana na polno belih in črnih ploskev, ki .-eie skupaj daie.io vtis svetlobe in sence, iver se bela linija v črnem ozadju mnogo ■oli jzraža nego obratno, je kaj rada tudi iija izraz umetnikovega občutka. Zato poloni te tehnike ne smemo omalovaževati, saj lahko mnogokrat pove več in služi mnogo b-ol> ideji, kakor pa še tako precizno in vestno izdelana oljnata slika. Mikulaš Galanda iz Bratislave razstavlja •v Ljubljani prvič in vendar nam ni tuj. Ali nismo nek j tega že videli pri naših mladih — posebno po povratku s praške akademije? Razstavil je nekatera starejša dela (iz 1. 1 (TJ- ) in tako je mogoče slediti njegovemu razvoju in vsaj po sledovih sklepati na ce-roto od početnega munchovsko vplivanega ekspresionizma v lesorezih s čustveno dojeto «novio gre pot preko francoskih vplivov (Picasso). dokler ce končno ne znajde v strastnem iskanju forme (Litografije pri toaleti 7, 1. 19S7). Zanima ga le forma, išče nje e: -aktno linijo in prihaja s tem iskanjem do primitivizma linij.. Obenem pa daje vtis v . va ljudske plastike, lahko pa .je tudi po -voji poti sam prišel do istega učinka. Nje- vo risarsko znanje oeUujejo številne risbe, ki z enostavnimi konlurnimi linijami iščejo 'e obliko predmeta. Razstavijalec nam je tuli dokaz, kako internacionalna je in kako ni;: 'o narodnostno svojstvenega ima ta struja v s'»bi. Enaka dela najdemo povsod in tudi pri nas. Zadnja dela so priča sodobnega iskanja forme v telesih in vihravem gibanju. ^ !a tesa iskanja daje slikam poseben pečat. Miha Maleš ie retrospektivno od ranih počet kov do danes pokazal svoj razvoj v grafični (lesorez in linorez) tehniki. Skrbno po letih zbrana in razstavljena dela nudijo materija! za posebno podrobno študijo o Male- šu, kajti zbrana so vsa dela te tehnike, tako da mnogoštevilni, umetnostno ne vedno pomembni portreti motijo .jasno preglednost in marsikaj lepega mora ostati spregledanega. Od prvih, iz zmernega realizma izhajajočih početkov se znajde naenkrat sredi umetnostnega življenja v Pragi in sedaj nastajajo dela iz umetnikove notranje potrebe po ustvarjanju in izražanju čustva, pa tudi iz veselja nad dekorativnim izpolnjevanjem ploskve z belimi in črnimi lisami. V mnogih išče ideji primerne oblike, mnogokrat pa so le naročeno delo za vsakdanji kruh s potrebnimi koncesijami. V tem iskanju itn študiranju pa se je tehnično vedno bolj izpopolnjeval. Prvotno skriva pod plašč ideje neokretnost,, dokler končno obojega ne spopolni do stopnje, da se je mogel lotiti »Sonetnega venca« in »Senc«. >Sonetni venec« je reprodukcija umetnikovega dojemanja in čustva, ki ga je imel pri čitanju sonetov. To sprejemanje pa je tako lahko subjektivistično, da ga ne moremo z nobenimi sredstvi kontrolirati, če ie pravilno. Ravno tako ne moremo eksakt-no zgrajeni arhitektoniki venca iskati nobenega odgovarjajočega pojava v reprodukcijah in moramo zato smatrati lesoreze ne kot ilustracijo venca, marveč ilustrirano sprejemanje in ekspresivno reproduciranje čustev, ki so ga obdajala. Najbolj sproščena, dekorativno zgrajena z mnogo kvalitete so dela z Golnika, v katerih je iskanje svetlobe in solnca značilno za tedanje razpoloženje. Obvladanje linij, ki *ik uporablja za notranje izražanje čustev, kaže podoba spečega dečka. Najmlajši med njimi jeZoran Mušič, ki je to pot razstavil le gvaše, tehnika, ki njegovemu načinu gledanja in ustvarjanja prija in zelo odgovarja. Razstavil je večinoma poglede na dele mesta, med katerimi prevladuje motiv s kolodvora. Mušič ne gleda predmeta v njegovi telesni trodimenzional-nosti, ne zanima ga prostorna globina, marveč samo predmet v barvi. Zato njegova telesa nimajo kontur, niti niso plastično modelirana, temveč le barvno omejena, sama na sebi dojeta v barvi in prikazana v sožitju z ostalimi barvami okolice. Barve nanaša s širokimi potezami čopiča, množico raznih barv druga poleg druge in hoče na ta način ustvariti pravilen barvni efekt. V tem pogledu je značilna njegova študija »Interieurja«, kjer ga zanima problem dveh odgovarjajočih barv, ki .ju v nekem ritmu razdeli po ploskvi in potem prehaja navzgor v svetlobo in navzdol v nevtralna tla. Pokrajine brez senc spominjajo na Kokoscbko, način obdelave neba s krožnimi črtami okoli izvora svetlobe pa na van Gogha. Skuša tudi podati pokrajino v njenem karakterističnem barvnem tonu. kar pa se mu ne posreči vedno (Ljubljanica, Maribor). Najbolj umirjen in s tem dober je posebno v svojih kolodvorih, kjer mu dolge linije poßlopij in tračnic pripomorejo tudi same k temu. Mušič je najvidnejši predstavnik te novodobne barvne struje pri nas, toda moral se bo odreči prisiljenosti in se v študijih nasloniti neposredno na naravo, da ne bo zašel v umetničenje, iz katerega ne to več našel izhoda. Razstava ie odprta premalo časa, da b1 se mogla dostojno afirmirati (in to po svojem pomenu in kvaliteti zasluži), kajti treba je videti dela večkrat, da se človek navadi nanje in jih potem začenja prav razumevati. F. K. Kos. Nova pota »vitalne statistike« Ob študiji dr. Fedorja Mikiča o starosti medmurske hiše rief odseka za vitalno statistiko Šole narodnega zdravja v Zagrebu, naš rojak dr. Fedi > Jviikič (o njegovem znanstvenem delu bomo ob priliki oosirneje pisali) nam je dal zopet novo zanimivo študijo. VPS, časopis za vodno, plinsko in sanitetno tehniko (VPS, št. 12. 1937.) je prinesel v svoji zadnji številki lanskega letnika, (ki je zaradi tehničnih ovir izšla šele sedaj) študijo dr. Mariča o starosti medmurske kmečke hiše. Ta študija je izšla tudi kot poseben odtis z angleškim resume-jem. Tokrat se je avtor lotil zanimive naloge: ugotoviti starost medmurske kmečke hiše. Na podlagi tablice redosleda se s pridom že mnogo časa proučujejo biološke oblike kake skupine. Sam avtor je princip sestav-]. :>nja teh tablic strokovno opisal v nekaterih svojih publikacijah. Doslej pa so se iblice redosleda uporabljale le pri ljudeh, coda v najnovejšem času so prešle celo v tehniko. Ameriški avtor C. E. Griffin je raziskoval dolžino trajanja avtomobilov, avtomobilskih obročev in si. Zaradi tega je tudi dr. Mikič uporabil tablice na konkretnem primeru, namreč na dolžini trajanja medmurske kmečke hiše za leto 1927/1930. Ljubljanski higienski zavod, pod katerega je takrat spadalo Medmurje, je popisal kmečke hiše in v popisnem formularju Hišno-zdravstveni list«, je bilo tudi vprašanje glede starosti hiše. To je dalo avtorju pobudo, da se je lotil zgoraj omenjene štu-150 let Avstralije«, zemljepisno zanimivost ^Robinzoni s Sv. Paula« (tragedija ribičev sreda Indijskega oceana), dr. A. D ©beljaka prevod Balzaoovfh mm- I menitih »Cont©s drolatiQuesc s naslovom , »Kako se je vzdignila tožba zoper vražjioo«, pa nadaljevanje l)umaeovih »Treh mušketirjev« z Nörretrandersovimi ilustracijami, A. D. zanimivo in potrebno beležko »Zlorabe v govorici«, dalje informativne zapiske Nova nemščina in Nov književni jezik v Svici. V Tehničnem obzorniku obravnava M. Popovi6 princip avtomatske telefonije, zanimiv je tudi zapisek o boleznih praživali, rubriki Fo-toamater in Filatelija pa seznanjata čitatelja z raznimi pojavi in novostmi v teh strokah, ki zanimata širši čitateljski krog. Rubrike Praktične novote, Človek in dom, Uganke in šah zaključujejo obilno ilustrirano številko. Umetniški klub v Mariboru namerava prirediti v maju pomladansko razstavo celotne slovenske sodobne likovne umetnosti. Razstava naj bi bila v prostorih Uniona v Mariboru. K»r denarna sredstva še niso zagotovljena. je razstava odvisna od akcije pri banski upravi. Klub pa opozarja že sedaj vse slovenske umetnike, da bodo povabljeni, čim bodo finančni pogoji rešeni. SPORT Viktorija—Reka Haška ne bo, pač pa dobro zagrebško moštvo I. razreda, ki bo igralo ob pol 16. proti Vičanom na igrišču ob Tržaški cesti Po sporočilu iz tajništva SK LJubljane zagrebški Haž/k ne bo lgTal v Ljubljani, ker je tekmo brzojavno odpovedala Ljubljana, Kljub temu pa Ljubljana ne bo ostala brez nogometne tekme, ker je Reka povabila na prijateljsko srečanje znano zagrebško enajstorico Viktorije. Da so teikme z zagrebškimi klubi za Ljubljano vedno novost, nam dokazujejo gostovanja teh klubov za državno prvenstvo. Ni dvoma, da spada Viktorija med elito zag re o-šikih klubov, o tem pričajo laskave kritike zagrebških časopisov in pa rezultati tega kluba, ki jih je dosegel v prvenstven m tekmovanju I. razreda. Znan je zlasti obrambni trio, ki spada med najboljše v Jutrišnji prvenstveni spored Jutri se bo prav za prav v podsaveznem tekmovanju začelo na vseh koncih in krajih, med najboljšimi, med nižjerazredniml in med najmlajšimi. Spored je prav pester in obsega naslednja srečanja: V L razredu - v Mariboru: Maribor — CSK ob 15.10 na igrišču železničarja. v Celju: Celje — Železničar ob 16. na igrišču Celja in v Kranju: Kranj — Hermes ob 16. na igrišču Kranja. V nižjih razredih v LJubljani: Mladika— Moste ob 10.15 na igrišču Mladike, GVàfika — Adrija ob 10. na igrišču Hermesa, Slavija — Koro-tan ob 10.30 na igrišču Jadrana, v Ptuju: Ptuj — Slavija ob 15.30 na igrišču Ptuja, v Dolnji Lendavi: Lendava — Drava ob 15.30 na igrišču Lendave, v Žalcu: Žalec — Hrastnik ob 15, v Domžalah: Domžale — Disk ob 16. na igrišču Domžal, v Mengšu: MengeS — Kamnik ob 16., v Radovljici: Radovljica — Savica ob 16 in v Trbovljah: Dask — Ret je ob 16. Med mladino v LJubljani: Ljubljana — Hermes jun. ob 10. na igrišču Ljubljane, Slovan — Svoboda jun. ob 10. na igrišču Ilirije, Mladika — Mars jim. ob 15. na igrišču Mladike, Korotan — Jadran jun. ob 10.30 na igrišču Korotana, v Mariboru: Maribor — Rapid rez. ob 13.45 na igrišču železničarja in v Celju: Celje — Atletiki jun. ob 14.30 na igrišču Celja. V nekaj vrstah Iz »Službenega vestnika LNP« posnemamo naslednje zanimive objave: Izloča se ASK Gorenjec (Jesenice) iz prvenstvenega tekmovanja, ker se ni udeležil jesenskega dela tega tekmovanja; poslovni odbor naj verificira vse tekme Gorenjca s 3:0 za nasprotnika. — Uvede se postopek proti SK Slovanu, ker ni nastopil na prvenstveni tekmi proti Bratstvu na Jesenicah, na dan 27. marca. — Po prijavi okrožnega odbora v Celju se uvede postopek proti SK Atletikom zaradi nastopa s tujimi igralci na javnih tekmah dne 13. in 20. marca — Predsedniku dr. Köstlu je bil odobren tritedenski dopust zaradi potovanja v inozemstvo. Te dni je bila v Zagrebu glavna skupščina zagrebškega lahkoatlet&kega podsa-veza, v katerem je včlanjenih 15 klubov s področja savske, vrbaske in drinske banovine. Za novega predsednika tega pod-saveza je bil izvoljen dr. Vladimir Mar-kulin, za tajnika Tkalec Stanislav, za tehničnega referenta pa Kneževič Fabjan. V teku razprave so bili določeni glavni termini za letošnje lahkoatletske prireditve v območju tega podsaveza, h kraju pa je bila izrečena zaupnica jugoslovenskemu olimpijskemu odboru. Novi odbor hoče posvetiti vso pozornost odnošajem nasproti Ljubljanskemu podsavezu. V Egiptu zmaguje naš teniški Igralec Mitič še znova. Po nepričakovani zmagi nad Menzlom se je odlični Mitič plasiral v semifinale, kjer je zadel na francoskega prvaka Boussusa, nad katerim je zmagal v štirih setih 1:6, 6:2, 6:4, 6:2 in se tako plasiral v finale. Boljši zastopnik našega tenisa na tem turnirju Punčec pa ni imel sreče. V tretjem kolu je igral s Čehom Cejnarjem in izgubil v treh setih 6:0, 5:7, 2:6 ter tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V drugem semi-finalu je Kitajec Ko-Sin-Kin porazil Cej-narja, tako da bosta finalista na turnirju za prvenstvo Aleksandrije naš Mitič in Kitajec Ko-Sin-Kin. SK Ljubljana. Zaradi nedeljske prvenstvene tekme naj bodo juniorji ob 9.30 na našem igrišču. Istočasno naj pridejo na igrišče srednji krilec in napadalna vrsta ligaškega moštva. Postave in podrobnosti na običajnem mestu. zagrebžkem I. razredu. V napadalni vrsti se zlasti odlikujeta Bonbora in Veder. Prvi jé znan po svojem sigurnem strelu in veliki prodornosti, drug1 pa je odličen teh-ničar. Ta igralec se je z velikim uspehom udejstvoval v prejšnjih letih v enajstorici Gradjanskega iz katerega je prešel k Viktoriji. Odlika te enajstorice je nizka igra, polna tehnične dovršenosti in pa velika odločnost napadalne vrste pred golom. Reka je prevzela s to tekmo precej težko nalogo ,ki jo pa upa rešiti nad vse častno. Tekma bo Jutri ob pol 16. Reke ob Tržaški cesti. na igrišču SK Jadran. Drevi ob 20 bo v salonu g. M. Sokliča, Pred konjušnico 4 — Trnovo XVIII. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker je ta občni zbor zlasti važen zaradi reorganizacije kluba prosimo potaoštevilne udeležbe. Plačajte zaostalo član armo! Vabljeni so vsi prijatelji in simpatizerji kluba. Iz Zagorja z— Zadnja pot Josipa Ernejca. V sredo popoldne so ob veliki udeležbi občinstva položili v prerani grob moža poštenjaka g. Josipa Ernejca. Na zadnji poti ga Je spremljalo večje število tovarišev steklarjev iz Hrastnika s praporom in godbo '"n članov zelene bratovščine z venci in puškami. Ob mrtvaškem vozu so stopali kot častna straža štirje lovci, za vozom pa užaloščena soproga s sinom in hčerko ter številni sorodniki, znanci in prijatelji. Med zastopniki raznih kor-poracij in društev je bilo tudi zastopstvo občinske uprave, da se poslovi od bivšega občinskega odbornika. Ko je godba zaigrala ob odprtem grobu poslovilno koračnico in je lovski rog zatrobil v slovo, so odjeknile salve. Bodi mu lahka žemljica! RADIO Sobota, 2. aprila LJubljana 12: Pester spored ■ pfloSB. — 12.4."): Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17: Za delopuet igra Radijski orkester. — 17.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu (inž. arh. Rado Kregar). — 18: Citra->ki trio »Vesna«. — 18.40: Dvostranske pogodbe (g. Joško Rozman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (<£•. A. Kuhar). — 20.30: Pisan glasbeni Trfer s sodelovanjem Malenškovega tria, èra mie »Skrjanček«, terceta Stri tar jervih, kvarteta Fantje na vasi, Kme>čkega tria io Radijeka-ga orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 2*2.15: Vesel konec tedna (Radijski orkester). Nedelja, S. aprila LJubljana 8: Vesel nedeljdd powdrwr (flavta g. F. Bernard in plošče). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos glasb« k franč. cerkve. — 9.15: Postni govor (dr. Ft. Kimovec). — 10: Izpod južnega solnca (plošče). — 11: Otroška ura: Gašparček. — 11.30: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi — 13.20: Hajdrihove pesmi poje akademski pevski kvintet. — 16: Prenos koncerta obmejnih mladinskih zborov in Dravograda. — 17: Kmet. ura: Gozdarstvo (inž. K. Tavčar). — 17.20: Nadaljevanje prenosa iz Dravograda. — 18: Slovenske narodne ob spremljevanju Kmečkega tria poje gdč. Poldka Zupanova — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Klavireke točke izvaja prot M. Lipovšek, o pomladi ob Vipavi in Soči predava prof. Filip Terčelj. — 20.30: Radijski orkester, vmes harmonika solo (g. A. Stanko). — 22: Napovedi, poročila. — 22.16: Znani plesni orkestri (plošče). Beograd 17.30: Narodna glasbe. — 20: Narodne pesmi in plesi. — 21.30: Dvospevi. — 22.20: Ples. — Zagreb 20: Tamburaški zbor, recitacije ter lahka in plesna muzika. — Praaa 19.10: Zborovsko petje in zvočna igra. — 21.10: Holandski koncert. — 22.35: PW — Varšava 19.35: Zabaven spored. — 22: Moniuszkove pesmi. — 22.20: Klavirski koncert — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 20: Koncert zbora in solistov. — Duna] 1110: Godba na pihala. — 15.30: Ko-morne skladbe. — 19.10: Lahka godba orkestra. — 20: Pester spored. — 21: Kakor München. — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Lepe melodije. — 20: Koncert solistov in orkestra. — 22.30: Orkester in plošče. — 1.00: Iz Stuttgarta. — München 20: Orkestralni m pevski koncert. — 22.30: Kakor Dunaj. Najceneje kupitel noške in damskej olagove, dobre inj lepe vzorce pri J tvrdki JOS. SNOJ Tyrševa 17 (Dunajska) poleg | kavarne Evrope I SMRT! 100 krat vel škode Vam napravi mrčes v stano-novari]ti, kot stane naj odlikovani H a m a d prašek! Zahtevajte povsod originalno HAMAD Škatlico. Din 5.- (znamke) za navodilo in vzorec. Tosta, Liub'.jana, — Stari tig 6. Depresija (potrtost) Znanstveno je dokazano, da regulira »KALEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačna detajlna literatura, zahtevajt« Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovié. »KALE-FLUID« se dobiva v lekarnah. R. S. br. 10537/3« Umrla nam Je naša dobra, ljubljena mama, stara inama ln prababica, gospa Joslpino Jlmončič VDOVA LARORANTA v 86. letu starosti. Pogreb bo v soboto, dne 2. t. m. ob pol 16. url iz Pred škofije št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. aprila 1938. žalujoče hčere tn sinovi: IVANKA, JOŽE, IVAN, FINI, VLADO in SLAVE ter ostalo sorodstvo. Ravnateljstvo in uredništvo PIVOVARNE UNION naznanja žalostno vest, da je umrl dolgoletni uradnik oz. kolega, gospod KAROL WARTO V preminulem smo izgubili vestnega in marljivega uradnika oz. kolega ln ga ohranimo v trajnem častnem spominu. Pokojnika spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 2. aprila ob pol 16. uri z njegovega doma, Podjun-ska ulica 6, na Evangelsko pokopališče. LJUBLJANA, 1. aprila 1938. Dackson Gregory: Juana Castanares Roman Hawkove in Guerine misli so bile med dolgim molkom zblodile nazaj v preteklost in, kolikor je človeku mogoče, tudi naprej v bližnjo prihodnost, zdaj so se pa nehote predajale uživanju trenutka. Puščavska pokrajina, mesec, zvezdnato nebo, vse se je stapljalo v čarobno sliko, v kateri so prikazni sedanjosti in minulosti polagoma izgubile obseg in pomen ter se nazadnje umaknile v megleno daljavo. Presledek mirne sproščenosti se je vrinil med burne pretekle in prihodnje dni, in lepota trenutka je zmagala nad grdimi spomini. Gola puščava se je svetila blago in jasno kakor izpod srebrne koprene. Svet vse na okrog je bil postal leskečoče se kraljestvo sanjave tihote in samote, ki je bila usoda zanesla ta dva človeka na njegovo obal. In zdaj sta stala tu, tem tesneje zvezana drug z drugim, čim bolj ju je magična sil aodmikala svetu in ljudem. Samota nad samotami — to je čar puščave in njeno preklestvo. Konec poti jima je bil kakor konec lepega iz-prehoda. Ko so mahoma vstale pred njima črne gmote Bluesmokeških hribov, se je sanjavo razpoloženje, ki ju je bilo združilo za nekaj časa, razblinilo Občutek tihega miru ju je minil. Me- I Za prostorčkom je ftrlela lz stene skalna polica sec je bil zašel, tema je polnila skalne soteske, in ga zaslanjala kakor trdnjavski zid. Nekaj pinij med tem ko so kamenite čeri gole m negibne se je tiho zibalo v vetrn ä je prinašal s sebo štrlele v mrko nebo. Iz daljave so ji udarjali na rahli vonj zelenih nižal 'b Dotoku. uho osamljeni glasovi, in kdaj pa kdaj je kje za- »Čez nekaj minut se vrnern,« ji je zatrdil fiaPlf\U" w°r°la je bÜ°' dt 86 Spanje ogib- Hawk, »najpozneje pa čez pol ure. Puško vam 3 TT^wl' L bÜ1 ?ra,n V g0rah- ♦ « Pustim tu- Potrebovali je sicer ne boste, a ne po- -m °d1Vedel naraVTS V Dan'lovo zabite, da bi slišal strel če bi me hoteli poklicati, jaso, ampak je zavil za prvimi skalnimi stenami Cez pol ure boste obdani od zanesljivih prija-v stran, tako da sta bila po ozkem grebenu ločena teljev in tako varni kakor v železni blagajni « Trpnntn ^^ ter «bral pot v sotesko, ki Upehana se je spustila ob znožju neke pinije na Trenutno stanje stvari v taboru mu je bUo še ne- tla ter položila p^ško zraven sebe. Po tolikšnem znano; glede na razgretost m neobrzdanost iskal- razburjenju in tako dolgi ježi si ni želela drugega cev zlata so utegnile ze v nekaj urah nastati od- kakor počitka. Zdaj se je vendar že čutila varno, ločilne izpremembe In tu je imel dekle na kraju, dasi morda le zato/ker je bila pretrudna, da bi sé kjer je bil vsaj začasno varna. Med tem je hotel bila mogla vznemirjati poiskati Big Moments Marcha in se dogovoriti z Tako jo je pustil, se hitro vrnil h konjema in . . . . , . . „ . . . . , krenil z njima na Dan'lovo jaso. Spet je zagledal Po ozki stezi ki so jo z obeh strani spremljale svetlobo ognja in začul vrvež glasov. Ko se je strme ska ne stene, sta prodirala dalje in dalje v približal, je spoznal, da prihaja svetloba od pla- divjmo štrlečih P^m ^n zevajocih prepadov menic, s katerimi so'bili fskaici v prvem naskoku Bluesmokeskega hribovjaNobenglas, noben svit obtaknili svoje deleže na domnevnem Dan'lovem ju m vec dohajal, le bleda svetloba zvezd jima zemljišču. Privezal je živali nedaleč od Chan- je kazala pot. Na ne P°sebno široki ravnici, ki cyjevega voza pod brezami in se vzpel na nizko mu je bila ze od Pre dana, sta se ustavila. Tema gorsko sedlo, ki je ločilo napačno zemljišče od je bilo takodaGueram večrazV - . obrisov pravega. pre(J n ? je moral ležati okrog sebe. HawkjeskoMs konja ter Ji poma- drugi, manjši tabor, je bilo vse zavito v tihoto in gal na tla. Pustila sta živali m pes nadaljevala črno temo. pot. Steza je postajala čedalje bolj strma in ozka; _ slišala sta potoček, ki je žuborel po gladkem ska- Posvet pod pinijami. Š S nat0 Sta PriŠla na kraj' ki ga je biI Ko se ie v temi previdno pomikal naprej, ču-zanjo. i deč se tišini> ki postajala tem globlja, čim dalj je prodiral, ga Je mahoma ustavil človeški glas. Nekdo, ki ga ta mah še ni mogel videti, ga je kratko in izzivalno okliknil: »Kdo ste? Kaj iščetu tu?« Takoj je spoznal zategnjeno govorico Buda Bella. Stal je s hrbtom ob napuščeni skali, in Hawk ga je šele opazil, ko se mu je približal na nekaj korakov. »Z Marchem moram govoriti. Kaj se Je zgodilo ta čas?« »A, tako, Hawk se vrača?« je rekel Bell ln nekam nezaupljivo dodal: »Kje ste bili?« »Po svojih lastnih opravkih sem hodil,« je odvrnil Hawk, ki mu poudarek ^uda Bella nl bil všeč. »Kje je Big Moments March?« Cowboy se z odgovorom ni podvizal. Hawkova nočna odsotnost je bila povzročila nemalo ugibanja; Bud Bell si jo je razlagal po svoje, in po njegovem mnenju se je spodobilo povedati kako m kaj, ako se je človek usodil zapustiti tabor v trenutku, ko so vsi tovariši ograj ali deleže na bogati zlati žili. Sum, ki je bil že zbujen, je nene-loma prilival olja v ogenj domišlije. Budu Bellu se ni zdelo nič tako verjetno kakor skriven sporazum med Julianom Hawkom in Blondinom. Ce je bil eden kapitan Colorado, drugi pa zloglasni obmejni razbojnik Biondino, kaj je bilo naravnejše od tega, da sta se zločinska glavarja v takem trenutku združila? Kakor hitro se je uprta misel za-koremnila, pa naj bo še tako napačna, se zmerom najdejo opore, ki jo na videz potrjujejo. KUPUJTE SREČKE V GLAVNI KOLEKTURI DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« Sobo s štedilnikom oddam za 15. april ai; x maj. Langusova 5-1 __6563-23 Lepo solnčno sobo s posebnim »hodom, oddam takoj v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6493-23 Alojzij Planinšek, LJubljana, Beethovnova ul. 14. Tel. 35-10. Strogo solidno poslovanje MALI OGLASI Beseda 1 Din, davek 3 Din za éifro all dajanje nabiOV» 5 Um. Najruanja; znesek 17 Din. Na Kurešček vozi avtobus t nedeljo 3-aprila ob pol 7. izpred Mestnega doma. — Prijave telefon 36-98. Stana Žitnik. 6541-18 Šluzbodpbi Beseda 1 Dia. davek i Din za šllro aH dajanje nasiova i> l)in Najmanjs-zneseS 17 Din. Postrežnico srednjih let, snažno in pošteno, ki zna kuhati običajno meščansko hrano — sprejmem. Vprašati ob Celovški cesti 243, pritličje, nasproti vrta Krekove gospodinjske šole v Šiški (poleg nove zgradbe). 6606-1 Iščem natakarico donašalko za takojšen nastop. Figovec. 6581-1 Brivskega pomočnika hitrega, mlajšega in dobrega, potrebujem takoj — Bernard Doležal. Št. Vid nad Ljubljano 6551-1 Brivski pomočnik pomočnica, dobra moč, ki zna tudi neka) ondulirati, dubi mesto za 14 dnevno iz-pomaganje, event. pozneje tudi mesto praktikanta. Salon Mrak, Radovljica. 6529-1 Izurjene šivilje iščemo za stilno K. Soss, Mestni trg 18. 6482 1 Prodajalka v slaščičarni zmožna kavcije, z dobrimi referencami, po možnosti že zaposlena v tem svojstvu, dobi službo. Ponudbe z na tančnimi referencami na ogl odd. Jutra pod šifro »Prodajalka 101«. 6577-1 Perfektno korespondentko zmožno vseh pisarniških de' strojepisja itd. sprejmem takoj. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 6575-1 Vrtnarja s prakso » kulturi trajnic, tepotič nega grmičevja in komfei spreimetno. Posestvo Selr d št Vid pri Stični 5859 1 Vrtnarja plači vrtnarstvo. Ponudbe na o.e. odd. Jutra pod Vrtnar 3«. 6515 1 Vezalka cvetja ' dal išo prakso, zanesljiva 'noč dobi takoi me->to. I-o-nudbe na ogl. odd. lutra nod »Vezalka« 6516-1 fcieseda 1 Din davek inn, ia šllrt. ali dajanj» ìaslova 5 Din Najmanjši zresek 17 Din Brivski pomočnik išče takojšnje zaposlitve — gre tudi na deželo. Milan Kaplan, Krško. 6505-2 1AMJEK1RA.I ì E V „JI liti- Prodam Športni voziček dobro ohranien, naprodaj v Trnovski ulici št. 6 pri Urarju. 6546-6 Polnojarmenik in lokomobilo 35 KS, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6559-6 Voluharje preženeš ns^Kno > £elio pasto Tuba t navodilom Din iS.50 l/i kr>