Dr. Karmen Erjavec
Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko medijsko pismeni slovenski dijaki?
Znanstveni članek UDK 316.774:373.5
KLJUČNE BESEDE: vzgoja za medije, medijska pismenost, novinarstvo, Slovenija, dijaki, spol
POVZETEK - Ker lestvica novičarske medijske pismenosti še ni bila uporabljena za merjenje novičarske medijske pismenosti, je skušala ta študija zapolniti raziskovalno vrzel in ugotoviti, kako so slovenski dijaki novičarsko medijsko pismeni. Uporabili smo NML lestvico in priredili trditve za merjenje znanja o ameriškem medijskem sistemu na slovenski kontekst (Ashley in sod., 2013). Pozimi 2014 smo anketirali 1452 dijakov 81 srednjih šol z maturitetnim programom. Raziskava je pokazala, da slovenski dijaki izkazujejo razmeroma nizko stopnjo medijske pismenosti na področju novinarstva, saj se je povprečna ocena na petstopenjski lestvici nagibala k nestrinjanju s trditvami (M = 3,52; SD = 1,61). Raziskava je tudi pokazala, da je znanje o slovenskem medijskem sistemu še slabše. Anketiranci so v povprečju odgovorili na manj kot tri vprašanja (M = 2,31; SD = 1,54). Raziskava je tudi pokazala, da obstaja statistično značilna zmerna pozitivna linearna povezanost med NML indeksom in Znanjem o slovenskem medijskem sistemu. Ključna vloga, ki jo imajo mediji v vsakdanjiku dijakov, pogosta raba medijev in slaba medijska pismenost kažejo na potrebo po vključitvi vzgoje za medije v šolski predmetnik.
Scientific paper UDC 316.774:373.5
KEYWORDS: media literacy, media education, journalism, Slovenia, students, gender
ABSTRACT - As the news media literacy scale has not been used for the measurement of news media literacy, this study tries to fill the research gap and to determine how Slovenian students are news media literate. We used the fifteen-item NML scale that is designed to measure the news media literacy and the adopted claims to measure the knowledge about the American media system to the Slovenian context (Ashley et al., 2013). In the winter of 2014, we surveyed 1,452 students from 81 secondary schools that implement the matriculation programme. The survey showed that Slovenian secondary school students demonstrated a relatively low degree of media literacy in the field of journalism and their knowledge of the media system. On a five-point scale, the overall average score leaned towards disagreement with the NLM statements (M = 3.52, SD = 1.61). The survey also showed students knew fewer than half of the six-question fact-bases Slovenian media system knowledge items on average (M = 2.31, (SD = 1.54). The NML scale was moderately positive correlated with the knowledge of the Slovenian media system. The key role media play in the everyday life of students and a low level of media literacy reflects the need to include exchange, and discuss and handle the out-of-school experiences of girls and boys in the school curriculum.
1. Uvod
Medijska uporaba slovenskih dijakinj in dijakov je razmeroma velika, saj samo internet povprečno uporabljajo 125 minut na dan (Lobe in Muha, 2011a), 15 odstotkov 17-letnikov pa ga uporablja tri ure in 14 odstotkov pa celo več kot tri ure na dan
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
67
(Lobe in Muha, 2011b). Na tipičen šolski dan se pogostost uporabe intemeta ne razlikuje bistveno glede na spol (prav tam). Mediji so ključni sporočevalci in oblikovalci rutin vsakdanjega življenja ter ponujajo simbolične resurse, ki jih uporabljamo za interpretacijo naših odnosov in oblikovanje identitet (Buckingham, 2013). So jedro izkušenj in srce naše sposobnosti osmišljanja sveta, v katerem živimo (Silverstone, 1999). Torej, mediji kot ključni dejavniki družbene normalizacije oziroma ideološki sporočevalci dijake informirajo, obenem pa (so)oblikujejo njihovo vrednotenje javnih in zasebnih zadev, idej, prepričanj in idealov (Livingstone, 2004). Šole so izgubile svoj informacijski in izobraževalni monopol, saj mediji omogočajo, da izobraževanje poteka tudi izven šolskih zidov. Toda, ali so slovenski dijaki pismeni, da kritično analizirajo, ocenijo in tvorijo različna medijska sporočila? Na to vprašanje bo skušala odgovoriti ta študija.
Študije medijske pismenosti prevladujoče merijo splošno medijsko pismenost (Hobbs in Frost, 2003; Arke in Primack, 2009; Martens, 2010). Merjenje medijske pismenosti na področju novinarstva je pomembno zaradi ključne vloge novinarstva v demokratični družbi. Grški izraz za novinarstvo je demosiografija, kar pomeni pisanje za in o državljanih. Novinarstvo je izvorno zavezano, da sporoča predvsem o tistih dogodkih in situacijah, ki neposredno ali posredno in dolgoročno ali kratkoročno vplivajo na življenje državljanov. Brez kakovostnega novinarstva ni demokracije (Cohen in Kennedy, 2000). Novinarski prispevki se razlikujejo od drugih medijskih izdelkov po tem, da od njih pričakujemo, da informirajo državljane (Christians in sod., 2009). Raziskave kažejo, da novičarski mediji ne izpolnjujejo zavezanosti različnim normativnim zahtevam, ker jih omejujejo predvsem strukturne in sistemske ovire (McChesney, 2004). Če povežemo ugotovitve obstoječih raziskav o omejitvah novičarskih medijev s cilji vzgoje za medije, dobimo naslednji pomen novičarske medijske pismenosti: občinstvo ima dostop do novinarskih prispevkov, jih zna analizirati, ocenjevati in tvoriti, če razume pogoje, v katerih so novinarski prispevki tvorjeni (Ashley in sod., 2013, str. 8).
Novičarska medijska pismenost je del širše medijske pismenosti (Hobbs in Frost, 2003; Arke in Primack, 2009; Asley in sod., 2010; Martens, 2010), vendar je tako na področju vključitve vzgoje za medije v šolski predmetnik kot tudi na področju merjenja pismenosti raziskovalno zanemarjena. Ashley in sod. (2013) so postavili ogrodje za lestvico merjenja novičarske medijske pismenosti, ki pa ni bila preverjena v empirični raziskavi. Ta študija skuša zapolniti raziskovalno vrzel in ugotoviti, kako so slovenski dijaki novičarsko medijsko pismeni.
V prvem poglavju je predstavljeno ogrodje novičarske medijske pismenost. Po predstavitvi metodologije sledi poglavje o rezultatih. V zadnjem poglavju so rezultati interpretirani v okviru teoretskih in družbenih postavk.
68
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
2. Teoretično ogrodje
Z razvojem medijske pismenosti znanstveniki iščejo soglasno opredelitev medijske pismenosti znotraj široke palete različnih pismenosti, na primer informacijske, digitalne, kritične in novičarske pismenosti. Namen prvih pristopov k medijski pismenosti je bil preprečiti negativne medijske učinke (Brown, 1991), danes pa se pristopi k medijski pismenosti osredotočajo na širši družbeni kontekst, družbeno in-kluzijo in javno participacijo (Erstad in Adam, 2013). Nekateri avtorji (npr. Hobbs, 2008) opozarjajo, da soglasja med različnimi pristopi sploh ni mogoče oblikovati, saj določeni pristopi podpirajo obstoječi, izrazito tržno naravnani medijski sistem, drugi pristopi pa so kritični do njega in ga skušajo spremeniti. Večina obstoječih študij temelji na kritičnem pristopu k medijski pismenosti, ki poudarja pomen kritične analize medijskih besedil in kontekstov, v katerih so novinarski prispevki tvorjeni (Erstad in Adam, 2013). Ta pristop poudarja, da je medijska pismenost tako individualni kot družbeni pojav. Vzgoja za medije kot pedagoški projekt medijskega opismenjevanja presega pridobivanje funkcionalnih veščin ter je usmerjenja na analizo in kritično oceno medijskih besedil in kontekstov (Silverstone, 2004; Erstad in sod., 2007; Sour-bati, 2009). Medijska pismenost je povezana z gospodarsko rastjo, razvitostjo državljanske zavesti in politično kulturo (prav tam). Zato vključuje analizo družbenega, političnega in gospodarskega okolja, ki vpliva na tvorjenje novinarskih prispevkov. Sodobna vzgoja za medije poudarja pomen razvoja potreb posameznikov v medijsko zasičeni družbi, da so sposobni sodelovati v javni sferi, ustvarjalno spodbujati razvoj družbe in spreminjati družbo. To je tudi ključna sestavina novičarske medijske pismenosti (Ashley in sod., 2013).
Znanstveniki na področju medijske pismenosti poudarjajo, da je treba razviti takšne pristope, ki spodbujajo aktivno demokratično državljanstvo (Hobbs in Jensen, 2009; Martens, 2010) in kombinirajo znanje z veščinami (Potter, 2004). Kot ugotavlja Martens (2010, str. 14): "Posamezniki morajo pridobiti znanje o ključnih vidikih množičnih medijev, kot so medijska industrija, medijska besedila, medijsko občinstvo in medijski učinki. Prav tako morajo biti sposobni uporabljati to znanje za dostop, analizo in oceno medijskih sporočil." Naša študija o osnovnih ravneh novičarske medijske pismenosti temelji na kritičnem pristopu povezovanja znanja in veščin. Pri tem se zavedamo, da je "pomembno razviti osnovne standarde medijske pismenosti, a obenem upoštevati, da določene družbene skupine potrebujejo različne oblike in ravni medijske pismenosti" (Buckingham, 2003, str. 4).
Novičarska medijska pismenost je pomemben izobraževalni cilj, ker ima potencial spodbuditi recepcijo kakovostnih novinarskih prispevkov in državljansko participacijo (Hobbs, 2010) ter tako izboljšati pogoje delovanja demokracije. Normativno gledano so novičarski mediji zavezani različnim principom, na primer posredovati objektivne informacije, sporočati v interesu javnosti in biti družbeno odgovorni (Ko-vach in Rosentiel, 2007), vendar pa jih strukturne ovire omejujejo pri izvajanju teh funkcij (McChesney, 2004).
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
69
Zahteve po znanju na področju novičarske medijske pismenosti kažejo, da bi občinstvo novičarskih medijev moralo imeti znanje o normativnih ciljih novinarstva in silah, ki vplivajo na tvorjenje novičarskih medijskih vsebin oziroma novinarske prispevke. Novinarstvo je normativno namenjeno vsem državljanom, ki kljub različnosti delijo isto kulturo javnosti. Podobno kot izobraževalne institucije tudi novičar-ski mediji posredujejo med javnim in zasebnim, med državo, ekonomijo in civilno družbo. Tako so novičarski mediji ključnega pomena za oblikovanje demokratičnih norm in državljanstva, brez katerih tako demokracija kot trg ne moreta delovati. Ashley in sod. (2013) utemeljujejo novičarsko medijsko pismenost na podlagi dobro raziskovanega obsega vplivov na novinarje in druge medijske ustvarjalce. Na primer, Hallin (1986) je opisal "sfero legitimne polemike" in njeno vlogo v marginalizaciji pogledov, ki so nesprejemljivi za večinsko mnenje. Politični ekonomisti (Bagdikian, 2004; McChesney, 2004; Herman in Chomsky, 2002) pogosto kritizirajo prevladujoči globalni medijski sistem, katerega ključno gonilo je maksimiranje dobička in ki s propagando prek oglaševanja, ponotranjenosti sistemskih predpostavk in samocenzure vpliva na ideološko usmerjenost družbe (Herman in Chomsky, 2002). Teorije prednostnega tematiziranja, okvirjanja in odbirateljstva poudarjajo, da novinarji izbirajo in poudarjajo le določen vidik stvarnosti (McQuail, 2010). Zatekajo se k iluziji objektivnosti, ki jim zagotavlja privid znanstvenega pozitivizma na račun poglobljenega, celovitega in kritičnega pogleda na stvarnost (Lippmann, 1922/1999; Entman, 1989; Bagdikian, 2004).
Ključna skrb znanstvenikov in učiteljev medijske pismenosti v zadnjih letih je ocenjevanje uspešnosti vzgoje za medije (Potter, 2004; Martens, 2010). Raziskav o metodah za proučevanje in ocenjevanje uporabnosti in učinkovitosti vzgoje za medije je malo, a se njihovo število z leti povečuje. Študije so potrdile, da ima lahko vzgoja za medije vpliv na stališča in dojemanje medijske vsebine. Raziskovalci, ki so uporabljali kvalitativne pristope, ki temeljijo na meritvah razumevanja sporočil, pisanja in kritičnega razmišljanja o medijih na splošno (Hobbs in Frost, 2003) in o medijskih strukturah in vplivu medijev (Duran in sod., 2008), so dokazali, da je lahko medijsko opismenjevanje uspešno. Raziskave, ki temeljijo na študijah primera (Sobers, 2008; Williamson, 1999) in etnografskih študijah (Van Bauwel, 2008), so prav tako ugotovile, da je lahko medijsko opismenjevanje učinkovito in spodbuja učenje tudi na nemedijskih področjih. Druge študije, ki so merile učinkovitost predmetnika na področju državljanstva in medijev, so ugotovile, da participacija v interaktivnih medijih napoveduje pozornost do novinarskih prispevkov, politično razpravljanje in druge spremenljivke (McDevitt in Kiousis, 2006) ter da državljansko aktivni šolski razredi vzpostavljajo pozitivno sodelovanje med šolajočimi in člani skupnosti (Wahl in Quintanilla, 2005). Eksperimentalna študija je pokazala, da medijsko opismenjevanje zmanjša dojemanje novinarske pristranskosti (Vraga in sod., 2009), a je druga študija pokazala, da medijsko opismenjevanje poveča dvom, merjen z verodostojnostjo novinarskih prispevkov (Ashley in sod., 2010).
Nekaj študij je oblikovalo ogrodje za kvantitativno raziskavanje medijske pismenosti. Primack in sod. (2006) so razvili veljavno lestvico stališč za merjenje medijske
70
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
pismenosti pri mladostnikih, vendar le na temo kajenja. Oblikovali so jo na temelju Ajzenove in Fishbeinove teorije utemeljene akcije, ki pravi, da posameznikovo obnašanje izhaja iz njegove/njene namere, da uresniči to obnašanje, in temelji na stališču do obnašanja in normativnem prepričanju do takšnega obnašanja (Ajzen in Fishbe-in, 1980). Ta teorija je uporabna za programe vzgoje za medije, saj lahko programi medijske pismenosti omilijo vpliv množičnih medijev glede na stališča in normativna prepričanja o novičarskih medijih in kontekstu, v katerem ti delujejo (Primack in sod., 2006). Ashley in sod. (2013) so nadgradili njihov model in razvili veljaven merski inštrument o novičarski medijski pismenosti, aplikativen v različnih okoljih. Oblikovali so model, ki temelji na konceptualizaciji kritične medijske pismenosti in se osredotoča na zaznane motivacije tvorcev novinarskih prispevkov, različne interpretacije medijskih sporočil ter neusklajenost med stvarnostjo in medijsko reprezen-tacijo. Namen te študije je preveriti ta model v empirični raziskavi.
3. Metodologija
Udeleženci
Da bi v študijo vključili najbolj splošno pismene slovenske dijake, smo izbrali populacijo maturantov. Za zagotovitev reprezentativnosti vzorca je vzorčenje potekalo v dveh stopnjah. Na prvi stopnji smo vzorčili slovenske srednje šole, v katerih izvajajo splošno maturo. Na tej stopnji je bil vzorec sestavljen iz 81 srednjih šol. Na drugi stopnji smo izbrali dijake na podlagi naključno generiranih števil. Tako je bilo v vzorec vključenih vseh 81 srednjih šol in 1452 dijakov z maturitetnimi programi, od teh 625 (43%) fantov in 827 deklet (57%). Njihova povprečna starost je bila 17,7 leta.
Pripomočki
Uporabili smo NML lestvico, ki vsebuje 15 postavk in je oblikovana za merjenje novičarske medijske pismenost (Ashley in sod., 2013). Vključuje tri ključna področja: novinarji in občinstvo (NO), sporočila in pomeni (SP) ter reprezentacija in realnost (RR). Področje NO se nanaša na vprašanja, kako novinarji v tržni naravnanosti nagovarjajo občinstvo. Področje SP se nanaša na dejstvo, da sporočila vključujejo vrednostne sodbe, ki jih je mogoče različno interpretirati, in da sporočila z uporabo posebne tehnologije vplivajo na stališča in obnašanje občinstva. Področje RR se osre-dotoča na to, kako mediji selektivno objavljajo informacije, kar vpliva na dojemanje realnosti. Lestvica meri pismenost na Likertovi petstopenjski lestvici (1 - povsem se strinjam, 5 - povsem se ne strinjam). Izkazala se je kot zanesljiva, saj je Cronbahov a pokazal visoko notranjo skladnost (a = 0,931). Da bi izmerili znanje o slovenskem medijskem sistemu, smo šest trditev o ameriškem medijskem sistemu priredili na slovenski kontekst. Anketiranci so bili naprošeni, da označijo resničnost trditev (1 - drži, 2 - ne drži). Imeli so tudi možnost, da označijo "ne vem" (3). Postavke so vključevale
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
71
trditve o slovenskem medijskem sistemu, na primer "RTV Slovenija je javni servis". Izračunali smo oceno števila pravilnih odgovorov in oblikovali indeks znanja o medijskem sistemu. Za statistično vrednotenje rezultatov smo uporabili SPPS-program. Uporabili smo hi-kvadrat test (%2-test) in korelacijsko analizo. Domnevali smo, da:
□	H1: obstaja razlika v novičarski medijski pismenosti po spolu,
□	H2: bodo anketiranci z visokimi ocenami na NML lestvici imeli tudi več znanja o slovenskem medijskem sistemu.
Postopek
V raziskavo vključeni dijaki so anketo izpolnjevali januarja in februarja 2014. Zagotovljena je bila anonimnost sodelovanja v raziskavi ter neomejen čas. Večina udeležencev je anketo izpolnila v osmih minutah.
4. Rezultati
Raziskava je pokazala, da imajo anketiranci razmeroma šibko medijsko pismenost. Na petstopenjski lestvici se je povprečna ocena nagibala k nestrinjanju s trditvami (M = 3,52; SD = 1,61). Anketiranci so se najbolj strinjali s trditvijo "Večja verjetnost je, da bo v medijih prednostno objavljena novica o konfliktu." (M = 2,21; SD = 1,55) ter najmanj "Novinarsko sporočanje o političnih kandidatih vpliva na mnenje ljudi o kandidatih." (M = 4,31; SD = 1,78) in "Fotografi z izbiro predmeta fotografiranja določajo, kaj je v prispevku najbolj pomembno." (M = 4,27; SD = 1,09).
Izračunali smo skupno novičarsko medijsko pismenost. Glede na distribucijo postavk na lestvici (1 - povsem se strinjam, 5 - povsem se ne strinjam) smo izračunali povprečje odgovorov in jih razvrstili v tri kategorije. V kategorijo "dobro novičar-sko medijsko pismeni" smo uvrstili tiste odgovore anketirancev, ki so odgovorili od vključno 1 do 2, v "srednje novičarsko medijsko pismeni" smo uvrstili tiste, ki so odgovorili od vključno 2 do vključno 4, ter v "slabo novičarsko medijsko pismeni" od 4 do vključno 5. Po kategorizaciji je 38,6 odstotka (n = 560) anketirancev slabo novičarsko medijsko pismenih, 46,1 odstotka (n = 669) je srednje novičarsko medijsko pismenih in 15,3 odstotka (n = 223) dobro novičarsko medijsko pismenih.
Če primerjamo novičarsko medijsko pismenost po spolu, lahko trdimo, da so an-ketiranke bolj novičarsko medijsko pismene kot anketiranci (p < 0,001). Potrdili smo domnevo, da obstajajo statistično značilne razlike v novičarski medijski pismenosti po spolu. Večji delež deklet (22,3%, n = 324) je dobro novičarsko medijsko pismenih kot fantov (16,3%, n = 236). Tudi med srednje novičarsko medijsko pismenimi je več deklet (29,6%, n = 430) kot fantov (16,5%, n = 239). Med slabo novičarsko medijsko pismenimi prevladujejo fantje (8,8%, n = 128) pred dekleti (6,5%, n = 95).
72
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
Tabela 1: Skala novičarska medijske pismenosti in aritmetična sredina (n = 1452)
Postavke	M	SD
NO1: Lastnik medija vpliva na medijsko vsebino.	3,71	1,11
NO2: Novičarski mediji objavljajo prispevke predvsem o tistih dogodkih, ki naj bi po njihove mnenju pritegnili največ občinstva.	3,42	1,58
NO3: Posamezniki spremljajo predvsem tiste novičarske medije, ki vključujejo vrednote, skladne z njihovimi.	3,82	2,10
SP1: Ljudje namenjajo več pozornosti tistim novinarskim prispevkom, ki potrjujejo njihovo vrednostno usmerjenost.	3,11	1,43
SP2: Dve osebi lahko razumeta isti prispevek na dva različna načina.	3,87	1,22
SP3: Novinarski prispevki vplivajo na ljudi, četudi se tega ne zavedajo.	4,12	1,91
SP4: Novinarsko sporočanje o političnih kandidatih vpliva na mnenje ljudi o kandidatih.	4,31	1,87
SP5: Novinarski prispevki so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost občinstva.	2,91	1,61
SP6: Mediji uporabljajo določene tehnike, da nekatere osebe predstavijo kot dobre in druge kot slabe.	3,01	1,86
SP7: Mediji uporabljajo tehnike, s katerimi vplivajo na občinstvo.	3,19	2,01
SP8: Fotografi z izbiro predmeta fotografiranja določajo, kaj je v prispevku najbolj pomembno.	4,27	1,09
RR1: Novinarski prispevki predstavljajo stvari bolj dramatično, kot so v stvarnosti.	2,92	1,43
RR2: Večja verjetnost je, da bo v tisku prednostno objavljena novica z dobro fotografijo.	3,99	1,54
RR3: Večja verjetnost je, da bo v medijih prednostno objavljena novica o konfliktu.	2,21	1,55
RR4: Novinarji so zavezani iskanju resnice.	4,01	1,91
Anketiranci so pokazali razmeroma šibko znanje o slovenskem medijskem sistemu, saj so pravilno odgovorili na manj kot polovico od šestih vprašanj:
□	"RTV Slovenija je javni servis.",
□	"Na slovenskem trgu dnevnega tiska izhaja osem časnikov.",
□	"Delo je osrednji slovenski splošnoinformativni časnik.",
□	"Pro Plus na slovenskem televizijskem trgu ponuja televizijske programe POP TV, Kanal A, BRIO, OTO, KINO.",
□	"Najbolj spremljane slovenske novičarske spletne strani so 24ur.com, siol.net, rtvslo.si.",
□	"Najbolj poslušani radijski programi so Val 202, Prvi program in Radio 1.".
Anketiranci so v povprečju odgovorili na manj kot tri vprašanja (M = 2,31; SD = 1,54).
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
73
Domnevali smo, da bodo tisti z visokimi ocenami na NML lestvici imeli tudi več znanja o slovenskem medijskem sistemu. Pearsonov test korelacije je potrdil to hipotezo. Obstaja statistično značilna zmerna pozitivna linearna povezanost med NML indeksom in znanjem o slovenskem medijskem sistemu (r = 0,20; p < 0,05).
Tabela 2: Novičarska medijska pismenost po spolu (v %)
Spol	Novičarska medijska pismenost/		
	odlično pismeni	srednje pismeni	slabo pismeni
Dekleta	22,3	29,6	6,5
Fantje	16,3	16,5	8,8
Opombi', n = 1452, sig. p < 0,001
5. Diskusija in sklep
Ker lestvica novičarske medijske pismenosti še ni bila uporabljena za merjenje novičarske medijske pismenosti, je skušala ta študija zapolniti raziskovalno vrzel in ugotoviti, kako so slovenski dijaki in dijakinje novičarsko medijsko pismeni. Uporabili smo NML lestvico in priredili trditve za merjenje znanja o ameriškem medijskem sistemu (Ashley in sod., 2013) za slovenski kontekst.
Raziskava je pokazala, da slovenske maturantke in maturanti izkazujejo razmeroma nizko stopnjo medijske pismenosti na področju novinarstva. Tako nizka stopnja novičarske pismenosti je presenetljiva, ker NML lestvica temelji na merjenju stališč in ker so njeni avtorji (Ashley in sod., 2013) izrazili dvom v zadostno zahtevnost za starejše mladostnike in študente. Presenetljiv je tudi rezultat, da se večina anketiranih dijakov ne zaveda, da mediji vplivajo na politična stališča ljudi in da je vpliv tudi prikrit, na nezavedni ravni.
Raziskava je pokazala, da obstajajo razlike v novičarski medijski pismenosti po spolu. Dekleta so bolj novičarsko medijsko pismena kot fantje. To je v skladu z rezultati mednarodne raziskave PISA 2012, ki so tudi pokazali, da so dekleta bolj bralno pismene kot fantje, kar je bilo razloženo s tem, da dekleta berejo več in pri branju bolj uživajo kot fantje. Upoštevanje bralnega interesa ima pomembne učne učinke. Raziskave kažejo, da se želijo dijaki, če jih ponujeno besedilo zanima, vanj bolj poglobiti, hkrati pa si tudi zapomnijo veliko več, če berejo, kar jih zanima (Reinninger, 2000). Toda s tem argumentom ne moremo pojasniti razlik po spolu, saj mladostniki izbirajo medijsko vsebino glede na lasten interes, obenem pa se medijska potrošnja statistično značilno ne razlikuje po spolu. Vsaj delno pa lahko pojasnimo z Buckinghamovim argumentom (2000), da dekleta uporabljajo medijsko potrošnjo in znanje o medijih
74
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
za vzpostavljanje družbene distance do drugega spola. Torej, dekleta skušajo pridobiti več znanja o medijih, ker jim omogoča vzpostavitev superiornosti nad fanti. Na tem področju so potrebne dodatne raziskave, ki bi skušale pojasniti razlike v medijski pismenosti po spolu.
Raziskava je tudi pokazala, da je znanje o slovenskem medijskem sistemu še slabše od novičarske medijske pismenosti, merjene po NML lestvici. Nizka povprečna ocena indeksa znanja o medijskem sistemu kaže, da imajo dijaki malo znanja o slovenskem medijskem sistemu, lahko pa tudi, da so bila vprašanja pretežka. Slednjega ne moremo potrditi, ker so bile vrednosti normalno porazdeljene z malo variance.
Nizko stopnjo novičarske medijske pismenosti lahko pojasnimo z obsežno medijsko potrošnjo na eni strani in šibko integracijo medijskega opismenjevanja v predmetnik slovenskih gimnazij (Erjavec, 2010). Slabo novičarsko medijsko pismenost si lahko razlagamo tudi z dejstvom, da mladostniki slabo spremljajo novičarske medije, pa ne zaradi tega, ker bi bili apatični in ignorantski, ampak zaradi izključenosti (Buckingham, 2000). Novičarski mediji mladostnike ne naslavljajo in ne objavljajo prispevkov, ki bi jih zanimali, na primer prispevki, ki se navezujejo na vsakdanje izkušnje mladostnikov in na politično dimenzijo osebnega življenja (prav tam).
Ključna vloga, ki jo imajo mediji v vsakdanjiku dijakov, pogosta raba medijev in slaba medijska pismenost kažejo na potrebo po vključitvi, izmenjavi, razpravi in obdelavi mladostnikovih izvenšolskih izkušenj v šolski predmetnik. Z dejavnostmi na področju medijske pismenosti imamo ponovno možnost pokazati, da nam ni vseeno, ali so mladostniki medijsko pismeni. Zato je neodgovorno ignorirati pomen medijske pismenosti in vzgoje za medije. V sodobni informacijski družbi je tudi medijska kultura tista, ki uči pravilnega in nepravilnega obnašanja, vlogo spolov, vrednot in znanja v svetu. In ker se večina dijakov ne zaveda, da jih mediji vzgajajo in izobražujejo, je uvedba vzgoje za medije nujna. Ta situacija torej kliče po medijskem opismenjevanju, ki bi mladostnike ozavestil o tem, kako mediji konstruirajo pomene, vplivajo in izobražujejo občinstvo ter vsiljujejo sporočila in vrednote. Kritična vzgoja za medije vključuje posredovanje veščin analiziranja medijskih kod in konvencij, sposobnost kritike stereotipov, dominantnih vrednot in ideologij ter kompetenc interpretiranja raznolikih medijskih pomenov in sporočil (Erjavec, 2010). Šolajočim pomaga, da uporabljajo medije inteligentno, ocenjujejo medijsko vsebino, kritično analizirajo medijske oblike, preučujejo medijske učinke in rabe in ustvarjajo alternativne medije.
Ker je ta študija prva na tem področju in ima številne omejitve, na primer razumevanje dijakov kot homogene skupine, ki se razlikuje predvsem po spolu, bi morali znanstveniki nadaljevati s proučevanjem koncepta in merjenja medijske pismenosti. V prihodnje bi bilo treba izvesti raziskavo, ki bi pokazala, kako se medijska pismenost razlikuje glede na ekonomski, socialni in kulturni kapital, saj nekatere študije (npr. Connell, 1971; Buckingham, 2000) nakazujejo, da je pismenost odvisna od socialnih in drugih razlik.
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
75
Karmen Erjavec, Ph.D. Journalism and media literacy: How literate are Slovenian students?
The media consumption among Slovenian students is relatively high. For example, on average, they use the Internet 125 minutes per day (Lobe andMuha 2011a), 15% of 17-year-olds around three hours and 14% even more than three hours per day (Lobe and Muha 2011b). There is no difference in men's and women's use of the Internet on a typical school day (ibid.). The media are embedded in the textures and routines of everyday life, and they provide many of the symbolic resources young people use to conduct and interpret their relationships and to define their identities (Buckingham, 2013). As key factors of social normalization and ideological communication, the media inform schoolchildren and at the same time (re)shape their evaluation ofpublic and personal matters, ideas, beliefs and ideals (Livingstone, 2004). In this way, schools lose their monopoly in information and education, since the media make it possible for education to take place also outside the school walls. But, are the Slovenian students literate enough to critically analyze, evaluate and produce various media messages? This study tries to find an answer to this question.
Measuring media literacy in the field of journalism is important because of the key role of journalism in a democratic society. Journalists are principally dedicated to communicating primarily on those events and situations that directly or indirectly and in the long-term or short-term impact people's lives. News stories are more important than other media products, since they are expected to inform citizens (Christians and others, 2009).
As the news media literacy scale has not been used for the measurement of news media literacy, this study tries to fill the research gap and to determine how Slovenian students are news media literate. We used the fifteen-item NML scale that is designed to measure the news media literacy and adopted claims to measure knowledge about the American media system compared to the Slovenian context (Ashley and others, 2013). Respondents were asked to use a Likert-type scale (1 - strongly agree, 5 - strongly disagree). In the winter of 2014, we surveyed 1,452 students from 81 secondary schools that implement the matriculation programme (general examination before leaving secondary school). We expected that there would be a statistically significant gender difference in the news media literacy (H1) and that respondents with high scores on the NML scale also had more knowledge of the Slovenian media system (H2).
The survey showed that Slovenian secondary school students demonstrated a relatively low degree of media literacy in the field of journalism and knowledge of the media system. On a five-point scale, the overall average score leaning towards disagreement with the NLM statements (M = 3.52, SD = 1.61). Respondents mostly agreed with the statement "A story about conflict is more likely to be featured prominently. " (M = 2.21, SD = 1.55) and at least "Individuals can find news sources that reflect their own political values. " (M = 4.31, SD = 1.78) and "When taking pictures, photographers decide what is most important. "(M = 4.27, SD = 1.09).
76
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
We computed composite news media literacy. For the five-item scale (1 - strongly agree, 5 - strongly disagree), we classified the average responses into three categories. In the category of "high news media literacy " we included those answers of respondents who replied including from 1 to 2, in the "medium news media literacy" we included those who responded from including 2 to including 4, and the "low news media literacy" from 4 to 5. The results showed that 38.6% (n = 560) of respondents had low news media literacy, 46.1% (n = 669) had medium news media literacy and 15.3% (n = 223) had high news media literacy
If we compare the news media literacy according to gender, we concluded that more women respondents are more news media literate than male respondents (p < 0.001). A higher proportion of girls (22.3%, n = 324) had high news media literacy than boys (16.3%, n = 236). The medium news media literacy had more girls (29.6%, n = 430) than boys (16.5%, n = 239). More boys (8.8%, n = 128) than girls (6.5%, n = 95) had the low news media literacy. Thus, we confirmed the hypothesis that there are statistically significant differences in the news media literacy according to gender.
The survey also showed students knew fewer than half of the six-question fact-bases Slovenian media system knowledge items on average (M = 2.31, SD = 1.54):
□	"Radio-television Slovenia is a public institution of a special cultural and national importance performing a public service.",
□	"The Slovenian daily press market consists of eight daily newspapers.",
□	"Delo is the main Slovenian general-informative daily newspaper. ",
□	"Pro Plus offers television programmes: POP TV, Kanal A, BRIO, OTO, KINO.",
□	"The most visited Slovenian news websites are 24ur.com, siol.net, rtvslo.si.",
□	"The most listened to radio programmes are Val 202, The first programme and Radio 1.".
We expected that those with high scores on the NML scale would also have a higher knowledge of the Slovenian media system. Pearson's correlation test confirmed this hypothesis. The NML scale was moderately positively correlated with the Slovenian media system knowledge (r = 0.20, p < 0.05).
According to the extensive media consumption on the one hand and the weak integration of media literacy into the curriculum of Slovenian grammar schools (Erjavec, 2010), it is not surprising that students have a relatively low level of media literacy.
The key role media play in the everyday life of schoolgirls and schoolboys, all-present media culture and a low level of media literacy reflects the need to include exchange, discuss and handle the out-of-school experiences of girls and boys in the school curriculum. As we live in a media-saturated information society, it is irresponsible to ignore the meaning of media literacy and media education. In the contemporary information society, media culture also teaches proper and improper behaviour, the role of gender, values and knowledge in the world. This situation calls for a critical approach that would enable schoolchildren to become aware of how the media construct meanings, influence and educate their audiences, and impose messages and values. Critical
Dr. Karmen Erjavec: Novinarstvo in medijska pismenost: Kako so novičarsko..
77
media education includes teaching the skills of analyzing media codes and conventions, criticizing stereotypes, dominant values and ideologies, as well as the competences in interpreting diverse media meanings and messages. It helps schoolchildren use the media with intelligence to evaluate media contents, critically analyze media forms, study media effects and uses, and create an alternative media (Erjavec, 2010).
LITERATURA
1.	Ajzen, I., Fishbein, M. (1980). Understanding attitudes and predicting social behavior. Engle-wood Cliffs, NJ: Prentice-Hall.
2.	Arke E.T., Primack, B.A. (2009). Quantifying Media Literacy: Development, Reliability, and Validity of a New Measure. Educational Media International, 46, št. 1, str. 53-65.
3.	Ashley, S., Maks, A., Willis, E. (2010). Media Literacy and News Credibility: Does Knowledge of Media Ownership Increase Skepticism in New Consumers? Journal of Media Literacy, 2, št. 1, str. 37-46.
4.	Ashley, S., Maks, A., Craft, S. (2013). Developing a News Media Literacy Scale. 68, št. 1, str. 7-21.
5.	Bagdikian, B.H. (2004). The New Media Monopoly. Boston: Beacon, 2004.
6.	Buckingham, D. (2000). The Making of Citizens: Young People, News and Politics. London in New York: Routledge.
7.	Buckingham, D. (2013). Media Education: literacy, learning and contemporary culture. Šesta izdaja. Cambridge: Polity Press.
8.	Brown, J.A. (1991). Television "Critical Viewing Skills" education: Major Media Literacy Projects in the United States and Selected Countries. Hillsdale: Lawrance Erbaum.
9.	Buckingham, D. (2003). Media Education - Literacy, Learning and Contemporary Culture. London: Polity Press.
10.	Christians, C.G., Glasser, T., McQuail, D., Nordenstreng, K., White, R. (2009). Normative Theories of the Media: Journalism in Democratic Societies. Urbana: University of Illinois Press.
11.	Cohen, R., Kennedy, P. (2000). Global Sociology. London: Palgrave.
12.	Connell, R.W. (1971). The Child's Construction of Politics. Melbourne: University of Melbourne Press.
13.	Duran, R.L, Yousman, B., Walsh, K.M. (2008). Holistic Media Education: An Assessment of the Effectiveness of a College Course in Media Literacy. Communication Quarterly, 56, št. 1, str. 49-68.
14.	Entman, R. (1989). Democracy without Citizens: Media and the Decay of American Politics. New York: Oxford University Press.
15.	Erjavec, K. (2010). Medijska pismenost osnovnošolk in osnovnošolcev v informacijski družbi. Sodobna pedagogika, 61, št. 1, str. 156-191.
16.	Erstad, O., Gilje, O., de Lange, T. (2007). Re-mixing Multimodal Resources: Multiliteracies and Digital Production n Norwegian Media Education. Learning, Media and Technology, 32, št. 2, str. 183-199.
17.	Erstad, O., Amdam, S. (2013). From protection to public participation: A review of research literature on media literacy. Javnost/The Public, 20, št. 2, str. 83-98.
18.	Herman, E.S., Chomsky, N. (2002). Manufacturing Consent: The Political Economy of the Mass Media. New York: Pantheon Books.
19.	Hobbs, R. (2008). Debates and Challenges Facing New Literacies in the 21st Century. V Livingstone, S. in Drotner, K. (ur.). International Handbook of Children, Media and Culture. London: Sage, str. 431-48.
20.	Hobbs, R. (2010). Digital and Media Literacy: A Plan of Action. Washington: Aspen Institute.
78
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
21.	Hobbs, R., Frost, F. (2003). Measuring the Acquisition of Media-Literacy Skills. Reading Research Quarterly, 38, št. 3, str. 330-55.
22.	Hobbs, R., Jensen, A. (2009). The Past, Present, and Future of Media Literacy Education. Journal of Media Literacy Education, 1, št. 1, str. 1-11.
23.	Kovach, B., Rosenstiel, T. (ur.) (2007). The Elements of Journalism: What Newspeople Should Know and the Public Should Expect. New York: Three Rivers Press.
24.	Lippmann, W. (1922/1999). Public Opinion. New York: Harcourt.
25.	Lobe, B., Muha, S. (2011a). Tveganja in varnost otrok na internetu: Slovensko poročilo. Ugotovitve raziskave EU Kids Online o 9-16 let starih otrocih in njihovih starših. Pridobljeno dne 15.3.2014 s svetovnega spleta: http://www2.lse.ac.uk/media@lse/research/EUKids0nline/EU%20Kids%20 II%20 (2009-11 )/National%20reports/SlovenianReport.pdf.
26.	Lobe, B., Muha, S. (2011b). Internet v vsakdanjem življenju slovenskih otrok in mladostnikov. FDV, Ljubljana: Prvo poročilo raziskave Mladi na netu. Journal of Media Literacy Education, 2, št. 1, str. 1-22.
27.	Martens, H. (2010). Evaluating Media Literacy Education: Concepts, Theories and Future Directions.
28.	McChesney, R. (2004). The Problem of the Media. New York: Monthly Review Press.
29.	McDevitt, M., Kiousis,S. (2006). Deliberative Learning: An Evaluative Approach to Interactive Civic Education. Communication Education, 55, št. 3, str. 247-64.
30.	McQuail, D. (2010). McQuail's Mass Communication Theory, 6 izdaja. Thousand Oaks: Sage.
31.	Potter, J.W. (2004). Theory of Media Literacy: A Cognitive Approach. Thousand Oaks: Sage.
32.	Primack, B.A., Gold, M.A., Switzer, G.E., Hobbs, R., Land, S.R., Fine, M.J. (2006). Development and validation of a smoking media literacy scale. Archives of Pediatric & Adolescent Medicine, 160, št. 3, str. 369-374.
33.	Renninger, A.K. (2000). Individual interest and its implications for understanding intrinsic motivation. V C. Sansone in J. M. Harackiewicz (ur.), Intrinsic and extrinsic motivation: The search for optimal motivation and performance. San Diego, CA: Academic Press, str. 373-404.
34.	Rezultati mednarodne raziskave PISA 2012. (2012). Pridobljeno dne 15.3.2014 s svetovnega spleta: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/novice/pdf/pisa_2012_povzet-ki_slo_3_12_2013.pdf.
35.	Silverstone, R. (1999). Why Study the Media? London: Sage.
36.	Silverstone, R. (2004). Regulation, Media Literacy and Media Civics. Media, Culture and Society, 26, št. 3, str. 440-449.
37.	Sobers, S. (2008). Consequences and Coincidences: A Case Study of Experimental Play in Media Literacy. Journal of Media Practice, 9, št. 1, 53-66;
38.	Sourbati, M. (2009). Media Literacy and Universal Access in Europe. The Information Society, 25, št. 4, 284-254.
39.	Wahl, S.T., Quintanilla, K. (2005). Student Civic Engagement and Media Literacy. Texas Speech Communication Journal, 301, št. 1., str. 89-91.
40.	Williamson, D. (1999). Media Education in the University: Enhancing Media Literacy through First-Year Undergraduate Coursework. Journal of Educational Media, 24, št. 3, str. 203-15.
41.	Van Bauwel, S. (2008). Media Literacy and Audiovisual Languages: A Case Study from Belgium. Educational Media International, 45, št. 2, str. 119-30.
42.	Vraga, E.K., Tully, M., Rojas, H. (2009). Media Literacy Training Reduces Perception of Bias. Newspaper Research Journal, 30, št. 4, str. 68-81.
Dr. Karmen Erjavec (1971), redna profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Naslov: Topniška ulica 45, 1000 Ljubljana, Slovenija; Telefon: (+386) 01 580 52 64 E-mail: karmen.erjavec@fdv.uni-lj.si