PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem-Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 113 (14.204)
Trst, torek, 19. maja 1992
Poskus določitve skupnega kandidata DSL, PSI in PSDI klavrno propadel
Spet razkol na levi
Occhetto obtožuje Craxija, da je zavrnil kandidaturo socialista De Martina Danes ponovni glasovanji, vendar do sedaj ni znamenj političnega dogovora
Nove »kabine«, v katerih so včeraj glasovali
RIM — Niti včerajšnje volitve v parlamentu niso privedle do izvolitve predsednika republike. Glasovanja se je udeležilo 642 parlamentarcev in predstavnikov dežel, 300 pa se jih je vzdržalo. Največ glasov je imel predstavnik Lige Miglio (78), medtem ko je belih glasovnic bilo točno 300.
Sicer pa je včerajšnji dan povzročil ponoven razkol v vrstah italijanske levice. Na sestanku strank, ki se sklicujejo na stališča socialistične internacionale, in sicer PSI, DSL in PSDI niso našli skupnega jezika glede možnosti predstavitve kandidata celotne levice. Po sestanku je tajnik DSL Occhetto obtožil socialiste, da so sklicali to srečanje samo z namenom, da dokažejo kako je skupni kandidat levice za sedaj le utopija. Iz njegovih besed je kazalo, da so bili-pripadniki DSL pripravljeni sprejeti in podpreti socialističnega kandidata, da pa so sami socialisti to zavrnili. »Sam Craxi je zavrnil kandidaturo nekdanjega tajnika PSI De Martina,« je še dejal Occhetto. De Martino, ugledna osebnost italijanske levice, je rojen leta 1907 in ima sedaj 85 let. Istega stališča kot Occhetto je bil tudi načelnik skupine SKP v senatu Lucio Libertini.
Povsem drugačna je bila reakcija na strani socialistov. Claudio Martelli je obtožil DSL, da ni hotela kandidata, ki bi bil sprejemljiv tudi za KD, temveč je hotela samo »zastavonošo«, okrog katerega bi lahko organizirala svojevrstno parado. Socialisti se na vsak način še niso odpovedali svojemu kandidatu za predsednika republike, pravi Martelli. Pravi razlog propada dialoga na levi je, po njegovem mnenju, v dejstvu, da DSL ne podpira tistega kandidata levice, ki bi lahko prejel glasove drugih političnih skupin, ne samo levice.
Danes bodo spet na vrsti dve glasovanji, politične sile pa do večera niso našle skupnega jezika, da bi se končno domenile o človeku, ki naj zasede najvišjo državno funkcijo. Zdrahe na levi so dale novega zagona Krščanski demokraciji, in kandidatura njenega tajnika Forlanija, ki je trenutno zamrznjena, postaja spet aktualna. De Mita je mnenja, da so vsi poskusi, da bi našli kandidata, ki bi užival podporo samo ene strani parlamenta, vnaprej obsojeni na propad. Rešitev je možna le, če se demokratične sile domenijo o tem, kako začeti prihodnjo zakonodajno dobo.
V Milanu po zaslišanju izpustili Luigija Carnevaleja
MILAN — V zaporu v Lodiju (Mi) sta včeraj sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti in namestnik državnega pravdnika Di Pietro skoraj pet ur zasliševala bivšega podpredsednika milanske podzemeljske železnice Luigija Carnevaleja (DSL), ki so ga po zaslišanju izpustili iz zapora. Sodnik Di Pietro o vsebini pogovora ni hotel povedati ničesar, dejal je le, da je Carnevale dal nekaj »spontanih izjav«. Carnevalejev odvetnik Pezzi pa je po zaslišanju izjavil, »da njegov varovanec denarja ni vzel zase.«
V preiskavi o podkupninah v Vareseju pa so včeraj izdali še dva priporna naloga. V zaporu je končal predsednik nadzornega odbora KZE v Bustu Arsiziu Giuseppe Regalia (PSI), iščejo pa demokris-tjanskega občinskega svetovalca v Vareseju Enrica Broggija. Oba sta skupaj z drugimi obtožena prejemanja podkupnine.
Izredno
stanje
zaradi
beguncev
RIM — Minister za priseljence Margherita Boniver bo na današnji vladni seji zahtevala, naj vlada proglasi izredno stanje v zvezi z izredno perečim vprašanjem beguncev iz bivše Jugoslavije, ki pritiskajo že na italijansko mejo. Proglasitev izrednega stanja bi omogočila njenemu ministrstvu, da črpa izredna sredstva že namenjena drugim ministrstvom, brez teh izrednih sredstev pa bi humanitarna pomoč stekla le s težavo in v zelo omejenem obsegu. Italija bo lahko sprejela le nekaj tisoč beguncev, je ob koncu včerajšnje seje izjavila Boniverjeva, ki je dodala, da bo morala danes določiti tudi koliko beguncev lahko sploh pride v Italijo. Italijanska vlada zahteva tudi poseg ostalih držav ES, ki ne morejo ostati neprizadete, saj bi bilo res vse obsodbe vredno, če bi sedanje vprašanje beguncev iz Bosne in Hercegovine obravnavali kot problem, ki zadeva izključno Italijo, kot se je zgodilo za časa vdora Albancev.
Boniverjeva je še dejala, da je v Italiji že eno leto 500 jugoslovanskih beguncev, da jih je v soboto prispelo nadaljnjih 620, iz Zagreba pa bi v prihodnjih urah moralo priti še drugih 700 beguncev, ki jih bodo namestili v Južnem Ti-rolu in v Červinjanu.
Predsednik Furelanije Julijske krajine Turello je Boni-verjevo obvestil, da obstaja nevarnost hudega pritiska beguncev na italijansko mejo v FJk ter ji s tem v zvezi izrazil zaskrbljenost v zvezi z možnostjo sprejema in namestitve, česar krajevne oblasti niso zmožne.
Zagreb in Ljubljana ne moreta več vzdržati pritisk stotisočev nesrečnežev
Reka beguncev iz Bosne in Hercegovine je že preplavila Slovenijo in Hrvaško
LJUBLJANA -- V zvezi s trditvami hrvaških medijev, da je Slovenija v soboto zavrnila begunce iz BiH, ki so se ustavili v Zagrebu, je republiška uprava za zaščito in reševanje pojasnila, da so pričakovali manjše število beguncev, zato so jih zadržali na hrvaški strani.
Pripraviti so morali prostor za večje število beguncev, kot je bilo napovedano. To pa je bil tudi razlog, da beguncev iz Zagreba niso napotili takoj v Slovenijo.
V Sloveniji je več kot 46.000 beguncev, od teh jih je za status begunca zaprosilo 27.331, v 49 zbirnih centrih civilne zaščite pa je 13.668 pribežnikov, je sporočila republiška uprava za zaščito in reševanje.
Iz smeri Reke in Zagreba sta včeraj prispeli še dve večji skupini beguncev. Po neuradnih poda-
tkih je v Zagrebu še 3500 nepreskrbljenih ljudi. Če se število beguncev v maju ne bi več povečevalo, bi mesečni stroški dosegli skoraj 3 milijone nemških mark. Stroški za zdravstveno zavarovanje beguncev bodo mesečno predvidoma znašali 40 milijonov SLT.
Menijo, da se bo iz posebnega prispevka, ki ga določa predlagani zakon o posebnem prispevku solidarnosti za pomoč beguncem, zbralo 600 do 700 milijonov SLT.
Vse slovenske občine so ob tem soočene z vprašanjem namestitve in oskrbe beguncev. V Sloveniji je ta trenutek 44 občin, ki imajo ali. pripravljajo zbirni center, 20 slovenskih občin pa to delo še čaka.
Stroški namestitve in oskrba be-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na zagrebški železniški postaji se zbira na tisoče beguncev iz Bosne, katerih položaj hrvaške oblasti in humanitarne organizacije ne morejo na noben način rešiti	(Telefoto AP)
V Cannesu nagrada tudi za italijanski film Ladro dei bambini
Zlata palma Dancu Anglistu
CANNES — S svečano podelitvijo nagrad se je včeraj končal 45. filmski festival v Cannesu. Zlato palmo kot najboljši film je dobil švedski film Good Intentions, ki ga je režiral Danec Bille August (na sliki AP). Nagrado za najboljšo režijo je dobil Robert Altman za film The Player, v katerem je Tim Rob-bins dobil tudi nagrado za najboljšo moško vlogo, medtem ko je bila za najboljšo žensko vlogo za film Good Intentions nagrajena Pernilla Ostergren August, žena Billa Augusta. Posebno nagrado 45. filmskega festivala v Cannesu pa je dobil ameriški film Domačija Howard, rešiserja Jamesa Ivoryja.
Med nagrajenimi filmi je tudi italijanski film Ladro dei bambini, režiserja Giannija Amelia. Film, ki je bil deležen že velikih pohval italijanskih kritikov, je zaradi izredno občutljive tematike, ki jo obravnava, »segel v srce« žiriji filmskega festivala in je zato dobil posebno nagrado.
Varnostni svet predlaga sprejem Slovenije v OZN
NEW YORK Varnostni svet Organizacije združenih narodov je včeraj sprejel sklep, da generalni skupščini OZN priporoči sprejetje Slovenije in Hrvaške med članice združenih narodov.
Vest o tem so sporočili iz Steklene palače v New Yorku, kjer so tudi povedali, da je prošnjo za sprejem poslala tudi Bosna in Hercegovina, vendar pa njeno vlogo še obravnavajo. Kdaj naj bi generalna skupščina OZN sprejela Slovenijo in Hrvaško, niso sporočili, čeprav se govori, da naj bi do tega prišlo že kmalu.
Medtem ko se TO boji maščevalnega napada vojnega letalstva pred dokončnim odhodom JA
V Sarajevu jugovojska nadaljuje
A SV S	V S v V	s	1 •
z etničnim čiščenjem prestolnice
LJUBLJANA — Včeraj so poročali o relativnem zatišju v Sarajevu in drugih predelih Bosne, v Hercegovini pa so še naprej padale granate, zlasti na področju Čit-luka, v napadih pa je sodelovalo tudi letalstvo jugoslovanske armade. Novo vznemirjenost pa povzročajo informacije, ki se sklicujejo na Teritorialno obrambo Sarajeva, da bi se utegnila jugo vojska v svojem besu in nemoči za konec in pred dokončnim umikom iz BiH nad Sarajevom znesti tudi z letalskim napadom. Verjetnost takšnih namer naj bi potrjevali zaupni dokumenti, do katerih naj bi prišla Teritorialna obramba, pa tudi nekaj telefonskih pogovorov med načelnikom generalštaba JA Paničem in novim komandantom II. (sarajevskega) vojaškega območja generalom Mladičem. Prav tako naj bi v nekem telefonskem razgovoru vodja bosansko-herce-govskih Srbov dr. Karadžič od predsednika Srbije Miloševiča zahteval tak napad.
Sarajevo je predvčerajšnjim »začasno« zapustil tudi komandant sil Organizacije združenih narodov na Hrvaškem indijski general Nambiar. Mirovne operacije sil OZN na Hrvaškem bo poslej izmenično vodil iz Beograda in Zagreba, sicer pa bo Sarajevo še naprej ostalo uradno središče poveljstva Združenih narodov. Kaj naj pomeni umik večinskega komandnega dela sestave OZN iz Sarajeva? Ali je to lahko napoved, da vojna v BiH še zdaleč ni končana in da naj hujše pravzaprav šele prihaja? Avstrijski obrambni minister je odločitev poveljnika sil OZN o umiku iz Sarajeva že okarakteriziral kot »nenavadno« in »presenetljivo« dejanje, ki ga »vojaki« ne bi smeli storiti. Te dni je bilo slišati tudi vprašanje, zakaj gre Nambiar najprej v Beograd, ki je najdirektneje vpleten v spopade v BiH in ne v Zagreb. Pojasnilo iz krogov OZN pravi, da je bil Beograd izbran izključno -kot najbližja mogoča točka za umik iz Sarajeva in da pri tem ne gre za nikakršno »pristranskost«. Do včerajšnjega zatišja v Sarajevu in v Bosni je prišlo po srditih napadih srbskih sil in jugovojske v noči od sobote na nedeljo, ki so imeli za cilj presekanje Sarajeva na dva dela. Vendar napadalci zaradi odločnih branilcev Sarajeva v tem niso uspeli, čeprav jim je do zmage manjkalo samo še kakšnih 400 metrov. Napadalci so imeli veliko žrtev, utrpeli pa so tudi veliko gmotno škodo. Sicer pa je sarajevski radio sporočil, da znaša vojna škoda v Sarajevu že več kot 20 milijonov dolarjev.
Poročevalci, ki so včeraj poročali o relativnem zatišju v Sarajevu, so dodajali, da to v bistvu ne pomeni popolnega miru, ampak manj granat in drugih oblik oboroženih spopadov. Razmere v Sarajevu so še naprej dramatične. Mesto je brez elektrike, primanjkuje vode in hrane. Srbske enote naj bi nadaljevale z »etničnim čiščenjem« tistih predelov Sarajeva, ki so pod njihovo okupacijo. To pomeni, da iz stanovanj izganjajo
zlasti muslimanske družine. »Etnično čiščenje« Bosne in Hercegovine je že od vsega začetka vojne ena izmed poglavitnih nalog srbskih agresorjev. Srbi bi tako želeli »nacionalni« primat nad posameznimi območji Bosne in Hercegovine. Nasilje v Bosni in Hercegovini še naprej povzroča reke beguncev. Priliv novih beguncev v Slovenijo je bil še zlasti izrazit v zadnjih treh dneh. V Sloveniji poudarjajo, da postaja materialno breme beguncev vse neznosnejše in zato pozivajo na pomoč in razumevanje drugih evropskih držav. V Sloveniji begunci zdaj že predstavljajo več kot 2% vseh prebivalcev.
Na sliki (AP): Žrtve v Sarajevu pokopavajo že kar v mestnih parkih.
Množični protest v Bangkoku policija skušala zadušiti v krvi
BANGKOK Od nedelje je prestolnica Tajske Bangkok prizorišče silovitih protivladnih manifestacij, ki pa jih skuša režim ministrskega predsednika, generala Suchinda zadušiti v krvi. Vojska in policija sta namreč tako v nedeljo kot včeraj streljali na ma-nifestante in po pisanju japonskega tiska naj bi bilo samo v nedeljo ubitih preko dvesto manifestantov, večsto pa ranjenih. Drugi viri govorijo o približno dvajset mrtvih, uradni tajski viri pa poročajo, da naj bi bilo doslej mrtvih pet, približno sto pa ranjenih. Tajska policija je včeraj aretirala tudi voditelja ljudskega protesta in glavnega opozicijskega voditelja Chamlonga Srimuanga, ki je budist, zaradi stalnega boja za moralizacijo tajske družbe pa je dobil vzdevek »Mr. Clean« (čist).
Ljudski protest se je začel v nedeljo, ko se je na nekem velikem javnem parkirišču v starem delu Bangkoka zbralo približno 200 tisoč manifestantov iz vseh družbenih slojev. Vsi so nato krenili proti vladni palači, na čelu povorke pa je bil njihov vodja in bivši bangkoški guverner Chamlong Srimuang. Ma-
nifestanti zahtevajo odstop ministrskega predsednika Suchinda, ki je skupaj z ostalimi vojaki prevzel oblast z državnim udarom februarja lani. Nova vojška oblast je ukinila številne demokratične pravice, v državi pa se je razpasel sistem korupcije.
Opozicijski vodja Srimuang je že pred časom začel z gladovno stavko, ki jo je prekinil 11. maja, ko so najavili, da bo sprejet ustavni amandma, ki bo določal, da je lahko ministrski predsednik samo eden od članov parlamenta, kar pa sedanji premier Suchinda ni. Toda kasneje je vladna koalicija ta amandma preklicala, Srimuang pa je zato organiziral manifestacije, da bi dosegle Suchindov odstop, na njegovo mesto pa naj bi prišel eden pod politikov, ki bi ga izvolil parlament.
Zaradi manifestacij je vlada v Bangkoku in okoliških pokrajinah proglasila izredno stanje, glede obtožb, da vojska in policija streljata na manifestante, pa je uradni radio včeraj poročal, da »sile javnega reda streljajo le v zrak, kar je bilo dovolj, da so se nasilneži razbežali.«
Dramatičen poziv svetovni javnosti iz Tuzle
LJUBLJANA — Iz kriznega štaba občine Tuzla so s posredovanjem ljubljanskega dopisništva sarajevskega Oslobod-jenja naslovili na svetovno javnost in na sredstva množičnega obveščanja apel pred domnevnim letalskim napadom na Tuzlo, ki ga pričakujejo iz ure v uro. V mestu je v veljavi zračni alarm že od včeraj zjutraj. Prebivalci so v zaklonilnikih in v kleteh, v sporočilu kriznega štaba pa trdijo, da na podlagi informacij, ki prihajajo od sodelavcev, ki so še vedno v vrstah JA, da je armada sklenila izvesti letalski napad na Tuzlo, Kalesijo, Živinic, Lu-kavac in nekatere druge okoliške kraje. Pretveza za letalski napad bo insceniran napad na kolono vojaških vozil, ki se umika z letališča Dubrava proti Bijeljini. V ta namen je armada infiltrirala kakih 50 ostrostrelcev, ki delujejo pod šifro »tiger«. Ta skupina bi morala napasti kolono, nakar bi letalstvo poseglo in »osvobodilo« napadeno kolono, čemur bodo sledili povračilni ukrepi zoper mesto in civilne prebivalce v njem.
Zato prosijo v kriznem štabu v Tuzli, da se sredstva javnega obveščanja angažirajo in preprečijo napad na življenja 200 tisoč prebivalcev Tuzle in okolice in 25.000 beguncev, ki so se zatekli v to bosansko mesto. Poudarjajo tudi, da je Tuzla pomembno središče kemijske industrije, kjer v proizvodnem procesu rabijo strupene in vnetljive kemikalije. Če bi prišlo do napada na hranilnike, v katerih se te snovi nahajajo, bodo ogrožena življenja ne samo prebivalcev Tuzle in BiH, temveč tudi Hrvaške, Srbije, Slovenije, Črne gore, Makedonije, pa tudi sosednih evropskih držav, pravijo še v kriznem štabu občine Tuzla.
Pod streli deseterice kamorisdčnih morilcev v neapeljskem predmestju obležale štiri žrtve
Ena od žrtev kamorističnega napada v neapeljskem predmestju (AP)
NEAPELJ — V neapeljski predmestni četrti Secondigliano je včeraj nekaj po 11.uri pred barom Fulmine skupina desetih morilcev ubila štiri, ranila pa tri osebe, od katerih eno zelo hudo. Pod streli kamorističnih morilcev so padli 32 in 30-letni Raffaele ter Salvatore Prestieri, 64-letni Aniello Ouarto in 31-letni Domenico Abate. Lažje je bil ranjen 35-letni Francesco Cimmino, huje pa - njegovo življenje je v nevarnosti - 29-letni Francesco Murolo. Tretji ranjenec je neki mestni redar, katerega je zadel »blodeči« projektil. Po mnenju preiskovalcev sta bila glavni tarči brata Prestieri, ki naj bi pripadala krajevni kamoristični organizaciji.
Žrtve so bile vse neoborožene, morilci pa so jih presenetili pred barom Fulmine v Ul. Monte Rosa. Napadalcev je bilo deset, pripelja-
li so se s petimi težkimi motorji in so bili oboroženi z brzostrelkami češkoslovaške izdelave in pištolami kalibra devet. Obstopili so skupino pred barom in takoj začeli streljati vsevprek. V minuti in pol so izstrelili približno sto nabojev, pri čemer so brata Prestieri in Aniella Ouarta zadeli v prša in glavo, tako da so bili takoj mrtvi, Domenico Abate pa je bil ranjen z enim samim strelom in je pobegnil v neko bližnjo uličico, kjer pa je izkrvavel, ker so mu morilci prestrelili stegnenično veno.
Morilska tolpa je takoj nato pobegnila, pred begom, najbrž zato, da bi še povečali zmedo, pa so proti nekemu parkiranemu avtomobilu odvrgli eksplozivno telo, ki je poškodovalo parkirani avtomobil, v tleh pa je nastal manjši krater.
ES išče sodne poti zaradi sestrelitve helikopterja z opazovalci na Hrvaškem
FUNCHAL Pravosodni ministri ES so na neformalnem sestanku v Funchalu sklenili, da portugalski predstavniki za ministrski svet ES pripravijo vse možne zakonske rešitve v zvezi s sestrelitvijo helikopterja opazovalcev ES 7. januarja na Hrvaškem, ko so zaradi napada miga jugoslovanske zvezne vojske umrli štirje italijanski in en francoski državljan. Poleg tega bodo ministrskemu svetu predstavili tudi italijanski predlog, da bi sestavili odbor strokovnjakov, ki bi proučil različna pravna vprašanja, ki so s tem povezana. Italija se tudi zavezma, da bi se ES predstavila kot civilna stranka na vseh procesih. Sprejeta je bila tudi odločitev, da se v Italiji začne kazenski postopek proti krivcem za ta namerni in zločinski napad na opazovalce mirovne misije Evropske skupnosti.
• Reka beguncev preplavila Slovenijo in Hrvaško
NADALJEVANJE S 1. STRANI
guncev v zbirnih centrih so za včerajšnji dan znašali 7.412.350 tolarjev (143.000 nemških mark). Če se število beguncev v maju ne bi več povečalo, bi mesečni stroški za maj znašali vsaj 153.994.000 tolarjev (2.962.000 nemških mark), če pa bo njihovo število še naprej naraščalo z enako intenzivnostjo, se bodo stroški za maj dvignili na najmanj 300 milijonov (5.770.000 nemških mark).
Poleg osnovnih stroškov se iz sredstev proračuna republike Slovenije financirajo tudi stroški nujne medicinske pomoči, prevozi in socialno delo v zbirnih centrih, delno pa tudi dejavnost Rdečega križa in pomoč družinam, ki imajo v oskrbi begunce in nimajo lastnih virov preživljanja. Mesečni stroški zdravstvenega varstva za begunce bodo predvidoma znašali 40 milijonov tolarjev.
Pri slovenskem ministrstvu za obrambo ocenjujejo, da bo prihodek iz naslova posebnega prispevka, ki ga določa predlagani zakon o posebnem prispevku solidarnosti za pomoč beguncem, znašal od 600 do 700 milijonov tolarjev (11.540.000 nemških mark).
Rdeči križ Republike Slovenije je za pomoč beguncem iz BiH in Hrvaške do sedaj na svojem žiro računu zbral 7,605.317 SLT. Denar so namenili za nakup hrane in odej, pa tudi zložljivih postelj, saj so bile vojašnice bivše JLA popolnoma prazne, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala Nevenka Ozvald z republiškega odbora RK.
Rdeči križ Slovenije je nameraval poslati del zbrane pomoči tudi neposredno v BiH, vendar zaradi razmer v tej državi to do sedaj ni bilo mogoče.
Predsednik zagrebškega mestnega izvršnega sveta Mladen Verdiš je na seji
mestne skupščine opozoril, da številni begunci iz BiH niso le skrb Hrvaške, temveč tudi Evrope. Če ta ne bo pomagala, bodo begunce iz Bosne in Hercegovine preusmerili proti evropskim državam.
Predstavnica zagrebškega regionalnega urada za izgnance in begunce Jasenka Rukavina-Miholič je poudarila, da je v Zagrebu 62.180 izgnancev in 52.000 beguncev, za katere nimajo nikakršnih možnosti, da bi jih ustrezno oskrbeli. Večina beguncev stanuje pri zasebnikih. Predlagali so, da za gospodinjstva, ki so sprejela begunce, obračunajo letošnjo akontacijo za elektriko na podlagi porabe iz leta 1990.
Predlagali so tudi, da bi okrepili sodelovanje z muslimansko dobrodelno organizacijo Merhamet, ki doslej ni pokazala nobenega zanimanja za težave izgnanih muslimanov iz BiH.
Kozerija ob prebiranju italijanske literarne revije
Pesem za
Pesnik Jevgenij Jevtušenko obtožuje
Obljubljali renesanso ustvarili srednji vek
Odprla sem zadnjo lansko številko italijanske štirimesečne revije za književnost in še kaj La Vallisa, ki izhaja že deseto leto v Bariju (Puglie) in je potemtakem že tridesetkrat zagledala luč sveta, in moj pogled se pase - prej raztreseno kot zbrano - po kazalu na samem začetku, usta pa prebirajo in žebra-jo: Uvodnik v spomirr na nedavno umrlo pesnico Anno Borro in njena pesem »Samo zate ta topli val«. O njej prvič čujem, a to je malodane neizbežno, ni mogoče poznati vseh in vedeti vse. Življenje je navsezadnje umetnost in nujnost omejevanja. Potem so razdelki posvečeni srbski, albanski, španski in fantastični književnosti, pa ameriški poeziji. Nato domače pesništvo, književna in umetnostna kritika, narečna poezija in še marsikaj.
Pobliže si ogledam naslove pesmi domačih pesnic in pesnikov. Kar po vrsti : Pesmi, Draganu. (Pri njem si obkrožim z rdečim svinčnikom strani: 46, da bom pogledala kasneje, ko preletim naslove, o čem je sploh govor, ker domnevam, da gre za Dragana Mraoviča, mednarodnega stalnega sodelavca revije). Po dolgem spanju (ali dremavici). Prazni dnevi. Italijanski intelektualci. (Premaga me radovednost in poiščem 53. stran. Ob že omenjenem naslovu je tudi podnaslov: Drobni malthuzjanski portreti. Gre za serijo štirivrstičnih epigramov, ki jih je napisal Marco I. de Santis, povzel pa iz zbirke »VIP v verzih«. Avtor si je na dokaj posrečen način privoščil italijanske kulturne smetane, navedla bom le nekaj bolj znanih imen: Carlo Bo, Umberto Eco, Andrea Zanzotto, In-dro Montanelli, Guido Ceronetti, Enzo Biagi (»Enzo Biagi e quel sot-tutto / che lo trovi dappertutto...«), Piero Angela, Federico Zeri, Albe-roni, Sgarbi, Scalfari, Bocca in Ori-ana Fallaci (»E' Oriana la Fallaci/ dagli strali asai mordaci/ La sua opera vivra?« Rispondiamo: »Insci-allah«). Iz srca se nasmejem in se vrnem h kazalu, spet se zatopim v naslove: Morda. Psica. Dva fragmenta. Tri pesmi. Štiri neobjavljene pesmi. Spomin se oddaljuje. Bosih nog. (Pa ni še konec, a kaj preskočim, sicer me bo zatela noč. Preberem le naslove zadnjih razdelkov: Književna kritika. Narečna Poezija. Psihologija. Najnovejši tiski. Mediogrammi. In spet postanem zvedava, čeprav mi rahla utrujenost že lega na oči. Pomanem si jih in preberem: 7 mediogrammi di Primo Leone. Ker ne vem za točen Pomen besede, le slutim ga, saj gre očitno za neologizem, poiščem stran 127 in preberem ves cikel v on mah, saj ni veliko brati. Pesnika Francija Zagoričnika bi morda pritegnile Leonove vizualne pesmi nasploh, Zavoljo razporeditve in raznovrstnega črkovja, jaz gruntom, kako bi pravilno slovenila naslov. Prav gotovo je medio v zvezi 2 massmedia, nekje sem že brala »mediologico« in podobne izpeljanke, pri nas pa je medio bolj povezan z mediokriteto kot z medijskimi sredstvi, zato se ne grem botro pri prekrščevanju v slovenščino, marveč to delikatno delo prepustim stroki. SOS, stroka in jezični
doktorji (po abecednem redu): Bordon, Gradišnik, Korošec, Moder in Toporišič! Hitite mi pomagat iz zagate, slovenski očaki in preroki, preden ne zakuham v sili in potrebi kakšne nepopravljive pogreške! V spominu pa mi ostane začetek nekega ...medijskega grama: Marx je mrtev. Tudi Disneyeva Miki miška oz. mišek (Anche Topolino).
Posili me smeh, ker se po analogiji spomnim TV oddaje na prvem kanalu italijanske televizije ob otvoritvi pariškega EvroDisneya, ki se je končala naravnost simptomatično za naš čas in našo mentaliteto. Milly Carluccijeva, preden se je poslovila od gledalcev po večurni oddaji, jim je vsa vznesena in raznežena rekla skozi ekran: Le poglejte in strmite, kakšno ogromno in čudovito zabavišče je zraslo kar čez noč. In nastalo je tako rekoč iz niča. Prej tukaj ni bilo ničesar, samo polja (Qua non bera niente, solo la campagna)! Bojim se pa, da je pristna in očarljiva Disneyeva miška alias Topolino še pred Mar-xom umrl(a), ostali so le mnogoštevilni ponaredki in vulgarizirani nadomestki, ti pa bodo še smrt preživeli, saj so iz plastike in podobnih tržnih in skoraj večnih mas. Hektarji narave (njiv, polj, gozdov pa šli veselo rakom žvižgat in kosom pet, žal le, v prenesenem pomenu besed. Polje, polje, kdo bo tebe ljubil?
Preden sem odložila revijo, sem poiskala še začetnega Dragana v pesmi, ki mi jo je posvetila Angela De Leo za novo leto 1992. Pesem je dolga in boleče krvava: »nov koledar prelistava čas... znova bomo začeli šteti... Danes mi govoriš o janjčkih... govoriš mi o otroštvu -tarči razparani od strelov... srce sredi žil drhti od groze...« itd. Ne preberem do konca, ker sem od vojne v naši neposredni bližini in že vsepovsod čisto bolna. Revijo dam na polico, ker se hočem vsaj za nocoj ubraniti vsakdanjih muk, pa mi na vsem lepem, zaradi prenaglega giba, zdrkne na tla in tam obleži na široko razprta. Vidim: na osmi in deveti strani krajše in daljše bvesedilo, oba pa sta s krepkimi črkami podpisana od Dragana Mraoviča. Me prav zalezuje, zamrmram, in preberem tu in tam kakšen stavek, medtem ko revijo pobiram: Naslov in konec v velikih črkah: Dolgo življenje pesnikom Vallise! Uvodne misli pa: »Nekateri vihtijo meč in drugi imajo besede. Pesniki prav gotovo sodijo v to drugo skupino. Pomen besede in dialoga je veliko bolj važen v teh težkih in zapletenih časih kot kdajkoli...« in še in še v istem miroljubnem tonu... prebrala bom jutri, ko bom zmožna večje zbranosti in bodo drugi (prejšnji) vtisi in branja zabrisani. Pogled mi vseeno drsi po vrsticah in pozoblje kakšno prijazno ugotovitev: »...Giancane...Anna Santoliquido...Enzo Gallina (dober kot kruh) - imen je še precej - ... ti pesniki so navezali stike z najrazličnejšimi narodi in omogočili kulturno izmenjavo... Mi bomo vztrajali na tej težki oz. najtežji poti, ki pa je tudi najlepša... gradili bomo mostove prijateljstva... zato sem z velikim veseljem bral, da navedem
mir
primer, v 29. številki revije »La Vallisa« verze Slovenca Vlada Šava, pa Albanca Dritera Angollija, ki sem ga jaz prvi prevedel v italijanščino (26. številka, avgusta 1990), Spanca Joseja Maria Molina Ca-ballara in pesmi številnih italijanskih pesnikov. Ko sem prebiral njihove pesmi, sem se z njimi pogovarjal. Prepričan sem, da ko bom srečal katerega izmed njih, ki ga osebno še ne poznam, bo to srečanje zame kot med starimi prijatelji...« Kar lepo se sliši, a ne? Na osmi strani pa, bržčas za improvizirano rubriko Pesem za mir je natisnjena Draganova Pesem za otroke (a ne samo zanje). Nekoliko nižje pripis: V zvezi z vojno med Srbi in Hrvati. Glavni naslov pa se glasi: PROTI VOJNI. Morda se motim, a mislim, da jo je novosadski pesnik Mraovič napisal direktno v italijanščini, zato jo bom kar tako prepisala:
CONTRO LA GUERRA Chi provoca una auerra d amma-
[lato
e con le buone o cattive va cura-
[to.
Lo metterei a letto e ci dovrebbe
[res tare
finche solo alla pace non cominci [a pensare.
V dobesednem, »instant« in korenitega piljenja potrebnem prevodu: Kdor vojno povzroči (sproži, izzove) je bolan/in zlepa ali zgrda ga je treba ozdraviti.//Dal bi ga v posteljo in tam bi moral ostati,/dokler samo o miru ne bi začel premišljevati.
Jaz sem tudi tega mnenja. A morda bi bolniku še bolj koristil mrzel tuš in kakšni obkladki (s šibo leskovo) po zadnji plati in prstih. Mislim, da imava veliko somišljenikov. A vendar, se zdi, še ne dovolj, da bi topove in vse ubijalsko železje, pa nečloveške krike "udri ga,saj ti ni brat" ... utišali.
Pa vseeno... JOLKA MILIČ
Pred nedavnim so na nevarnost izvotlitve ruske kulturne dediščine opozorili režiserji, sedaj je proti tej nevarnosti dvignil svoj glas Jevgenij Jevtušenko, morda najbolj znan sodobni ruski pesnik, ki osvaja in šokira svet s svojo poezijo pa tudi s svojim nenavadnim in barvitim načinom oblačenja (»Skrili so mi barve,« pravi v šali novinarjem, ko opravičuje ekstravagantne kombinacije barv in oblačil).
Na nevarnost, ki preti ruski kulturi, je tokrat opozoril v Barcelloni v pogovoru z novinarjem španskega dnevnika El Pais. »Ce nadaljujemo po sedanji poti, bo Bolšoj postal ogromen music-hall,« je grenko potožil Jevtušenko. In takoj dodal, da je v razmerah revščine in pomanjkanja, kakršne preživlja danes Rusija, težko obtoževati voditelje, ki ne skrbijo za literaturo, za poezijo in za umetnost na splošno. Toda, če se stvari ne bodo spremenile, bo na oltarju komunizma žrtvovano tudi neprecenljivo rusko kulturno bogastvo, ki je zraslo med dušečimi uzdami cenzure in mamljivo svobodo oporečništva.
Iz poročil tujih dopisnikov je v Moskvi že dalj časa mogoče zaznati pritožbe ljudi, ki v dolgih vrstah čakajo pred skoraj praznimi trgovinami z živili in obtožujejo, da »je bilo bolje v časih, ko se nam je godilo slabše«. In tudi intelektualci (navedli smo že režiserje, a niso edini) se sedaj upirajo indiferentnosti do pravkar končanega sveta in režima, ki je z vsemi svojimi velikimi napakami - posledice teh so občutne tudi danes - nekaj vendarle znal zgraditi. Tem se je sedaj pridružil tudi Jevtušenko.
Pred nekaj leti je Jevgenij Jevtušenko med svojim obiskom v Rimu, kjer je predstavil pesniško zbirko Poezije ljubezni, z navdušenjem poudaril, da »kulturni svet v moji državi doživlja neke vrste pre renesanso«, sedaj pa tudi on trdi, da »je bilo bolje, ko se nam je godilo slabše«.
»Naša kultura in naša umetnost sta bili bolj življenjski,« je potožil
novinarju El Paisa, »ko ju je nadzorovala država, čeprav je zelo jasno, da se je tedaj partija posluževala cenzure, da bi ohranila uzde kulture trdno v svojih rokah. Danes, ko ni več nobenega embarga, pa prevladuje v odnosu do kulture popolna indiferenca. Država ne izvaja več cenzure nad kulturo, vendar jo povsem ignorira. In ta neobčutljivost, ta ravnodušnost do kulture je morda še hujša agresija kot je bila cenzura.«
Ruski pesnik se tudi vprašuje, ali ima smisel, da Rusija kot država preživi, če se povsem izvotli kulturno bogastvo, ki ga je ruski narod gradil nekaj stoletij. Standardizacija kulture je po njegovem mnenju sad mednarodnega komplota uveljavljajoče se vulgarnosti proti bistvu človeškega duha.
Jevtušenko je napovedal, da piše novo delo, Rek vijem za rdečo zastavo, ki noče biti neke vrste objokovanje pač pa pesem svobode. »Ne morem zatajiti tistega, kar je bilo moje življenje,« je pojasnil El Paisu in dodal, da »poljubljam rdečo zastavo kljub zločinom in krvi, ki je bila prelita v njenem imenu, ker po mojem ta zastava še vedno predstavlja upanje ruskega naroda in zmago nad fašizmom. Osebno nisem nikoli bil član partije in sem se boril proti dogmatskemu komunizmu. Toda iz tistega komunizma se je danes razvila nova pošast: agresivni antikomunizem«.
Jevtušenkova jeza je srd človeka, ki se čuti izdanega. In izdan je bil, ker so mu še pred štirimi leti nakazovali možnost »nove renesanse«, sedaj pa se je znašel sredi srednjega veka.
Njegov primer je emblematičen, saj to, kar doživlja danes jevtušenko, stiska, v kateri se je znašla ruska kultura, ni samo primer Rusije, pač pa še marsikatere druge države, ki iz realnega socializma med neštetimi težavami prehaja v tržno gospodarstvo z vsemi, tudi kulturnimi in osebnostnimi posledicami, ki jih ima tak prehod.
Luč kot umetnost
Skupina 17 italijanskih umetnikov je v teh dneh pripravila v Parizu skupno razstavo z naslovom Freguences lumineauses. Svetlobne frekvence 80 razstava, ki je na pol poti med umetnostjo in tehnologijo in rastavljaci so Pripravili dela, ki nihajo od najbolj izrazite eksperimentacije do najbolj subtilne metafore.
Upraba luči kot sredstva za izražanje ni novost, saj so jo med prvimi uporabili Bizantinci v svojih mozaikih. Nato se je z odkritjem načina za Proizvajanje elektirčnega toka raziskovanje o izraznih potencialih luči še stopnjevalo zlasti s prispevkom konstruktivistov in Bauhausa. Danes imajo umetniki, ki se v svojih delih poslužujejo luči, na razpolago izredno razvito tehnologijo, ki jo izkoriščajo bolj v slogovnem kot pa v konceptualnem
smislu.
Pariška razstava dokazuje, da so umetniki presegli tisti pragmatizem tistih struj, ki so poudarjale predvsem tehnične pojave, in skušajo usklajevati znanstvene dosežke in znanje z metafizično napetostjo, primarne materiale z iskanjem absolutnega, kot je značilno za tehnološko razvito družbo.
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
■	CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit) in sicer v denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Banca dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU.
■	CTE se koristijo od 26. maja 1992 in zapadejo 26. maja 1997.
■	CTE nudijo letno 10,50% bruto obresti plačne posticipirano.
■	Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 20. maja.
■	Osnovna emisijska cena znaša 100% nominalne vrednosti, zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 100,05%.
■	Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (100,05%), je maksimalna letna donosnost 10,49% bruto in 9,17% neto.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zadolžnice je treba vplačati 26. maja v ECU ali na podlagi razmerja lira/ECU z dne 21. maja 1992.
■	Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija.
■	Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
9,17 %
Na pobudo deželnega odbora za obrambo in izvajanje zakona 194
Soočanje žensk Slovenije in dežele o zakonodaji o materinstvu in splavu
Na pobudo KD Grbec, Lupusinfabula in ZSKD
V ludoteki lutkovna igra za gledalce vseh starosti
Razviti tesno mrežo stikov z ženskami sosednjih dežel, na deželni ravni pa si zagotoviti bolj uraden pečat delovanja s pridobitvijo statusa stalnega deželnega observatorija za vprašanja materinstva in prekinitve nosečnosti in z dodelitvijo ustreznega sedeža s strani deželne uprave: to sta glavni smernici delovanja Deželnega odbora za obrambo in uresničitev zakona 194 (o socialni zaščiti materinstva in o prostovoljni prekinitvi nosečnosti), ki je včeraj dopoldne priredil srečanje s poslankama Vojko Štular in Isabello nego, članicama zbora občin slovenske skupščine. Osrednja tema srečanja je bila izmenjava stališč, mnenj in izkušenj glede zakonodaje na temo materinstva in splava. Na tem prvem tako zasnovanem srečanju so predstavnice Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v glavnem nakazale obstoječe stanje in glavne probleme, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Ob upoštevanju razlik, ki nedvomno obstajajo tako v zakonodaji kot tudi v izvajanju zakonskih predpisov, pa so udeleženke včerajšnjega srečanja izluščile nekaj bistvenih splošno veljavnih postavk. Prva, ki ni prvenstveno formalnega značaja, zadeva oznako zakonov, ki se nanašajo na prostovoljno prekinitev nosečnosti: na kratko jih večina označuje kot »zakone o splavu«, s tem mu daje negativen prizvok in povsem zanemarja izredno pomembne vidike kot so na primer zaščita materinstva in vrsta preventivnih ukrepov, preko katerih je mogoče zajeziti pojav splava. Druga se nanaša na osrednje vsebinsko vprašanje, zaradi katerega se še vedno vnemajo polemike: uzakonitev pravice do prekinitve nosečnosti, je bilo poudarjeno na včerajšnjem srečanju, je pomoč ženskam, ki zaradi vrste razlogov nimajo drugačne izbire, nikakor pa ni spodbuda k posluževanju te možnosti. Tretja skupna ugotovitev pa opozarja na pojav ugovora vesti oziroma na zlorabo te pravice: na osnovi novega zakona o zdravstvu se te možnosti lahko poslužujejo tudi v Sloveniji, pred-
stavnice FJK pa so opomnile na vrsto negativnih posledic, ki jih lahko ima zelo parcialna interpretacija zakonskih predpisov.
Trenutno je tako v Sloveniji kot v FJK glavno vprašanje uresničevanje na samo črke, temveč tudi duha zakonskih določil. Glede obrambe že uveljavljenih načel je bila v sosednji državi bistvenega pomena odobritev 55. člena nove slovenske ustave, ki je povzročil veliko polemik. Zahteval pa je, je poudarila Isabella Flego, ki v zboru občin zastopa italijansko manjšino, tudi odločen nastop žensk, da ne bi bila zabrisana možnost po prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Odobreno besedilo člena, je dodala Vojka Štular, predstavnica SDP v zboru občin, pa dopušča več rešitev in daje prostor tudi različnim pogledom. Obe, mogoče tudi zaradi »poklicne zasvojenosti« (obe delati na vzgojno-izobra-ževalnem področju), kot sta sami »priznali«, pa sta prepričani, da se proti splavu lahko borimo le s
Včeraj popoldne je bila na obisku v Trstu delegacija mladih iz Slovenije
Mladi iščejo nove poti za sodelovanje
Udeleženci včerajšnjega srečanja na sedežu SKGZ (Foto Križmančič)
Včeraj popoldne so se na sedežu SKGZ predstavniki zamejskih mladinskih organizacij, društev in krožkov prvič srečali z delegacijo Odbora za mladinska vprašanja pri slovenski skupščini. Obisk ljubljanskih gostov je prvič združil za isto mizo zastopnike raznobarvnih mladinskih organizacij naše manjšine, ki se počasi otresajo razklanosti in ideoloških razlik, povzetih po vzoru starejših generacij.
Na sestanku so sodelujoči izrazili dvoje pripravljenosti: prvič, da se istitucionalizira sodelovanje med mladimi z obeh strani meje in drugič, da se vzpostavijo redni stiki med slovenskimi mladinskimi organizacijami iz Madžarske, avstrijske Koroške in Italije. Mladi iz naše dežele so soglasno pozdravili zamisel, ki so jo sprožili gostje iz Slovenije, da bi se več-
krat omenjeni enotni vseslovenski mladinski prostor udejanil s slovenskim mladinskim festivalom, ki bi se organiziral v Sloveniji in v zamejstvu.
Mladim zamejcem je bilo vsekakor obljubljeno, da jih bo pri njihovem delu podprl Urad za mladino pri slovenski vladi, mladi iz Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije pa bodo aktivno sodelovali v razpravah in pri pobudah skupščinske mladinske komisije. Včerajšnjega koristnega srečanja se je udeležil tudi generalni konzul republike Slovenije Jože Šušmelj, iz zamejstva pa so sodelovali Šlovenski kulturni klub, Mladinski odbor Slovenske prosvete, Mladinski odbor SSk, Mladinski odbor SKGZ, taborniki RMV, Slovenska skavtska organizacija, mladi PSI, Društvo mladih raziskovalcev, Krožek Kuba '59 in Mladinski krožek Prosek-Konto-vel.
prevencijo oziroma z vzgojo. Statistike, ki so jih izdelali v Sloveniji, namreč nesporno dokazsujejo, da se število prekinitev nosečnosti pri mladih niža z višjo stopnjo osveščenosti. Seveda pa se postavlja vprašanje, kako spolno osveščati otroke in mlade: najprimernejša pot prav gotovo ne vodi preko grozljivih filmskih posnetkov, ki so jih na pobudo Gibanja za življenje začeli predstavljati tudi v šolah v Sloveniji, je pripomnila Isabella Flego. Ob splošni negativni oceni na oportunost tako krutega prikazovanja otrokom in mladim pa velja opomniti še na pritisk, ki se ga v zvezi s splavom vseskozi izvaja na ženske ne glede na njihovo starost, istočasno pa se jim osporava pravico, da se v zadnji istanci prav one odločijo za poseg.
Naslednji meseci bodo v Sloveniji pokazali, če se je kaj spremenilo na ravni praktičnega izvajanja, razna znamenja pa vzbujajo dovolj bojazni, da morajo biti ženske oprezne. V splošnem pa si Slovenke veliko obetajo, je še dejala Vojka Štular, od novega Urada za ženske, ki se je rodil z Drnovškovo vlado in ki ga bo vodila Vika Potočnik, odločna predstavnica LDS.
Pozitivna nota »ženskega predstavništva« FJK pa je ponovna odločenost in poenotenje nastopa o tako pomembnem vprašanju. Ob tem velja še poudariti, da se je Deželni odbor za obrambo in izvajanje zakona 194 številčno še okrepil, saj trenutno sodelujejo v njem predstavnice DSL, PSI, PRI, PLI, PSDI, Zelenih, SKP in gibanja La rete. (bip)
Na sliki (foto Magajna) poslanki slovenske skupščine Vojka Štular (levo) in Isabella Flego.
Otroci iz Skednja in tudi iz drugih mestnih okrajev so v soboto popoldne preživeli nekaj prijetnih uric v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju, kjer je domače društvo skupno z ZSKD in združenjem Lupusinfabula pripravilo lep, pester in zanimiv popoldan.
Za tiste, ki morda še ne vedo, so si ime združenja Lupusinfabula izbrale mlade animatorke, ki že vrsto let uspešno delajo v sklopu ZSKD in ki so se še posebno potrudile, da bi tudi med nami zaživela prva ludoteka, se pravi prostor namenjen samo otrokom, kjer se lahko le-ti igrajo, ustvarjajo in zabavajo po svoje.
Čeprav nismo morda redno poročali o vseh dejavnostih te ludote-ke, ki deluje v Skednju, moramo sedaj povedati, da je bilo teh prireditev, kljub temu, da prostori še niso do kraja urejeni, kar precej: ob božičnih in novoletnih praznikih, ob pustu, pa takorekoč vsako soboto, ko so postali prostori ludoteke resnično kraj zabave in sprostitve za domače, pa tudi za otroke in drugih mestnih okrajev.
Tokrat so organizatorji povabili na prireditev otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Suzana Žerjal. Zbor se je predstavil z zanimivim programom, v katerem so poleg pesmi klasičnega otroškega repertoarja našle prostor tudi sodobne pesmi, ki jih je izpeljal zelo lepo in torej v veliko zadovojstvo mladega in starejšega občinstva, ki ga tokrat ni manjkalo.
Potem pa so kot gostje na prireditvi nastopili člani Študentske lutkovne delavnice Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane z igrico »Jutranje zgodbe«. Bilo je to za gledalce vseh starosti pravo doživetje, saj je šlo takorekoč za lutkovno igro v stilu animacije, podano tako, da bi jo lahko razumeli »otroci vsega sveta«.
Prisotne je pozdravila predsednica društva »Ivan Grbec« Devana Černič, ki je poudarila pomen ludoteke in ji zaželela v prihodnji sezoni čim več uspehov. N.L.
Na sliki (foto Magajna) mladi gledalci zavzeto sledijo programu.
Slovenska skupnost
prireja okroglo mizo na temo
PROBLEM SKUPNEGA POLITIČNEGA NASTOPANJA SLOVENCEV V ITALIJI
Pri okrogli mizi sodelujejo Martin Brecelj, Anamarija Kalc, Samo Pahor, Josip Pečenko in Jelka Gerbec.
Srečanje bo v petek, 22. t. m., ob 20.30 v prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
Dolinska sekcija v soglasju s tržaško federacijo sklicuje danes, 19. maja 1992, ob 20. uri v gledališču F. PREŠEREN v Boljuncu
ZBOR
vpisanih in simpatizerjev za predstavitev kandidatov in volilnega programa.
Prisotni bodo slovenski neodvisni kandidat na listi PSI Edi ,Bukavec, Dario Tersar in Bogo Samsa.
V soboto v Zgoniku ob prisotnosti številne pozorne publike
Prisrčno kulturno srečanje z gosti iz Dobrne
Sobotni kulturno-zabavni večer v športno-kulturnem centru v Zgoniku bo številnemu občinstvu prav gotovo ostal še dolgo v zelo prijetenm spominu. Poleg krajanov iz zgoniške občine je bilo prisotnih veliko obiskovalcev s Proseka, ki so preko godbenega društva povezani z Dobrno. V pozdrav gostom je najprej zapel dve pesmi mešani zbor Rdeča zvezda pod vodstvom Pije Cah, v imenu društva je pozdravil Rado Milič, v imenu zbora je spregovorila nekaj besed Jasna Jurečič, v svojem nagovoru pa je župan Miloš Budin zaželel, da bi se z Dobrno spletli stiki na raznih ravneh in na različnih področjih.
Direktor zdravilišča Dobrna Stane Bizjak je ob prikazu diapozitivov predstavil to starodavno termalno središče s 500 ležišči, ki
ima dobro organizirane storitve fizikalne medicine in rehabilitacije v objemu zelene naravne oaze, o čemer je spregovoril zdravnik Lipovec. Turistična ponudba je dokaj vabljiva in krog gostov -pacientov še čedalje bolj širi.
Kulturni del sporeda je bil nadvse bogat in je navdušil zelo pozorno občinstvo. Kvartet iz Dobrne je zapel štiri pesmi, mešani zbor zdravilišča Dobrna pa je pod vodstvom Mitje Brvarja občuteno
Uprava Občine Dolina vabi prebivalce Mačkolj, Prebenega in Križpota, naj danes in jutri omejijo uporabo vode zaradi nujnih del na vodovodnem omrežju.
izvedel venček devetih pesmi. Pravi vrhunec pa je večer doživel ob koncertu tamburaškega orkestra Akord iz Celja, ki je pod taktirko zelo dinamičnega, komaj 20-letnega Matjaža Breznika zaigral vrsto tudi zelo zahtevnih skladb in je dokazal, da mu upravičeno pripada etiketa najboljšega tovrstnega orkestra v Sloveniji. Mogočno in ganljivo je izzvenela skupna izvedba zbora in orkestra Zdravljice in Večernice za slovo.
Med udeleženci so gostje izžrebali šest mikavnih nagrad za storitve v zdravilišču Dobrna, nakar se je večer nadaljeval v zelo prisrčnem vzdušju še pozno v noč ob zelo dobro založeni mizi. Presenečenje so pripravili tudi gostje, ki so vsem udeležencem prireditve postregli s tipičnimi štajerskimi gastronomskimi dobrotami, (bs)
Zanimiva pobuda v doslej dokaj dolgočasni volilni kampanji
Tudi ZSKD med glavnimi pobudniki apela tržaških kulturnih združenj
Za umazano morje tokrat niso bile krive alge...
Cvetni prah »oplodil« morje v Tržaškem zalivu
Združenja, ki se ukvarjajo s kulturo in s prostovoljnim delom na sploh so mnenja, da bi se morale novoizvoljene uprave resno angažirati ne samo za usodo teh organizacij, ampak tudi in predvsem za tematike kot so mir, sožitje, demokratična participacija in zaščita teritorija. V tem sklopu so na pobudo ACLI in drugih 22 združenj (med njimi tudi Zveze slovenskih kulturnih društev) oblikovali dokument, ki ga bodo predložili kandidatom s prošnjo, da ga podpišejo. Imena kandidatov, ki bodo podprli to platformo, bodo posebej objavljena, združenja pa bodo pozvala volilce, da tem kandidatom oddajo tudi preferenco. Pobudo so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je bilo rečeno, da združujejo te organizacije na Tržaškem približno dvajset tisoč ljudi, torej veliko število volil-cev, ki bodo lahko precej stvarno vplivali na sestavo novega občinskega in pokrajinskega sveta.
To zanimivo pobudo bodo javno predstavili v soboto ob 16. uri v dvorani zavoda ENAIP na Istrski ulici, imena kandidatov, ki jo bodo podprli, pa bodo objavili pred koncem meseca. Včerajšnje tiskovne konference se je udeležila tudi
podpredsednica ZSKD Damiana Ota, ki je od vsega začetka sodelovala pri oblikovanju raznih dokumentov, posebno pa pri tistem, ki zadeva sožitje in pravice naše manjšine. K tej pobudi je pristopila tudi SKGZ, pri sestavljanju raznih dokumentov in stališč pa so, poleg ACLI in ZSKD, sodelovali med drugim tudi predstavniki ARCI-Nova, skavtske organizacije AGESCI, ZŽI-UDI, WWF in Pro Senectute.
V volilni kampanji pa medtem odmevajo polemike glede prisotnosti Slovencev v novih izvoljenih telesih. Včeraj se je v zvezi s tem oglasil Alojz Tul, kandidat SSk za Pokrajino v dolinskem volilnem okrožju, ki v tiskovni noti podčrtuje, da »bo SSk znova izvolila pokrajinskega svetovalca le, če slovenski volilci ne bodo razpršili svojih glasov«. Na zadnjih volitvah PSI ni izvolila v pokrajinski svet nobenega Slovenca in ga tudi sedaj ne bo, ugotavlja še Tul, po mnenju katerega slovenski kandidat PSI nima stvarnih možnosti za izvolitev, »ker kandidira v okrožju, ki je na osnovi glasov za socialiste leta 1988 šele na devetem mestu, stranka pa je zadnjič izvolila samo tri svetovalce«. Ob teh dejstvih naj
se po mnenju predstavnika SSk resno zamislijo tisti Slovenci, ki običajno volijo socialiste. Za kroniko naj omenimo, da je slovenski kandidat PSI za Pokrajino Marino Pečenik, ki - podobno kot Tul -kandidira v dolinskem okrožju.
Danes bo gost Demokratične zveze nekdanji južnotirolski poslanec Zelene liste Gianni Lanzinger, ki bo ob 11.30 govoril na Borznem trgu, popoldne ob 17. uri pa bo na sedežu Italia Nostra (Ul. del Šale 4) sodeloval na predstavitvi knjige Antonelle Caroli o vlogi žensk v mirovnem gibanju. Sledila bo konferenca o vse bolj perečem vprašanju beguncev iz območij nekdanje Jugoslavije. Stranka komunistične prenove bo danes med 17. in 19. uro na Goldonijevem trgu orisala javnosti svoja stališča o aktualnem vprašanju premične lestvice, ki je v teh dneh predmet spora tudi znotraj sindikalnega gibanja. Jutri ob 18. uri bo na pobudo DSL na Pomorski postaji javna skupščina o politiki in morali v luči nedavnih škandalov, ki prav v teh dneh pretresajo državo. Govoril bo član strankinega vsedržavnega vodstva Piero Fassino. Manifestacijo so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je sodeloval tudi nosilec liste Demokratične zveze za Občino Roberto Treu, ki je rekel, da se tudi pri nas vse bolj širijo glasovi o nekaterih škandalih, s katerimi naj bi se ukvarjalo krajevno sodstvo. Kaj več o tem pa Treu ni povedal.
Zelena alternativna lista je podprla predlog za ustanovitev kraške občine s sedežem na Opčinah, ki ga je v soboto javno iznesel poseben koordinacijski odbor. Kandidat tega gibanja Maurizio Bekar je v tiskovni izjavi poudaril, da je občinska uprava doslej privilegirala mestno območje, zanemarila pa Opčine in sosednje kraške vasi. Proti ustanovitvi nove kraške občine pa je nastopila Krščanska demokracija.
Bojan Brezigar (SSk) podpredsednik Urada ES za manj razširjene jezike
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je bil izvoljen za podpredsednika Evropskega urada za zaščito manj razširjenih jezikov, ki mu predseduje Irka Helen O Murchu. Ob Brezigarju je bil za podpredsednika izvoljen tudi Belgijec Rudolf Kern. Novo vodstvo te ustanove so izvolili na redni letni skupščini, ki je bila pred kratkim v kraju Abenra na Danskem.
Evropski urad za zaščito manj razširjenih jezikov je bil ustanovljen pred desetimi leti na osnovi listine o manjšinskih pravicah, ki jo je Evropski parlament odobril na predlog italijanskega poslanca Gaetana Arfeja. Urad ima glavni sedež v Dublinu, predstavniški urad v Bruslju, odbore pa v desetih evropskih državah. V zadnjem času je Urad, ki ga finančno podpira Evropska skupnost, razširil svoje delovanje tudi v nekatere države vzhodne in srednje Evrope.
Toplo sončno vreme je preteklo nedeljo zvabilo Tržačane iz mesta na plaže, kjer pa jih je - kot že nekaj zadnjih let - čakalo neljubo presenečenje: voda je bila umazana, rumenkaste barve. Umazanija, pa tudi še ne prav tolpa voda (manj kot 17 stopinj), sta odvrnili mnoge plavalce od običajnega »toča«; namesto osvežilne ohladitve pred žgočimi sončnimi žarki jih je »zmrazila« bojazen oziroma sum, ali bodo tudi letos tihe, sluzasto oprijemljive alge »utišale« njihovo željo po morju.
Vse kaže, da je bila ta njihova nedeljska bojazen preuranjena. Morje je bilo od Milj pa tja do Barkovelj (na sliki - foto Magajna) resnično umazano, za kar pa -tako menijo izvedenci morskega observatorija za Severni Jadran -niso bile krive alge, pač pa drug naravni pojav: cvetni prah, ki ga je veter spihal s Krasa v Zaliv, z valovi pa je »priplul« do obale in ustvaril tisti rumenkasti pas ob plažah. S cvetnim prahom so se v morju pomešali cvetni listi in vsakovrstna umazanija, ki jo vsak
dan proizvaja mesto in odteka skozi odtočne cevi v morje. Ta pojav - menijo strokovnjaki - bo kratkotrajen: izginiti bi moral v teku nekaj dni. Plavalci si lahko torej oddahnejo. Seveda, če se ne bodo medtem na morskem dnu ponovno predramile alge...
-j- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
Rudolf Košuta
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ
Žalujoča žena, sinovi in vnuki
Križ, 19. maja 1992
Ob smrti dragega očeta Rudija Košute izrekajo iskreno sožalje sinu Silvanotu in družini
vsi prijatelji in prijateljice iz Križa
Nezakrinkana moška sta odnesla 15 milijonov lir
Rop v blagajni zavoda FTIS
KD Vigred zbira pomoč za begunce z bojišč v BiH
Huda vojna, ki je zajela Bosno in Hercegovino je hudo odjeknila tudi med nami. Uničene družine, brezdomci, otroci brez staršev, ki zapuščajo rojstne kraje so žal vsakdanja realnost. Zakaj toliko žrtev, toliko gorja? Odborniki društva Vigred iz Šempolaja so sklenili, da bodo skušali pomagati revnim beguncem, ki pravkar množično prihajajo v našo deželo. Dogovorili so se za nabiralno akcijo denarja, hrane, poletnih oblačil in posteljnine, ki bo potekala v društvenih prostorih jutri in v petek, 22. t.m., od 17. do 20. ure. Nabran denar in material bo dodeljen Rdečemu križu. Odbor upa, da se bo akciji odzvalo čim več ljudi iz bližnjih vasi. Na ta način želi društvo izkazati solidarnost vsem tistim, ki jim je vojna prinesla veliko trpljenja. Velika želja vseh pa je, da bi to prelivanje krvi čim prej ustavili in da bi čim prej slišali novico, da je te nesmiselne vojne konec.	Franka Škrk
Dva moška sta včeraj dopoldne oropala urad Tržaške hranilnice (CrT)v poslopju zavoda ITIS v Ulici Pascoli: roparja sta prisilila uradnika, da jima je izročil približno 15 milijonov lir v gotovini, potem pa sta ga onesposobila z lepilnim trakom in nemoteno zbežala.
Neznanca sta izvedla rop malo po 10.30. Po mnenju vratarja zavoda ITIS sta se v poslopje pritihotapila najverjetneje preko stranskega zidu, saj bi ju bil sicer opazil. Moška - bila sta nezakrinkana - sta se prikradla do sobe št. 33 v pritličju, kjer ima svoj urad Tržaška hranilnica. Urad služi tudi za zakladnico zavoda, saj v njem razdeljujejo socialne prispevke potrebnim in emarginirancem.
Roparja sta bila gotovo dobro
seznanjena z običajnim delom urada. Le-ta namreč trikrat tedensko izplačuje socialne prispevke, in to ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. Včeraj je bil ponedeljek...
Po pričevanju blagajnika, 30-letnega Sergia Famea, ki je edini zaposlen v uradu, sta moška takoj potem, ko sta zaprla vrata za seboj pokazala, kam merita. Eden od njiju je potegnil iz žepa pištolo in jo uperil vanj z zahtevo, naj mu izroči denar. Uradniku ni preostalo drugega, kot da je pod grožnjo orožja ugodil zahtevi roparjev. Zlikovcema je izročil skupno 15 milijonov lir: sedem milijonov lir z blagajne na pultu, preostalih osem pa iz železne blagajne.
Moška sta nato z lepilnim trakom za embalažo privezala moš-
kega na stol in mu zavezala tudi usta, da ne bi poklical na pomoč. Po tem »varnostnem« ukrepu sta zapustila urad in izginila, po vsej verjetnosti po isti poti, po kateri sta prišla.
Uradnik se je kake četrt ure po ropu rešil lepljivega oprijema in telefonsko poklical policijo. Agentom, ki so nemudoma začeli preiskavo, je dokaj zmedeno povedal, da sta roparja govorila slabo italijanščino, po vsej verjetnosti sta bila Severno-afričana. Blagajnik je bil močno prestrašen, zaradi česar agentom ni bil v veliko pomoč. Policisti so takoj izvedli nekaj cestnih blokov, poostrili so nadzorstvo na železniški postaji, a akcija, ki jo koordinira namestnik javnega tožilca De Nicolo, vsaj do večernih ur ni obrodila sadov.
Karabinjerji aretirali žeparko in dva prekupčevalca z drogo
Tržaški karabinjerji, člani sekcije za boj proti mamilom so preteklo soboto aretirali Tržačana, ki ju preiskovalni sodniki dolžijo uvoza, posesti in trgovanja z drogo. Aretirana sta 33-letni VValter Ca-rone Iurissevich in 52-letni Lucio Robba, oba stanujoča v Trstu, ki sta zaradi raznih prekrškov imela že večkrat opraviti s pravico.
Operacijo karabinjerjev je sprožila vrsta preiskav, na osnovi katerih je bila v preteklem februarju razrinkana organizacija, specializirana za mednarodno trgovanje z mamili. Takrat so karabinjerji aretirali tržaškega trgovca Daria Sai-na in že večkrat sojenega Roberta Clementeja, nato pa so s pooblastilom sodišča izvedli več hišnih preiskav, ki so jim omogočile nadaljevati začeto delo.
Karabinjerji postaje v Istrski ulici pa so prav tako v soboto v okviru preventivne službe na ozemlju aretirali 35-letno ciganko Loredano Čari, ki je bila že večrat obsojena zaradi prekrškov proti tuji lastnini. Tokrat so ji nadeli lisice zaradi žeparskega podviga na račun 56-letnega Tržačana Franca Greca. Le-ta se je kljub veliki spretnosti dolgoprstnice zavedel, da mu je nekaj izmaknila, zato je stekel za njo, jo ujel in predal patrulji karabinjerjev. Ti so jo kot rečeno aretirali in odpeljali v zapor, kjer je na voljo sodnikom. Aretacija žeparke, znane po svoji spretnosti, je za karabinjerje pozitivna tudi v zvezi s precejšnjim povečanjem števila tovrstnih prestopkov, 'do katerega je v zadnjem času prišlo v našem mestu.
V tržaški industrijski coni zrasla tovarna za ladijske sestavne dele
V tržaški industrijski coni je konec preteklega tedna začela obratovati nova tovarna za proizvodnjo nadomestnih delov za ladijske motorje. Zgradilo jo je podjetje Diesel Engines Components (DEC), ki ima sedež v Modeni, a je izbralo Trst za svoje poslovanje, ker ima lepe možnosti za dopolnjevanje oziroma za prodajo lastnih proizvodov družbi Fincantieri, ki upravlja Tovarno velikih motorjev. Nov obrat ima 2 tisoč kv. metrov pokrite površine, v njem je trenutno zaposlenih deset ljudi, po načrtih družbe DEC pa naj bi v teku enega leta zaposlili še 15 do 20 uslužbencev. Družba je v ta projekt doslej investirala 2,5 milijarde lir.
Romunske brodolomce poslali domov
Urad pomorske mejne policije je včeraj dopoldne po svojevrstni Odiseji izgnal iz Italije štiri romunske državljane. Trajekt Palladio jih je pretekli četrtek med redno vožnjo na progi Trst-Drač sprejel na krov na odprtem morju, kjer so se zaradi močnega vetra znašli v težavah medtem, ko so skušali z majhno jadrnico priti do italijanske obale. Na trajektu so jim ponudili okrepčilo in zdravniško oskrbo, ko pa je Palladio prispel na Drač, albanska policija Romunom ni dovolila izkrcanja. Tako so pač ostali na krovu in prispeli v Trst, kjer so jih po opravljenih formalnostih pospremili na letališče v Ronkah in jih vkrcali na prvo letalo, s katerim so lahko poleteli proti svoji domovini.
Zapustila nas je naša draga
Ana Brišček vd. Škerlavaj
(NETA)
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 11. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
Žalostno vest sporočajo sin Mirko, hčeri Nada in Frida z družinami ter ostalo sorodstvo
Opčine, 19. maja 1992
Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin izreka svojemu članu Mirku Škerlavaju in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame Netke
t
Zapustil nas je naš dragi
Repi Ferfolja
(FINKOV)
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku
Žalujoči: žena Gabrijela, hčerka Anica z možem Sandrom, sin Ivan z ženo Suzano, vnuki Alan, Dean, Ma-nuel, Tom, sestri Marija in Viktorija, svak Albin in svakinja Ivanka z družinami
Trst, 19. maja 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel se klanja spominu prvega predsednika Zadruge
Josipa Ferfolje
pismi uredništvu	razstave		kino
Majenca in volilna srečanja
Dragi Primorski,
prejšnjo soboto smo imeli v Dolini tradicionalno majenco in otvoritev občinske razstave vin. To je lep praznik, ki priteguje, zabava in zbližuje ljudi. Je že narava praznika taka, da zahteva od Dolinčanov in organizatorjev široko medsebojno povezanost. Je praznik vseh in za vse, ki si želijo iskrenega in poštenega sožitja med ljudmi.
Majenca je torej prostor enakopravnega, prijateljskega srečanja med ljudmi. Je prostor, ki izžareva enakopravnost in obenem različne pripadnosti od generacijske, narodne, jezikovne pa do družbene in politične. Zato ne prizanese nikomur, ki bi hotel izkoristiti to izredno človeško povezovalno vzdušje v svojo ožjo korist.
Sodim tako, ker sem bral v nedeljskem Primorskem dnevniku, da »se je Edi Bukavec skupaj z dolinskim županom Pečenikom, ki kandidira v pokrajinsko skupščino, sestal s članom Predsedstva Slovenije Cirilom Zlobcem.«
Srečanje je bilo zamišljeno in je potekalo na majenci.
Naš veliki prijatelj Ciril Zlobec je na povabila z različnih strani obiskal majenco, ki je prisrčno sprejela njega kot visokega predstavnika Slovenije in vse ostale obiskovalce.
Upam, da na majenci ne bodo več organizirali takih »volilnih« srečanj ne ta, ne drugi župani, ki bodo prišli za njim.
S prisrčnimi pozdravi	Edvin Švab
Sen. Agnelli in nespremenljivost meja
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
7. maja letos je bilo mogoče na prvi strani italijanskega dnevnika »Avanti« - vsedržavnega glasila PSI, stranke italijanskega zunanjega ministra - prebrati izpod peresa tržaškega socialističnega senatorja, sicer zgodovinarja Arduina Agnellija, komentar k dogajanju na tleh nekdanje Jugoslavije z značilnim naslovom »Poslednji dediči titoizma«.
Pisec ima današnje gorje za dediščino titoizma, za posledico njegovih narodnostno krivičnih meja. Odgovornost zanje skuša zvaliti z beograjskih ramen na zagrebška in ljubljanska pleča, češ: povojne meje »natanko ustrezajo določitvi vplivnih območij slovenskih in hrvaških komunistov«.
Odtod avtorjev sklep: »Če naj dopustimo možnost povsem inovativnih rešitev, se pač moramo odreči ravno dogmi o nespremenljivosti meja: drugače se bomo še vedno vrteli znotraj Titove dediščine.«
Preprosto, kaj?	Ravel Kodrič
V Boljuncu večer o novi jami
Uprava občine Dolina prireja v sodelovanju s »Commissi-one Grotte E. Boegan« v sredo, 20. maja, ob 20.30 v gledališču v Boljuncu večer, ki bo posvečen novi jami, odkriti v dolini Glinščice nad Botačem.
Jama je trenutno dolga 2.200 m, raziskovanje pa še traja.
čestitke
Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem iskreno čestita svojemu dolgoletnemu odborniku VIKTORJU BOGATCU iz Križa k njegovi 85-letnici in mu želi kar največ dobrega počutja.
razna obvestila
4. srečanje Malalanov
Letošnje srečanje bo na Opčinah, Ul. Refosco (Stara ograda), v nedeljo, 31. maja, od 15. ure dalje. Vabljeni na prijetno snidenje!
Za informacije tel. na št. 21234, 211688 ali 212811.
koncerti
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah na sporedu 3. SEZONSKI KONCERT, na katerem nastopata Michele VERONESE (kontrabas) in Luca FERRINI (klavir). Na sporedu: Dragonetti, Takacs, Kodaly, Gyory ter praizvedba skladbe mladega tržaškega skladatelja Andreja Pegana.
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri bo na
sporedu koncert Komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona. Na programu Rossinijeve, Tartinijeve, Mendelssohn-Bartoldyjeve skladbe.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bo
na sporedu celovečerni koncert godbe na pihala občinskih rekreatorijev. Na programu Schubert, von Suppe, Rossini, Handy, Rota, Evers, Stratford, Briver in Kaempfert.
Gledališče Mlela
Danes ob 21. uri bo na sporedu celovečerni koncert folk glasbe z angleškim pevcem in kitaristom JOHNOM REN-BOURNOM. Večer prireja Folk Country Club.
V	petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v
gledališču Miela celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue Garner (bas) in Dave Sutter (klaviature).
MACAKI
Jutri ob 21. uri bo v lokalu na Drevoredu XX septembra nastopila FRANCO GHETTI BAND.
izleti
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 24. t. m., ob 50-letnici nastanka taborišča, enodnevni izlet v Gonars in Kobarid. Vpisovanje in informacije na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
Klub starejših skavtinj organizira v sklopu 40. obletnice skavtizma v Trstu družabno večerjo v soboto, 23. maja letos. Prijave do 20. t. m. na tel. št. 942728 -Irma.
Zdrave in vesele počitnice za mlade od 5. do 16. leta v Dragi od 3. do 23. julija. Starši lahko vpišejo otroke v to počitniško kolonijo na Občini v Dolini ob sredah od 9. do 11.30, v nabrežinski ob četrtkih ob 8. uri, v zgoniški ob 10. uri. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo v teh občinskih upravah. Za pojasnila tel. na št. 226117.
Upravni odbor TPPZ P Inko Tomažič obvešča, da bo v soboto, 23. maja letos, v prostorih TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici OBČNI ZBOR TPPZ Pinko Tomažič v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem ob 9.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, umetniškega vodje; diskusija; razrešnica staremu odboru; volitve; razno.
KD Rovte-Kolonkovec - Ul. M. Sernio 27 - prireja v nedeljo, 24. maja, z začetkom ob 18. uri 11. PRAZNIK VINA. Nagrade za najboljše vino in za tekmovanje »Spoznaš svoje vino«. Vzorce vina iz tega okoliša bodo sprejemali jutri, 20. maja, od 19. do 20. ure.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu (Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141, fax 574142) sporoča, da zbira solidarnostno pomoč za begunce, ki so žrtve vojnega stanja v bivši Jugoslaviji (obstojna hrana, osnovne higienske potrebščine, predvsem za otroke, denar). Nabrano blago in denar bo uprava izročila občinskemu odboru Rdečega križa v Kopru. O poteku akcije bomo obveščali javnost.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in ob petkih od
16.	do 18. ure, v Borštu ob četrtkih v srenjski hiši od 16. do 18. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Solidarnostna akcija za pomoč begunskim otrokom iz BiH. Od srede, 20., do sobote, 28. maja, (razen v nedeljo) bomo od 16. do 20. ure sprejemali najnujnejše otroške potrebščine: vse za dojenčke, igrače, pribor, kozarčke, lončke iz plastike, spodnje perilo in obutev, toaletne potrebščine za osebno nego, denarne prispevke. Društvo bo zbrani material osebno izročilo raznim zbirnim centrom po dogovoru z Rdečim križem iz Sežane.
Vesele počitnice med gorami? Vpiši se v kolonijo v Comegliansu! Vpisujejo občinske zdravniške asistentke v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, razen v tržaški. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo na občinah v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ob 8. uri, v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Imeti morajo s seboj podatke o cepljenju. Pojasnila po telefonu 43194.
SKD Vigred obvešča, da bo jutri, 20. t. m., in v petek, 22. t. m., od 17. do 20. ure v društvenih prostorih v Šempolaju zbiralna akcija denarja, oblačil (poletnih) in posteljnine za pomoč bosanskim beguncem. Prosimo, da so oblačila čista in pripnemo spravljena. Vse bo dodeljeno Rdečemu križu.
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine
Jutri ob 20.30 odprtje razstave risb in besedil otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije ter predstavitev knjige TOSHI MARUKI "II lampo di Hiroshima". Spregovorila bo Augusta De Piero Barbina. Na večeru bo sodeloval MPZ Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača.
Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.	do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA.
V	galeriji Torbandena bo še danes in jutri na ogled razstava FRANCESCA STEFANINIJA.
V	galeriji Cartesius je do 21. t. m. na ogled razstava slikarja Folca IACOBIJA.
V	prostorih Društva slovenskih izobražencev - Ul. Donizetti 3 je na ogled še danes razstava slovenske umetnice Vide SLIVNIKER BELANTIČ.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. del-le Beccherie 7/1 je do 22. t. m. na ogled razstava PIERA FRAUSINA.
Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, bodo danes ob 18.30 odprli razstavo' FRANCESCA GARBELLIJA.
gledališča
ROSSETTI
Jutri ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera dela LA VITA XE FIAMA. V glavni vlogi bo nastopil Gastone Mos-chin, katerega bo spremljal na violončelo Severino Zannerini. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstavo bodo ponovili do 24. t. m., 25. maja pa bo zadnja predstava v Gradežu.
V	torek, 26. in v sredo, 27. t.m., bo v gledališču Rossetti na sporedu glasbena prireditev VIVA LA GENTE.
VERDI
Simfonični maj
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Michela Tabachnika. Nastopili bodo Franco Gulli (violina), Bruno Giu-ranna (violončelo), Gemma Bertagnoli in Milena Rudiferia (sopran), Claudio Di Segni (tenor) in Stefano Rinaldi Miliani (bas). Na programu Mozartove skladbe.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
Ponovitev v soboto, 23. t. m., ob 18. uri (red S).
Gledališče SILVIO PELLICO
Danes in jutri ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ananian, v izvedbi gledališke skupine Teatra degli Asinelli, na sporedu predstava ČARA PROFESSORESSA.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 19. maja 1992 PETER
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 14.56 - Luna vzide ob
23.25	in zatone ob 7.23.
Jutri, SREDA, 20. maja 1992
BERNARDIN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.52 najnižja -59 cm, ob 12.33 najvišja 26 cm, ob 17.27 najnižja -3 cm, ob 23.02 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
25,5	stopinje, zračni tlak 1014,8 mb pada, veter 10 km na uro severozvhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Yann Zannier, Giulia Ouattrociocchi, Andrea Pecchiari, Elisa Piccinino, Michele Ponis, Giacomo Mo-lenzi, Marco Antioco.
UMRLI SO: 81-letna Giuseppina Švab, 93-letna Antonia Turk, 68-letni Mario Riccardi, 53-letna Licia Delben, 81-letni Virgilio Mahnič, 93-letna Augusta Panci-era, 89-Ietna Clementina Diviach, 72-let-ni Rodolfo Košuta, 80-letna Nerea Taverna, 77-letna Guerrina Pisani, 90-letna Anna Volpe, 87-letna Albina Hreščak, 87-letni Vittorio Giovannazzi, 84-letna Antonia Pieri, 46-letna Laura Tamburlini, 59-letni Livio Lepore, 64-letni Giuseppe Antinoro, 72-letn Stanislava Godina, 70-letni Romano Dagnelut.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do nedelje, 24. maja 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 18.15, 20.15, 22.15 Amanti, primedonne, i. Robert De Niro.
EKCELSIOR - 19.00, 20.30, 22.15 Beethoven, r. Ivan Reitman.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salva-tores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Priorita assoluta, i. Gregory Hines
NAZIONALE II - 18.00, 21.15 Con le migliori intenzioni, r. Ingmar Ber-
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Manto nero, r. Bruce Beresford.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10,
22.15	Ladro di bambini, r. Gianni Amelio.
GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30,
22.15	Lion heart - scommessa Vincente, i. Van Dame, Harrison Page, Deborah Rennard.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30 22.15 La legge del desiderio, r. Pedro Almodo-var, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Scontri bestiali sul-le strade, pom., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 Vite sospe-se, i. Michael Douglas, Melanie Grif-fith.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Tacchi a spillo, i. Victoria Abril, Miguel Bose.
ALCIONE - 18.00, 21.00 Giocando nei campi del Signore, r. Hector Babenco, i. Tom Berenger, Daryl Hannah, Kathy Bates.
RADIO - 15.30, 21.30 Le provocazioni di Emanuela, pom., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □□
mali oglasi
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
BORIS LOVRIHA, Dolina 233, toči belo in črno vino.
OSMICO ima Emil Purič, Veliki Repen št. 15.
OSMICO je odprl v Borštu 46 Anton Pe-taros. T oči pristno domače belo in črno vino. Vabljeni.
OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Dom-jo 172. Toči rosatello, črno in belo DOC. Tel. 281244.
NA OPČINAH ali bližnji okolici iščem zaposlitev 3-krat, 4-krat tedensko kot spremljevalka invalidnih otrok ali starih oseb. Tel. v večernih urah na št. (003867) 72192 ali (040) 416157.
PRODAM mladiče kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 211468 v večernih urah.
PRODAM vespo primavera 125 v zelo dobrem stanju, cena 400.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 280759.
RIBARNICA Branko Brumat v Gorjanskem (tel. 003867 78542) obvešča cenjene stranke, da ima vsak dan na razpolago sveže ribe in školjke. Urnik obratovanja: torek, sreda in četrtek od 8. do 13. ure, petek in sobota od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, nedelja od 8. do 12. ure, ponedeljek zaprto.
AUDI 80 1900/115 CV 5 valjev, letnik 82, prevoženih 92.000 km, v odličnem stanju, prodam. Tel. (0481) 882151.
PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Elektronika«.
IŠČEMO izkušeno natakarico. Tel. na št. 226112.
MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234.
PODARIM ljubitelju živali dva psička stara 2 meseca mešanih staršev. Tel. na št. 829963.
DOMAČO dolgodlako mucko podarim ljubitelju živali. Tel. 413142.
PRODAJAM časopisni kiosk z obratovalno licenco, z dokazanim letnim prometom. Tel. na št. 365764 v večernih urah.
PRODAM bele sanitarije po ugodni ceni. Tel. na št. 44631 ob urah kosila.
PUSTILA sem naočnike na Opčinah pri šoli. Če jih je kdo našel, prosim naj kliče na tel. št. 226404.
27-LETNO DEKLE iz Slovenije ponuja pomoč kot snažilka ali za katerakoli hišna opravila. Tel. na št. 003867/82579.
PRODAM opel ascono 1.6 SR v zelo dobrem stanju za 1.000.000 lir. Tel. na št. 759148 v večernih urah.
ŠIVILJSKA POPRAVILA nudimo vsako sredo med 8.30 in 12.30 na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126, tel. (040) 212289.
MALI ANGLEŠKI HRTI (Whippet) -mladiči z rodovnikom odličnih staršev, cepljeni, stari osem tednov - na prodaj. Telefon 0038/61 578280.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 21. t. m., ob 17.30
na odprtje razstave
ROBERT SIMON
grafike
razne prireditve
DTTZ Žiga Zois vabi starše dijakov, ki obiskujejo III., IV. in V. razrede na predavanje Komunikacija in nekomuni-kacija med starši, otroki in družbo, ki bo danes, 19. maja, ob 18. uri na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2. Predaval bo psihoterapevt dr. Viljem Ščuka.
Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo v četrtek, 21. t. m., ob 20.30 Mavhinje.
Ob priliki 30-letnice »Praznika češenj« PD Mačkolje pripravlja v nedeljo, 24. maja, ob 16.30 KULTURNO PRIREDITEV. Z namenom, da ovrednotimo kulturno zgodovino tega praznika bo društvo predstavilo domače in tuje izvajalce. Toplo vabljeni!
Odborništvo za šolstvo in kulturo
občine Devin-Nabrežina vabi otroke na ogled predstave »Zmajčkov rojstni dan« v izvedbi Mladinske dramske skupine SKD Tabor z Opčin v nedeljo, 24. maja, ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu.
Beneški Slovenci, bodite dobrodošli v Trstu v petek, 22. t. m., ob 20.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Nastopilo bo Beneško gledališče z veseloigro Daria Mariniga Čudne bolezni in glasbena skupina iz Benečije.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v soboto, 23. t. m., ob 19. uri in v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri na trgu v Ricmanj ih. V soboto nastopata pihalna orkestra iz Povoletta (Videm) in Izole, v nedeljo pa iz Doberdoba in Šmihela (Avstrija). V primeru slabega vremena bodo koncerti v Babni hiši v Ricmanj ih.
prispevki
V	spomin na Darko Taha Lipovec darujeta Elči in Gigi Abram 50.000 lir za Dijaško matico.
Udeleženci praznovanja vaškega zavetnika Sv. Florjana darujejo 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na strica Vinka Benčiča darujejo družine Kuret, Poretti in Bajec
50.000	lir za MePZ Slavec-Slovenec.
Namesto cvetja na grob Silvestra Komarja darujeta Savina in Erminio Kuret
20.000	lir za SKD Slavec.
Ob smrti moža in očeta Silvestra Komarja darujejo žena in hčeri 100.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Emila Sardoča darujejo uslužbenci ACEGA iz Štivana
85.000	lir za FC Primorje.
Ob priliki otvoritve prenovljenega Ljudskega doma v Trebčah darujejo za opremo Ljudskega doma Mila Kralj (Trebče 218) 60.000 lir in Slavo Čuk
100.000	lir.
V	spomin na Darko Taha darujeta Olga in Živko 50.000 lir za SKD Tabor.
Ob 10. obletnici smrti dragega Tiberia Ruchina darujeta Olga in Živko 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Stranka komunistične prenove daruje
500.000	lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin na drago Darko darujejo Gi-orgio, Ani in Martina Kufersin 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob priliki srečanja III. B (1981) šole Srečko Kosovel v spomin na Andreja Ražma darujejo bivši sošolci 210.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na Ivano Petroni roj. Billi darujejoodjetje TCT 500.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	sjjomin na Danila Sancina daruje Zala Čok 20.000 lir za KD France Prešeren iz Boljunca.
V	spomin na Maria Grudna darujeta Pepka in Franjo 20.000 lir za SKD Vigred Šempolaj.
V	spomin na strica Emila Furlana darujejo nečaki Stipančič, Samec, Kozlovič in Mahne 60.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin očeta Adelie in Bianke, Emila Furlana, darujeta Bruna in Germano Petronio 40.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na očeta Emila Furlana darujeta Adelia in Bianka 100.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na soseda Emila Furlana daruje Zofija Bajec 50.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na pok. Marijo Bogateč por. Regent darujejo hčerke 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
menjalnica
18. 5. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1202,50	1175 —	Švicarski frank		816,35	810,—
Nemška marka .		 752,71	745,—	Avstrijski šiling		106,964	105,50
Francoski frank		 224,21	221 —	Norveška krona		192,92	190.—
Holandski florint ...	668,69		662,—	Švedska krona		208,98	205.—
Belgijski frank		 36,581	35,50	Portugalski eskudo .	9,064	8,—
Funt šterling ..		 2208,70	2190,—	Španska peseta 		12,055	11,30
Irski šterling ..		 2012.—	1985.—	Avstralski dolar		913,70	865.—
Danska krona .		 195,12	192.—	Jugoslov. dinar 		—	—
Grška drahma .		 6,348	5,50	ECU		1546,25	—
Kanadski dolar		 1005,30	965,—	Slovenski tolar		—	13,75
Japonski jen ..		 9,313	9,—	Hrvaški dinar		—	6,75
					
					
Festival v Cannesu je bil tudi priložnost za dobre kupčije
Italijani dobri trgovci
CANNES - Medtem ko je dopoldne Tom Cruise skupaj z ženo( na sliki) pritegnil pozornost novinarjev in fotografov s svojo interpretacijo v filmu Far and Away, so v pričakovanju sklepov žirije, producenti in distributerji za kulisami sklepali kupčije.
Po napovedih poznavalcev naj bi na letošnjem festivalu prevladala precejšnja previdnost producentov in distributerjev, v resnici pa je zlasti Italijanom uspelo, da so sklenili kar ugodne kupčije, predvsem pa so uspeli dokazati, da je italijanska kinematografija še živa in dovolj kakovostna.
Največji uspeh je tokrat imela družba Sacis, ki je skupaj z Rai 2 producent Ameliovega Tat otrok. Film so prodali v več kot 30 držav kljub temu, da mu niso vsi napovedovali dobre uvrstitve na festivalu.
Precej pozitivno so se odrezali tudi neodvisni distributerji, saj so si zagotovili za italijanski trg nekatere zelo odmevne filme, ki so jim kritiki prisodili kar visoke ocene. Tako si je Academy zagotovila francosko Stražo in ameriški film Bob Roberts, medtem ko si je Mikado pridobila pravice za Longuinov Luna Park in Neodvisno življenje Kanievskega.
. Cecchi Gori pa se je v imenu svoje družbe Penta pritoževal, da so cene na trgu nevzdržne. Dejal je, da bo raje denar, ki ga je prihranil s tem, da ni kupil ničesar, usmeril v italijansko produkcijo. Sam pa je kar uspešno prodajal zlasti Placidov film Prijateljici, katerih uspeh na mednarodnem trgu bi lahko odprl nove perspektive italijanskemu filmu.
Oblikovalci so hladni kovini vdihnili dušo
LJUBLJANA — Razna mesta v Sloveniji, a predvsem Ljubljana, preživljajo teden v znamenju Svetovnega kongresa oblikovalcev -17 ICSID. Samo v Ljubljani so v nedeljo odprli 21 razstav, ki naj bi popestrile delo svetovno znanih strokovnjakov s področja oblikovanja, s posebnim poudarkom na industrijsko oblikovanje.
Že na predvečer pričetka kongresa, torej v soboto 16. maja, so odprli v Tivolskem gradu zlatarsko razstavo. Glavni organizator in pobudnik je Zlatarna Celje, kateri so se pridružili tovarna oblačil Mura, steklarska šola iz Rogaške Slatine ter tovarna Krka.
Prostor je bil izbran tako, da je pritegnil slehernega povabljenca ali občasnega obiskovalca. Pred samim Tivolskim gradom je bila urejena cvetlična gredica, ki so jo obdajale goreče bakle. Na terasi pred gradom je bil rezerviran prostor za modno revijo, kvartet priznanih glasbenikov pa je skrbel za pravilno vzdušje k čemur sta pripomogla še prekrasen večer ter pojenjajoča svetloba.
Predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, kako so »mnogi filozofi trdili, da je zlato kovina brez duše in da je popolnoma nepomembna. Oblikovalci so znali vdihniti prav tej kovini novo življenje, tako da je danes ta žlahtna kovina, v ka-trero so vgrajeni dragulji, znak ustvarjalnosti človekovega duha.
Razstava je imela mednarodni značaj, saj so bili poleg slovenskih prisotni še avstrijski, nemški ter
italijanski ustvarjalci: Italijo so predstavljali le zlatarji iz Furlani-je-julijske krajine, ki jih je organiziral priznani slovenski ustvarjalec Peter Malalan.
Zlatarna Celje je prikazala svoje nove kolekcije. Del je bil prirejen v sodelovanju z novogoriškim oblikovalcem Kogojem, ki se je miselno povezal na rimski zlatnik cesarja Aurelija, ki so ga našli v Sloveniji. Nemški razstavljale! so se verjetno želeli približati industrijskemu oblikovanju: njihovi okrasni izdelki so namreč spominjali na stroje, škripce in prenosne aparate, ki so prisotni v sodobni industriji; Avstrijci in Italijani so razstavljali prave sodobne ženske okraske: izstopali so predvsem prstani in broške. Še pred samo otvoritvijo je bila modna revija tovarne Mura. Revijo lahko razdelimo na dva različna in točno ločena dela. V prvem delu so manekenke prikazale popoldanske obleke v izključno beli barvi. Prevladovala so minikrila ter daljše ali krajše jopice. V drugem delu so prišle na vrsto le večerne obleke dolge do gležnjev temno modre ali vijoličaste barve. Ustvarjalci so sledili sodobnim modnim tokovnem in dolga krila so bila izrezana, kar je delno povečalo čar ce-lotneha večera. Manekenke so tudi prikazovale določene modne dodatke, kar je smotrno podčrtalo uporabnost razstavljalnih predmetov.
Razstava bo odprta do sobote, 24. maja.	ODO KALAN
11
RAI 1
6.55	Aktualno: Unomattina }0.00 Vesti in Gospodarstvo ;0-15 Aktualno: Ci vediamo :J 00 Vesti iz Milana U.05 Ci vediamo (2. del)
U.00 Nan.: E' proibito ballare
2.30	Dnevnik 1
2.35	Nan.: La signora in gial-,	lo - Lettera morta
3.30	Dnevnik 1 in Tri minute
4.00	Nan.: Black Beauty
4.30	Otroški variete
5-	00 Aktualno: Kronike o
motorjih, 40Parrallelo a ,	Nord e a Sud
in finski variete: Big!
8-00 Dnevnik 1
6.10	Variete: Hočeš zmagati?
6-	50 Dok.: Kvarkov svet y-40 Aktualno: II našo di
.	Cleopatra
0.50 Vreme in dnevnik -0.40 TV film: Le avventure del giovane Indiana Jo-?	_ nes - Londra 1916
1-	35 Aktualno: TG Sette
2.40	Nočni dnevnik
2-	55 Aktualno: Čas izbire -
Sest scenarijev za leto 2000 - Rasti in komuni-2	cirati
-4.00 Dnevnik in vreme y-30 Rubrika opolnoči "50 Supertelevision
< RAI 2	|	^ RAI 3	|	rlr
7.00 Nanizanke in risanke	10.30 Šport: mountain bike,	8.50
8.45 Dok.: Il manifeste di	11.00 golf, 11.30 ameriš-	
Ventotene	ki football	9.50
9.40 Film: Doppia vita	12.00 Krožek ob 12.	
11.20 Segreti per voi	12.05 Vesti iz Milana	
11.30 Kratke' vesti	14.00 Deželne vesti	10.55
11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-	14.30 Popoldanski dnevnik	11.25
ca del dottor Bayer	14.45 Dok.: Panoramigue	11.45
13.00 Dnevnik - ob trinajstih	15.15 Dok.: Šola se posodablja	12.00
13.30 Gospodarstvo in vreme	15.45 Šport: SP v bezbolu,	15.20
13.50 Nad.: Ouando si ama,	gimnastika Italija-Češ-	15.25
14.45 Santa Barbara	koslovaška-Španija,	
15.35 Film: Annibale (zgod.,	16.40 atletika	16.55
It. 1959, r. L. Bragaglia)	17.00 Popoldan na 3. mreži	17.00
17.25 Dnevnik	17.45 Pregled tujega tiska in	17.10
17.30	Supertelevision
17.55	Glasba: Rock cafe
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.10	Segreti per voi
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Always - Per sem-pre (fant., ZDA 1989, r. Števen Spielberg, i. Richard Dreyfuss)
22.40	Nan.: Senator
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	J-----""
24.00
0.05 0.10 0.20
Nočni dnevnik Vreme in horoskop Glasba: Rock cafe Filmske novosti Nočni spored
televizijskih oddaj
18.00	Dok.: Geo - Oman
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Variete: Blob cinico TV,
20.05	Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Variete: Cirkus
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Dokumenti: Le parole della vecchiaia
23.50 Variete: Cera una volta Fluff (vodi G. Ippoliti) 0.20 Aktualno: Pubblimania 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
TV Slovenija 1	[	[~HP) TV Koper
Spored za otroke: Zgodbe iz školjke Šolska TV: Boj za obstanek, 10.15 Angleščina,
10.35	Kemija Sedma steza Da ne bvi bolelo Angleščina Poročila Napovednik Film: Bogata in tuja (r. Alfred Hitchcock) Poslovne informacije Dnevnik
Spored za otroke: Lonček kuhaj, 17.25 nad. Plamenica, 17.50 Potovanje kukavičke Ku-kučke, 18.20 Regrat Mostovi
Risanka in Napovednik Dnevnik, vreme in šport Žarišče in Osmi dan Novosti založb Nad.: Grad na soncu Dnevnik, vreme in šport Poslovna borza Kronika ICSID Napovednik Sova, vmes nanizanka Življenje po Henryju, nad. Vietnam in Glasbeni utrinek 0.40 Video strani
18.40
19.10
19.30 20.00 21.20
21.30 22.25 22.50 23.00 23.15 23.20
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Nanizanka: Agencija Rockford
14.10	Športni pregled
15.40	Dedkove pripovedke
16.00	TV Novice
16.10	Otroški program
17.00	Nan.: Dolina resja
18.00	Slovenska kronika
18.10	Inform. odd.: Studio 2
19.00	TV Dnevnik Vsedanes
19.25	Nad.: Rayanovi
19.45	Agencija Rockford
20.35	Film: Črni angel (krim., ZDA 1946)
21.55	TV Dnevnik vsedanes
22.05	Dove il si suona
22.35	Film vestern
[~fe~ TV Slovenija 2
15.00	Obzorja: Albanija
15.40	Sova, vmes nad. Vietnam in nan. Star Trek
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalni programi, Slovenska kronika
19.00	V službi rock'n'rolla
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Nan.: Simpsonovi ■*
20.30	Glasba, show in cirkus
21.00	Omizje
23.00	Svet poroča
23.40	Video strani
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.);
8.40	Orkestralna glasba; 9.00 Zvočne kulise; 9.30 Beležka; 9.35 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblomov (r. M. Prepeluh, 55. del); 11.50 Melodije; 12.00 Nepozabne odrske sanje; 12.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: violinistka Tatjana Lipovšek, pianistka Nataša Lipovšek; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z naj bližjega Vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila;
9.40	Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
cr
CANALE 5
■00 Aktualno: Na prvi strani
6.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 I . cingue del guinto piano
■65 Variete: Maurizio Coli 50 stanzoShow(pon.)
'°u Kviz: II pranzo e servito ,. (vodi Claudio Lippi)
4-40 Aktualno: Affari di fa-,. miglia .4 °0 Dnevnik TG 5 J4.20 Variete: Non e la RAI
4.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
,R 15.30 Ti amo parliamone •00 Otroški variete: Bim i n bum bam in risanke •00 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia
Nad.: Edera (i. Agnese Nano, Nicola Farron, 12. 22 . epizoda)
'45 Aktualno: Scene da un 22 matrimonio 'U Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes j (24.00) Dnevnik TG 5 '45 Spored non stop
20.0°
20.25
20.40
RETE 4_________________
8.00	Nan.: L’incredibile Hulk
8.55	Dober dan, prijateljica
9.00	Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori
10.55	TG 4 vesti
11.10	Nad.: Marcellina
12.15	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini,
16.10	Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre d'amore
17.50 TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Film: Legge criminale (krim., Kan. 1988, r. Martin Campbell, i. Gary Oldman, Kevin Bacon)
22.45	Nan.: Avvocati a Los Angeles, 23.45 Agenzia Luka Blu
0.55 Programi non stop
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nan.: Il mio amico Ricky,
9.30	Chips - La sfida de-gli allievi, 10.30 Mag-num P.I. - Ebbrezza (i. TomSelleck)
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Nanizanke: Genitori in blue jeans - Dubbio am-letico, 15.00 Supercar -Nel mirino del laser,
16.00	Paradise - -Le porte del paradiso, 17.00 A-Team - Processo per alto tradimento, 18.00 Mac-Gyver - La famiglia Col-tons (i. R.D. Anderson)
19.00	Odprti studio in šport
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Nogomet: Milan - Brazilija (prijateljska tekma)
22.30	Šport: L appello del mar-tedi (vodi M. Mosca)
0.30 Odprti studio, pregled tiska
0.50 Studio šport in vreme
1.05	Nanizanke non stop
ODEON________________
13.00	Risanke in nanizanke
15.30	Nadaljevanka: Happy end (i. Jose Wilker)
16.15	Film: La časa senza tempo (krim., It. 1943, r. An-drea Forzano)
18.00	Nad.: Veronica, il volto dell amore (i. V. Castro)
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Eguipaggio tutto matto
20.30	Film: Un sogno lungo un giorno (dram., ZDA 1982, r. F.F. Coppola, i. Nastas-sia Kinski, Raul Julia), sledi dosje SOS Cinema -Le pellicole scomparse
23.15	Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A.W. Tamburella, i.Aldo Fabrizi)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.45	Variete: Kosilo z VVilmo
12.30	Nanizanka: Get Smart -Unastrana scuola
13.00	TMC News in šport
14.00	Variete: Amici mostri
15.05	Risanke: Snack
15.30	Rubrika: Ženska TV
17.30	Film: Ti ho sposato tre volte!! (kom., ZDA 1946, r. A.E. Sutherland)
19.15	Ci šara una volta
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Glasba: La piu bella sei tu - Sanremo contro tutti (vodita Luciano Rispoli in Laura Lattuada)
22.35	Film: Morte di un maes-tro del te (dram., Jap. 1989, r. Kei Kumai, i. Tos-hiro Mifune)
0.30 Nočne vesti 0.50 Film: La notte del corag-gio (dram., ZDA 1987, r. Elliot Silverstein)
2.40	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nan.: Adorabili creature
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke in nanizanka
18.05	Nad.: Davinia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Zelena dežela
20.00	Variete: Serade furlane
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.45	Nočne vesti
23.15	Rubrika: Mare pineta
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, servisne informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Predvidoma ga bodo usposobili do konca tedna
Na letališču spet taborišče RK za sprejem 700 beguncev iz Bosne
Uspešno gostovanje na Štajerskem
Člani zbora Podgora v Šentjurju in Mariboru
Na travniku v bližini pristajalnih stez ’ mirenskega letališča že spet raste šotorišče za sprejem beguncev, z njim pa rastejo tudi polemike. Že nekaj tednov je namreč stanje glede dotoka beguncev iz Bosne na Hrvaškem in v Sloveniji iz dneva v dan bolj dramatično, vendar z italijanske strani dolgo časa ni bilo nobenega uradnega ukrepa. Naenkrat pa je v soboto prišel ukaz iz Rima, naj se v Gorici spet postavi taborišče Rdečega križa, ki je že lani in do februarja letos samevalo v pričakovanju beguncev s Hrvaške. Bolj kot učinkovit ukrep za sprejem beguncev se namreč taborišče marsikomu zdi zgolj varljivo razkazovanje učinkovitosti civilne zaščite in povrhu nepotrebna potrata denarja, kot je dejal direktor goriške Caritas Ruggero Dipiazza. Begunce, je dejal, naj bi raje namestili v opuščenih vojašnicah (taki sta tudi v Fari in Šlovrencu), kjer bi bili življenjski pogoji do-stojnejši kot pod platneno streho.
Ža odgovorne za civilno zaščito na goriški prefenturi je minuli vikend vsekakor prinesel nepričakovano mrzlično delovanje. Že v soboto zvečer je prefekt Palmiero sklical krizni štab za sklepe v zvezi s predvidenim prihodom beguncev. Hkrati se je na letališču v nedeljo zjutraj začelo postavljanje
taborišča, ki naj bi tokrat trajalo samo nekaj dni, saj so še uporabni nekateri lani postavljeni objekti. Do včeraj so pod vodstvom mare-šala RK Antonia Roccelle postavili 26 kontejnerjev s higijenskimi napravami in drugimi potrebščinami, usposobili so generator za eletriko in začeli postavljati 27 velikih šotorov, ki naj bi nudili zatočišče okrog 700 beguncem. Iz centrov civilne zaščite v Alessan-drii in Rimu pa še čakajo drugo opremo. Pričakovati je, da bo postavljanje taborišča trajalo še nekaj dni in da bodo torej prve be-
gunce v njem lahko sprejeli šele ob koncu tedna. Včeraj je prišel v Gorico tudi polkovnik RK Igino Anticoli, da bi koordiniral delovanje vojaških in drugih državnih aparatov v zvezi s pomočjo beguncem.
Povedati gre, da taborišče v Gorici vsekakor ne bi smelo biti namenjeno trajnemu bivanju beguncev, pač pa naj bi to bil center za prvi sprejem in nato razmeščanje v druge centre v Italiji.
Na sliki (foto Marinčič) postavljanje taborišča za begunce pri goriškem letališču
Mešani pevski zbor Podgora je ob koncu prejšnjega tedna gostoval na Štajerskem. Dopotoval je v Dramlje pri Celju, kjer sta ga pričakala domača prireditelja Janez Hladnik in Andrej BezinaL ki sta pevski zbor pospremila v Šentjur.
Na domačiji Franca Hladnika je goste pričakala prijaznost domače mladine krščanskih demokratov: kar hitro so se domenili o programu in kmalu krenili proti dvorani Kulturnega doma v Šentjurju. Podgorci so se predstavili s spletom narodnih pesmi, gojenci srednje glasbene šole iz Maribora pa so izvajali dva godalna koncerta za klavir, klarinet in flavto. Sledila je spevoigra Naceta Hladnika "Za prazen nič" v izvedbi Kristine, Sabina, Davida, Aleša in Natkota ob spremljavi Mirka in Milana. Publika je prav ob tej slednji predstavi najbolj prišla na svoj račun, saj je zabavni "pogovor" med možem in ženo, ki se kregata za prazen nič ter stavita, kdo da bo "bolj molčal", kljub intervenciji klepetulje Špele, gasilca in zdravnika res prijetna zmes narodnih pesmi in smešnih prizorov: prisrčen aplavz je bil najboljši pokazatelj pristnega užitka med poslušalci.
Predstavi je sledilo srečanje na večerji z mladimi krščanskimi demokrati in tu je seveda stekla be-
Združenju ANFAS podarili posebno vozilo
Organizacijski odbor jahalnega natečaja za nagrado mesta Gorica je pred kratkim poskrbel za prijetno presenečenje. Združenju AN-FASS je omogočil nakup posebnega kombija za prevoz prizadetih oseb.
Krajše, a prisrčne slovesnosti ob predaji novega vozila so se med drugimi gosti udeležili tudi predsednik omenjenega organizacijskega odbora general Angelo Car-parelli, častni predsednik, bivši župan ter soustanovitelj odbora Scarano, predsednik združenja ANFASŠ Gastone Musulin in predsednik Združenja za boj proti distrofičnim obolenjem Rino But-tignon.
razstave
V	galeriji La Bottega razstavlja, do 23. t.m. slikar Bruno Canella. Ogled od 17. do 19.30.
V	Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici bodo 22. t.m. ob 20. uri odprli razstavo slik Vide Slivniker Belantič. Umetnico bo predstavil prof. Milče Komel.
Umik KD iz vrst zagovornikov financarske šole in obvoznice
Krščanska demokracija se odpoveduje gradnji financarske šole na letališču in obvoznice ob Soči pri Štandrežu. To je stališče, ki ga je večina v stranki zavzela v prejšnjih dneh in ki ga je javnosti iznesel v intervjuju italijanskemu dnevniku najvidnejši predstavnik te večine, deželni odbornik Mario Brancati. Vprašanje, ki je povzročilo zadnjo krizo na občini in tudi konec več kot desetletnega županovanja Antonia Scarana, zadobiva tako drugačne razsežnosti.
Formalno naj bi se sicer o lokaciji šole za financerje izrekla svetovalska komisija na občini, ki pa že dalj časa miruje, najbrž prav v pričakovanju opredelitve KD. Takoj po Brancatijevem intervjuju je namreč njena predsednica Franca Graniti Majo napovedala, da se bo komisija sestala že pojutrišnjem.
Srž problema je v tem, da je sedanji načrt za šolo izvedljiv samo na letališču. Družba Edilpro, ki ga je pripravila, si je namreč šolo zamislila kot faraonsko strukturo, ki bi zasedla kar tretjino obširnega letališkega območja. Vsa razglabljanja o drugih možnih lokacijah bi bila jalova, če se ne bi odpovedali temu načrtu. In prav to je v bistvu sporočilo Brancatija, ki sicer poudarja, da je KD vsekakor za gradnjo financarske šole v Gorici, da pa »ni pripravljena umreti za načrt družbe Edilpro«. Še več: Brancati daje tudi razumeti, da naj o tem prosto odloča občinski svet po posvetovanju z mestnimi združenji, organizacijami,
občani. Brez širokega konsenza - in danes tega v mestu zagotovo ni - ni mogoče vsiliti šole.
Gotovo se bo o tem vprašanju razvila med političnimi silami spet živahna razprava še zlasti okrog vprašanja, ali so možne druge lokacije. Vsaka druga varianta (na primer v kaki opuščeni vojašnici) bi vsekakor predpostavljala bistveno redukcijo sedanjega načrta oz. razdelitev osrednjega kompleksa šole od stanovanj in drugih pritiklin. Zelo možno pa je tudi, da pomeni odpoved lokaciji na letališču sploh odpoved odprtju šole v Gorici, kar po mnenju mnogih sploh ne bi bila huda izguba za mesto.
Zanimivo novost na političnem prizorišču predstavlja tudi novo stališče KD glede obvoznice. Stranka je sicer že večkrat iznesla pomisleke o viaduktu in drugih značilnostih načrta podjetja Cosma iz Vi-cenze, sedaj pa je prišla tudi do doslednih zaključkov: obvoznice naj ne bi gradili, v ta namen dodeljenih 8 milijard lir pa naj bi porabili za ureditev križišča ob vstopu v mesto z Ločniškega mostu ter za novo ureditev vstopa v mesto na Tržaški ulici in bližnji Ul. Terza armata. Problem zase je seveda odnos s podjetjem Cosma, ki je zmagalo natečaj za pripravo načrta in ima torej s tem v zvezi določene pravice. Občinski svetovalci KD predlagajo, naj bi podjetju povrnili stroške za že izdelani načrt, obenem pa bi mu zaupali tudi načrte za nove posege. O tem bo kmalu govor v občinski komisiji za urbanistiko, potem pa bo zadnjo besedo imela Dežela.
Priprave na programsko skupščino slovenske komisije PSI za Goriško
HIT je odkupil objekt Iskra Delta Preuredili ga bodo v sodoben hotel
V Gorici bo v petek, 29. t.m. programska in organizacijska skupščina slovenskih članov in somišljenikov socialistične stranke. Pred kratkim se je sestal ožji odbor, ki si je zadal nalogo za pripravo omenjene skupščine. Na seji so analizirali tudi izid nedavnih parlamentarnih volitev s posebnim ozirom na občino Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan.
Podrobnejšo analizo pripravljajo prav za skupščino ob koncu meseca, ki bo v nekem smislu tudi priprava za sklic programske in organizacijske skupščine slovenskih socialistov v deželnem okviru, do česar naj bi sicer prišlo v jeseni.
Na pripravljalnem srečanju pa je bil govor tudi o nekaterih drugih aspektih delovanja v stranki in posebej prisotnosti slovenskih predstavnikov v raznih organih.
Tako so člani z zadovoljstvom vzeli na znanje odločitev, da je bil Rudi Pavšič kot predstavnik pokrajinske slovenske komisije PSI imenovan v širše pokrajinsko vodstvo.
Člani pripravljalnega odbora so se strinjali s predlogom preureditve zastopstva v pokrajinski komi-
siji in o nujnosti aktivnejše prisotnosti v vseh okoljih.
Kakor smo že uvodoma zapisali, bo ta problematika predmet poglobljene razprave na napovedani skupščini, ob koncu meseca. Skupščina bo potekala na sedežu pokrajinske federacije stranke.
Izredna seja
Občinski svet v Sovodnjah se bo drevi, ob 20. uri, sestal na izredni seji. Razpravljal bo o ovrednotenju letališča ter o nameravani gradnji šole-vojašnice za finančno stražo.
Na seji bodo izglasovali tudi resolucijo v zvezi s tem vprašanjem, o katerem teče razprava in polemike že od lanskega leta.
razne prireditve
SPD Gorica priredi v četrtek, 21. t.m. ob 20.30, društveni večer. Ivo Berdon in Miro Kuzmin bosta prikazala videofilme o nedavnem pohodu na Sabotin ter o izletu na G oče. Večer bo zadnji pred nastopom poletne sezone. Vabljeni v čitalnico knjižnice v Križni ulici!
Predstavniki delniške družbe na področju hotelirstva, igralništva in turizma, HIT v Novi Gorici, so danes na novinarski konferenci povedali, da je HIT odkupil celotni kompleks nekdanje organizacije za računalništvo Iskra Delta v Novi Gorici. Ta organizacija se namreč nahaja v stečaju, HIT pa je za svoje potrebe oziroma za nadaljni razvoj igralništva, gostinstva in turizma, odkupil del tega premoženja, se pravi ves omenjeni kompleks v Novi Gorici. Na novinarski konferenci so povedali da so za zgradbe in drugo premoženje vključno z opremo plačali štiri in pol milijona nemških mark. V omenjenih prostorih bodo že do letošnje jeseni uredili hotel s približno dvesto posteljami, razne zabaviščne objekte, oziroma dejavnosti na visoki ravni, razvili zabavni program povezan z igralništvom za tuje goste, zlasti za tiste iz Italije, uredili nočni lokal in usposobili pokrit plavalni bazen, ki bo namenjen vsem Novogoričanom. V omenjenih in drugih dejavnostih bodo lahko zaposlili najmanj sto, verjetno pa do dvesto novih gostinsko turističnih delavcev v Novi Gorici. HIT bo za pre-
ureditev omenjenih opuščenih prostorov nekdanje Iskre Delte vložil okrog 4,5 milijonov nemških mark novih naložb.	D.
Možnost za delo
Pokrajinski konzorcij za skrbstvo in rehabilitacijo prireja selektivni izpit za pogodbeno zaposlitev fizioterapevta za največ 30 ur tedensko. K izpitu se lahko prijavijo italijanski državljani stari med 18. in 40. letom in ki imajo diplomo iz fizioterapije. Prošnje je treba vložiti na sedežu pokrajinskega konzorcija, na Trgu Unita št. 3 v Gradišču, najkasneje do 14. ure 22. maja.
Poleg prošnje v kateri morajo biti navedeni osebni podatki morajo interesenti priložiti tudi študijsko diplomo ter morebitna druga izkazila o dosedanjih delovnih izkušnjah. Dokumenti morajo biti avtentični, ali pa overovljeni. Kandidati bodo strokovno usposobljenost dokazali na kolokviju.
seda o političnem stanju v Sloveniji, o slovenski besedi v zamejstvu, zlasti v takih krajih, kot je Podgora, kjer samo močno kulturno delovanje pomaga našim ljudem, da se ohranjajo v svoji narodni zavesti.
Mladi Podgorci so se naslednjega dne podali v Ponikvo, rojstni kraj škofa Martina Slomška, obiskali so Maribor, odšli na tonske vaje (celotno prireditev je snemala RTV Slovenija) in svoj obisk v Sloveniji zaključili s sodelovanjem na reviji, na kateri je sodeloval tudi mešani pevski zbor Šte-verjan-Škofja Loka s skladbami Vinka Vodopivca.
__________prispevki_____________
Družina Rudija Budala daruje, namesto cvetja na grob Rajmundu Zavadlavu, 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Ob nedavni slovesnosti ob odkritju spominske plošče Poldotu in Dominiku, so ožji družinski člani prispevali za delovanje društva Kraški krti, skupaj 400 tisoč lir.
razna obvestila
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici zbirajo do 22. t.m. materialno pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine-Občani naj material, ki ga želijo darovati, prinesejo v dijaški dom vsak dan med 18. in 21. uro.
Letovanje v Comegliansu, ki ga prireja Vincencijeva konferenca za otroke in mladince od 5. do 16. leta, bo od 5. julija dalje in bo predvidoma tajalo 20 dni. Prijave (s priloženim zdravniškim potrdilom in lansko davčno prijavo) do 15. maja v šoli Trinko, v Katoliški knjigarni in pisarni Katoliškega glasa v Gorici ter na občinah (ali pri socialnih asistentkah v šoli) na podeželju. Pojasnila na tel. 530924 (prof. Kranner) vsak dan razen sobote od 14. do 15. ure.
Organizatorji izleta v Caorle, ki bo 23. t.m. sporočajo, da bo odhod iz Doberdoba ob 6.30 in naprošajo vse, ki še niso poravnali vpisnine, naj to storijo čimprej.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 10-do 16. maja 1992.
Oklici: delavec Giorgio Madon in delavka Silvana Ruttar, finančni stražnik Luca Branconi in uradnica Iris Rizzi, gasilec Paolo Travagin in delavka Adriana Comi, finančni stražnik Domenico Viag-giano in trgovska pomočnica Cinzia PoZ' zi, skladiščnik Adriano Valle in bolničarka Sabrina Cravos, delavec Francesco Scordo in bolničarka Gloria Nikolavcid karabinjer Ciro Ricciardi in delavka Si' monetta Canciani, delavec Livio Visintin in postrežnica Gabriella Glessi, Massim0 Marini in Liana Leghissa.
Poroke: uradnik Pierpaolo Cantone iy uradnica Alessandra Fattori, učitelj MaU' ro Marini in uradnica Alessandra Bulf°' ni, podjetnik Roberto Manfreda in trgovska pomočnica Paola Besazza, kovač Moreno Zitter in uradnica Marina Provedel-
_______________kino__________________
Gorica
VITTORIA 20.00-22.00 »Belli e dannati (My own private Idaho)«. R. G us Vah Sant.
CORSO 17.30-22.00 »Beethoven«.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 16.00 gledališka predstava »A ruota libera«.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra Radiotelevizije Sloveni)3 pod vodstvom Antona Nanuta.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Eccitazioni beS' tiali«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Laž ima kratke noge8'
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Doc HoUV' wood«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 (Comunale n-" - ul. Garzarolli 154 - tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold — dr. Olivetti - ul. Prib10 Maggio 94 - tel. 790338.
__________pogrebi____________.
Danes, 11.00 Francesca Ragni vdova F3 voli iz Trsta, na glavno pokopališč ' 11.00 Nella Ferrari vdova Cannamendo zi iz bolnišnice Janeza od Boga na gl3 no pokopališče, 12.30 Luigi Olivo 1 splošne bolnišnice v cerkev na Svetog01, ski ulici in na glavno pokopališče, U Anna Maria Salvador iz splošne bolni niče v Mariano, 13.15 Giovanni Secul iz splošne bolnišnice v Sovodnje.
Težave v vrstah novogoriških krščanskih demokratov
Poslanka Nada Bolcarjeva pojasnjuje zakaj je prestopila v ljudsko stranko
Poslanka Slovenskih krščanskih demokratov, to je pomembne in yplivne politične stranke, v Skupščini Slovenije, Nada Bolar, je izstopila iz stranke. Svojo odločitev je sporočila v kratkem pismu, ki ga je poslala občinskemu odboru Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici. Hkrati je vrnila tudi člansko izkaznico stranke.
Nada Bolcar je v pogovoru za Primorski dnevnik svoj sklep o izstopu obrazložila s trditvijo, da je v stranki Slovenskih krščanskih demokratov na območju Nove Gorice nastala kriza oziroma razkol. "V stranki sta se formirala dva tabora in v njej so nastali nedemokratični in nekrščanski od-dosi", je dejala politično angažira-ua odvetnica, ki je sicer med glavnimi oziroma najbolj pogostimi razpravljale! na sejah Občinske skupščine v Novi Gorici. Nada Bolcar je prestopila v Slovensko ljudsko stranko, v kateri deluje tudi njen nogovoriški kolega, tudi
odvetnik, Tomaž Marušič. V pogovoru za naš časnik je poslanka povedala, da nadalje bo v Solkanu čez nekaj dni odprla svojo poslansko pisarno. "V njej bom sprejemala člane in privržence svoje nove stranke, pa tudi vse druge krajane, ki bi jim z nasveti in na druge načine morda lahko pomagala", je zatrdila.
Glede krize v stranki Slovenskih krščanskih demokratov v
Novi Gorici omenjamo, da je njen občinski odbor brez predsednika. Predvideni predsednik Stojan Ja-kin, sicer inšpektor Medobčinskega inšpektorata v Novi Gorici, ni prejel dovolj glasov za omenjeno funkcijo. Morda je zaradi užaljenosti ali iz protesta zaradi omenjene neizvolitve, odstopil s položaja predsednika Slovenskih krščanskih demokratov v Goriških Brdih, (m.d.)
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tajništvo Sindikata slovenske šole - Gorica obvešča, da bo letošnji seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, v prvi polovici julija. Goriškemu šolskemu sindikatu sta na voljo dve štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj čimprej oddajo prošnjo pri odbornikih sindikata.
Sindikat slovenske šole tudi sporoča, da bo zadnji teden avgusta seminar za učitelje in profesorje v Bovcu. Za goriške šolnike je na voljo 10 mest; prijave sprejemajo odborniki sindikata najkasneje do 10. junija.
Letošnji maturantski izlet bo po Sloveniji. Za goriške maturante je na voljo 10 mest oziroma dve mesti za vsako višjo šolo.
Profesorji celovške gimnazije obiskali slovenski šolski center
Profesorji državne gimnazije za Slovence v Celovcu so bili v začetku prejšnjega tedna na strokovnem izletu v Gorici. Obiskali so slovenski šolski center v Puccinijevi ulici. Tu je goste, ki jih je spremljal ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik sprejel ravnatelj gimnazije-liceja prof. Milko Rener ter jih seznanil s sistemom italijanskega in manjšinjskega šolstva ter s številnimi vprašanji s katerimi se spoprijemajo slovenski šolniki na Goriškem in Tržaškem. S posebnim zanimanjem so profesorji zatem prisluhnili izvajanju dr. Pavla Strajna, ki jih je podrobneje seznanil z življenjskim utripom manjšine.
Na povratku v Celovec so si gosti ogledali še Soško dolino.
Na sliki (foto Klemše): med srečanjem v slovenskem šolskem centru.
Drevi v Kulturnem domu v Novi Gorici
Nagradna predstava PDG »Poskrbi za Amelijo«
Slovensko stalno gledališče je ob koncu sezone pripravilo za svoje abonente še nagradno predstavo. Drevi, ob 20.30 si bodo v Kulturnem domu v Novi Gorici lahko ogledali (in se ob tem prijetno nasmejali) predstavo PDG 'Poskrbi za Amelijo". Gre za delo francoskega avtorja Georgesa Feydeaua, za meščansko burko, iz takoimenovanega obdobja 'belle epogue". Gre za komedijo, ki je, kljub temu, da je nastala že pred sto leti, ohranila svežino in aktualnost. Skratka gre za delo, ki je bilo zamišljeno predvsem s ciljem
zabavati publiko. In to Feydeauu, ki je snov za svoja dela v glavnem črpal v francoski meščanski družbi iz druge polovice prejšnjega stoletja, tudi uspeva.
PDG je igro naštudiralo v tej sezoni, premiera je bila 19. decembra lani, režiser pa je Boris Kobal.
Nocojšnja predstava je rezervirana za abonente SSG. Posebej želimo opozoriti, da organiziranega avtobusnega prevoza ne bo.
Na sliki: prizor iz komedije Poskrbi za Amelijo - nastopajo Nevenka Sedlar, Stane Leban, Iztok Mlakar in Alenka Vidrih.
Kraški krti so postavili ploščo članoma Dominiku in Poldotu
Kraški krti so prejšnjo nedeljo obeležili dvajsetletnico odkritja Kraljice krasa, jame, ki se odpira takorekoč na dvorišču njihovega doma na Vrhu. Odkritje jame, ki so jo začeli raziskovati prav prve dni maja leta 1972, je bila spodbuda za vsestransko rast in razvoj društva, ki je danes med najbolj aktivnimi na Goriškem in tudi v Deželi.
Z namestitvijo marmornate plošče ob vhodu v votlino, ki je sicer zavarovana z železnimi vrati - želijo jo namreč ohraniti kar se da nepoškodovano in v prvobitnem stanju - Dominiku Grillu in Poldotu Devetaku, pa so Kraški krti želeli svojima tragično preminulima članoma izraziti hvaležnost in spoštovanje za njuno dolgoletno aktivno sodelovanje in nesebično pomoč pri organiziranju in utrjevanju jamarske dejavnosti.
Na slovesnosti so se zbrali številni člani in prijatelji Kraških krtov, tudi iz krajev v Sloveniji, številni krajani in ožji sorodniki Dominika in Poldota.
Razstava ilustracij Marija Preglja
. V galeriji Osnovne šole Solkan I® do 30. maja odprta razstava lustracij Marija Preglja, ki jih je Ustvaril za Homerjevo Ilijado in Gdisejo v letih 1949-51. Razstavo j6 Pripravila Moderna galerija iz Ljubljane, ki je predstavila obe Nksimilirani izdaji s skupaj pet-?esetimi ilustracijami. Razstava I® gostovala že v nekaj slovenskih in tudi v tujih galerijah. Se-uaj si jo lahko ogledamo tudi v Solkanu.
Faksimile, čisti posnetek originalov v vseh pretanjenih niansah 2 avtorjevimi avtentičnimi podpi-Sl in opombami, so domala po-P°ln posnetek Pregljeve izjemno kvalitetne ustvarjalnosti in pre-sUnljive izpovedne moči. So da-Vek umetniku, ki je tako subtilno n Benadkriljivo sodobno vnesel v a likovni svet svojo vizijo.
Razstava je odprta ob urah pou-k&. to je med 8. in 15. uro.
Predstavitev Mermoljeve zbirke Elegije in basni
Zveza slovenskih kulturnih društev vabi danes ob 18.30 v Katoliško knjigarno na klepet z Acetom Mermoljo ob predstavitvi njegove najnovejše pesniške zbirke Elegije in basni. Uvodno besedo bosta imela predsednik goriške ZSKD Rudi Pavšič in odgovorni za knjižne izdaje pri ZTT Marko Kravos, Barbara Rustja pa bo brala izbor Mermoljevih pesmi.
Četudi že kar nekaj let živi in ustvarja na Tržaškem, je Ace Mer-molja za Goričane "naš" pesnik, saj se je rodil v Gorici leta 1951, tu je obiskoval šole do vpisa na ljubljansko univerzo, kjer je diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, nato pa na Goriškem in Tržaškem ubral poklicno pot novinarja, ki jo spremlja tudi kulturno delo na čelu ZSKD pa pesniško in esejistično ustvarjanje.
Nocoj se nam bo Ace Mermolja predstavil z zbirko, ki je pravzaprav zloženka iz dveh snovno in oblikovno različnih delov. V prvem, kot je ugotovil kritik Jožek Štucin, se soočimo z nadaljevanjem žlahtne tradicije Rilkejevih devinskih elegij, pri čemer je Mermolja svoje elegije uglasil na temo smrti in naraščajoče zavesti o minljivosti vsega, v drugem delu pa je objavljenih deset basni, s katerimi pesnik oživlja nekoč zelo priljubljen moralistični slog in skozi personificirane živalske like ponuja bralcu v presojo modrosti o življenju človeka. Tako kritiki kot bralci so Mermoljevo knjigo dobro sprejeli, priložnost za pogovor o njej pa bo kot rečeno v torek v Katoliški knjigarni. Pri tem naj še povemo, da so v galeriji knjigarne v teh dneh na ogled grafike briških umetnikov Silvana in Nadje Bevčar.
Pri Kmečki banki izpolnjujejo pogoje za odpiranje novih okenc
V našem poročilu o občnem zboru delničarjev Kmečke banke -občni zbor je bil 24. aprila v Katoliškem domu, mi smo o tem poročali 26. aprila - smo opozorili na težave, ki so se pojavile v zvezi z odpiranjem novih okenc. Vprašanje je te dni ponovno v ospredju. Povzel ga je občinski svetovalec PSI Luciano Pini, ki je, potem, ko je vest prebral v tukajšnjem italijanskem dnevniku, predložil v občinskem svetu pisno vprašanje. Svetovalec Pini se obrača na župana Tuzzija in ga sprašuje, če se mu mar ne zdi umestno, da bi odločno posegel pri pristojnih bančnih oblasteh, "da bi se odstranilo zadržanje, ki penalizira goriško gospodarstvo in postavlja legitimne domneve o morebitnih anahronističnih in nesprejemljivih diskriminacijah". In vse to na osnovi dejstva, ugotavlja še Luciano Pini, da so doslej vsem kreditnim zavodom, ki so za to zaprosili, dovolili
Sezona 1991/92		ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GORICA
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE		vabi na klepet z Acetom Mermoljo
ZAKLJUČNA PREDSTAVA		in predstavitev knjige
Georges Feydeau poskrbi za amelijo		ELEGIJE IN BASNI
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice		Uvodna beseda: Rudi Pavšič in Marko Kravos
Danes, 19. maja ob 20.30		Pesmi bo brala Barbara Rustja
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI (Leninova 2)		
Vstop samo z abonmaji SSG - (Avtobus ne bo vozil)		Gorica - Katoliška knjigarna, danes, 19. 5. 1992 ob 18.30
odprtje novih bančnih okenc v mestu.
Na omenjeno pisno vprašanje, ki ga je vložil predstavnik PSI se je občinski seji skliceval tudi svetovalec DSL Igor Komel ter predlog Pinija podprl.
Kmečka banka je prošnjo za odprtje novega okenca vložila februarja letos, aprila pa so od emisijskega zavoda prejeli negativni odgovor z dokaj neprepričljivo utemeljitvijo.
Odmev tega je bilo občutiti tudi na občnem zboru delničarjev, o čemer smo sicer poročali.
Pri Kmečki banki so prepričani, da izpolnjujejo vse pogoje za odprtje novega okenca in bodo že v kratkem ponovno vložili prošnjo v tem smislu. V primerjavi s februarjem letos imajo še en adut več: v tem času je občni zbor potrdil obračun poslovanja za leto 1991, ki izkazuje, da je banka tudi lani poslovala uspešno in solidno. Prepričani so, da bodo spričo tega splahneli vsakršni pomisleki.
■ Občinska uprava sporoča, da so bili najdeni (in sedaj shranjeni pri mestnih redarjih, na razpolago zakonitim lastnikom) naslednji predmeti: dve zapestnici, par rokavic, ženski in moški suknjič, prstan, voziček za handikapirane, sedem motornih koles, ovratnica, zložljivo kolo, kolo mountanbike, sedem moških koles, dirkalno kolo, štiri ženska kolesa, dva zneska denarja, čelada za motociklista, štiri zapestne ure, štiri denarnice z določenimi vsotami denarja, šop (srebrni) ključev, foulard, pet parov naočnikov, nekaj šopov ključev ter aparat za gašenje.
Drevi v Milanu prijateljska tekma
Milan - Brazilija
MILAN — Da bi »dostojno« proslavili letošnji državni naslov in slovo 33-letnega Carla Ancelottija od aktivnega igranja bo danes na stadionu Meazza v Milanu tekma med Milanom in reprezentanco Brazilije.
Brazilska vrsta se namreč te dni mudi po Evropi in prav v endeljo je na prijateljskem srečanju v Londonu igrala z Anglijo neodločeno 1:1. Brazilija bo igrala z enako postavo, pridružili pa si ji bodo še Dunga, Careca in Taffarel.
Romingerju dirka po Španiji
MADRID — Švicar Toni Rominger je zasluženo zmagal na etapni kolesarski dirki po Španiji (Vuelta). Po 1’04" se je uvrstil Špnaec Montoya, tretji je bil njegov rojak Delgado (pol'04"), četrti Italijan Giovan-netti, ki pa je zaostal kar za 5T9".
Ben Johnson spet razočaral
SAO PAUL O — Kanadski atlet Ben Johnson si ni še opomogel po diskvalifikaciji zaradi dopinga. Na velikem mednarodnem mitingu v Sao Paulu je na 100 m osvojil le peto mesto s skromnim časom 10'44, tako da ni izpolnil niti norme za nastop na OI v Barceloni.
V SNL SCT Olimpija šest kol pred koncem bližja naslovu prvaka
Spet tri točke pred Mariborčani
Kar 30.000 navijačev Sampdorie v Londonu
GENOVA Za jutrišnjo finalno tekmo pokala prvakov med Sampdorio in Barcelono na londonskem Wembleyu vlada, vsaj po vsej severni Italiji, izredno pričakovanjue. Na tribunah Wembleya se bo namreč zbralo kar 30.000 nvi-jačev Sampdorie.
V London bodo dopotovali z 20 avtobusi, s posebnim vlakom, z osebnimi avtomobili in »campersi«. Iz Genove bo poletelo v London kar 78 posebnih letal, 11 iz Nice in več letal tudi iz Milana, Turina, Pize in Bologne.
Ne samo: pričakovati je tudi skupine navijačev Sampdorie iz Brazilije in ZDA. Skratka, Boškovo moštvo bo igralo kot doma.
Včeraj so nogometaši Sampdorie dokončali priprave v Genovi za to veliko in društvo zgodovinsko preizkušnjo. Danes pa bodo odpotovali v London, kjer bodo že drevi trenirali na Wembleyu.
Kapetan Mancini, ki v soboto na zmagovitem srečanju proti Laziu, ni igral, je včeraj časnikarjem dejal, da ja na jutrišnjem srečanju sicer favorit Barcelona, da pa tudi Sampdoria ni brez možnosti.
Odprto teniško prvenstvo Italije
Slavje Američana Jima Couriera
RIM Prvi igralec sveta po računalniški lestvici ATP Američan Jim Courier je prepričljivo osvojil mednarodno teniško prvenstvo Italije. V finalu je s 7:6 (7:3), 6:0, 6:4 premagal Španca Carlosa Costo. Dvoboje je trjala le dobro uro. Po dolgih letih je na Poru Italicu spet zmagal igralec, ki sodi v elito svetovnega tenisa. Za Couriera je bila to že četrta letošnja in 16. zaporedna zmaga.
V finalu dvojic sta Švicarja Hla-sek in Rosset s 6:4, 3:6, 6:1 premagala južnoafriško-avstralski par Ferreira-Kratzmann.
Formula ena: VN San Marina
Mansell zmagal že 5. zapored
IMOLA — Britanec Nigel Mansell je na Veliki nagradi San Marina dosegel še peto zaporedno zmago na dirkah letošnjega SP formule ena, s tem pa izenačil rekord Jacka Brabhama (1960) in Jima Clarka (1965). Nikomur pa še ni uspelo dobiti prvih pet uvodnih dirk. Premoč VVilliamsa je več kot očitna. Zanimanje za dirke sploh močno upada, kajti ni videti nikogar, ki bi lahko Manslla zaustavil na poti do naslova prvaka. Tudi kolega iz moštva Patrese mu ni dorasel. Pri Ferrariju so vse bolj potrti. Capelli je kmalu odnehal, trčenje pa je iz dirke izločilo Ale-sija in Bergerja.
Veliko prahu je v svetu formule ena dvignila vest, da se Honda umika. Šef Mclarna Ron Dennis naj bi se že pogovarjal s Peugoe-tom in Ferrarijem za nakup motorjev.
VRSTNI RED VN SAN MARINA: 1. Mansell (williams); 2. Patrese (williams) po 9"4; 3. Senna (Mclaren) 48'9; 4. Brudnle (benet-ton) 53"; 5. Alboreto (footwork); 6. Martini (dallara) ona s krogom zaostanka.
LESTVICA ZA SP: 1. Mansell (VB) 50, Patrese (It.) 24, 3. Schumacher (Nem.) 17, Berger (Av.) in Senna (Br.) 8, Aleši (Fr.) 7.
Po 36. kolu slovenskega nogometnega prvenstva je Olimpija spet tri točke pred Mariborom, do konca pa je le še šest kol. Zelo malo verjetno je, da bi Ljubljančani to prednost lahko zapravili. Z Mariborom imajo tudi boljšo medsebojno razliko, tako da lahko izgubijo še tri točke.
Maribor je tokrat izgubil točko v Celju, bilo je 0:0, obe moštvi pa sta imeli priložnosti za zmago. Vijoličasti so igrali brez Hadžia-lagiča in Kotnika, pa tudi Poznič še ni povsem nared. Celjane je prav v tej tekmi prvič vodil nekdanji as Maribora Tomo Prosen. Tudi Olimpija je imela za Bežigradom kar precej težav z Nafto. Jeseni v Lendavi je Nafta Olimpiji prizadejala boleč poraz, odtlej dalje pa je Pertičevo moštvo nizalo same uspehe. Ljubljančani, ki jim tudi po malem zmanjkuje sape, so se celo uro trudili, da so prebili obrambo nasprotnika, na
koncu pa je Topič le dvakrat zadel mrežo.
Belvedur Izola ne more ne gor in ne dol, ob takih razmerah pa navadno zmanjkuje ambicij. Trboveljčani so v Izoli vzdržali vse do 87. minute, potem pa sta gola dosegla Želko in Omanovič. Mnogi gledalci golov niso videli, kajti misleč, da gre za prijateljski remi, so že zapustili štadion. Toda Trboveljčani so ostali brez točke, s katero bi še lahko upali. V nedeljo bo zanje vse odločeno, saj igrajo z Olimpijo.
Tudi v tem kolu ni manjkalo senzacij. Največjo so priredile Medvode, ki so v pravi nevihti v Ajdovščini celo zmagale in tako Primorje pahnile na rob II. lige. Tudi drugo odpisano moštvo -Domžale jo je zagodlo Slovanu. Močno oslabljeni Koper (brez Benedejčiča) in z novim trenerjem Softičem je pri Steklarju nepričakovano osvojil točko. Še bolj pa so presenetili Goričani, ki so z 2:0
zmagali v Zagorju in gostitelje spravili v zelo kočljiv položaj. Po dolgem času je zablestel Breznikar, ki je dosegel dva gola. Živila Naklo so bila jeseni hit prvenstva, šele v nedeljo pa je to moštvo prvič zmagalo spomladi. Žrtev je bil velenjski Rudar, toda gostje so dvakrat vodili, imeli pa so tudi sijajno priložnost za izenačenje na 3:3. Pred tem so Nak-lanci zamenjali trenerja Andreja-šiča. Tokrat je pri Gorenjcih zaigral prvi sovjetski nogometaš pri nas - Vorobjov.
Slovenska nogometna reprezentanca se pripravlja za uradni štart, 3. junija pa bo v Tallinu prva prijateljska tekma z Estonijo. Selektor Prašnikar je že določil ekipo, v kateri so: Katanec, Florjančič, Pate, Elsner, Jančič, Novak, Milanič, Židan, Simeunovič, En-glaro, Zulič, Čeh, Jermaniš, Djura-novič, Dabanovič, Križan, Poznič, Galič, Benedejčič, Ružnič, Perkat, Tosič, Gruškovnjak, Kosič, Gliha in Cvikl. (F.B.)
nogomet
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 33. KOLA
Ascoli - Parma 2:3, Atalanta - Torino 1:3, Bari - Inter 0:2, Cremonese - Roma 1:2, Fiorentina - Napoli 4:2, Genoa - Fog-gia 0:2, Juventus - Cagliari 0:0, Lazio -Sampdoria 1:2, Milan - Verona 4:0.
LESTVICA
Milan 54, Juventus 47, Torino 41, Napoli 40, Roma 38, Sampdoria in Parma 37, Inter 36, Foggia 35, Atalanta 33, Lazio 32, Fiorentina 31, Cagliari in Genoa 29, Bari 22, Verona 20, Cremonese 19, Ascoli 14.
PRIHODNJE KOLO
Cagliari - Lazio, Foggia - Milan, Inter
-	Atalanta, Napoli - Genoa, Parma - Fiorentina, Roma - Bari, Sampdoria - Cremonese, Torino - Ascoli, Verona - Juventus.
ITALIJANSKA B LIGA
IZIDI 34. KOLA
Ancona - Messina 2:0, Casertana -Brescia 0:0, Cesena - Taranto 3:0, Lecce -Bologna 1:0, Lucchese - Avellino 2:0, Palermo - Padova 2:0, Pescara - Cosenza 3:1, Piša - Udinese 0:1, Reggiana - Piacenza 0:1, Venezia - Modena 1:1.
LESTVICA
Brescia in Ancona 43, Pescara 42, Udinese 38, Reggiana in Cosenza 37, Piša 35, Lucchese in Bologna 34, Cesena 33, Piacenza in Modena 32, Palermo, Messina, Padova in Lecce 31, Taranto in Casertana 30, Venezia 29, Avellino 27.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Palermo, Bologna - Modena, Brescia - Ancona, Cosenza - Casertana, Lucchese - Lecce, Messina - Piacenza, Padova - Cesena, Reggiana - Pescara, Taranto - Piša, Udinese - Venezia.
ITALIJANSKA C LIGA
IZIDI 32. KOLA
Alessandria - Chievo 1:0, Empoli -Spezia 2:1, Monza - Arezzo 2:0, Palazzolo
-	Siena 2:2, Pavia - Carpi 2:1, Pro Šesto -Massese 1:0, Spal - Como 0:0, Triestina -Casale 2:1, Vicenza - Baracca 4:2.
LESTVICA
Spal 44, Monza 42, Como 41, Empoli 38, Vicenza 37, Triestina 35, Spezia 33, Chievo in Palazzolo 31, Arezzo in Siena 29, Carpi, Casale, Alessandria in Massese 28, Pro Šesto 26, Baracca Lugo in Pavia 24.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Vicenza, Baracca - Monza, Carpi - Triestina, Casale - Empoli, Chievo - Pavia, Como - Alessandria, Massese
-	Palazzolo, Siena - Spal, Spezia - Pro Šesto.
1. SLOVENSKA LIGA
IZIDI 36. KOLA
LM Svoboda - Eurospekter Ljubljana 1:2 (0:1), Živila Naklo - Rudar (V) 3:2 (1:2), Elektroelement Zagorje - SAOP Gorica 0:2 (0:0), Steklar - Koper 0:0, Publikum -Maribor Branik 0:0, Domžale - Slovan Mavrica 1:0 (1:0), SCT Olimpija - Nafta 2:0 (0:0), Belvedur Izola - Oria Rudar 2:0 (0:0), Primorje - Medvode Loka 1:2 (1:1)' Jadran Lama - Mura 0:1 (0:1), Potrošnik prost.
LESTVICA
Olimpija 56, Maribor 53, Izola 48, Gorica 41, Naklo 40, Ljubljana in Koper 39: Mura 37, Svoboda 35, Publikum 34, Slovan, Rudar (V) in Steklar 33; Zagorje, Potrošnik in Primorje 30; Nafta 28, Rudar (T) 26, Medvode in Domžale 21; Jadran 14.
PRIHODNJE KOLO
Mura - Primorje, Medvode - izola, Ru-dar SCT Olimpija, Nafta - Domžale, Slovan - Publikom, Maribor - Svoboda, Eurospekter Ljubljana - Steklar, Koper -Elektroelemnt, Gorica - Živila, Rudar -Potrošnik. Jadral Lama prost.
Ascoli - Parma	2
Atalanta - Torino	2
Bari - Inter	2
Cremonese - Roma	2
Fiorentina - Napoli	1
Genoa - Foggia	2
Juventus - Cagliari	X
Milan - Verona	1
Casertana - Brescia	X
Lecce - Bologna
Pescara - Cosenza	1
Spal - Como	X
Vis Pesaro - Carrarese	X
KVOTE
13 (816 dobiitnikov) 13.716.000 1» 12 (21.296 dobitnikov) 523.700 Ur
1.	—	1.	Oleggio Park	X
2.	Offen Lb	1
2.	—	1.	Idi Amin Dada	X
2.	Max dei Rossi	1
3.	—	1.	Marguise	X
2.	Laiguela	2
4.	—	1.	Miki di Jesolo	2
2.	Limalba	X
5.	—	1.	Ladonez	X
2.	Elisir Pap	2
6.	—	1.	Tito Statilio	X
2.	Mr. Dominie	2
KVOTE
12 (138 dobitnikov)	5.579.000 W
11 (1.821 dobitnikov)	425.000 »
10 (12.394 dobitnikov)	61.000	l>r
TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO
V smislu 6. člena zakona št. 67 z dne 25 februarja 1987 objavljamo naslednje podatke, ki se nanašajo na zaključne račune za leto 1989 in 1990 (v milionih lir):
a) podatki o ekonomskem računu so naslednji:	b) podatki o premoženjskem stanju so naslednji:
AKTIVA				PASIVA		
POIMENOVANJE	1989	1990		POIMENOVANJE	1989	1990
Tehnične				Glavnica v		
imobilizacije	198.428	214.998		dotaciji	36.949	37.197
				Rezervni sklad	6.722	6.722
Nematerialne imobilizacije	523	569		Aktivni zneski monetarne revalutacije	26.827	26.827
Finančne imobilizacije	24.703	24.758		Sklad za obnovo in sklad za razvoj	50.705	64.316
Pasivni obroki in terjatve	8.972	10.428		Amortizacijski sklad	93.762	104.374
Poslovne rezerve	5.553	5.760		Drugi skladi	54.811	58.346
				Sklad za		
Komercialni krediti	46.722	50.060		odpravnine	14.892	17.010
				Posojila in		
Krediti do ustanove lastnice	10.535	10.187		obveznostna posojila	17.680	17.000
				Zadolženosti pri		
Drugi krediti	48.777	51.239		ustanovi lastnici	11.791	11.537
				Komercialni		
Likvidnost	7.278	21.087		dolgovi	8.574	5.626
				Drugi dolgovi	28.766	40.210
Poslovna izguba	0	0		Poslovni dobiček	12	11
SKUPAJ	351.491	389.086		SKUPAJ	351.491	389.086
PREDSEDNIK UPRAVNE KOMISIJE
STROŠKI				DOHODKI		
POIMENOVANJE	1989	1990		POIMENOVANJE	1989	1990
Začetno stanje				Izkupiček od		
delovne dobe	4.819	5.553		prodaje dobrin		
Osebje				in strojev	120.210	129.065
Plače	22.296	24.539				
Socialne dajatve	8.961	9.531				
Akantonacija v TFR	2.392	2.626		Prispevki na		
				poslovni račun	0	0
SKUPAJ	33.649	36.696				
Stroški za						
				Drugi dohodki,		
tretjim osebam	0	0		nadomestila^ različni ddfiodki	15.664	27.183
Dela, vzdrževanja				X		
in popravila ,	14.483	12.227		X		
Opravljene storitve	1.791	1.563				
				Kapitalizirani		
SKUPAJ	16.274	13.788		stroški	21.291	17.326
Nakup surovin						
in materiala	65.133	69.904				
Drugi stroški,						
dajatve in izdatki	27.427	35.842		poslovne dobe	5.553	5.760
Amortizacije	10.462	11.292				
Obresti na						
glavnico v dotaciji	3.800	4.211				
Obresti na posojila	330	1.580		Izguba		
Druga finančna				poslovne dobe	0	0
bremena	812	527				
Dobiček						
poslovne dobe	12	11				
SKUPAJ	162.718	179.334		SKUPAJ	162.718	179.334
V državnih odbojkarskih ligah se Borova novinca vračata v nižjo ligo
deželna prvenstva
Obračun zadovoljiv le za Koimpex
Ženska B-2 liga
IZIDI 26. KOLA
Bor Tombolini - Pordenone 0:3 (5:15, °:15, 12:15), Cmc Benetke - Sav Bergant 1:3 (11:15, 15:10, 14:16, 12:15), Som-macampagna - Cus Padova 3:2 (16:14, 8:15, 15:11, 12:15, 16:14), Pav Videm -Vitrani TS 0:3 (2:15, 9:15, 3:15), Rovere-|° ; Feltre 1:3 (11:15, 15:6, 6:15, 6:15), Latisana - Echo Ferrara 3:1 (11:15, 18:11, 15:6, 15:2), Crema Volley - San Giorgio MN 3:2 (14:16, 8:15, 15:11, 18:10, 15:4)
LESTVICA		
Pordenone	26	23
Latisana	26	23
Grema volley	26	19
Sgt Vitrani	26	16
Echo Ferrara	26	15
Sav Bergamo	26	14
Eeltre BL	26	13
Sommacampagna	26	12
Rovereto	26	11
San Giorgio MN	26	11
GusPadova	26	10
Gnic Benetke	26	7
Zenit Videm	26	5
®°r Tombolini	26	3
3	73:24	46
3	70:24	46
7	61:38	38
10	59:43	32
11	57:43	30
12	57:52	28
13	51:51	26
14	46:52	24
15	43:51	22
15	47:57	22
16	47:60	18
19	35:60	14
21	25:67	10
23	24:73	6
Pallavolo Pordenone in Latisana napredujeta v B-l ligo, Cmc Benetke, Ze-ait Videm in Bor Tombolini drinks nazadujejo v C-l ligo
Moška C-1 liga
IZIDI 26. KOLA
Vivil Videm - Silko 2:3 (15:6, 9:15, 15:13, 11:15, 16:17), Noventa PD - San Giorgio Mestre 2:3 (15:12, 11:15, 12:15, 15:13, 9:15), S.Giustina - Maniago 3:0 (15:2, 15:5, 15:2), Lasedia Videm - Bor Agrimpex 3:0 (15:4, 15:8, 15:7), Oltresar-co TN - Asfjr Čedad 0:3 (15:17, 14:16, 7:15), Chioggia - Mussolente VI 3:0 (15:1, 15:9, 16:14), Montecchio - Povo TN 3:0 (15:3, 15:6, 15:13)
LESTVICA					
Siko Sedico	26	23	5	73:20	46
San Giorgio	26	21	5	68:34	42
S. Giustina	26	20	6	65:32	40
Noevnta PD	26	17	9	64:38	34
Chioggia	26	17	9	57:36	34
Mussolente	26	17	9	58:44	34
Asfjr Čedad	26	15	11	58:48	30
Oltresarco TN	26	13	13	52:48	26
Vivil Videm	26	10	16	47:54	20
Maniago	26	10	16	36:58	20
Montecchio VI	26	9	17	41:54	18
Povo TN	26	5	21	27:66	10
Lasedia Videm	26	3	23	16:72	6
Bor Agrimpex	26	2	24	13:74	2
Siklo Sedico in S. Giorgio Mestre napredujeta v B-2 ligo, Montecchio, Povo, Lasedia in Bor Agrimpex nazadujejo v C-2 ligo
Ženska C-1 liga
IZIDI 26. KOLA
Martignacco - Cus Videm 3:1 (15:11, 4:15, 15:12, 15:12), Volley Ariano - Fantom Rovigo 0:3 (12:15, 8:15, 12:15), Ken-nedy - Mira Benetke 3:2 (15:5, 15:11, 13:15, 14:16, 17:15), Dolo Benetke - Vivil 0:3 (11:15, 7:15, 7:15), Conad TV -Pandacolor 0:3 (13:15, 13:15, 14:16), Ghemar - Koimpex 3:0 (15:8, 15:13, 15:10), Fincantieri - Chioggia 3:0 (15:4, 15:3, 15:3)
LESTVICA
Fincantieri	26	22	4	70:10	44
Pandacolor PD	26	20	6	62:33	40
Ghemar	26	18	8	67:35	36
Vivil Videm	26	17	9	61:33	34
Conad TV	26	16	10	55:40	32
Kennedy Videm	26	16	10	57:41	32
Koimpex	26	16	10	57:43	32
Fantoni Rovigo	26	15	11	56:46	30
Cus Videm	26	13	13	54:52	26
Mira Benetke	26	9	17	40:60	18
Volley Ariano	26	7	19	29:65	14
Chioggia	26	6	20	23:67	12
Martignacco	26	4	22	21:71	8
Dolo	26	3	23	27:74	6
Fincantieri in Pandacolor napredujeta v B-2 ligo, VolIey Ariano, Chioggia, Martignacco in Dolo nazadujejo v C-2 ligo
Zadnje kolo za ekipe slovenskih društev v državnih odbojkarskih ligah ni bilo kaj prida uspešno. Doživele so tri poraze, skupni obračun v nizih je 0:9, sicer pa tudi pravega motiva Za igro niso imele, kajti njihov položaj je bil že Pred tem jasen.
Za obe Borovi ekipi je obračun več kot negativen. Svoj status novinca sta tako moška kot ženska vrsta drago plačali z nazadovanjem.
Neuspeh moške vrste je bil pričakovan, ukipa, ki je lani v C-2 ligi zasedla končno drugo mesto, je med poletjem izgubila nekaj ključnih elementov, predvsem pa se je predstavila s številčno zelo skromnim izborom igralcev. Zelo pomlajena šesterka v prvem delu sezone slabim rezultatom navkljub niti ni igra-a tako katastrofalno. Bilo je nekaj hudih pora-a tudi nekaj zadovoljivih nastopov. Prišli sta tudi dve zmagi, čeprav je marsikdo napovedoval, da bo moštvo končalo sezono brez
točk. V drugem delu, ko so na dan prišle tudi poškodbe, se je začelo hudo zatikati, zadnja kola pa so bila res mučna. Enemu nastopu so se tudi odpovedali, tako da je bil konec res žalosten.
Dekleta so pred pričetkom sezone obetala vsaj miren obstanek v ligi, pokazalo pa se je, da so bila pričakovanja prav tako nerealna. Na porazen končni rezultat so menda bolj kot pomanjkanje pravih okrepitev vplivale zlasti poškodbe, vendar pa je vprašanje, kakor bi se izšlo tudi brez teh. Dejstvo je namreč, da bo-rovke skoraj nikoli niso igrale tako uspešno in temperamente kot v lanski sezoni. Vtis je tudi, da so se prezgodaj sprijaznile s svojo usodo, kajti zdi se, da nasprotniki le niso bili toliko boljši (razen nekaterih), kot bi se dalo sklepati sodeč po zelo skromnem končnem položaju borovk na lestvici.
Nasprotno pa je bila sezona deklet Koim-
pexa povsem zadovoljiva. Prav v zadnjem kolu so si slogašice zapravile višjo uvrstitev, pristale so tako na 7. mestu. To je samo za mesto više od lani, vendar pa je Koimpex osvojil letos tri zmage več kot lani. Bolj kot sama uvrstitev, ki je povsem relativnega pomena, pa je pomembno podčrtati dejstvo, da so bile letos slogašice skoraj do konca tik pod vrhom, z malo boljšo igro na gostovanjih (in predvsem brez neverjetnega poraza v Dolu in brez domačega spodrsljaja proti Fantoniju iz Roviga) pa bi se lahko celo vmešale v boj za napredovanje, od katerega sta jo tudi sicer včasih ločile le dve točki. Medtem, ko so v lanski sezoni po prvem delu docela popustile, so se letos borile prav do konca, kar pomeni, da so si ustvarile zelo dobro štartno osnovo za prihodnjo sezono.
Na sliki: Martina Ukmar, najmočnejša napadalka Koimpexa, ima veliko zaslug pri uspehih svoje ekipe.
V soboto se je končala za naše barve ena najbolj uspešnih sezon v deželnih odbojkarskih ligah. Minila je namreč v znamenju kar dveh napredovanj in nobenega nazadovanja.
Izkupiček štirih moških šesterk je naravnost navdušujoč. Ob napredovanju Valprapora Imsa in Sloge ne smemo namreč pozabiti na 4. ■Resto Soče Sobema in 5. mesto 01ympie. Pomenljiv je podatek, da so naše šesterke skupno dobile 73 od 104 srečanj, na katerih so igrale, skupno znaša to 146 točk od 208 možnih. Takšnega razpleta ne bi pred Pričetkom sezone nihče pričakoval, saj je pravzaprav samo OK Valpra-Por bolj ali manj odkrito računal na prodor v višjo ligo. Če ne bi °lympia CDR med obema deloma prvenstva nekoliko popustila (a opomogla se je v finišu), bi bil skupen obračun naših ekip še precej boljši.
Dejstvo, da so vsi trije naši ženski deželni ligaši ohranili svoj status, sodi prav tako med pozitivne postavke letošnjega obračuna. Še bolj pozitvno zgleda vse skupaj, če upoštevamo, da se bo prihodnje leto slovenski organik v dveh ženskih deželnih ligah še povečal za eno enoto z napredovanjem druge Slogine ekipe iz 1. divizije, le malo Pa je manjkalo, da bi v D ligo napredovala tudi dekleta goriške 01ym-Pie. Res pa je, da smo od nekaterih naših ekip letos pričakovali precej več. Razočaral je zlasti Sokol Indules, ki si je obetal boj za napredovale, a je bil precej časa veliko bližji izpadu kot pa vrhu. Tudi Kmečka banka ni povsem zadovoljila, a treba je reči, da je v povratnem delu zaigrala kot prerojena. Po prvih 13. nastopih je bila namreč na zadnjem mestu s šestimi točkami, po 15. kolu se je položaj Goričank še Poslabšal, od kritičnega 10. mesta so jih ločile že štiri točke, a v zadnjih 11. kolih so se varovanke trenerja Ceja prebudile in dosegle ^ar sedem zmag ter zanesljivo dosegle obstanek.
Še najbolje so se med dekleti odrezale igralke Bora Friulexport v ^ "ligi. Kot novinke in kot daleč najmlajša ekipa v ligi so se uvrstile na Bredino lestvice z izenačenim obračunom zmag in porazov. Če ne bi doživele nekaj nerodnih spodrsljajev s slabšimi tekmeci, bi bila lahko njihova uvrstitev še višja.
Čas za podrobnejše analize še prihaja.
Na sliki: odbojkarji OIympie CDR med tekmo s Prevenirejem.
Pozitiven obračun v deželnih odbojkarskih ligah
Dve šesterki sta napredovali! a nobena ni izpadla iz lige
Meddeželna faza prvenstva »deklic«
Prepričljiva zmaga deklet Bora Friulexport v Venetu
IL GRIFONE - BOR FRIULEX-PORT 1:3 (14:16, 7:15, 15:13, 4:15)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Čok, Ažman, Guštini, Neubauer, Faimann, Vodopivec, Vitez, Flego, Vidali, Pitacco.
CIMA D'OLMO (Treviso) -Vse kaže, da se pot Borovih odbojkaric v kategoriji »deklic« ne bo zaustavila pri deželni fazi. Potem, ko so plave premočno osvojile naslov deželnih prvakinj, so namreč v prvem srečanju meddežel-ne faze proti po tradiciji močnemu prvaku Veneta poskrbele še za en lep podvig in si z dokaj prepričljivim uspehom nabrale pred povratno tekmo v Trstu (v nedeljo, 24. t.m.) ugodno prednost. Bo-rovakm bo namreč v povratni tekmi dovolj, da zmagajo s katerim koli izidom oz. lahko celo izgubijo s 3:2. Če jim bo to uspelo, se bodo nato v naslednjem kolu meddežel-ne faze pomerile z zmagovalcem
dvoboja med prvakom Lombardije in Tridentinske, uspeh v tej drugi fazi pa bi jim na stežaj odprl pot v državni finale, na katerem bo letos nastopalo šest najboljših ekip iz vse Italije.
Borovke so se na nedeljsko gostovanje v Treviso podale, ne da bi natančno vedele, kaj jih čaka. Nasprotnik je bil namreč zanje prava neznanka. Pokazalo se je, da so borovke v vseh pogledih prekašale nasprotnice. Težave so imele le pri zaustavljanju dveh visokih nasprotnikovih centrov, ki sta napadali dokaj atipično, tako da je pravzaprav celo škoda, da so plave izgubile tretji niz, v katerem so bile dalj časa v vodstvu.
Po mnenju trenerke Bora Friu-lexport Betty Nacinovijeve njene varovanke zmorejo igrati še precej bolje, kar je seveda pred povratno tekmo še toliko bolj spodbudno in obetavno.
Naraščajniki Valprapora CDR tik pred zmago v deželni fazi
OK Valprapor je na dobri poti, da se v letošnji sezoni dokoplje še do enega deželnega mladinskega naslova. Za mladinci so kandidati za naslov zdaj tudi naraščajniki (letnika 1978 in 1979). Po drugem kolu finala štirih pokrajinskih prvakov, ki se odvija v telovadnici goriškega Kulturnega doma, so namreč še nepremagani, v zadnji tekmi, ki bo prihodnjo nedeljo, pa se bodo pomerili z najšibkejšim udeležencem finala II Pozzom, proti katermu jim bo že zadostovala osvojitev enega samega seta.
Nedeljska tekma s tržaškim prvakom Pallavolom je bila menda odločilna, saj sta se pomerili ekipi, ki sta bili dotlej nepremagani. Premoč valpraporovcev, zlasti ob mreži, pa je bila več kot očitna. Nekaj težav so štandreško-briški fantje zaradi slabšega sprejema servisa imeli le v 2. setu, a ko so vendarle strnili vrsti (zelo posrečen je bil tudi vstop na igrišče mladega Roberta Lutmana) za nasprotnike ni bilo več pomoči.
IZIDA 2. DNE: Valprapor CDR - Pallavolo TS 2:0 (15:8, 15:11), Sacile -II Pozzo 2:0 (15:2, 15:1).
LESTVICA: Valprapor CDR 4, Pallavolo TS in Sacile 2, II Pozzo 0.
PRIHODNJE KOLO (24.5.): Valprapor CDR - Pozzo; Sacile - Pall. TS.
Moška C-2 liga
IZIDI 26. KOLA
Mossa - Cima Sacile 2:3 (7:15, 7:15, 15:5, 15:11, 5:15), San Luigi - Prata 1:3 (15:13, 14:16, 12:15, 13:15), Prevenire - Ipem Buia 0:3 (12:15, 8:15, 13:15), Volley Pordenone -Cremcaffe 3:0 (15:4, 15:7, 15:10), Valprapor Imsa - Pav Remanzacco 3:0 (15:1, 15:11, 15:9), Povoletto - 01ympia CDR 3:0 (15:13, 15:12, 15:13), Rozzol - Petris Tolmeč .2:3 (10:15, 15:8, 15:1, 10:15, 11:15)
KONČNA LESTVICA
Pordenone	26	26	0	73:24	52
Valprap. Imsa	26	21	5	69:21	42
Povoletto	26	19	7	64:40	38
Prata	26	19	7	64:42	38
01ympia CDR	26	14	12	57:46	28
Mossa Candol.	26	13	13	52:54	26
Remanzacco	26	12	14	46:57	24
Cremcaffe	26	11	15	51:59	22
Rozzol	26	11	15	46:56	22
Cima Sacile	26	10	16	43:59	20
San Luigi	26	8	18	42:64	16
Petris Tolmeč	26	8	18	39:65	16
Ipem Buia	26	7	19	40:66	14
Prevenire	26	3	23	24:72	6
Pordenone in Valprapor Imsa napre-udjeta v C-1 ligo, San Luigi, Petris, Ipem Buia in Prevenire nazadujejo v D ligo
Ženska C-2 liga
IZIDI 26. KOLA
Danone - Kmečka banka 2:3 (15:10, 11:15, 15:6, 7:15, 12:15), Asfjr Čedad - Tor-riana 3:2 (6:15, 15:12, 10:15, 15:2, 15:8), Cor-denons - Tarcento 3:1 (9:15, 15:7, 15:6, 15:12), Casarsa - Cervignano 1:3 (15:7, 16:17, 16:17, 10:15), Fiume Venelo - Lav. Fiera 0:3 (14:16, 10:15, 7:15), Peroni - Sokol Indules 0:3 (5:15, 14:16, 4:15), Altura -Pallavolo Pordenone 3:1 (15:8, 14:16, 15:9, 15:8)
KONČNA LESTVICA
Lavor. Fiera	26	21	5	69:32	42
Altura Omse	26	19	7	65:30	38
Pordenone	26	18	8	62:33	36
Casarsa	26	17	9	59:40	34
Fiume Venelo	26	17	9	58:51	34
Cordenons	26	16	10	59:45	32
Cervignano	26	14	12	57:48	28
Torriana	26	11	15	54:55	22
Sokol Indules	26	11	15	48:55	22
Kmečka banka	26	10	16	43:64	20
Asfjr Čedad	26	8	18	45:60	16
Tarcento	26	8	18	40:64	16
Danone Rivig.	26	6	20	32:70	12
Peroni Tržič	26	6	20	24:68	12
Lavoratore Fiera Martignacco in Altura Omse Trst napredujeta v C-1 ligo, Asfjr Čedad, CSI Tarcento Čenta, Danone Rivignano in Peroni Tržič nazadujejo v D ligo
__________Moška D liga___________
IZIDI 26. KOLA
Pallavolo TRieste - Fiume Venelo 3:1 (15:7, 11:15, 15:6, 15:11), Turriaco - Acli Ronchi 2:3 (13:15, 15:12, 15:9, 9:15, 10:15), Comet Torriana - Volley Club TS 1:3 (13:15, 16:14, 13:15, 11:15), Porcia - Corno 3:0 (15:8, 15:12, 15:13), Soča Sobema - Tra-vesio 3:0 (16:14, 15:8, 15:8), Sloga - San Vito 2:3 (11:15, 15:8, 15:9, 6:15, 16:17), VBU Videm - Itely Fojda 3:1 (15:12, 10:15, 15:12, 15:9)
KONČNA LESTVICA
Porcia	26	23	3	71:26	46
San Vito	26	22	4	73:21	44
Sloga	26	20	6	68:36	40
Soča Sobema	26	18	8	63:39	36
Fiume venelo	26	14	12	54:52	28
Acli Ronchi	26	14	12	52:52	28
Itely Fojda	26	12	14	50:49	24
VBU Videm	26	12	14	49:49	24
Torriana	26	12	14	46:54	24
Volley Club	26	11	15	47:59	22
Volley Corno	26	9	17	44:58	18
Lib. Turriaco	26	7	19	29:64	14
Pallavolo TS	26	4	22	30:71	8
Travesio (-2)	26	4	22	26:72	6
Porcia, San Vito in Sloga napredujejo v C-2 ligo, Volley Club, Volley Corno, Libertas Turriaco, Pallavolo Tries-te in Travesio nazadujejo v 1. divizijo
__________Ženska D liga___________
IZIDI 26. KOLA
Bor Friulexport - Pav Natisonia 3:2 (8:15, 14:16, 15:10, 15:10, 15:8), San Vito -DLF Videm 0:3 (11:15, 7:15, 11:15), San Leonardo - Sangiorgina 0:3 (4:15, 10:15, 11:15), Porcia - Fincantieri 2:3 (12:15, 12:15, 15:12, 15:8, 12:15), Celinia - Mossa 3:2 (7:15, 17:15, 15:4, 6:15, 15:13), Virtus -Šanson Ločnik 3:0 (15:5, 15:12, 15:6), Fon-tanafredda - Peugeot Humin 0:3 (5:15, 12:15, 9:15)
KONČNA LESTVICA
Peugeot Humin	26	25	1	77:9	50
Sangiorgina	26	22	4	68:31	44
Porcia	26	20	6	67:28	40
Mossa Candol.	26	16	10	62:44	32
Pav Natisonia	26	16	10	58:44	32
Fincantieri	26	14	12	49:47	28
Bor Friulexp.	26	13	13	50:48	26
Celinia	26	13	13	50:53	26
Virtus Trst	26	11	15	42:52	22
Fontanafredda	26	10	16	44:55	20
San Leonardo	26	9	17	36:60	18
Šanson Ločnik	26	8	18	33:63	16
San Vito	26	3	23	16:70	6
DLF Videm	26	2	24	24:72	4
Peugeot Humin, Sangiorgina in Porcia napredujejo v C-2 ligo, Fontanaf-redda, San Leonardo, Šanson Ločnik, San Vito in DLF Videm nazadujejo v 1. divizijo
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
torek, 19. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na mednarodnem tekmovanju za »Domžalski slamnik«
Samo Kokorovec najboljši
V16. kolu 1. moške košarkarske divizije (B skupina)
Poletovcem odločilna tekma Tudi peterka Proseka uspešna
V soboto in nedeljo je bilo v Domžalah pri Ljubljani tradicionalno kotalkarsko tekmovanje za »Domžalski slamnik«, katerega se je udeležilo več kot 80 tekmovalcev iz trinajsih klubov iz Slovenije, Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine in Veneta.
Kotalkarji so nastopili v sedmih kategorijah, od naj mlajših pa do članske kategorije v moški in ženski konkuenci. Na odlično organiziranem tekmovanju v domžalski dvorani so se lahko izkazali prav vsi, zanimiva pa je vsekakor ugotovitev, da postajajo slovenski tekmovalci vse boljši in da se enakovredno kosajo s kotalkarji iz Italije, prve svetovne ko-talkarske velesile.
Iz Furlanije-Julijske krajine so bila prisotna tri društva: Polet z Opčin, Jolly iz Trsta in Gradišča Skating iz Gradišča.
Poletova ekipa je nastopila v nekoliko okrnjeni sestavi, saj je na deset možnih nastopilo le šest tekmovalcev, ki so vsekakor dosegli odlične uvrstitve.
Med pionirkami B sta Cristiana Merlo in Maja Berzi zasedli prvo, oziroma četrto mesto; med mladinkami je prav tako slavila pole-tovka Chantal Tretjak. Med člani pa se je gotovo odvijal naj zanimivejši boj, ki je pritegnil vso pozornost številnega občinstva, saj sta bila na tekmovanju prisotna tudi Samo Kokorovec in Sandro Guerra. Oba sta tekmovala na zelo visoki ravni, zmagal pa je Samo Kokorovec, ki je bil prvi tako v kratkem kot v dolgem programu. Na društveni lestvici je
zasedla prvo mesto ljubljanska Olimpija, drugi je bil tržaški Jol-ly, tretji pa Polet.
Za Poletove tekmovalce je bilo to mednarodno tekmovanje ponovna pomembna preizkušnja pred začetkom meddeželnih in državnih tekmovanj, ki bodo na sporedu v juniju in juliju. Tekmovalci so že sedaj pokazali dobro kondicijo, čeprav bo gotovo potrebno še veliko delati. Za mlade
Poletove tekmovalke pa je vsekakor spodbudno, da imajo prav v tem času pred najpomembnejšimi tekmovanji priložnost spoznati svetovno podprvakinjo, Američanko April Dayney, ki je ta teden na pripravah na Opčinah pri trenerju Petru Brlecu: njen zgled bo gotovo koristen za vse mlade Poletove tekmovalke, ki se bodo še bolj motivirano pripravljale na bodoče nastope.
V15. kolu moške rokometne C lige v Campoformidu proti Jollyju
Zanesljiva zmaga okrnjenih krasovcev
naletela na črn dan, saj, kot kaže tudi končni rezultat 3:13, ni bila nikoli v stanju, da bi se enakovredno kosala z nasprotnikom. Po izenačenjem boju je bil v bližanju in obveznem zbijanju Širca le za točko prekratek od nasprotnika (končni izid je bil namreč 20:21). Odlično pa je tokrat opravil svojo nalogo posameznik De Micheli, ki je po ogorčenemu boju prisilil k predaji izredno zanesljivega Novacca.
Danes pa bodo v zadnjem kolu porvega dela prvenstva sokolovci ponovno pred izredno zahtevno preizkušnjo. Ob 19. uri se bodo namreč v Domu pristankiških delavcev pomerili s Portualejem, ki sicer zaostaja za vodilnim za dve točki, a je odigral eno srečanje manj. Ponoviti podvig izpred sedmih dni bo skoraj nemogoče, kljub temu pa je srečanje odprto vsakemu izidu in že dve delni zmagi bi bili za varovance selektorja Guština zlata vredni.
IZIDI 6. KOLA: Sokol - Neven 6:4, Aurisina - Ponzianina 2:8, Muggia bocce - Borgo Lauro 9:1, prost je bil Portuale.
LESTVICA: Neven 37 točk, Portuale 35, Ponzianina 33, Sokol in Muggia bocce 26, Aurisina 15, Borgo Lauro 8. (Z.S.)
JOLLV CAMPOFORMIDO -
KRAS TRIMAC 15:28 (6:13)
KRAS TRIMAC: Legiša, Klinc, Raseni 7, Pertot 1, Oberdan 2, Fonda 2, Milič 3, Čebulec 2, Sardoč 7, Rocca 3, Furlani 1.
Rokometaši Krasa Trimac so v Campoformidu zmagali s presenetljivo visoko razliko.
Glede na odsotnosti Kozloviča, Brissija in Agostinija nihče nipri-čakoval tako ugodnega razpleta tekme, saj velja Jolly za eno solidnih postav tega prvenstva. Prav zaradi odsotnosti nekaterih igralcev iz prve postave so se tokrat lahko izkazali tisti Krasovi igralci, ki so v letošnjem prvenstvu doslej bolj malo igrali. Tako sta bila Raseni in Milič po dolgem času spet protagonista Krasove igre, ki je bila tokrat izredno učinkovita.
Žal so kljub lepi zmagi možnosti napredovanja praktično izničene. Ekipa Tassine iz Roviga je namreč osvojila derbi s Padano in tako ohranja točko prednosti pred Krasom. To pomeni, da ji v naslednjem in zadnjem kolu zadostuje že remi, ki ji ga ne bo težko doseči, saj bo igrala prav z Jolly-jem, ki ni ravno v najboljši formi, kot so to »preverili« krasovci.
(Pjotr)
IZIDI 15. KOLA
Padana - Tassina 17:21; Fides -S. Dona 18:18, Paese - Cus Udine 16:32,
LESTVICA
PRIHODNJE KOLO (30.5.)
Cus Udine - Padana; S. Dona - Q. d'Altino; KRAS TRIMAC - Fides; Tassina - Jolly; Paese prost.
Sokolovi balinarji ugodno presenetili
V predzadnjem kolu društvenega ekipnega prvenstva C lige je največje presenečenje pripravil Sokol Franko, ki je nepričakovano, a povsem zasluženo premagal drugouvrščeni Neven.
Po zadnjem spodrsljaju proti Pon-zianini so si Nabrežine! povsem opomogli in tako skupaj z Muggia bocce, ki je prejšnji teden iztržila kar devet točk, deli 4. mesto na lestvici. Po nekajtedenski odsotnosti se je po rahli poškodbi v ekipo ponovno vrnil Simoneta, ki je v tehničnem zbijanju z 22 doseženimi točkami priboril svoji ekipi prvi par točk. Za lep podvig je poskrbela tudi dvojica (DellAnno - Sulini), ki je s preciznim zadetkom balinčka le strla odpor izredno homogenega nasprotnika. Na žalost je tokrat trojka
Cus Udine	14	10	4	0	340-255	24
Tassina (RO)	15	10	1	4	293-260	21
KRAS TRIMAC	15	9	3	4	352-286	20
Padana	15	8	2	5	349-294	18
Q. d Altino	14	7	2	5	264-278	16
Jolly	14	6	2	6	292-308	14
San Dona	14	4	2	8	246-302	10
Paese (TV)	16	3	1	12	272-344	7
Fides S. Vito	15	0	2	13	264-353	2
Cus Udine, Q. d'Altino, Jolly in S. Dona imajo po tekmo manj.
URARNA
LA TALPA -
POLET BAR BORSA 69:74
(31:37)
POLET BAR BORSA: Sosič 9 (2:2), Granier 3 (1:2), Kerpan 5 (1:2), Krevatin 5 (1:2), Malalan 1 (1:2), Vremec 28 (8:10), Škerlavaj 16 (4:7), Baitz, Piščanc 7 (1:3), Grgič; trener: Tavčar.
TRI TOČKE: Vremec 2, Sosič 1. PON: Škerlavaj (39).
V	odločilni tekmi za prestop v Promocijsko ligo so se tokrat po-letovci oddolžili za poraz proti Fi-ammi. S to zmago bodo openski košarkarji dejansko napredovali v višjo ligo, seveda če bodo v preostalih dveh kolih premostili še dve (vsaj na papirju) lažji oviri.
Nedeljska tekma se je za pole-tovce začela dokaj slabo, saj so v 3. min. gostitelji vodili že z 8:0. Naše košarkarje je namreč zajela trema, ki so se je na srečo kaj kmalu otresli in v 12. min. povedli za dve točki (21:19).
V	drugi polovici tekme so se košarkarji La Talpe spet nevarno približali našim, predvsem z uspešno serijo metov za tri točke. Dotlej sodnika gotovo nista bila naklonjena našim. V zadnji minuti pa so jim gostitelji preveč ugovarjali, tako da sta jim dosodila adve tehnični napaki. Poletovci so uspešno izvedli proste mete (5:6) in zmaga je bila tu.
Za pomembno zmago si vsa ekipa, ki je končno nastopila v popolni postavi, zasluži pohvalo. Na tej tekmi pa so še posebno izstopali Adrijan Sosič, Marko Piščanc in Valter Kerpan. (A.V.)
I ANTENATI - PROSEK 53:69
PROSEK: Ban 35, Pertot, Rupel, Gregori, Perini, A. Emili 14, Gruden 4, L. Emili 12, Cunja, Nabergoj 4.
Prosečani so dosegli svojo četrto prvenstveno zmago na račun ekipe I Antenati, ki je imela nea-ko število točk kot naše moštvo.
Košarkarji Proseka so že na zadnjih tekmah proti Poletu in Fi-ammi pokazali zadovoljivo formo, tokrat pa so povsem zasluženo zmagali. Glavni junak srečanja je bil Valter Ban, ki je dosegel kar 35 točk.
OSTALA IZIDA: Virtus - Skys-crapers 73:85, Fiamma - Ferrovia-rio 99:58.
LESTVICA: POLET BAR BORSA in Fiamma 26, La Talpa 24, Skyscrapers 18, Virtus 14, PROSEK 8, I Antenati in Basket Tries-te 6, Ferroviario 0.
PROPAGANDA
TOLAŽILNA SKUPINA
POLET - DON BOSCO B 70:100
(30:50)
POLET: Petaros 4, Senica 31 (1:3), Budal, Guštin, Hrovatin 3 (1:2), Lakovič 10 (2:6), Drasič 2, Širca, Sosič 5 (1:4), Genardi 7 (1:4), Krečič 7 (3:4), Fonda 2.
Mladi Poletovi košarkarji so ravno v odločilni tekmi -sezone odpovedali na celi črti in tako omogočili vrstnikom Don Bosca, da so jih visoko premagali in s tem tudi zasluženo osvojili končno prvo mesto na lestvici tolažilne skupine.
Tako so si openski košarkarji s slabo igro v zadnjih dveh nastopih v bistvu pokvarili končno uvrstitev, potem ko so bili ves čas tekmovanja prepričljivo v vodstvu in ko je že vse kazalo, da bodo sklenili prvenstvo na prvem mestu tolažilne skupine.
Škoda, da so Poletovi fantje ravno v teh najbolj kočljivih trenutkih dokazali, da niso še kos stresnim situacijam, sicer pa gre za zelo mlade fante, ki bodo te svoje pomanjkljivosti lahko še popravili in izboljšali svoj učinek tudi v takih tekmah, ko se odloča cela sezona. Polet je tako na drugem mestu na lestvici, kar je v primerjavi z rezultati iz prejšnjih let vsekakor napredek in dober uspeh.
(Cancia)
OSTALI IZID: Scoglietto - Fin-cantieri 94:63.
LESTVICA: Don Bosco B in POLET 18, Scoglietto 10, SGT Buli 6, Barcolana 4, Fincantieri 2. Barcolana in SGT Buli imata po tekmo manj.
FINALNA SKUPINA
IZIDI ZADNJEGA KOLA: BREG - Don Bosco A 53:104, Poggi B - Servolana 93:86, Poggi A - Li-bertas 107:54.
LESTVICA: Poggi A 20, Don Bosco A 14, Poggi B 10, Servolana 9, Libertas 4, BREG 0.
Trenutek s prvenstvenega srečanja Breg - SGT Buli
(Foto Magajna)
ZLA TARNA
C E PA K
Prodaja po neponovljivih cenah nekaterih modelov ur, zaradi izločitve iz prometa.
obvestila
30%
OMEGA
50%
VVINCHESTER HIP-HOP LEVFS VREMIJA
TRST - Ul. Udine 33 - Tel. 421263

ZSŠDI
obvešča, da bo jutri„ 20. maja, ob 20.30 na sedežu SD Mladina v Križu seja SMUČARSKE KOMISIJE.
SK BRDINA
sporoča, da bo odhod avtobusa za Gardaland v nedeljo, 24. t.m., ob 5.3. z Opčin. Na razpolago je še neka) prostih mest v drugem avtobusu-Tel. na št. 212859 in 299573.
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje društva na srečanje s pobratenim SK Snežnik’ Zbor je na Sviščakih v nedeljo, 24- • m. Zjutraj je predviden vzpon n Snežnik, popoldne pa piknik. Re?er vacije do petka, 22. t.m., na te ' 200236 od 19.00 do 20.30.