Skonoplan induplati glasilo delovne organizacije ” ,~~1, induplati jarše LETO XXIII. ŠT. 2 FEBRUAR 1974 CENA 0,20 DIN Volitve v organizacijski enoti tkalnica KRIZA IN MI Že v lanskem letu so se pojavili prvi znaki pomanjkanja surovin za tekstilno industrijo, kar je povzročilo porast cen njenim izdelkom. Konec 1973. leta se je naftna kriza zaostrila do take mere, da je to močno vplivalo na ceno sintetike. V Induplati je že prizadeta predilnica, ki obratuje z močno zmanjšanimi možnostmi, kar je posledica popolnega zastoja v dobavi sintetičnih vlaken od domačega pogodbenega stalnega dobavitelja. Razlog za to je v zastoju pri nabavi malon vlakna, katerega nam ne dobavljajo zaradi daleč prenizke cene. Še hujše krize v preskrbi z domačega trga smo se rešili z občasnimi dobavami vlakna iz uvoza. Tega pa nismo uspeli nadoknaditi v manjkajočih količinah, ker ima tujec svojo proizvodnjo prodano; cene pa so v nenehnem porastu, kar je v tesni povezanosti s pomanjkanjem nafte, to pa je našim bralcem dobro poznano. Žal za nabavo oz. dobavo vlaken ne moremo skleniti niti dobavnih pogodb. Zato je redna preskrba naše predilnice s sintetičnim vlaknom — tako sedaj kaže — vprašljiva. Podobne težave imajo tudi naši dobavitelji preje, predilnice v SFRJ, zato lahko pričakujemo neredno oskrbo s sintetično prejo. Z bombažem zaenkrat nimamo večjih težav. Na svetovnem tržišču pa se vedno bolj pojavlja veliko pomanjkanje te naravne surovine, spremljano z vedno višjimi cenami. Obratovanje tkalnice je bilo do sedaj brez večjih zastojev, ker smo vse nerednosti nadoknadili z dobavami od drugod. Napovedi so zelo neugodne. Na pristojnih mestih nam obljubljajo izboljšanje stanja šele v drugi polovici leta. Svetovna inflacija in pomanjkanje materiala velja za vse materiale, ki jih rabimo pri našem vsakdanjem delu. Razumljivo je, da vlada takšno stanje na domačem in na tujem trgu. Verjetno bodo zaradi povedanega slabši proizvodni rezultati oz. naš planirani dohodek. O tem pa bomo kaj več povedali v eni naslednjih številk. IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE V petek, 18. januarja smo na šestih voliščih v podjetju in na dveh zunanjih izvolili dva delavska sveta in to: delavski svet Induplati — TOZD Proizvodnja, ki šteje 22 članov in svet Induplati — Delovna skupnost skupnih služb, ki šteje 12 članov. Izvolili smo tudi Svet samoupravne delavske kontrole, ki ima 8 članov. Omenili bi, da so člani slednjega samo neposredni proizvajalci, kamor štejemo seveda tudi mojstre. S tretjim volilnim lističem smo izvolili še Svete organizacijskih enot in sicer predilnice, tkalnice, oplemenitilnice, konfekcije ter sveta organizacijske enote vzdrževanja in svet organizacijske enote uprave. V TOZD — Restavracija in počitniški domovi so izvolili 3 člane v svet samoupravne delavske kontrole. Na drugem zunanjem volišču, v oddelku konfekcije v Pečah, so izvolili svoje predstavnike v delavski svet in v svet organizacijske enote konfekcije medtem, ko so s tretjim lističem volili dva člana v Svet samoupravne delavske kontrole, ki pa nista iz Peč. Bil je lep dan sredi zime brez snega. Sonce je že od jutranjih ur prijazno obsijalo pokrajino. Res, vse je bilo praznično. Morda je bil delavnik povsem običajen dan; drugačen je bil le v tem, da smo tokrat za korak ali dva delavcu še bolj približali samoupravljanje in popisali nov list v zgodovini samoupravljanja. Prvi krog volitev je za nami. Do končnega konstituiranja samouprave pa bomo še prišli na volišče. O tem pa vas bomo tudi preko Konoplana tekoče obveščali. Organi upravljanja, izvoljeni po ustavnih dopolnilih DNE 18. JANUARJA 1974 (1-letna mandatna doba) Anton ROGELJ Ana KRAMBERGER Ana KNEP Majda OREHEK Svet organizacijske enote KONFEKCIJE (2-letna mandatna doba) Pepca LAMBERŠEK Dana DEŽELA DELAVSKI SVET TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken (2-letna mandatna doba) Rudi ZRIM, predilnica Franc ŽUČKO, tkalnica Riko KREGAR, tkalnica Mara NUSSBERGER, tkalnica Rezka KOS, tkalnica Erika HABJAN, oplemenitilnica Franc KLEMENC, konfekcija Pepca NOLIMAL, konfekcija Zdenka KRANJC, konfekcija Francka STROJAN, konfekcija l (1-letna mandatna doba) Mara VREBEC, predilnica Zofija BERGANT, tkalnica Tončka KLEMENČIČ, tkalnica Ema KOROŠEC, tkalnica Ana PIRŠ, tkalnica Betka KOSEC, tkalnica Stane JERMAN, oplemenitilnica Marjan ŠINKOVEC, konfekcija Vida MARINŠEK, konfekcija Vida HABAT, konfekcija Heda REBOLJ, konfekcija SVET SKUPNIH SLUŽB Delovna skupnost Skupnih služb (2-letna mandatna doba) Slavko OSOLIN, vzdrževanje Drago MRDZENOVIČ, vzdrževanje Janez PRELOVŠEK, vzdrževanje Metka CERAR, uprava Danica BLEJC, uprava Breda KURZWEIL, uprava (1-letna mandatna doba) Jernej OREHEK, vzdrževanje Jože DOMINKO, vzdrževanje Marjan SLAPŠAK, vzdrževanje Anica LAJEVEC, uprava Otmar LIPOVŠEK, uprava Dana PAVLIN, uprava SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE (2-letna mandatna doba) Pavla DIMIC, predilnica Franc BLEJC, tkalnica Lovro GIOVANELLI, oplem. Franc MAJDIČ, konfekcija (1-letna mandatna doba) Anton HRIBAR, predilnica Gizela RIHTAR, tkalnica Iva RUČIGAJ, oplemenitilnica Vinko NOVAK, konfekcija TOZD — RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI (2-letna mandatna doba) Marija JEREB Marija LOTRIČ Viktor URBANIJA Svet organizacijske enote PREDILNICE (2-letna mandatna doba) Mara VREBEC Tončka NARAT Rudi ZRIM Viktor SASSO Pavla DIMC (1-letna mandatna doba) Ivanka URBANIJA Ljudmila RUČMAN Maksa MIHELČIČ Kati UNGER Svet organizacijske enote TKALNICE (2-letna mandatna doba) Franc BLEJC Venčeslav PERKO Franc KURENT Ana KOKALJ Tončka ŠARC Gizela RIHTAR Ludvik KRAMBERGER Vika JENČIČ (1-letna mandatna doba) Vika ANDREJKA Zofija ŠARC Ivanka VES Ana GOL Mira GORJUP Ivanka JEREB Pepca MIHELČIČ Svet organizacijske enote OPLEMENITILNICE (2-letna mandatna doba) Stane JERMAN Alenka POTOČNIK Erika HABJAN Iva RUČIGAJ Olga PLAZNIK Pepca NOLIMAL Pavel HAFNER Milena MRVAR Ljudmila HRIBAR Marjana KOTNIK Marija DOLINAR (1-letna mandatna doba) Franc VODLAN Slavka KOROŠEC Kati VAVPOTIČ Janez VODLAN Štefka KLANČAR Jože PRENAR Jera CIGULA Svet organizacijske enote VZDRŽEVANJE (2-letna mandatna doba) Marjan ZUPAN Anton KOTNIK Janko CIMPRIČ Martin PRAŠNIKAR Janez PRELOVŠEK (1-letna mandatna doba) Oto KRIŽMAN Jernej RUČIGAJ Ferdinand KRIŽMAN Marjan PIPAN Svet organizacijske enote UPRAVE (2-letna mandatna doba) Darinka MAROLT Verena HOČEVAR Lado KOČEVAR Metka CERAR Vilma JERMAN (1-letna mandatna doba) Ivanka ŠIMIC Metka ZUPANČIČ Višnja VIDOVIČ Franc ZORMAN Volilna komisija na volišču organizacijske enote predilnica Avgust Orehek: PREMIK ČASA JE VELIKO PRESENEČENJE Pred letošnjim sejmom mode smo obiskali šefa komercialnega sektorja v Induplati, diplomiranega inženirja Avgusta Orehka, in se z njim pogovarjali o stvareh, ki so bolj ali manj povezane z našim nastopom na tem sejmu in z našo komercialno politiko. Ali obratno. Dipl. ing. Avgust Orehek Letošnji sejem mode je že na pragu pomladi. Kako ocenjujete ta premik. Premik časa je veliko presenečenje zlasti zato, ker smo bili navajeni na januarski rok. Doslej smo sodelovali na vseh ljubljanskih sejmih mode. Za proizvajalce tekstila pomeni ta premik moratorij pri prodaji. Kaj pa za trgovce in potrošnike. Ne morem reči moratorij, ker teče prodaja naprej. To je le spremenjen način dela, ki nam je bil sicer vsiljen. Toda, nanj smo se pravočasno pripravili. Tudi za trgovce ta sprememba ni bila sprejemljiva, ker so se odločali o celoletnih nakupih prav na tem sejmu. Sejem ni samo sebi namen toda, obiskovalcev je bilo zadnja leta manj. Kaj napovedujete za sedanji termin glede obiskov. Sejem naj bi postal posloven, kjer bi sklepali pogodbe tako, kot pretežno na sejmih v poslovnem svetu. Obiskovalci naj bi bili šele drugotnega pomena, ker moramo končno preskrbeti našo trgovsko mrežo tako, da ne ho izgovorov, da sejemskih eksponatov v trgovini ni na prodaj. Predvidevam, da bo glede na čas priložnostnih obiskovalcev več. Kateri sejem je za Induplati komercialno najbolj primeren glede izbire kraja in časa. Dolga leta smo bili prepričani, da je sejem Moda v Ljubljani za naše podjetje najbolj učinkovit. Zadnja leta pa je sejem Moda v svetu v Beogradu močno prerastel ljubljanski sejem s podobnim naslovom. Poglejte površino, beograjski sejem zavzema 50.000 mz, ljubljanski pa je že pred leti obstal na 5.000z. Poleg tega sklepajo trgovci, zlasti iz Beograda, polletne pogodbe, kar je v zvezi z dokaj primernim časom beograjskega sejma. Menite, da je sedanji datum časa sejma terminiran neposredno z napovedjo o predvideni podražitvi tekstila. Ne. Nihče ne more predvideti, kdaj bo prišlo do podražitev, če bo do tega sploh prišlo v tem času spričo stabilizacijskih ukrepov pri gospodarjenju. Tekstilna industrija si je že večkrat prizadevala, da bi dosegla višje cene za svoje izdelke, toda pri tem ni uspela. Kdo sploh odloča, kdaj bo sejem? Gospodarsko razstavišče v Ljubljani nas je obvestilo, da je novi termin določen na podlagi ankete in sklepa predstavnikov tekstilne industrije s ciljem, da bi sodelujoči razstavljalci iz panoge modne industrije dosegli boljše rezultate. Mi o anketi nismo bili obveščeni, niti nismo bili anketirani. S katerimi izdelki bo sodelovala naša tovarna na sejmu? Itazstavljali bomo zavese, prte in garniture. Kaj bo noviteta Induplati na sejmu Moda 74? Predvsem bomo pokazali kolekcijo za 1974; nove desene oziroma kreacije. Negorljive zavese. Predvsem bo to manifestacija modnih zaves, saj sodelujemo s temi vzorci preko naših poslovnih partnerjev na najbolj zahtevnih evropskih trgih. In to dokaj uspešno. Novost bo tudi novi paviljon, ki bo sestavljen Iz syma elementov. Kakšen komercialni rezultat pričakujete od letošnjega sejma? To, kar pričakujemo, naj ne bo samo komercialni rezultat, ampak poslovni uspeh v celoti. Zaradi težavne situacije na trgu želimo z našimi kupci doseči učinkovit dogovor o poslovanju v tej dobi, zlasti s poudarkom na dogovoru v zvezi z uresničitvami ustavnih dopolnil. Kdaj sploh bo letošnji sejem? Sejem bo od 25. februarja do 3. marca 1974. Na koncu najinega razgovora je inženir Orehek dodal: V zvezi z zgodnjim intervjujem urednika želim opozoriti vse sodelavec, naj obiščejo letošnji sejem. Poleg pregleda, kaj je novega v tekstilnem svetu, bodo obiskovalci dobili tudi pojasnila oziroma odgovore na svoja vprašanja s področja tekstila. Razgovor je vodil urednik Značilnosti novih zaves so veliki raporti desenov Konferenca mladih delavcev v naši občini Nove družbene razmere in nova vloga sindikatov in Socialistične zveze, ki jih ustava opredeljuje kot najširše družbenopolitične organizacije, znotraj katerih deluje Zveza mladine kot sestavni del, in pa prehod na temeljne organizacije zdru- ženega dela, so bili povod, da se poleg drugih družbenopolitičnih organizacij reorganizira tudi mladinska organizacija. Občinske konference morajo ustanoviti konference mladih delavcev — to je bilo sprejeto na 2. seji re- publiške konference. Dne 26. decembra je bila v Domžalah ustanovna konferenca mladih delavcev, sestavljena iz 41 delegatov. Izvoljeno je bilo sedemčlansko predsedstvo: Franc Kerč — TOKO, Majda Dorič — TOSAMA, Janez Limoni — INDUPLATI, Magdalena Cerar — HELIOS, Mira Plaveč — TRAK, Vika Logar — UNIVERSA-LE in Janez Mav — PAPIRNICA Količevo. Na konferenci je bil sprejet program dela, zadolžitve dela po posameznih aktivih pa so dobili člani predsedstva. Kakšno naj hi bilo delo aktivov mladih delavcev? Aktivi ZM v TOZD morajo akcijo mladih ljudi usmeriti v sindikat kot politično organizacijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Mladi delavci bodo sprejemali svoje programe sami, te programe pa bodo sindikalne organizacije uvrstile v enoten program sindikalne organizacije. Zveza sindikatov mora imeti v svojem sestavu toliko mladincev do 27. leta, kolikšen je odstotek mladih v sestavi sindikalnega članstva. To je bilo kratko o konferenci mladih delavcev, sedaj pa poglejmo, kakšne so spremembe v vodstvu Občinske konference ZMS Domžale. Vodstvo je bilo izvoljeno na volilni konferenci 16. januarja 1974 v Domžalah. Novi predsednik OK ZMS je Franc Tekavec. Končal je I. stopnjo Fakultete za industrijsko pedagogiko, zaposlen je kot predavatelj na Poklicni kovinarski in usnjarsko galanterijski šoli v Domžalah. Na šoli je mentor mladinske organizacije. Član predsedstva OK ZMS Domžale je od leta 1971, njen podpredsednik pa od februarja 1973. Od tedaj je tudi predsednik komisije za volitve in kadrovska vprašanja. Je tudi predsednik Počitniške zveze Domžale. Član ZK je od leta 1973. Novi podpredsednik OK ZMS Domžale je Jože Skok, študent 4. letnika Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Sekretar OK ZMS Domžale je Lado Goričan, absolvent Višje upravne šole. Dosedanji predsednik Kralj Janko je v svojem poročilu poudaril, da so na razgibanost dela mladinske organizacije vplivali predvsem štirje pomembni dogodki, in sicer seja predsedstva ZKJ v juniju 1973 in teze za pripravo dokumentov III. konference ZKJ, pismo Tita in Izvršnega biroja, ustavne razprave in druga seja RK ZMS v juliju 1973. Novo vodstvo je od 18.—20. januarja 1974 že pripravilo seminar za predstavnike mladinskih aktivov iz OZD, člane predsedstva OK ZMS in člane predsedstva konference mladih delavcev. Na seminarju so udeleženci poslušali predavanja o ustavnih spremembah, statutih TOZD, delavskih kontrolah, organiziranosti ZMS in konference mladih delavcev, o pripravah na kongres ZKS in ZKJ in o metodah političnega dela. Okrogli in pravokotni prti iz kolekcije 1974 Lojze Vezočnik ENERGETSKA KRIZA — SVETOVNI PROBLEM V ponedeljek, 21. januarja je komentator RTV Ljubljana tovariš Vezočnik govoril poslušalcem iz In-duplati o zunanjepolitični situaciji na Bližnjem vzhodu in o energetski krizi. Lojze Vezočnik Govornik je dal prednost energetski krizi in ji posvetil pretežni del časa. Šele na koncu se je kratko zadržal pri vprašanju razpleta položaja med Arabci in Izraelci. Zelo zamotana energetska kriza povzroča nove težave, kjer jih v osnovi sploh nismo predvideli. Prepoved izvoza, podražitev in gospodarske recesije, ki lahko iz tega nastanejo, so tegobe, ki jih manj bogati prej in bolj čutijo od drugih. Tovariš Vezočnik se je v nekaterih sporednih vprašanjih dotaknil tudi odnosa te krize do SFRJ in pripomnil, da pomeni višja cena za nafto za naše gospodarstvo dodatni izdatek, ki lahko doseže ob nezmanjšani porabi tega energetskega vira do nekaj sto milijonov dolarjev. O zadnjih novicah iz Sinaja je povedal nekaj zanimivih dejstev in Obeta se nam leto trdega dela Dipl. ing. Boža Pogačnik Po obisku sejma v Frankfurtu bi bilo dobro, da podamo tudi nekaj prikazov o splošni situaciji tekstilne industrije v Nemčiji, posebno kar zadeva gospodinjski tekstil oz. zavese, katerih proizvajalci smo tudi mi. Leto 1972 je bilo zelo ugodno za nemško industrijo zaves in je kazalo trend naraščanja. Prodaja je narasla za 15% in tako dosegla 426,5 mili j. DM. Vzrok za to je tudi moda, ki je vplivala na razvoj zaves. Prejšnje kvalitete iz filamentov so začeli opuščati. Popularnost rustikalnih zaves pa se ^nadaljuje. V glavnem jih proizvajajo iz predene in teksturirane preje. Obstoječa strojna kapaciteta je bila do sedaj polno izkoriščena zaradi modnega trenda. Poleg tega vedno bolj narašča ikonfekcioniranje zaves — na zahtevo potrošnikov — katerim skušajo proizvajalci čim bolj ugoditi. V nekaterih primerih so preorien-tirali tudi 50—70% proizvodnje v konfekcioniranje zaves. Statistika pove, da je bilo leta 1972 79 podjetij za izdelovanje zaves s 7.140 zaposlenimi. Podatki kažejo težnjo upadanja števila zaposlenih delavcev in obenem tendenco naraščanja obsega delovnih operacij. Iz tabele je razvidno naraščanje proizvodnje in prodaje zaves v Nemčiji v zadnjih letih: 1970 V letu 1973 je bil v 1. polletju še ugoden razvoj tekstila za gospodinjstvo (7—8% večji); v drugem polletju se je ^poslabšal. Proizvajalci vlaken omejujejo svojo proizvodnjo zaradi pomanjkanja energije. Temu sledi pomanjkanje blaga in močno povišanje cen. Posledice občutimo že tudi v naši industriji in celo v naši tovarni. Pri sintetskih vlaknih, posebno pri poliesterskih, predvidevajo padec proizvodnje za ca. 20 %>. Posledica temu je izpadanje manjših naročil in izdobavljanje samo stalnim in resnim naročnikom. Zaradi pomanjkanja surovin dela 10 % podjetij za gospodinjski tekstil v Nemčiji že s skrajšanim delovnim časom. število zaposlenih upada in zaradi krajšanega delovnega časa upada tudi proizvodnja. Kar zadeva bombaž ne zagotavljajo preskrbe, posebno pri visoko kvalitetnem mako bombažu, zaradi nesigurnih pogodb in neizpolnjenih dogovorov z dobavitelji. Nihče ne upa delati prognoz. Vsi so si edini le v tem, da bo energetska kriza zagotovo zadela tudi tekstilno industrijo, koliko in kako pa ne upa nihče predvidevati. V letošnjem letu pričakujejo podražitev pri bombažnih vlaknih za ca. 20—40 %, pri sintetskih vlaknih pa za 30—40 %. Obetajo marsikatero težko situacijo. Konkurenca bo izredno ostra. Razne prodajne in pri- '1971 1972 Indeks 71/72 kazujejo verjetni razplet spora. Z odgovori na vprašanja dveh Proizvodnja v mili j. m2 154,9 164,5 185,8 + 13 diskutantov je zaključil svoj poli- Prodaja v mili j. m2 155,4 164,5 179,3 + 9 lični komentar pozornost. in se zahvalil za Prodaja v mili j. DM 349,0 392,4 426,5 + 9 ZADNJE NOVICE Svetu organizacijske enote predilnice predseduje Tončka NARAT. V ponedeljek, 28. januarja so delavci iz predilnice izvolili tovarišico Tončko Narat za predsednika in tovarišico Ivanko Urbanijo za njenega namestnika. Izvolitev obeh je bila soglasna. 2e štiriindvajseto leto dela nova predsednica tovarišica Antonija Narat v predilnici in si je v tem času nabrala dovolj Izkušenj, da bo delo sveta predilnice teklo nemoteno. Ivanka ŠIMIC predsednik Sveta organizacijske enote uprave Zelo delovno je potekal prvi sestanek Sveta organizacijske enote uprave v sredo, 30. januarja, ko so na predlog tovariša Ukmarja izvolili Ivanko Simičevo za svojega predsednika. Za njenega namestnika so enako soglasno izvolili tovarišico Metko Cerarjevo. Tovarišica Ivanka Šimic dela v komercialnem sektorju na delovnem mestu odprema blaga. V Induplatl je zaposlena 17 let. Njene delovne izkušnje in okvirne naloge v tej funkciji obetajo, da so se tokrat dobro odločili in zagotovili, da bo ta organ, ki je, kljub vsemu, nov po svoji vlogi in seveda tudi sestavi, dobro opravil naloge, za katere-je bil izvoljen. merjalne statistike se bodo morale umakniti točnim logičnim presojam. Razstavljale! na frankfurtskem sejmu pa ne gledajo tako črno, ker izvoz stalno narašča. Upajo, da bodo s pridnostjo in z nekoliko optimizma tudi v bodoče premostili nastajajoče težave. Priliko, da se izmotajo iz problemov in težav imajo tisti, ki bodo našli primerno pot do potrošnika. V tem nepreglednem času je obisk sejma v .Frankfurtu za vsakega moderno orientiranega kupca in podjetnika nujen, ker lahko veliko vidi in sliši, kaj bo novega v letu 1974. Brez dvoma pa se bo situacija, ki vlada na nemškem tržišču, slej kot prej odražala tudi na našem trgu. FRANC JERAJ: Z lanskoletnimi proizvodnimi rezultati smo lahko zadovoljni Oskrba z materialom je bila zadovoljiva, ne pa dobra. Nekaterih stvari ne moremo planirati, tudi kadar zanje vemo. Delo ob sobotah. Količinsko je bila proizvodnja decembra v vseh obratih dobra. Mesečni proizvodni plani so bili prekoračeni, kar ne velja za obrat su-kančarno, kjer je primanjkovalo Nm 20/ bomb. sur. preje, katero bi morali sukati za izvoz. Ob koncu leta 1973 bom v tabelarnem pregledu nanizal rezultate po posameznih obratih in v %, za december, za leto 1973 in za leto 1972. Inženir Franc Jeraj Obrat dec. 1973 v % 1. '1973 v % index 1. 1972 — % Predilnica 104,4 85,7 221,5 Sukalnica 49,8 82,1 69,7 Tkalnica: t. m. 97,8 100,4 85,7 m2 95,4 99,8 87,4 000 vot. 122,7 116,7 85,4 Oplemenitilnica — t. m. 103,9 102,7 98,6 Konfekcija: N ure 161,1 124,7 120,3 brez Peč 143,7 120,0 — Navedeni rezultati povedo, da so vsi proizvodni obrati, razen predilnice in sukančame, letne naloge dosegli oziroma presegli. Vzroki za neizpolnitev letnega plana v predilnici so v zakasnitvi montaže novih strojev in s tem seveda tudi priučevanja delavcev na novih strojih, kajti proizvodnja je dosegla 100 % plana v avgustu, nato pa je bila količinska proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin in redukcije električnega toka v upadanju vse do decembra. V decembru je bil plan presežen za 4,4 % in proizvodnja je bila v tem mesecu največ j a. Za leto 1974 ima predilnica precej večji količinski plan kakor v letu 1973. Izpolnjevanje plana bo možno samo v primeru, da ne bo pomanjkanja surovin in večjih redukcij električnega toka, kar pa s planom proizvodnje ne more biti predvideno. Predvideno je tudi delo ob prostih sobotah. Sukalnica preje in efektnih sukancev letne naloge ni izpolnila zaradi izpada bombažnih sukancev za izvoz in v manjši porabi efektnih sukancev v tkalnici. Za leto 1974 je plan sukančarne razmeroma nizek, ker zaradi negotovosti nismo zajeli v planu sukanja bombažne preje za izvoz. Kolikor bo do izvoza prišlo, bo potrebno napraviti rebalans plana, ali pa bomo prikazovali nenormalno visoko prekoračevanje plana. Obrat tkalnice je letni plan proizvodnje zadovoljivo izpolnil. Bili pa so tudi v tem obratu subjektivni in objektivni vzroki, ki so vplivali na količinsko proizvodnjo. Iz evidentiranih zastojev je razvidno, da je bilo v letu 1973 zavoljo pomanjkanja osnove in votka 14.504 statvenih ur zastojev, kar predstavlja 2,3 % vseh montiranih kapacitet. Zaradi redukcije električnega toka je bilo 4.502 statvenih ur zastojev. Navedeni zastoji predstavljajo skupaj 3% vseh montiranih kapacitet, oziroma proizvodnja bi lahko bila za 3% večja, to pa predstavlja 103 tisoč t. m. surovih tkanin. Plan proizvodnje tkalnice za leto 1974 ni bistveno večji kakor za leto 1973. Vendar moramo ob pregledu dela v letu 1973 poiskati vzroke, ki so subjektivnega izvora, npr.: vlaganje osnov, vezanje osnov, kvaliteta priprave osnov in votka, vzroki v pomanjkanju osnov in votka (pravočasna priprava osnov in votka), pri prezaložbi artiklov in seveda tudi čas, katerega porabimo pri vlaganju in prezalaganju. V teh zastojih imamo skrite rezerve, katere moramo v letošnjem letu izkoristiti za večjo produktivnost in boljšo kvaliteto naših izdelkov. Pri pregledu strukture zastojev ugotovimo, da je zaradi vezanja in vlaganja osnov 38.905 statvenih ur zastojev, to pa je 55,4 %, vseh zastojev v tkalnici. Z boljšo organizacijo dela in pravilnim koriščenjem vezalnih stro- jev lahko te zastoje v letu 1974 zmanjšamo. Oskrba z materialom je bila zadovoljiva, ne pa flobra. primanjkovalo je občasno določenih materialov, predvsem določenih barv. Tudi kvaliteta je bila dobra, razen Nm 10/1 šant. preje iz Litije in ob koncu leta tudi iz naše predilnice Nm 10/1 in Nm 18/1 šant. preja. Tudi Nm 9/1 Malon iz Strumice kvalitetno ni ustrezala. Kvaliteta navedenih materialov je negativno vplivala na količinsko proizvodnjo in kvaliteto končnih izdelkov. Ugotovili smo, da smo imeli v pripravljalnici in tkalnici 30.699 kg odpadkov preje ali 2,8 %' od porabljene količine v letu 1973. Ta količina predstavlja 1/3 porabljene preje v enem mesecu. Glede na delo in manipuliranje in montažo unifil aparatov je ta .odstotek prevelik in moramo v letu 1974 z materiali skrbneje ravnati. K temu nas, poleg čiste ekonomske računice, silijo tudi neurejena nabava in višje cene vseh osnovnih in pomožnih materialov. Oplemenitilnica je mesečno in letno planirano nalogo izpolnila. Občasni problemi so bili v dobavi različnih kemikalij in barvil. Oplemenitilnica je oplemenitila več tkanin, kot pa jih je izdelala tkalnica. V tem obratu so na določenih fazah dela nastajala ozka grla, kar smo reševali z nočnim in delno tudi z delom ob prostih sobotah. Ozko grlo je bilo tudi pri navijanju zaves (zastarelost stroja). To bomo v letu 1974 rešili z nabavo novega stroja. Problem je obstajal tudi pri impregniran ju tkanin zaradi slabe impregnacijske mase, ki smo jo vrnili dobavitelju. Te težave nastajajo tudi zaradi slabše priprave impregnacijske mase in premalo točnega dela pri samem impregniranju. Konfekcija je svojo nalogo za leto 1973 opravila dobro in je presegla planirano nalogo v decembru za 61,7 % skupno s Pečami (brez oddelka v Pečah za 43,7%). Letni plan je bil prekoračen za 24,7% in je bilo narejenega za 20,3 % več kakor v letu 1972. Merilo proizvodnje so Nh. Obrat je imel težave v dobavi potrebnih tkanin (šotorsko platno) za izdelavo šotorov in šotorskih kril. Delali so tudi v podaljšanem delu (nadure) in ob prostih sobotah, da so lahko izpolnjevali zahtevane naloge. Ceradni oddelek ni bil organiziran, kakor bi bilo potrebno, ker nismo dobili dovolj delavcev (moških). To še danes ni urejeno. Nuj-(Konec na 7. strani) Novi stroji v barvarni Z ureditvijo barvarne bomo storili nadaljnji korak pri modernizaciji tovarne. Za ta korak smo se odločili predvsem iz naslednjih vzrokov: — izkoriščanje strojev v predilnici se bo povečalo, ker bomo predelovali le bela vlakna; — cena barvanega vlakna je znatno višja od cene surovega vlakna; — pri kreaciji novih vzorcev bomo lahko izbrali barve po naši želji. Žal pa dosedanji prostori barvarne niso več primerni za proizvodnjo in morali smo se odločiti za gradnjo nove hale. Nova hala bo deljena v dva tehnološko ločena dela. Prvi del za barvanje preje in drugi del za barvanje tkanin. _ V prvem delu bo prostora za tri barvalne aparate, ki so predvideni v končni fazi in bodo imeli kapaciteto barvanja 2600 kg v eni izme- ni. Poleg tega bosta v tem delu še dve centrifugi in dva sušilnika. Drugi del bo opremljen s štirimi jiggri, fulardom in aparatom za barvanje tkanin. Ta kapaciteta barvarne je prirejena glede na kapaciteto v predilnici in na potrebe tkalnice po barvani sintetični preji. Ker pa je sedanja kapaciteta predilnice manjša, smo se odločili v prvi fazi montirati en HT aparat, ki bo zadostoval za sedanje potrebe. Poleg HT aparata smo kupili še naslednje stroje, ki spremljajo tehnologijo barvanja preje: — stroj za mehko navijanje križnih navitkov od firme SCHLAF-HORST, — laboratorijski barvalni aparat od firme ESPA, — centrifugo za križne navitke SCHOLL, — sušilnik MOHR. Barvalni HT aparat bo imel kapaciteto barvanja 650 kg v eni partiji. Njegovo delo bo programirano in neodvisno od zunanjih vplivov. Program bomo določili na laboratorijskem aparatu, kjer bomo oprar vili tudi poizkusno barvanje. S tem si bomo zagotovili večjo sigurnost pri barvanju na velikem aparatu. Poleg omenjenih strojev smo za nekatere faze v oplemenitilnici, ki predstavljajo ozka grla, kupili nove stroje. To so stroj za dvojenje in navijanje tkanin ter breznapetostni jigger. S temi stroji bomo odpravili težave pri pakiranju in pranju zaves in dosegli boljšo kvaliteto naših izdelkov. PRESTAVITEV DVOJILNEGA STROJA V PROSTEM ČASU Autoconer, dobili smo ga januarja 1974, bo postavljen v I. nadstropju predilnice. Toda tam zanj ni bilo prostora in so morali prej prestaviti dvojilni stroj. Tu pa je nastala težava. Zaradi ozkega grla v strojnem parku predilnice, za sedaj še nimamo vseh predvidenih strojev, bi pomenil dodaten izpad enega stroja iz proizvodnje veliko škodo, ki bi lahko tudi v najmanjši meri vplival na neizpolnitev planskih nalog TOZD Proizvodnja. Delavci te TOZD so se zatorej odločili, da prestavijo stroj v prosti soboti oziroma takrat, ko delo na stroju počiva. Tako so dvojilni stroj prestavili že v soboto, 29. decembra lani. Za novi stroj je sedaj dovolj prostora. In, to je najvažnejše, zaradi montažnih del proizvodnja ni utrpela nobenega dodatnega zastoja. (Nadaljevanje s 6. strani) no pa je, ,da se uredi, kajti v nasprotnem primeru nam ta oddelek ne bo mogel dati tistega, kar od njega zahtevamo, oziroma pričakujemo. Rezultati kvalitete so slabši kakor v letu 1972. Za boljši pregled navajamo rezultate iz leta 1972. preje iz naših novih predilnih strojev, vendar, v celoti vzeto, to ne more biti opravičilo. V grupi bombažnih izdelkov smo imeli v I. polletju 95,7% izdelkov I. kvalitete, v II. polletju pa samo okoli 86%, kljub temu, da smo v drugi polovici leta uporabljali za to grupo bolj kvalitetni material. Delno lah- Po grupah izdelkov je bila dosežena naslednja kvaliteta (v %): I. kval. II. kval. III. kval. IV. kval. Bomb. tkanine 93,36—91,68 4,41—4,15 1,23—3,38 1,00—0,79 Sintet. tkanine 83,83—82,75 8,12—8,24 3,58—3,82 4,47—5,19 Bomb.-lan. tkan. 90,81—83,72 4,43—7,56 2,00—3,78 2,76—4,94 Bomb.-sintet. tkan. 73,61—93,22 17,98—4,28 1,51 8,41—0,99 Dosežena kvaliteta je bila v surovih in adjustiranih tkaninah naslednja (v %): surove tkanine adjustirane tkanine 1972 1973 1972 1973 I. kvaliteta 89,57 88,50 89,54 87,60 II. kvaliteta 5,56 5,64 5,50 6,18 III. kvaliteta 2,14 2,50 2,14 2,72 IV. kvaliteta 2,73 3,36 2,82 3,60 Za slabšo kvaliteto je bilo nekaj ko izvzamemo artikel 2021/96, nika-objektivnih vzrokov (slab material, kor pa to ni logično za artikel 2114 tisk v MTT), delno 'slabša kvaliteta po obeh širinah. Na koncu članka napravimo povzetek, ki naj nam služi za boljše delo v letu 1974. • Pri uporabi vseh vrst materialov, tako izdelavnih kakor režijskih, moramo izvajati skrajno štednjo in racionalno porabo surovin. • Z vestnim delom, delovno disciplino in medfazno kontrolo moramo zmanjšati odpadke in doseči boljšo kvaliteto izdelkov, kar je predvideno tudi z letnim proizvodnim planom. • V pripravljalnici moramo po-jačati kontrolo kvalitete od prve do zadnje faze priprave osnove in vot-ka. • Z boljšo organizacijo dela moramo zmanjšati zastoje in s tem doseči večjo produktivnost v vseh proizvodnih obratih in drugih oddelkih. • Izboljšati moramo delovno disciplino prihajanja na delo in odhajanja z dela. Le z vestnim delom, disciplino, boljšo kvaliteto, maksimalno možno racionalno uporabo vseh materialov bomo ob danih pogojih dela lahko ob zaključku leta 1974 govorili o uspešnem delu v letošnjem letu. Naloge, katere nas čakajo, niso lahke, kar je vsem znano. Pet delov enega stroja -stroj nam bo omogočil povečati izbiro izdelkov iz barvaste preje AVTOMATSKA OBDELAVA RECEPTOV V Sloveniji bomo še letos pričeli z avtomatsko obdelavo receptov na IBM strojih. Dobili smo že ustrezna navodila, kako bomo morali zdravniki označevati in izpolnjevati recepte. Na receptu bodo odslej nove oznake; in več jih bo. Označevanje bo zelo natančno, ne samo po vsebini, ampak tudi po obliki. To pa pomeni, da bo porabil zdravnik več časa za izpolnjevanje enega recepta in 'bo zato čakalna doba daljša. Vsak zdravnik bo imel svojo številko; tako bodo imeli na pristojnih mestih vpogled, koliko in kakšna zdravila predpisuje posamezni zdravnik. V Jugoslaviji je poraba antibiotikov (antbramycin, bemycin, bephenicol, ospen, oratren, penbri-tin itd.) znatno večja kot drugod v Evropi. To »znatno večja« pomeni za 300-krat večja. V Sloveniji izdajo zavarovanci letno za zdravila 410 milijonov dinarjev (41 milijard starih dinarjev). Res je nekaj: najdražja zdravila niso vedno tudi najboljša. Zdravniki se znajdemo v ordinacijah velikokrat v neugodnem položaju. Pacient želi enako zdravilo, kot ga je dobil sosed pri svojem zdravniku. Največkrat ne pomaga zdravnikovo prepričevanje, da zahtevano zdravilo za njegovo bolezen ni primerno. Vztrajno zahteva, da bi mu zdravnik predpisal prav to zdravilo. Če ne uspe, odkoraka 'užaljeno k drugemu zdravniku in tam oznanja, kakšen nevednež je njegov zdravnik. Veliko pomirjevalnih tablet moramo zdravniki v zadnjem času predpisati v dvojniku in le v omejenih količinah. Tudi to je nujno potrebno, ker si xljudje lajšajo danes nevšečnosti prehitrega življenja s tabletami. Veliko tablet pa je uvod v narkomanijo, to je v omamljanje, ki je enakovredno onemu opija, hašiša in podobnih drog. Tudi v porabi teh zdravil prednjači Jugoslavija v Evropi. Praviloma bo smel zdravnik predpisati le toliko zdravil, da bodo zadostovala pacientu do njegovega naslednjega obiska v ordinaciji. Večje količine zdravil bo smel zdravnik predpisati le izjemoma. Recept, ki ga bo pacient prejel, ne bo smel zmečkati ali prepogniti. Vsak recept bomo vložili v polivinilno ovojnico. Kje jih bomo dobili ali če jih bo moral imeti pacient sam, še ne vemo. To so prva opozorila in navodila, s katerimi želim seznaniti vse naše delavce. Dr. med. Marija šiška V sredo, 9. januarja letos smo prejeli KRIŽNO NAVIJALNI AVTOMAT ZA MEHKO PREVIJANJE PREJE. V našem strojnem parku doslej takšnega stroja nismo imeli, zato smo bili primorani kupovati barvasto prejo, ki je bila precej dražja, kot bo sedaj doma pobarvana. Novi stroj je, to smo povedali že v naslovu, petdelen. Vsak del ima 10 vreten, skupaj 50 vreten. Delo je v celoti avtomatizirano in si je napredek pri tem delu s tem strojem vredno ogledati. Stroj je izdelek znane tovarne, ki izdeluje tekstilne stroje vseh vrst, Schlaf-horst iz Miinchcngladbacha v ZR Nemčiji. Cena stroja je 320.000 DM. Stroj bodo montirali (ali pa so to delo medtem že opravili) v prvem nadstropju predilnice poleg drugih stikalnih in previjalnih strojev. Z njim bomo lahko odslej mehko navijali prejo, ki jo bomo potem pobarvali v zahtevanih količinah in v barvnih odtenkih po zamisli krea-torjev našiii izdelkov. Ekonomske prednosti dela z novim strojem so predvsem v tem, da sploh lahko previjamo prejo, ki jo bomo v nadaljnji fazi pobarvali; pri podobnem delu so bile sedaj zaposlene 4 osebe, na novem stroju pa bosta delali le 2 delavki; s prihranjenim denarjem pa bo razpolagal kolektiv preko svojih samoupravnih organov. Slika zgoraj: autoconer iztovarjajo Slika spodaj: ena petina autoconer — stroja »visi« v zraku XNXNX>i>>XVNX>XSN>^XSX>XVsX>XWC>>VsXX>XSX\XX>XX ? ? | LETOS POMLADI | OPRAVIMO VSI f SVOJO SPLOŠNO | VOLILNO DOLŽNOST f * i SNXXSXVXX\NXNXNXVSXXNX\XXX\XX\V Skupnost, ki združuje rekreativni in tekmovalni šport POLITIČNI IN DRUŽBENI DELAVCI IZ ŠTIRIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO POTRDILI NAČRT DELA TVD PARTIZAN JARŠE V ponedeljek, 14. januarja je povabil upravni odbor TVD Partizan Jarše politične in družbene delavce iz štirih sosednjih krajevnih skupnosti na razgovor o načrtu dela po vprašanju telovadne in športne dejavnosti. Na sestanek so prišli tovariši Franci Gerbec, republiški poslanec; Franc Mavsar iz Homca, Ignac Cerar in Franc Farčnik iz Preserij, Rajko Hafner, ravnatelj osnovne šole Radomlje, Franc Lipovšek, predsednik športnega društva Radomlje ter Janko Osolin in Janko Jerman, oba iz Radomelj. Iz Radomelj je bil tudi tovariš Marjan Gorza, Miro Kogoj iz podjetja Slovenijales Preserje, dr. Mitja Šircelj je zastopal občinsko TKS, Janko Ukmar pa podjetje Induplati in obenem ZRVS Radomlje. Od gostiteljev so bili navzoči predsednik društva TVD Partizan Jarše dipl. ing. Srečo Bergant, Otmar Lipovšek, Jože ičesnik, Brane Zupan in Miro Šimic. Predsednik Bergant je uvodoma pojasnil cilje tega sestanka, ki naj omogočijo, da bo delo steklo ob podpori vseh. »Ime, pod katerim sedaj delamo, smo prevzeli od društva, ki je že pred leti nehalo biti aktivno. To ime lahko sedaj spremenimo, če bi potem bili bolj povezani in imeli lažje delo. Bistveno je delo!« V nadaljevanju je naglasil, da smo dolžni našim ljudem omogočiti sodelovanje pri rekreativni in tekmovalni telovadni in športni dejavnosti. Cicibani morajo najti svoje ideale v naših vrstah, šolska mladina v šoli, (Odraščajoči in starejši pa zopet v enotah društva. Naš načrt, je nato rekel inženir Bergant, predvideva, da bi zaokrožili območje krajevnih skupnosti Preserje, Radomlje, Homec in Jarše, ter pritegnili ljudi in zbrali sredstva in drugo ter enotno delovali. »Zagovarjam tezo,« je nato rekel predsednik, »da bi govorili o novogradnjah šele, ko bi bile vse kapacitete v napravah in prostorih v tem predelu občine v polni meri izkoriščene.« Omenil je med drugim tudi odločnost podjetja Induplati, da uredi dvorano in strelišče za telovadno ter športno uporabo. Potem je pozval navzoče predstavnike, da v razpravi .sodelujejo in se odločijo za podporo pri uresničitvi zasnovane skupnosti, ker je prihodnost zagotovljena samo tistim, ki bodo močni in organizirani. Republiški poslanec tovariš Franci Gerbec je sodeloval v razpravi s pripombo, da se oglaša izključno kot dolgoletni sodelavec TVD Partizan Jarše. Gerbec je v celoti podprl koncept predsednika. Nace Cerar je pozdravil zamisel vodstva in omenil, da govorimo o eni regiji, kjer mora biti tudi povezava fiz-kulturne dejavnosti enotna in močna. »Kdor pri tem ne bo hotel sodelovati,« je rekel Cerar, »tega bo povozil čas!« Ravnatelj Hafner je svojo diskusijo omejil na zahtevo, da se (bodoče bolj organizirano pogovarjamo o urnikih in ljudeh, ki bodo s svojim strokovnim znanjem vnesli v vrste Partizana nov polet. Doktor Mitja Šircelj se je prijavil k besedi kot član občinskega odbora telesno-kulturne skupnosti. Uvodoma je rekel, da pozna stanje in sklepe, ki naj prispevajo k izboljšanju stanja. Tako kot drugim dejavnostim se obetajo tudi telovadbi in športu boljši časi. Ustavna določila omogočajo napredek v organiziranosti. Tudi športniki se morajo združiti v skupnost za telesno kulturo. Novo je tudi določilo, kako to dejavnost financirati. Sredstva ustvarja in daje občan-proizvajalec. Tudi za razvoj telesne kulture. Dobijo jih telesno-kulturne skupnosti, kjer jih potem isti proizvajalec koristi kot občan-športnik. Znano je, da bodo delovne organizacije financirale telesno kulturo z 0,66 % od bruto osebnih dohodkov. Seveda bo treba kar 22 % zbranega denarja oddvojiti za republiške in zvezne potrebe. Ostalo bo pa vseeno 44 %' sredstev. Zato, ker kljub temu vse še ni znano, bodo občine financirale fizkulturnike enako kot v lanskem letu. Tako bo v prvih treh mesecih. Na volišču v obratu za vzdrževanje Vseeno si novo utira pot, ki terja, da se s spremembami spreminja tudi naša miselnost. Svoje gledanje na ta zelo pomembna vprašanja bodo morali spremeniti tudi nadrejeni, to je organi na ravni republike in še višje. Ko je Šircelj govoril o nekaterih nepravilnostih, je omenil primer, da mladi telovadci ne morejo v domžalsko športno dvorano takrat, ko v njej igrajo nekateri tenis. Za telovadce uporabnina prostora ni plačana. Za one druge je. Da bi do podobnih napak ne prišlo več, je v zaključnem delu svoje izčrpne obravnave pozval navzoče, da le združeno delo zagotavlja kvalitetni napredek obogatenega z množičnostjo. Le skupnost lahko perspektivno obravnava celotno zadevo. Od Radomljanov se je najprej priglasil k razpravi tovariš Franc Lipovšek. Do nakazane problematike oziroma do predlagane rešitve je bil sorazmerno skeptičen. Podobno sta kasneje komentirala v razpravi to vprašanje tudi Janko Osolin in Janko Jerman, oba iz Radomelj. Vsi so zelo aktivni delavci na področju športa in ne smemo biti presenečeni, če se vsi ne ogrejejo takoj za novosti, ki še niso našle potrdila v praktičnih primerih. Naši sosedje so imeli pomisleke glede skupne vadbe na samo enem nogometnem igrišču ter o dislokaciji ostalih igrišč. Slišali smo tudi negativno mnenje o predlogu za sestavo skupnih ekip, kadar bi v po-edinih panogah merili naše znanje in športno spretnost. Svojo skepso so motivirali z neuspehom, ki je pred leti botroval enakemu predlogu, ko je šlo za nogometno reprezentanco. Ko smo, po dveurni razpravi, odločali o programu skupnega dela pod okriljem TVD Partizan Jarše (ime lahko, če je potrebno, zamenjamo z boljšim), so ta predlog potrdili vsi navzoči politični in družbeni delavci in ostali, ki so sodelovali v razpravi. Za nekatere stvari bo dobro počakati in analizirati napake predno bi skupnost veljala za vse. Predsednik inženir Srečo Bergant se je na koncu zahvalil za zaupanje in povabil vse na sestanek načelstva društva, kjer bodo aktivni delavci že oblikovali konkretne naloge. Res smo na štirih sejah samo govorili. Zagotovimo in ugotovimo pa lahko, da so bili vsi ti razgovori potrebni. In do te stopnje plodni. O. Lipovšek V treh mesecih trije turnirji PIŠE: LIPOVŠEK Še pred izidom januarske številke Konoplana smo prejeli od našega sodelavca Alojza Učakarja pismo z izrazi zahvale za pozornost in z dobrimi željami kolektivu za novo leto. Kljub poznemu času pismo, na njegovo izrecno željo, v celoti objavljamo. VV\AAAAAAAAAAAA/WVWVSA/VVVWNAAA/VNA. s Podpisani Učakar se zahvaljujem < za obisk, katerega sem bil zelo > vesel. s Rad bi se zahvalil predvsem > predsedniku sindikalne podružnice s oziroma vsem članom kolektiva, ki < se mu obetajo še naprej taki uspehi ^ pri delu in na drugih področjih. s Končujem v upanju, da to pismo s posredujete oziroma, da objavite to ^ kot članek v Konoplanu. s V letu 1974 pa vam vsem skupaj k želim srečno, zdravo in še tako > uspešno delovanje. s Učakar Alojz, 1. r. ^ 61000 LJUBLJANA Poljanski nasip 58 \A^yWWV\^W^VWWV\/VW'yVVVW-VWVV\. vAAAAAAAAAA^y\AAAAykAAAA^yWWWWWW Podobno pismo smo dobili od Marije Skok, ki je bila v bolnišnici. Zvedeli smo, da je sedaj že doma. Ob tem ji želimo skorajšnje okrevanje, izpolnjujemo ji pa tudi željo s tem, da objavljamo njeno pismo: Srečno novo leto želim celotnemu kolektivu. Ob tej priliki se zahvaljujem za obisk v bolnišnici in darilo, ki so mi ga izročili predstavniki sindikalne podružnice. Za obisk se posebej zahvaljujem zdravnici dr. šiški in višji medicinski sestri Majdi Škrinjarjevi. Marija Skok VWWWVW\AAAAAAAAAA/VWVWW\AAAAA/ Seji predsedstva TVD Partizan Jarše je v torek, 15. januarja, izjemoma predsedoval predsednik inženir Bergant. Ostali navzoči Otmar in Franc Lipovšek, Brane in Marjan Zupan, Požar, Cesnik, Rebernik, Šimic, Lisičič, Mrša, Pirš, Rojc, Cedilnik, Zabukovec, Pirc, Franci Česnik ter Marjan Gorza in Janko Ukmar. Ljubitelji rekreativnega in tekmovalnega športa in poznani politični in družbeni delavci so nas zadolžili, da obnovimo to delo na vseh ravneh, je uvodoma rekel predsednik in prosil, da pri tem razgovoru sodelujejo vsi povabljeni, da bi tako konkretno oblikovali delo. V razgovoru sta najprej potrdila pripravljenost za sodelovanje oba fizkulturna strokovnjaka iz osnovne šole tovarišica Marija Mrša in tovariš Moma Lisičič. Vodstvo društva jima je zagotovilo primerno plačilo za delo. Člani predsedstva so se za tem razdelili v dve skupini: prvo je vodil Jože Česnik in so v njej sodelovali vsi, ki jih direktno zadeva telovadba, druga pa je pregledala stanje in določila primeren urnik za vse športne igre, ki jih gojijo člani v rekreativne ali tekmovalne namene. Telovadci so sklenili, da bodo priredili 22. in 23. januarja intenzivni tečaj za vodnike. Redna vadba za te naše najmlajše bo po predlogu — tega je predsedstvo osvojilo — samo v novi telovadnici osnovne šole. Telovadci so predlagali predsedstvu tudi takojšnjo najbolj sprejemljivo propagando za pridobitev cicibanov. Zato, ker zajema šolsko športno društvo šele šolarje od vključno petega razreda dalje, bodo kasneje pritegnili v vrste društva vso mladino, ki ni bila in še ni nikjer včlanjena. Telovadcem je predsedstvo odobrilo v pripravljalnem času do začetka redne telovadbe obisk adekvatne telovadbe pri Partizanu Tabor v Ljubljani. Vodniki športnih iger pri Partizanu so sorazmerno številni. Tudi aktivnih udeležencev je precej. Največ je strelcev, za katere je poročal Šimic. Za sejo je že imel dobro izdelan program dela. Posebej velja omeniti, da pripravljajo strelci za dan žena tekmovanje članic. To je edinstvena pozornost, ki pa je skladna z našimi prizadevanji, da naredimo vse državljane sposobne za vključitev v SLO. Na pobudo predsednika in ob pomoči predstavnika Induplati inženirja Ukmarja bodo strelci in drugi tudi organizatorji partizanskega orientacijskega pohoda s streljanjem. Datum za ta nastop bodo določili kasneje, le v primeru lepega vremena. Strelcev je okrog 70, streljajo pa na pokritem strelišču v Jaršah. Drugi najbolj številni in delavni so kegljači, ki jih vodi tovariš Rebernik. Okrog 15-članska ekipa nastopa vsa leta z večjim ali manjših uspehom v Mali ligi, kar pa ne onemogoča, da bi kegljali tudi vsi drugi, ki jih veseli izključno lastna rekreacija. Nekatera organizacijska vprašanja (sedanja članarina in plačevanje uporabe kegljišča) bo upravni odbor skušal primerno rešiti v dogovoru z vodstvom kegljačev oziroma predsedstva. Košarkaši se zbirajo in igrajo v Radomljah pod vodstvom tovariša Gorze. Vseh je 20 in igrajo za vajo v novi -šolski telovadnici. Košarkaši so v zadnjem času odigrali nekaj tekem z moštvi iz bližnje okolice. Namizni tenis igrajo v Jaršah (na odru dvorane), v Radomljah (v mali dvorani kulturnega doma), v Nožicah in na Količevem. Ravno ta razvejanost je odločilno vplivala, da se je vodnik Luka Pirš odločil, da povabi vse igralce namiznega tenisa v prvi polovici marca na turnirsko tekmovanje. Turnir bo v telovadnici osnovne šole. Igralci odbojke, vodi jih Franci Česnik, igrajo le za rekreacijo in so ostali brez podmladka. Današnji igralci, ki jih je okrog 10, pa so priredili nekaj srečanj. Za obuditev zanimanja za odbojko, ki je bil pred časom šport številka ena v Jaršah, bodo v začetku aprila priredili turnirsko tekmovanje. Turnir bodo organizirali tudi šahisti (bil pa je že zadnje dni januarja in v začetku februarja). Zanj je zadolžen tovariš Martin Capuder. Turnir bodo igrali okrog 14 večerov v mali dvorani v Radomljah. Smučarsko prvenstvo za vse člane društva bo zadnji teden v februarju na Veliki oziroma na Mali planini. S potrebno propagando bo društvo opozorilo člane in članice na to vsakoletno prireditev. Za konec so sklenili pritegniti k organiziranemu delu tudi igralce balinarje. Igrišč in igralcev, predvsem starejših članov, je v vseh krajih dovolj. Enako kakor nekatere druge športne igre je tudi balinanje odvisno od vremena, zato bo predsedstvo o tem ponovno razpravljalo, ko bo to primerno. Naglasili bi, da prireja društvo vse rekreativne in tekmovalne nastope za moške in ženske člane. To je zatorej tudi poziv vsem, naj pridejo in sodelujejo. NOVOSTI S TRŽIŠČA Uporaba kovinskih niti za preprečevanje elektrostatičnega naelektrenja ______________tekstilnih izdelkov__________________ Piše: dipl. ing. DALIBORKA PODBOJ-ČAJVAN Z jekleno nitjo »behinox« se je evropskemu trgu predstavila ena naj večjih proizvajalk jeklenih žic na stari celini. Behinox niti so tanjše od lasu; debelina niti znaša le 100 den. Z dodatkom takšnih niti tekstilnim vlaknom zmanjšamo elektrostatično nabijanje tekstilnih izdelkov. Te kovinske niti izdelujejo iz krom-nikelj kovine in uporabljajo pri izdelovanju preprog, talnih oblog, filtrov, delovnih oblek ipd. Pod oznako »behitex« je firma Behaert dala na trg tudi kovinsko nit z visokim odstotkom plemenitega jekla, katerega lahko prisukamo tekstilnim nitim namenjenim za izdelovanje preprog. Takšne niti stkemo v preproge ali uporabimo za izdelovanje tuffting oblog. Dodane behinex niti ali prisukane behinex niti so v izdelkih neopazne. Stroški izdelovanja preprog z dodatnimi jeklenimi nitmi ne znesejo več kot 0,50 do 1.— DM pri kvadr. metru. Tako je v ceni za delovno obleko, ki stane 80.— DM vračunan, kot dodatek za kovinske niti, le znesek 1,5 do 2.—DM. V ZDA dodajajo kovinske niti tudi izdelkom, namenjenim za gospodinjstvo kot so to preproge in zavese. Krom-nikelj jeklene niti dodajajo tudi v tekstilije za spodnje perilo, za vrhnje obleke, pletenine in ‘druge. V Evropi jih uporabljajo zaenkrat le pri izdelkih za prekrivanje tal velikih prostorov in birojev, institutov, hotelov, v bolnišnicah in drugod. Nemški proizvajalci preprog so v svoje proizvodne programe že vnesli te nove behaert izdelke. Glavne prednosti teh niti so do- bra električna in toplotna prevodnost, temperaturna stabilnost, velika trgalna trdnost, majhen odstotek razteznosti, odpornost proti kislinam, lugom in bakterijam. Največja pomembnost je v tem, da že z 1 °/c dodatkom kovinskih niti občutno zmanjšamo elektrostatično nabitost tekstilnih izdelkov. Mislim, da je prednost omenjenih dodatkov tekstilnim izdelkom očitna, saj so mnogim znani neprijetni občutki ob istiku z raznimi kovinskimi predmeti v prostorih, kjer so tla prekrita s tapisomom ali podobnimi talnimi oblogami. Tako bodo odpadli sicer rahli električni zbodljaji in prasketanje ob odpiranju vrat, oken, radiatorjev ali celo samo ob dotiku oziroma rokovanju ljudi, ki se srečujejo v takšnih prostorih. Poročilo za december 1973 VREDNOST TOČKE ENAKA, STIMULATIVNI DEL MANJŠI V decembru so bili osebni dohodki nekoliko nižji z ozirom na manjši odstotek stimulativnega dela. Vrednost točke je ostala v decembru ista kakor oktobra in novembra, to je 0,0169 din. Dodatna merila za mesec december so bila izplačana po oddelkih: oddelek dodatno merilo december 1973 Vsa delovna mesta v podjetju, R-D-Z 8,5 % na katerih pripada po Pravilniku Vsa delovna mesta v podjetju, R-D 9 % na katerih pripada po Pravilniku Poprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje je v decembru znašal 2.170,14 din, torej za 80,00 din manj kakor novembra, kar gre na račun manjšega odstotka stimulativnega dela oziroma zaposlitvi novincev v obratu konfekcije. OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Hrnčič Husein, tkalec, vstopil 8. 1. 1974 2. Korošec Marjana, del. v konfekciji, vstopila 8. I. 1974 3. Ristič Božidar, tkalec, vstopil 9. I. 1974 4. Močnik Milan, transp. delavec, vstopil 10. I. 1974 5. Budaji Stevan, tkalec, vstopil 11. I. 1974 6. Keržan Zdravko, del. v sprejem., vstopil 14. I. 1974 7. Oblak Sergije, tkalec, vstopil 14. I. 1974 8. Milovič Slobodan, tkalec, vstopil 17. I. 1974 Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji — najvišji je naslednji: Predil. tkal. oplem. konfek. vzdrž. uprava Naj nižji Najvišji 1.292,20 4.286,10 1.563,38 4.204,20 1.678,04 4.058,60 1.184,82 4.038,58 1.599,78 4.724,72 1.608,88 6.357,26 Letos bomo izračunali osebne dohodke oziroma vrednost točke s planiranim zneskom. Ta znaša za začetek 0,0170 din. Tako bo v januarju; za preostali del leta pa bo višina vrednosti točke odvisna od poslovnega uspeha. Izplačila po dodatnih merilih R-D-Z in R-D bomo za januar obračunali na podlagi rezultatov poslovanja za december 1973. Najnižji osebni dohodek je bil v decembru izplačan v obratu konfekcije zaradi novincev, katerim gre izplačilo 80% ocene delovnih mest. Vera Habjan Izstopi: 1. Novak Franc, del. v cer. odd., izstopil 24. I. 1974 2. Jenič Viktor, del. v prejem., izstopil 25. I. 1974 3. Hrnčič Husein, tkalec, izstopil 15. I. 1974 4. Hafner Branko, ključav., izstopil 28. I. 1974 5. dipl. ing. Kuralt Anastazija, izstopila 31. I. 1974. POROČILA SE JE: Gergar Ljuba, konfekcija, poročena JOVANOVIČ. FIZKULTURA Združuje telovadce — rezervne oficirje — SLO PO PRVI SEJI NOVEGA VODSTVA PARTIZANA ŠE VEDNO LE NAČELNI SKLEPI. NALOGE SO ZNANE, VSEENO MANJKA ZA NEMOTENO DELO ŠE NEKAJ ODLOČITEV, KI JIH BODO SPREJELI NA RAZGOVORIH S POLITIČNIMI IN DRUŽBENIMI PREDSTAVNIKI IZ OKOLIŠKIH KRAJEV. Pod predsedstvom tovariša Sreča Berganta se je v torek, 8. januarja sestal celotni odbor TVD Partizana Jarše na prvo sejo in si po več kot dveumi vneti razpravi podrobneje izdelali načrt dela. Po uvodnem komentarju zadnjega občnega zbora je Lipovšek poročal o dejanskem stanju in to: — o ljudeh — o igriščih in drugih društvenih prostorih — o financah in — o materialnem stanju. Aktivne udeležence ni mogoče sešteti v eno število, ki bi izkazovalo številčno stanje društva v ljudeh. Poročevalec je le omenil, da se sedaj aktivno bavi z raznimi panogami fizkulture in rekreacije okrog 145 ljudi obeh spolov in starostno neomejenih. Najbolj uspešni so zaenkrat kegljači in strelci. Zelo aktivni so tudi igralci namiznega tenisa, medtem ko sta smučanje in atletska dejavnost omejena na letni čas. Ostale napoge so manj obiskovane čeprav vsi rezultati niso niti slabi (odbojka, šah, mali nogomet in dr.). Društvo razpolaga z vsemi igrišči in prostori, ki omogočajo igranje in nastope. Igrišča in prostori so v uporabnem stanju. Finančno stanje društva je primemo. Za nemoteno delo smo zaprosili za dotacijo občinsko telesnovzgojno institucijo in sicer za 60.000 din, ker sodimo, da bodo ta sredstva zadoščala, seveda ob dodatnih virih, kjer računamo predvsem na ustrezno solidarnost kolektivov v kraju in okolici. Pri materialnem stanju je bilo slišati o rekvizitih, ki so članom na voljo za vaje in nastope. Teh je malo. Uporabno stanje je na meji med dobrim in nerabnim. Predsednik društva inženir Bergant Je sejo nadaljeval z vprašanjem ureditve odnosov med strelci in društvom ter med nogometaši in društvom. Strelci, te zastopa v novem odbora tovariš Miro SIMIČ, skoraj nimajo posebnih zahtev. Osnovno vprašanje zanje pa je prostor-strelišče, ki služi vsem strelcem v občini. Z ustreznim urnikom pa bo mogoče zadostiti REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE: Vodoravno: FANTAZIJA, ACON-CAGUA, NOVA, NOR, A, ILOK, ČA, D, OTO, OVARIJ, OPORTUNIST, I, OČA, MOSKVA, ZATAJEN, K, NIL, A, GEM, NA, SAS, AMON, RA, ME- vsem in omogočiti društvu, da bo imel v tem prostoru tudi delovne sestanke in seje. Predpogoj za to pa je ureditev BUNKERJA ZA OROŽJE. Strelci imajo konkreten predlog, kako naj bi izgledal, kar so prisotni potrdili. Posebej se je za to ureditev zavzel predstavnik tovarne Induplati tovariš Janko Ukmar, ki je obljubil tehnično in finančno pomoč pri realizaciji te zahteve. O odnosih med NK Induplati in društvom je govoril član odbora tovariš Lado Zabukovec, ki je pripomnil, da so se nogometaši morali osamosvojiti, ker jih Je v to silila nedelavnost društva v zadnjih letih. Za ponovno sodelovanje pa najbrie ne bo težav, ker je le v skupnem nastopu zagotovljen uspeh in napredek. Inženir Bergant je načel tudi vprašanje financ in članstva. Slišati je bilo predloge, da bi povabili sosednje kolektive h kolektivnemu pristopu v članstvo in poiskali tudi druge vire za stalni dohodek. O pravnih vprašanjih glede »de jure« obstoja društva je imel nekaj vprašanj tovariš Ingo Paš, pravnik iz Induplati, sicer član odbora. Zadevo kaže vsekakor preveriti, mimo tega pa so navzoči sklenili, da povabimo predstavnike političnih in družbenih organizacij iz okolice na razgovor zato, da bi dobili soglasje, da se osredotoči fizkultuma dejavnost v tem delu občine okrog TVD Partizana Jarše. Razumljivo, da je v ta namen treba združiti vse dejavnike kot ljudi, denarna sredstva ter igrišča, prostore in rekvizite. Predstavnik osnovne šole Radomlje, ravnatelj tovariš Rajko HAFNER, je sodeloval v razpravi in se omejil na dejavnost po teh vprašanjih po času, ko je dana v uporabo nova telovadnica. Hafner Je rekel, da bodo pri šoli uredili tudi igrišče za odbojko in za rokomet. Vse naprave bodo lahko uporabljali vsi. Za telovadnico pa zahteva šola uporabnino v minimalnem znesku 2.000 dinarjev na mesec. Z nalogo, da povabimo v ponedeljek, 14. januarja na razgovor predstavnike zavoljo ureditve statusa našega društva ter naslednji dan vse aktivne vodnike telovadcev in športnih iger za formiranje načelstva in pripravo primernega delovnega programa društva, je predsednik zaključil sejo. DALJON, ME, O, SE, LASKANJE, ANKETA, PANTER, AR, LOV, UMOR, TA, RS, A, IVAN, PERES-NIK, PARADA, KE, INARI, LT, TANTAL, NAGLAS, AIDA, ANTIMON, AKT, N, EKO, KURSK, Ul, ISAAC, TRIANON, NANTES, EC, ID, N, IK, IT, KRONA, NASA. V preteklem letu so naši kegljači tekmovali v MALI LIGI, v organizaciji Kegljaške tekmovalne skupnosti s sedežem v Ljubljani. Nastopili so na spomladanskem In na jesenskem delu tekmovanja. Zavoljo sprememb, do katerih je prišlo v organizaciji KTS MALA LIGA, so naši nastopili le petkrat. Tekme so bile doma In na kegljiščih ljubljanskih klubov. Na teh tekmah so naši kegljači podrli 9058 kegljev, nasprotniki pa 8996 oziroma 62 podrtih kegljev manj. V povprečju so naši podrli na 100 lučajev 377,4 kegljev. Na klubskem tekmovanju, v disciplini 2 X 150 lučajev mešano je nastopilo 15 moških in 4 ženske tekmovalke. Med moškimi so bili najboljši: 1. Slavko BANKO — 1239 podrtih kegljev, 2. Niko KRŽAN — 1170 podrtih kegljev, 3. Dane ANDROMAKO — 1134 kegljev. O TEKMOVALNIH NASTOPIH KEGLJAČEV V LETU 1973 Poroča FRANC REBERNIK Koledar tekmovanj 1973: 14. februarja so v Kranju odigrali tekmo s KK Telesni invalidi v disciplini 6 X 100 lučajev in jo izgubili z 39 keglji razlike. 28. februarja so v Jaršah igrali prijateljsko tekmo s KK Zobni tehniki iz Ljubljane in zmagali z 259 več podrtimi keglji. 8. marca so zmagali z 1 kegljem razlike v tekmi s KK Količevo — 6 X 100 lučajev mešano. 14. marca so izgubili v povratni tekmi s kegljači iz Količevega z 229 manj podrtimi keglji. V prvi tekmi so naši podrli poprečno 365 kegljev, v drugi pa 350. 20.^ marca so odigrali z istim nasprotnikom še tretjo tekmo. Tokrat na nevtralnem igrišču, pri Konšku na Trojanah. Srečanje so izgubili z 64 manj podrtimi keglji, kljub najboljšemu poprečju na 100 lučajev, ko so podrli kar 369 kegljev. V dneh od 20. do 27. maja so se naši udeležili s štirimi kegljači prvenstva za posameznike v dveh nastopih discipline 200 lučajev mešano. Z 837 podrtimi keglji je bil med našimi najboljši Dane Andromako, kar pa vseeno ni zadostovalo za nadaljno uvrstitev. 13. junija so odigrali prijateljsko tekmo s kegljači KK Svilanit iz Kamnika in jo izgubili z 29 manj podrtimi keglji. 22. oktobra so se srečali v prijateljski tekmi s kegljači KK Slovenijales iz Ljubljane in v tekmi 6 X 100 lučajev zmagali kar z 267 več podrtimi keglji . 19. novembra so Jaršani tekmovali, v prijateljskem srečanju, s kegljači trgovskega podjetja Tekstil iz Ljubljane in tekmo dobili s 7 keglji razlike. 7. decembra so Jaršani drugič premagali nasprotnike KK Tekstil; tokrat z 19 več podrtimi keglji. V jesenskem delu tekmovanja so Jaršani nastopili v MALI LIGI proti kegljačem KK Svilanit iz Kamnika in zmagali s 35 keglji razlike ter s kegljači KK Splošno gradbeno podjetje Grosuplje in izgubili z 61 keglji razlike. V organizaciji Kegljaške tekmovalne skupnosti smo videli tudi srečanje med našimi in kegljači KK Izolirke, ki se je končalo v borbenih igrah neodločeno, kar se redkokdaj zgodi. Zahvala Ob izgubi moje drage sestre TONČKE OGRIN se sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice lepo zahvaljujem za izraze sožalja in za cvetje, ki so ga darovali pokojni. Za vse, iskrena hvala. Nace Ogrin Prihodnjo nagradno križanko bomo objavili v aprilski številki našega glasila Konoplan. Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredničkeea odbora. Slavi GERBEC, ing. Jože KLESNIK, Cilka MRDZBNOVIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK dipl iur Ingo PAS dinl hig. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SESEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR In Ing. Lado ZABUKOVEC — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.