r« piiit prijisis: m eelo leto naprej 86 K —h pol tet« , 13 , — , «etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravKiitvii projomaa: la celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom SO h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroiaiae 'in Inoerate sprejema upraveiitve t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice St 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 202. V Ljubljani, v sredo 4. septembra 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. Dr. Šusteriič v Šempetru (Iz dr. Šusteršičevega govora.) Spoštovani volivci! Prišel sem mej Vas, da spoznate, ali sem bil vesten poslanec, ali sem držal tisto, kar sem obljubil, ali pa je res sama „žlindra" tisto, kar sem obljubo val. Pred volitvami Vam liberalci jako veliko obljubujejo, papir je potrpežljiv, in zato kar na cente papirja zastonj pošiljajo mej Vas. Čudno ljubezen imajo liberalci do Vas, da pred volitvami izdajajo denar — da bi Vi volili liberalne poslance. Po volitvah pa potem pri liberalcih ostane zopet vse pri starem. Razni liberalci Vaš še naprej za ušesa tresejo — po volitvah ostane pri njih vse pri starem. Poglejmo delo katoliško-narodne stranke. Po zadnjih državnozborskih volitvah je prišlo v državni zbor šest katoliško-narodnih poslancev in trije slovenski liberalni. Prvo, kar smo storili na Dunaju, bilo je to, da smo iskali zveze. Ustanovili smo „Slovansko središče", katerega namen je, v prvi vrsti potegovati se za blagor kmetskega stanu. Tudi liberalci so iskali zveze in radi bi šli z nami. Mi pa smo rekli: „Prijatelji smo dobre družbe, za to z vami skupaj ne gremo. Sicer pa — ali bi vi mogli sedeti skupaj z „goljufi" in „sleparji", s kakeršnimi ste nas psovali. Kaki poštenjaki pa ste vi? Vi delajte liberalno, mi pa po svoje." Tako smo govorili, in tako smo šli narazen. Pristopili so liberalci k hrvatsko-slo-venskemu klubu, prej pa so zahtevali, da ne sme v pravilih stati, dabi ta klub v prvi vrsti za kmeta delal. To so storili tisti „prijatelji kmeta", ki se sedaj hlinijo kmetu! Zato nismo skupaj prišli! (Burno odobravanje). Mi moramo v prvi vrsti skrbeti za kmetski stan. (Klici: tako je!) Kdo pa je slovenski narod? Kmetje! Kmet je slovenski narod, zato pa tudi nemški nacijonalci najbolj črtijo slovenskega kmeta, ker vedo, da dokler bo kaj slovenskega kmeta — bo živel slovenski narod! (Dolgotrajno ploskanje.) Jeden prvih predlogov, katere smo sprožili v državnem zboru, bilje predlog o stanovskih kmetskih zadrugah. Poročevalec o tej zadevi je poslanec Povše. Sedaj se poroča z D u-naja, da bo ta zakon jeseni rešen in sprejet. (Gromoviti „Dobro!" klici) Te zadruge so življenjska potreba kmeta. Zakaj tako propada kmetski stan ? Zato, ker se sam kot stan braniti ne more. V stanovskih kmetskih zadrugah pa bode združenih okolu dveh milijonov kmečkih posestnikov in takrat bo kmet gospodar! Kmetje, kdo se poteguje za Vas ? Liberalci so poskrbeli skoro za vse druge stanove, samo za Vas niso nič storili. Trgovci imajo svoje trgovske zbornice, notarji svoje notarske zbornice — samo na kmeta niso liberalci nič mislili. V stanovskih kmetskih zadrugah imel bo kmet svojo zaslombo. Liberalci vedno nasprotujejo kmetskemu združevanju, ker hočejo, da kmet ostane osamljen, da ga vsak lahko odere. Spomnila pa se je kmeta katoliško-narodna stranka in stanovske kmetske zadruge bodo jedna njenih zaslug. Velik pomen pri t e m p a b o, kakšen do prihodnji deželni zbor. V vseh deželnih zborih se bode tudi razpravljalo o teh zadrugah in sedaj si lahko mislite, kake bi bile te zadruge, ako bi imeli v deželnem zboru večino liberalci. Vzgled vam je deželni kulturni svet, v katerem so mestna liberalna gospoda in graščaki hoteli si pridobiti premoč nad kmetom, a je to zaprečila katoliško-narodna stranka. Liberalci molče o tem očitanju, vse je tiho v liberalnem gozdu na to obtožbo hudodelstva zoper kmeta, kakeršno so storili liberalci v zadevi deželnega kulturnega sveta. (Ploskanje in odobravanje). Ako dobe liberalci večino v deželnem zboru, potem kmetje lahko pričakujejo, da bodo zanje liberalci delali take postave, s kakeršno so hoteli oškodovati kmeta pri dež. kulturnem svetu. Govornik je potem opisal delo naših poslancev za deželno zavarovalnico, za p od r ž a v 1 j e n j e notari-jata, dalje predlogov »Slovanskega središča« o omejitvi hišnorazred-nega davka in za odpravo državnih mitnic. Ko se je glasovalo za odpravo državnih mitnic v državnem zboru, pokazala se je liberalna ljubezen za kmeta. Ljudje so plačevali pri državnih mitnicah šest milijonov kron na leto, a v državno blagajno je prišlo samo dva milijona kron, štiri milijone kron pa je ostalo pri uradnikih in pri liberalnih najemnikih. Dr. Tavčar je pri glasovanju za odpravo teh državnih mitnic obsedel. To je storil voditelj slovenske liberalne stranke, ki se še vedno mej kmete upa. Pa vsaj so imeli njegovi liberalni prijatelji mnogo najemščin v rokah. Liberalci zastopajo sebične koristi posameznih bogatašev, katoliš^o-narodna stranka se pa bori za ljudstvo. Ko je nekdo dr. Tavčarja vpraSal, zakaj je glasoval proti podr-žavljenju mitnic, dejal je: »Loterija se naj prej odpravi,« na kar je dr. Tavčar dobil odgovor: »Pri mitnicah mora vsak plačati, v loterijo pa stavi le tisti, kdor hoče, sicer pa, kadar se gre za odpravo kakega davka, •»»j »c. glasuje za tr>. da «« iii-omn takoj odpravi.« Govornik omenja potem predlogov za podporo vinogradnikov inpred-1 o g a z a o d p i s p o tr e s n e g a posojila. Katoliško-narodnim poslancem se je posrečilo kljub liberalni nagajivosti pridobiti vlado za mnogo odpisov. Kaj pa so liberalci storili za kmeta ? Samo pri volitvah poznajo liberalci kmeta. Liberalci izvajajo najhujšo sleparijo, da vodijo ljudstvo na napačna pota. Poslužujejo se vseh sredstev. Ko je 1. 1899 kandidoval v deželni zbor vipavski Božič, je ta mož s tem zmagal, da je vzel naš kato-liško-narodni program za svojega, ko je bil pa izvoljen, je pa v deželnem zboru z liberalci potegnil in liberalna prizadevanja podpiral. Pa še jedno čudno lastnost imajo libe- ralci. Pred volitvami postanejo liberalci jako pobožni. Volivni čas je za liberalce isto, kakor čas potresa. (Veselost.) Ko je bil v Ljubljani potres, so liberalci tudi pobožni postali in molili so. Ko se je pa zemlja zopet pomirila, so pa pričeli kleti. (Veselost.) In tudi sedaj pred volitvami vpijejo: »Mi smo tudi ?a katoliško vero, mi smo bolji kot duhovni.« Posebno „dobrega katoličana" se kaže dr. Tavčar, ko je pa prišel v Trebnje na shod neko nedeljo, je celi dan v gostilni sedel, v cerkev pa ni šel! (Veselost.) Pa dasi liberalci pravije, da so bolji kristjanje nego apostoli, jim je vendar v „Rodoljubu" ena ušla, ko so razlagali svojo vero. Za svoj vzor so v „Rodoljubu", v oklicu narodno napredne stranke, poBta-vilitistega svobodnjaka, ki je umiral brez rimske pomoči. Rimska pomoč ob poslednji uri so sv. zakramenti in duhovnik. Liberalci pa sedaj pravijo, da jim je vzor tisti, ki brez cerkvene pomoči umrje. Prostozidarji tako umirajo, a še ti se na poslednjo uro večinoma izpreobr-nejo. Najboljša dedščina je sv. vera in vender liberalci hujskajo proti veri in cerkvi, huj-skajo proti duhovnikom. Kedaj je Kristus rekel, da duhovnikov ni treba poslušati ? Liberalci Be lažejo o nadvladi duhov- i A < II o. Kje pa je ta nadvlada? Ali pri deželni vladi ? Pri miniBterstvu ? Pri okrajnem glavarstvu? Kje je ta nadvlada? Duhovnik je sedaj tako daleč, da ga sme vsak pobalin zmerjati. Oklic liberalne Stanke je tak, da bi ga lahko spisal vsak žganjar v Pihlerjevih katakombah. Namestu da bi liberalci odgovarjali na naša očitanja in naše dokaze, da so protiijudska, proti-kmetska stranka, pa pravi dr. Tavčar: „Previsoko stoji naša stranka da bi so ji bilo treba braniti." (Smeh.) Tak je odgovor liberalcev — a zabavljajo dalje, kakor zabavlja otroče, kadar Be ga ziasa. In tudi dr. Tavčar zabavlja dalje na duhovnike, dasi ve, da bi še danes krave pasel, ako bi duhovnikov ne bilo. Z duhov-skim denarjem svojih Btrijcev duhovnikov Be LISTEK. Ukradeni teli slon. Angleški spisal Mark Twain. Prevel A. K. (Dalje.) III. Drugo jutro so bile novine zopet isto-tako polne raznih domnevanj detektivov kakor poprej ; prinašale so podrobne podatke, seveda znatno pomnožene po raznih njihovih dopisovalcih. Sestanek se je množil za sestankom, eden naslov je bil ganljiveji nego drugi, tako da me je bolelo srce, kadar sem jih čital. Podlaga vsemu pa je bilo to-le poročilo: Beli slon na svobodi! Svoje usodne pohode še vedno nadaljuje! Prestrašenemu prebivalstvu so opustošene cele naselbine! Bledi strah gre pred njim, smrt in poguba ostajata za njim! Za njim pa detektivi! Skednji prevrnjeni, delarne pokončane, žetev uničena, javni shodi razkropljeni mod velikim krvolitjem, katerega ni mogoče popisati! — Poročilo načelnika Blunta. »Kaj! ?« je zaklical nadzornik Blunt in izdal nekoliko svoje presenečenje: »To je znamenito! To jo največji vspeh, katerega je kedaj dosegla tajna policija. Zgodovina tega čina bode šla na konec sveta in trajala na večne čase, in ž njo — tudi moje ime«. Ali jaz sem imel bore malo od tega. Včasih mi jo padlo v glavo, da sem jaz edini zakrivil vse te nesreče, in da je bil slon takorekoč samo moje neodgovorno sredstvo. In kakšno število se jih je nabralo! Na enem kraju je vdrl v volivno dvorano in ubil dva volivca. Dalje idoč je usmrtil dva berača z imenom 0'Donohn in Mo Flan-nigan, katera sta ravno potovala v sirotišnico, ko ju jo došel brezobzirni nestvor si-amski. Nato je naletel na nekega slaboumnega pastorja, pripravljajočega se z navdušeno zgovornostjo na boj proti plesu, gledališču in drugim stvarem, katere je težko premagati, ter ga pobil z enim samim udarcem. Zopet na drugem kraju jo ubil nekega agenta, ki je priporočal strelovode svoje tvrdke. In tako je ta seznam segal dalje in dalje, vedno bolj žalosten in srce trgajoč. Šestdeset oseb jo bilo ubitih, dvesto in štirideset pa ranjenih. Časniki so pa vedno prinašali članke o dokazih neprimerljive delavnosti detektivov in so navadno konča-vali, »da je tristo meščanov in štirje detektivi videlo groznega nestvora in da sta dva od teh prišla ob življenje«. Bal sem se, da bi zopet ne zaropotal telegrafski stroj. Polagoma so začela poročila prihajati redkeje, ali nobeno več me ni vznemirilo. Brž je bilo jasno, da je sled po slonu zginil, kajti vsled goste megle je bilo kaj tacega lahko mogoče. Brzojavke, dohajajoče še tuintam iz mest ne zelo oddaljenih, so naznanjale, da se je tuintam pro-mikala v megli neka ogromna tvarina ob tej in tej uri, in da je bil to brezdvombeno slon. Ali povsod je ta tvarina hitro zginila no pustivši za seboj nikakega sledu. Vsak detektiv je obhodil pokrajino, ki mu je bila odkazana, in pošiljal poročila vsako uro, vsak izmed njih jo našel nekake stopinje, zasledoval nekaj in bil temu »nekaj« vedno za petami. Ali dan je minil brez vspeha. Naslednji dan tudi in prihodnji ravno tako. Poročila v časnikih so pobtala enolična, obsezajoča stvari, ki niso pomenjale nič, slo dovo, ki niso nikamor dovedli, in razna domnevanja, ki niso imela na sebi nič presenetljivega. Po nasvetu nadzornikovem sem nagrado podvojil. Pretekli so štirje dolgi dnevi. V tem času jc zadel detektive hud udarec — časni- karski poročevalci so proglasili, da ne bodo več objavljali njihovih domnevanj, ter bo jih hladno zavrnili rekoč: »Dajte nam mir!« Štirinajst dni potem, ko mi jo slon zginil, sem zvišal nagrado na 75.000 dolarjev. Bila je to sicer velika svota, toda čutil sem, da raje žrtvujem vso svojo zasebno premoženje, kakor da bi izgubil vladino zaupanje. Zidaj, ko so živeli detektivi v prepiru s časniki, pisali so le ti proti njim, in požreti so morali marsikako ostro in sarkastično zabav-ljico. To je bilo pa zelo pripravno gradivo za gledališke igralce; začeli so se oblačiti kot detektivi in lovili slona po odru na najbolj nagajiv način. Karikaturisti so jih upodabljali, kako so drvijo po planjavi z daljno gledom v roki, med tem ko slon koraka za njimi in jim krade jabolka iz žepov. Napis pa so je glasil: Mi no spimo. Krog in krog so so slišalo šaljivo opazke, ena bolj pikra kakor druga. Nekdo pa jo vendar ostal miren, trden in nezbegan vkljub vsemu temu. Bil jo to načelnik Blunt, mož kamenitega srca. Njegov pogled se ni zmračil, njegova trdna nada so ni nič omajala. Vedno je govoril: »Naj zabavljajo in pikajo; kdor so smejo nazadnje, smejo so najbolje.« je izobrazil. Še žival je hvaležna, koliko je pa človek vreden, ki še te narave nima. In če dr. Tavčar sedaj pravi, da se mora cerkveni denar razdeliti, naj bi on prvi pričel, vsaj ga je on dovolj pograbil. (Ploskanje in viharna veselost.) Volivoi! Volitve so tu. Ne gre se sedaj za osebe, gre se zato, ali zmaga pravična kat-nsrodna stvar ali pa liberalizem. Trdno sklenimo, da bomo vsi od prvega do zadnjega, naj se zgodi karkoli, prišli pogumno in krepko dne 12. sept. na volišče za blagor naroda, za lastni blagor, za blagor nadih potomcev. Vesela zmaga potem mora biti naša! (Viharno odobravanje.) Is trebanjskega okraja. Liberalci so sedaj pri delu sosebno na ta način, da priporočajo kakega našega posameznega kandidata, ob jednem pa agitu-jejo proti drugima dvema kandidatoma in usiljujejo ljudem liberalna kandidata. Na ta način delajo posebno proti dr. Schweitzer j u, proti kateremu imajo urejeno sistematično agitacijo. Opozarjamo somišljenike, naj ljudstvu pojašnjujejo grde liberalne spletke. Katoliški volivci naj ne sedejo liberalcem na limanice, da bi svoje glasove cepili, ampak složno naj oddajo svoje glasove trem od katoliško-narodne stranke priporočenim kandidatom, Fr. K oš a k u, dr. Viljemu Schweitzerju in dr. Ign. Ž i n i k u ! Žalosten shod. je napravila narodno - napredna stranka za poljansko dolino v Srednji vasi pri Poljanah v nedeljo, dne 1. t. m. v gostilni „pri An-žonovcu". Včg. župnik v Poljanah je namreč nameraval na svojo roko postaviti kot „neodvisnega" kandidata za volivni okraj Kranj-Tržič-Loka gospoda Gustava Pirca, tajnika c. kr. kmetijske družbe kranjske, ne glede na to, da so liberalci za ta volivni okraj že postavili svojega kandidata, česar pa gospod župnik seveda ni vedel, ker ne bere niti »Slovenca" niti „Slov. Naroda". Pisal je torej g. Pircu, naj sprejme kandidaturo, in skoraj gotovo tudi, naj napravi volivni shod dne 1. septembra v Srednji vasi pri Poljanah za celo poljansko dolino. Gospod Pire je bil seveda tnlikn nameten. da nolianskemu gospodu župniku niti odgovoril ni, saj : Kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi. O tem svojem koraku je poljanski gospod župnik obvestil med drugimi tudi slavno županstvo na Trati. To pa je dalo v nedeljo po deseti maši javno pred cerkvijo klicati: »Volivci, pridite popoldan ob 4. v Poljane na shod. Gospo župnik Vam bo govoril o volitvah." In kaj menite, koliko se jih je odzvalo temu bombastičnemu vabilu na shod? „Berači", ki marsikaj vidijo in slišijo, so si drugi dan pripovedovali to-le: Tratarski župan je prišel k „Anžonovcu" v spremstvu treh možakov, izmed katerih pa dva niti volivne pravice nimata. Vsedli so se k mizi in čakali, kaj bo. Čakali so in čakali, pa niso pričakali ničesar. Iz Poljan ni bilo nikogar, s Trate tudi ne; o g. Pircu Moje občudovanje tega moža se je počasi izpremenilo v oboževanje. Bil sem mu vedno ob strani. Njegova pisarna, poprej za me tako neprijetno mesto, mi je bila rdaj skoro stalno bivališče. Mislil sem si: »če on vzdrži to, jaz tudi — seveda, dokler bo mogoče.« In tako sem zahajal tje redoma, bival ondi dolgo, dolgo, sam in sam, tako da bo se mi obče čudili. Včasih sem že hotel oditi, ali ko sem se ozrl na mirni obraz nadzornikov, sem ostal. Bilo je menda že kake tri tedne po onem nesrečnem slučaju, ko sem rr u hotel nekega jutra reči, da bodem pobral šila in kopita in šel; ali nadzornik mi je to misel zatrl z redkim in mojsterskim prigovarjanjem. Padlo mu je v glavo, da bi bilo dobro, če bi se začel družiti z lopovi in maloprid-niki. Hitrost mislij tega človeka je prekašala vse, kar sem kedaj videl in doživel, dasi-ravno sem vsaj nekoliko poznal največje ve-leume. Rekel je, da za trdno upa, da bo za 100.000 dolarjev našel slona. Odvrnil sem, da bi mi bilo komaj mogoče zbrati toliko svoto; dovolil sem si tudi pripomniti, kaj bi začeli ubogi detektivi, ki so delali tako zvesto in vestno. (Konec prih.) ni bilo ne duha ne sluha, Poljanski gospod župnik pa se je zbranim zborovalcem opravičil s tem, da je zadržan po svojih dušno-pastirskih opravilih. Med popoldansko službo božjo se je namreč v župni cerkvi v Poljanah nenadoma zgrudila neka žena, ki pa je umrla, predno je bil g. kapelan z litani-jami gotov, in predno jo je mogel g. župnik dejati v sv. olje. Žena je torej umrla nekako ob 3., ob 4. je bil pa shod napovedan. Kajneda, grozno duhovit izgovor! — Pač pase je pripeljal na shod g. nadučitelj s Trate, g. Anton Požar. Bival je do tega dne s svojo rodovino na počitnicah. Ker pa je mož, — tako govore strupeni jeziki, — zaupni mož liberalne stranke za poljansko dolino, ni si mogel kaj, da ne bi bil pohitel na ta shod, ki naj bi bil sijajna manifestacija „misli svobodne" za našo lepo poljansko dolino. Ker ni bilo željno pričakovanih slavnostnih govornikov od nikoder, število zbranega občinstva pa se tudi ni hotelo pomnožiti, nastopil je kot prvi in edini govornik gospod Požar sam in je v izbranih besedah svojima „jogroma" nekaj polagal na srce; o čem se je sukala ta govoranca, o tem pa zgodovina molči. V „Narodu", kolikor nam je znano, ta govor še ni natisnjen. Vprašamo slavno županstvo tratarsko: Če se drugi norčujejo iz Vas, imate-li pravico, da se smete tudi Vi norčevati iz drugih ? Iz ribniškega okraja. Nesramno laž so si izmislili nekateri liberalni agitatorji. Skušajo volivce begati z lažnjivo trditvijo, daje g. Primož Pakiž nasprotnik Jakličeve kandidature. Res je Beveda ravno nasprotno: da je in bode g. Pakiž, kot je pri značajnem našem somišljeniku samo po sebi umevno, zastavil ves svoj upliv za k a t o -liško-narodnega kandidata gosp. Jakliča proti liberalcu V i š n i k a r j u. Kdor kaj druzega trdi, je uljudno vabljen priti k g. Primožu Pakižu v Z a -mostec h. št. 5, da mu vrže osobno n as 1 ov n e s r a m n e g a liberalnega lažnika in obrekovalca v zobe. Zares nečuveno je, da se po liberalcih — ki mu v eni sapi v „Narodu" izrekajo svoje - momfiiiiii katolreko- narodnemu možu, kot je g. P a k i ž , ki že 80 let nosi katoliško narodno zastavo, podtika podlo neznačajnost in perfidnost, ka-koršne je zmožen le kak hinavsk liberalec, nikdar pa naš mož! Sedaj tudi prijatelji g. Pakiža vedo, koliko je liberalno »spoštovanje* vredno. Fej! Iz košanske doline. Matija led razbija, tako si je menda mislil liberalni kandidat g. Ambrožič, češ, led hočem razbiti, četudi zmrznem, saj bodo drugi krivi. Ako naš Matija veruje „Narodovim" prerokom, potem si je seveda svest zmage in mirno spi. Skočil je v valove volivnega gibanja prav pogumno, ter se kot mlinar in Žagar ne boji vode. Pa zna tudi opeko peč', kaj hoč'te še več! To je njemu dovolj za deželnega poslanca. Kaj pa drugi sodijo, to njemu nič mari. Pa tudi zidarski podjetnik je, saj ravno sedaj gradi novo šolsko poslopje v Košani. Kaj menite, koliko bode pridejal k zgradbi? „Slov. Narod" skoraj vsak dan svojim čitateljem položi na mizo svežo porcijo kadila in mamila. Naj jim tekne še nekaj dnij, saj 12. septembra pokažemo Košanci, da g. Ambrožiča nočemo za svojega poslanca. Zato volivci, ne dajte se od nikogar premotiti in volite oba kandidata katoliško-narodne stranke g. Franca D r o b n i č a in g. dr. Janeza Kreka. Politični pregled. V Ljubljani, 4. septembra. »Reichspost« o liberalnih kandidatih »a deželno »borske volitve na Kranjskem. Omenjeni dunajski kršč.-soc list našteje imena liberalnih kandidatov za kmečke občine, potem pa dostavlja : „Iz te liste je razvidno, da liberalci za okraja ljubljanska okolica in Tržič-Kranj-Škofjaloka niso postavili nobenih kandidatov. Ta ukrep utemeljujejo s tem, da se sedaj ne priporoča v teh okrajih voditi brezupni boj proti zaslepljeni večini. Seveda, ako volivci ne marajo voliti liberalcev, so zaslepljeni! Velik poraz liberalcev obstoji tudi v tem, da si vkljub iniamnim manevrom, ki so jih vodili proti poslancu Š u -s t e r š i č u, proti njemu no upajo postaviti nobenega kandidata." Na Dunaju so seveda liberalci lahko „iarbali" in lagali, doma pa takim lažem nihče ne veruje. Preosnova tiskovnega zakona. Dunajski listi vedo poročati, da ima pravosodni minister baron Spens Booden že izgotovljen načrt premenjenega tiskovnega zakona, ki ga predloži poslanski zbornici takoj ob sestanku parlamenta. Zadnje po glavje kazenskopravnega reda o postopanju pri tiskovnih pravdah se po novem načrtu razveljavi. Novi načrt uredi subjektivno postopanje, odstrani pa objektivno. Prestopki zaradi razžaljenja Časti v prihodnje ne pridejo več pred poroto, marveč pred navadno sodišče. Obenem se odpravi, kakor znano, tudi prepoved kolportaže. Ker bo načrt ugajal v glavnem vsem parlamentarnim strankam, skoro ni dvoma, da ga zbornica reši v ne-predolgem času. Kandidatura posl. dr. Mngla za dež. zbor mesto umrlega posl. dr. Kaizla še ni tako gotova stvar, kakor so javili nekateri češki listi. „Lid. Nov." pravijo namreč, da vesti o zopetnem vstopu posl. dr. Engla v politiško življenje nimajo nikake stvarne podlage. Tudi ni res, da ga je vodstvo češke stranke že prašalo, sprejme li izpraznjeni deželno-zborski mandat, in da je on na to odgovoril pritrjevalno. — Ta dementi je prav čuden, ker je ravno iz mladočeških krogov najprej došla vest o dr. Englovi kandidaturi. Kardinal Kopp za poljščino. Vrat slavski knezoškof kardinal Kopp je v svojem škofijskem konviktu uvel poljski jezik kot obligatni učni predmet. Zbog tega «državnemu obstoju skrajno nevarnega čina« ga silno napadajo razna germanska glasila in »Posen. Ztg.« trdi, da je kardinal storil ta korak po navodilu iz Rima. Na to odgo varja list »Katholik«, da kardinal v tem oziru ni dobil še nikdar nikakega navodila in je uvel poljščino samo radi tega, ker ve, da je duhovščini pri izvrševanju nje poklica znanje poljščine nujno potrebno. Prvotne volitve v Galiciji bodo kmalu završene na celi črti. Pri teh volitvah pa se je dognalo toliko nerodnostij in nasilnostij, da se razne opozicijonalne stranke opravičeno pritožujejo nad pristra-nostjo raznih volivnih funkcijonarjev. »Frem-denblatt« poroča iz Lvova, da je došla k namestniku grofu Pininskemu deputacija treh opozicionalnih strank, ki je vložila pritožbo proti izvršenim prvotnim volitvam v okrajih Krakovo, Biala in Krasno. Namestniku je izročila doputacija celo vrsto nepo-bitnih dokazov, da so politični uradniki postopali skrajno pristransko, in prosila, naj se jih pozove na odgovor. Namestnik je naznanil deputaciji, da je okrajnim glavarstvom že dopoalal potrebna navodila. — Kajpada se na taka navodila mnogi ne bodo ozirali. Sicer si je pa lahko misliti, kaki neredi se gode pri volitvah v Galiciji, če že »Fremdenblatt« prinaša zgorajšnjo vest. Ogerski driavni zbor. bo prihodnji ponedeljek, dne 9. t. m. razpu-ščen. To je naznanil v včerajšnji prvi seji po parlamentarnih počitnicah ministerski predsednik Szell. Državnozborsko sesijo zaključi vladar slovesno s prestolnim govorom. Poslanska zbornica v tem tednu ne bo rešila nobenega večjega dela. Vzela bo le na znanje Szellovo poročilo o odločitvi vladarjevi v zadevi kvotnega vprašanja ter rešila nekaj peticij. Vse drugo in morda tudi obtožnica proti Banffyju pride pozneje v novi zbornici na vrsto. Tudi z dovolitvijo bud-getnega provizorija se ne bo več pečal sedanji državni zbor. Rok za nove volitve še ni določen, vendar se pa sodi, da se izvrše v najkrajšem času, ki ga dopušča zakon, namreč 21 dnij po razpustu parlamenta. Za volitve same je potrebno le 10 dni. Potem takem se novoizvoljeni državni zbor snide lahko že v drugi polovici oktobra. Pone-deljski ministerski svet je že odobril vse tozadevne odloke ministerskega predsednika. O razpustu ogerskega državnega zbora so izvedeli razni listi vse podrobnosti, kolikor jih je dosedaj sploh prišlo v javnost, iz na- črta za cesarjevo potovanje k velikim vojaškim vajam na Ogerskem in Slavoniji. Ker pa so bili vsi zadevni akti s programom vred v enem zavitku odposlani v Dolnji Miholjac, kjer bo cesar bival za časa manevrov, pravi „Budap. Hirlap", da je zadevni zavitek odprla bržkone kaka nepoklicana oseba in iz njega posnela podatke glede drž. zbora. »Magyar Nemzet" sedar odločno ugovarja tej vesti ter naglaša, da je zavitek nedotaknjen dospel na svoje mesto in da mora izhajati vest iz drugega vira. — Potem takem pa tudi ni težko uganiti, iz katerega vira so bili objavljeni prvi podatki o programu» Izza kulis srbske vlade. Nekemu berolinskemu listu poročajo iz Belgrada, da kralj Aleksander že resno išče naslednika na srbskem prestolu, ker svojemu potomcu nikakor ne bo mogel poveriti vla-darstva. OJbral je menda že enepa kraljičinih bratov, poročnika Nikodema Lunjevica. Oficijelno seveda ta vest še ni potrjena. Ravnatelja vojaške akademije generala Bosko-viča je moral kralj odstaviti, ker je pokaral Draginega nečaka, kadeta. General Lazarevič je imenovan naslednikom, a ne mara sprejeti tega mesta. Princ Tsun pri cesarju Viljemu. Po dolgem čakanju v Bazelu bo vendar kitajski princ dosegel namen svojega poslanstva, ne da bi mu bilo treba pri vsprejemu na cesarjevem dvoru ravnati se po navodilih kitajskega vsprejemnega ceremonijela. Z uradne strani se namreč poroča, da je nemški cesar iz lastne inicijative obvestil princa Tsuna, da ga sprejme samega, spremljanega samo po enem tolmaču, in sicer v v Potsdamu. Princ se je za to izredno milost (!) brzojavno zahvalil, ker so s tem odstranjene vse težkoče, ter se je baje že v ponedeljek ponoči s posebnim vlakom odpeljal preko Berolina v Potsdam. Avdijenco pri cesarju bo imel danes ali jutri. Pravijo, da je v tej zadevi dospela tudi neka brzojavka iz Pekina, na podlagi katere je cesar Viljem dal svoje dovoljenje za navadni sprejem. Z angleško-burskega bojišča. V zadnjih dneh razun brezpomembnih Kitchenerjevih poročil angleško, posebno pa vladno časopisje ne prinaša nikakih vestij in zdi se, kakor da bi se bili Buri popolno udali v neizogibno usodo. In res v Trans-valu in oranjski državi ni opažati več tako živahnega burskega gibanja. Gibljejo se sedaj samo razni angleški oddelki, ki pustošijo vse, kar jim pride pod roke, ter odvajajo burske žene in otroke v angleške tabore. Na obdelovanje polja Buri več ne morejo misliti, še manj pa na živinorejo, ker so jim Angleži uropali mnogo čred. Umevno je torej, da Burom primanjkuje živeža na rodnih tleh in da se žive transvalske in oranjske čete večinoma od tega, kar ugrabijo Angležem. V takih razmerah večjemu delu burske armade ni bilo več obstanka na rodni zemlji in jeli so prodirati v kapsko kolonijo. Tu jih je prebivalstvo, skrajno nezadovoljno z angleškim gospostvom, z veseljem prejelo in jih zalaga s potrebščinami. Mesto v Trans-valu in državi Oranje je sedaj živahno gibanje v kapski koloniji, ki pa povzroča Angležem msogo večje skrbi. Oborožuje in na odpor se pripravlja cela dežela in že glavno mesto Kapstadt je v resni nevarnosti. V raznih listih se že sedaj govori o obsednem stanju, ki se ima v kratkem proglasiti za Kapstadt in okolico. To bo pa le vlilo olja na žrjavico in še bolj podžgalo upor, ki preti postati zelo usoden za Angleže, ki nimajo potrebnih močij. Ko bi hotel Kitchener pregnati Bure iz kapske kolonije in popolno zadušiti ondotni upor, potreboval bi znatne nove armade, katere mu pa londonska vlada pri najboljši volji nikakor ne more poslati, ker ni nikogar, ki bi hotel za sramotno nizko plačo nesti na prodaj svojo kožo in potem stradati v slučaju invaliditete, kakor to sedaj izkušajo iz Južne Afrike vrnivši se pohabljenci. Knjige iu časopisi. Dom in Svet« štev. 9 prinaša naslednjo zanimivo vsebino: Dr. Janez Gregorij Dol-ničar. Spisal Viktor Steska. — Spomini. Zložil Anton Medved. — Od hiSe do hiše. Povest iz našega kraja. Spisal Podgoričan. (Dalje.) — Bršljan in bodičje. 16., 17., 18. Zložil Anton Medved. — Oranže in citrone. Pod italijanskim nebom utrgal Fr. b. Fini- gar. (Dalje.) — Marko Marulič. Napisal pro tesor Ivan Steklasa. — Nade. Zložila Ljudmila. — Sam. Zložil Leo Levič. — Zvečer. Zložil Anton Medved. — Konture. Spisal F. S. Pavlčtov. (Konec) — Želja. Zložil Anton Medved. — Drobnogled in drobni svet. Spisal kanonik Ivan Sufinik. (Dalje.) — Na Bkrajnih mejah vročino in mraza Spiaal pro fesor dr. simon Subic. (Dalje.) — Ponesrečena eksistenca. »Moderna« zgodba. Spisal I. M Dovič. — O šahovi igri. Sestavil E I. (Konec.) — Književnost: Slovenska književnost. Hrvaška književnost. — To in ono. — Slike: Janez Jurij Tbalnitscher pl Thal-borg. — Ženski portret. Risal A. Koželj. — Vinjeti. — Angel varih. Kip Iv. Zajca — Napravljanje neveste, slikal Anton Koželj. — Vodnikova koča na Velem polju. Fotogr. Lergetporer. — Levi napadajo žirafo. — Mačja godba. »Slovenski učitelj« prinaša v svoji 17. številki to le vsebino : V službi liberalizma. — Šola in socijalno vprašanje. (Po Will-mannu spisal N.) — Srce. Pedagogiška študija. VII. Temperament in srce. — Varčni otroci. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. Sestanek kršč. slov. dijaštva. Pozdravni večer. Krščansko mislečo slovensko dijaštvo je priredilo III. svoj sestanek. Sinoči so je v veliki dvorani »Katol. doma« zbralo nad 40 slovenskih visokošolcov, večinoma članov dunajske »Danice« in graške »Zarije«. Predsednik »Danice« g. Sinkovic v izbranih besedah pozdravi zbrane tovariše in došle goste rekoč: Sestanki kršč. mislečega dijaštva so potrebni, ker so nas napredni dijaki 1. 1898 od sebo odvrnili, ko so »brcnili« od sebe krščansko misel, kakor je tedaj pisal »Narod«. Naši sestanki so nekake poskušnje, v koliko se utrjuje vzajemnost krščansko-slovenskih dijakov raznih vseučilišč in raznih strok Na teh sestankih se somišljeniki spo znavajo, utrjuje se prijateljstvo, ohrabruje pogum za prava načela in dobro stvar. Namen sestankov ni razdiralen, ampak vabeč vse dobro misleče, ki hočejo pozneje vsak v svojem poklicu po svojih močeh koristiti svojemu narodu in vobče človeštvu. Veselo znamenje je, da napredujemo in se širi krog naših somišljenikov. Naše ideje so pa našle odmeva tudi drugod mej Slovani, in že danes imamo čast in veselje v svoji sredi pozdravili zastopnike Cehov in Hrvatov. (Živahno odobravanje.) Naš vzor je sploh bratska vzajemnost vseh slovanskih katoliških akademikov. Spominjajmo pa se pri tej priliki tudi onih mož, ki so započeli kat. dijaško gibanje in akad. sestanke ter danes že delujejo v javnosti. (Burno odobravanje.) To nam dajo pogum, da si ohranimo staro prijateljstvo in zvestobo krščanskim in narodnim načelom. Živeli torej vsi tovariši in somišljeniki ! (Dolgo živahno odobravanje.) Nato g. E. J a r c navdušeno pozdravi mladi naraščaj, ki naj se tesno oklene krščanske in slovenske zastave v blagor in čast domovine. Brez strahu in s pogumom na delo za krščansko in narodno idejo. (Živahno odobravanje.) G Ukmar nazdravi: Ko sem zvedel, da prirede kršč. misleči visokošolci svoj III. sestanek, sem prihitel s slovenskega juga, da zastopam slovenske bogoslovce goriškega semenišča. Tudi mi na jugu se shajamo. Ustanovili smo si že pred leti društvo »Ve-černice sv. Alojzija«, v katerem se unemamo v ljubezni do ljube materinščino in pogumnega delovanja v naroden prcspeh in resno delo, ki nas še čaka. Pri tih sestankih se vedno spominjamo bratskih nam društev »Danico« in »Zarije«. Z veseljem in pogumom nas navdaje pogled na to falango kat. akademikov. Zato naj velja zdravica skupnemu in složnemu delovanju med slovenskimi bogoslovci in ostalimi visokošolci. (Živahno odobravanje) G. Graienauer: Dovolite mi, da tudi jaz kot koroški Slovenec izpregovorim besedo. Mnogo se piše in govori o tužni Koroški, a pozna so le premalo. Liberalci često naglasajo, da Koroški ni treba pomoči, ker je klerikalna. Nasprotno pa mislijo krščanski krogi, da na Koroškem med Slovenci ni liberalcev. Motijo se oboji. Zavedni Korošci hočejo biti edini v boju za svoj obsta nek. Toda tudi pri nas je sovražnik zasejal slabo seme, ki že bujno klije. Priprosti li- beralec postaja odpadnik, inteligentni libe ralec pa roko križem drži in gleda, kako umira rod. Zato je treba, da »Danita« in »Zarja» dobivata več naraščaja iz Celovca. In v to kličem »Danici« in »Zarji»: Vivant, crescant, floreant! (Burno odobravanje.) Nato gospod Lede ni g mej navdušenim odobravanjem pozdravi zbrano družbo kot predsednik »Meščanskega kluba« z željo, da bi se obravnave na sestanku vrlo izvr šile in rodile mnogo dobrega sadu. Častni član »Danice«, gospod državni poslanec P o v š o , burno pozdravljen, v dalj šem govoru navdušuje vrle akademike za krščansko in narodno misel. Slovenski na rod potrebuje posebno mnogo posvetne inteligence, ki bi zagovarjala v javnosti krščanska načela, katera morejo ohraniti naš rod v težavnem boju za obstanek. Treba nam je celih mož, ki so ponosni na to, da so sinovi slovenske matore in kat. cerkve. Inteligenca ravno, posvetna in duhovska, naj združeno brani, kar je narodu našemu najdražje in najsvetejše. Trdna katoliška vera je in ostane najtrdnejša zaslomba in zavetje narodnemu obstanku. Le poglejmo, kako nazadujemo povsod. Zgubili smo v tržaški okolici mandat, ki ga je toliko let častno zastopal nnš vrli Nabrgoj. V Istri je podlegel r.asilstvu dični dr. Laginja. Na Koroškem gre rakovo pot. Ob pogledu na te žalostne razm. re človek res ne more razumeti, da se dobe tako nesrečni sinovi slovenske matere, ki razdirajo naš slovenski dom v zvezi z nasprotniki. Zato nam je še tolažba, da se druži krščansko misleče slovensko dijaštvo pod staro slovensko zastavo »Z B. gom za narod « Mladi, navdušeni krščanski možje naj torej izvršujejo svoj apo stolat, da slovenski rod zbirajo in navdušujejo za geslo : »Vso za vero, dom, cesarja!« Vstrajajte na tem stališču, »Danica« in »Za-rija« bodita ognjišče ljubezni do Boga in slovenske domovine. Na staro dni Vam bode najlepše zadoščenje sladka zavest, da ste bili zvesti Bogu in domovini. (Navdušeno, dolgotrajno odobravanje.) Zborovanje. — Danes se je vršil III. sestanek katoliškega dijaštva slovenskega v veliki dvorani „Katol. doma" v Ljubljani. Shod je bil jako dobro obiskan vkljub slabemu vremenu, ki je seveda še marsikaterega somišljenika ostrašilo, da je ostal doma. Kot zastopnika češkega dijaštva sta se udeležila shoda g. dr. T- J a n k fi in g. phil. K. L u k d š e k, hrvatski abiturijentje so tudi poslali svojega zastopnika, g. Rožiča, dalje so bile zastopane vse slovenske bogoslovnice ter akade-mični društvi „Danica" z Dunaja in „Zarja" iz Gradca. Predsednik pripravljavnega odbora, g. jurist J. Šinkovic otvori sestanek ob 9 uri zjutraj v „Katol. domu", kamor so se podali udeležniki od sv. maše, katero je v Ur-šulinski cerkvi daroval preč. g. kanonik Andrej Kalan. Potem ko je pozdravil došle goste, zlasti pa še preč. g. dekana in drž. poslanca Žičkarja ter zastopnike češkega in hrvaškega dijaštva, omenja, da je od zadnjega sestanka, ki se je vršil pred dvema letoma, organizacija slovenskih visokošolcev zelo napredovala, kajti „Danica" se je močno pomnožila, v Gradcu pa se je na novo ustanovila „Zarja", ki je bila za ondotne razmere prepotrebna. Zares, mnogo se je storilo od onega časa, ko je takozvano „napredno" dijaštvo takorekoč bacnilo od sebe svoje krščansko misleče kolege, ko je zavrglo najlepši ideal, ideal krščanstva. Želi, da bi ogenj navdušenia tuli za naprej tako prošinjal dijaške vrste kakor doslej, ter da bi sestanek obrodil obilo vspeha, in v ta namen pozdravi se enkrat vso na vzoče, na kar prečita došlo pozdrave. Sestanek so med drugimi pozdravili pismeno č. g. kapi. Gomilšek in bc goslov< c Ant. Spari iz Jarenine, č. g. Matej Pavlik iz Vele hracla, brzojavno pa cand. phil Drajialik iz Olomuca, č. g. kapelan Potokar iz Tržiča in g. Cukala, predsednik slov. bogoslovske akademije v Celovcu. Nato so bili izvoljeni z vskhkom: cand. phil. Evgen Jarc predsednikom, prvim podpredsednikom theol. Lovro Lih drugim pa abitur. Rudolf Podkrajšek, zapisnikarjema pa jur. Anton Kralj in theol. Jernej Podbevšek. Novi predsednik zavzame zatem svoje mesto in se zahvali za izkazano mu čast, na kar se začno predavanja, o katerih poročamo jutri. Danes zvečer se vrši k o m e r s. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. septembra. Obolel je dež. predsednik g. bar. Hein na ošpicah. Nemški „parteitag" za Spodnji Štajer se menda ne bode vršil. Nemškim Celjanom ni všeč, da so se prvi za »parteitag« potegnili ptujski nemškutarji in ker hočejo na vsak način Celjani vedno nositi zvonec, bode »parteitag« skoro gotovo splaval po vodi. Imenovan je poštnim vežbenikom trgovski akademik g. Dragotin Kavčič. Poroke. Poročil se je v Gorici gosp. Josip F o n, c. kr. sodni tajnik, z gospodično Irmo Klavžar, hčerko g. Ernesta Klav žarja. V Podgori se je pa poročil gosp. France K a u č i č z gospodično Karlo Klan-č i č, hčerjo župana in deželnega poslanca g. Antona K 1 a n č i č a. Bilo srečno ! Istrske novice. Predvčerajšnjim se je pričel shod duhovščine škofije na Krku Na vzočih je bilo veliko število duhovnikov. Na zboru je vladalo splošno navdušenje. Isterski dež. odbor je poslal občinam nalog, naj pro testujejo proti shodu. Ta korak isterskega dež. odbora je vzbudil občen smeh. — Umrl je v Pulju Avgust D o 1 n i č a r , dijak prvega gimnazijskega razreda, sin čestite slovenske rodbine. — V Pulju hočejo ustano-niti laški nemški licej. — Ustanovitev laške ljudske šole v Žminju je gotova stvar. Ravnatelj plinarne v Gorici je postal g. Franjo Ferfila. Iz Maribora se nam piše: V »Slovenskem Narodu« z dne 29. avgusta se zaletava nekdo v dopisu iz Celja pod napisom »Celjski Sokol« tudi v našo duhovščino ter trdi, da je ista ob priliki duhovnih vaj v Mariboru zahajala izključno le v nemške gostilne, dasi ima »Narodni dom« lepe gostil niške prostore in elegantne sobe na razpolago. Nasproti temu moramo konstatovati, da so duhovniki vedno obiskavali »Narodni dom« v Mariboru in če so zadnji čas mnogi izostali, kriva je temu pač edino le slaba in neuljudna postrežba. Samo radi lepih, ele gantnih gostilniških prostorov pa ne bode nihče zahajal v gostilno. Lepa dvojica. Iz Maribora se nam piše: »Pettauer Zeitung« imenuje v št. 25. »Slovenski Narod« »F r e u n d und Bundesgenosse«. Čestitamo! Vedeli smo sicer, da se »Narod« brati z veri sovražnimi listi, a da je,Bundesgenosse' lista, ki je Slovencem najbolj sovražen, tega si še vendar nismo mislili. In takšen list se še imenuje »list slovenske inteligence« (Slovenisches Intelligen/.blatt). Grozna ironija ! ! Boljši bi bil napis »G 1 a silo slovenskih ronegatov«. Kajti kdor je prijatelj takšnemu listu, kakor je »Pettauer-Zeitung*, ta je izdaj i ca slovenskega naroda. Zadružniški inštruktor za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Tirolsko in Predarlsko bo imel od 15 t. m. dalje svoj sedež v Gradcu in ne več v Inomostu. 25 000 K primanjkljaja? Liberalni časopisi so raztrobili v svet, da ima kmetijsko društvo v Št. Petru pri Gorici primanjkljaja 25.000 K in da ta primanjkljaj obstoji v nedobitnih tirjatvah in da to kaže, kako lahkomišljeno sta trgovala kaplan in mežnar. G. Jos. Ličan, bivši nadzornik kmetijskega društva v Št. Petru, sedaj na te laži izjavlja: 1. Trgovino voditi v društvu je imel nalogo poslovodja. 2. Primanjkljaja (r e c t e: zgube) ni 2 5.00 0 kron, ampak le 1096 kron 03 v., o čemur priča pravočasno oblasti predloženi račun, katerega je potrdilo tudi nadzorstvo (5 gospodov) in občni zbor. — 3. Tudi ta zguba je popolnoma pokrita in sicer z upravnimi prispevki in vladno podporo (600 kron). Vrhu tega so šc nedo-takneni deleži v skoro šc enkrat tolikem znesku, in nedotaknena njih garancija. — 4. Ni res, da bi društvo imelo kakih nedobitnih terjatev, kar jih je bilo, so sc po do- broti pokrile, in kar bi se jih kot takih pokazalo še. se bodo takisto poravnale. — 5. Da jc bila sploh zguba pri društvu, ni krivda podpisanega in eerkvenika, ampak — kakor obče znano — so krive temu razne neugodne okolščine, zlasti neznosna konkurenca, par nesreč pri pošiljanju svežega sadja, posebno pa nespretnost — da ne rečem hujšega — tedanjega poslovodje. — Ta izjava zopet kaže, koliko je verjeti liberalnim časopisom, kadar govore o zadrugah. Novi slovenski drami. V »Slovanski knjižici« je izšla nova drama Engelberta Gangla -Sad greha.« Cena HO kr Prihodnji snopič prinese od Fr. Govekaria dramatizo-vanoga »Desetega brata.« Uboj v vevški tovarni pred ljubljanskimi porotniki Tisti uboj, katerega je razkričaval »Narod« kot sad krščansko-socijalne organizacije, jo bil včeraj predmet porotniški obravnavi v Ljubljani. Pričakovali bi bili, da vsaj sedaj liberalno odvetništvo v osebi dr. Tekavčiča, ki je včeraj storilca zagovarjal, nastopi in dokaže tisto, kar je tedne in tedne trdilo nasprotno nam časopisje. A nič tega ni bilo ! P o k aza I o se je zopet, da je nam nasprotno časopisje nesramno lagalo. Obtoženi 35Ietni samski delavec France B u k o v i č po domače Kramar, tovarniški delavec v Vevčah, rojen v Ljubljani, je človek, ki ni bil v zvezi z nobeno organizacijo in je vsled svojega nagnenja do tatvino bil žo trikrat kaznovan. Včerajšnja porotna obravnava nam je v veliko zadoščenie. Pokazalo se je zopet, kako nesramno „Narod" obrekuje pošteno kršč. socijalno organizacijo, ki ravno odvrača ljudi od navad, katero jo imel delavec Franc Bukovič. Obravnava se je vršila ob precejšnji udeležbi občinstva. Obtožba se je glasila, da je Franc Bukovič dnč 29. julija v Vevčah Franceta Remca, sicer ne z nakano ga usmrtiti, vendar z drugim sovražnim namenom, s toporobatim lesenim orodjem (takozvanim „valarjem«) po glavi udaril in tako poškodoval, da je 291etni Remec vsled tega umrl. Bukovič je s tem zakrivil hudodelstvo uboja. Obtožba pravi, da je v ponedeljek dne 29. julija t. I. prišel obdolženec Franc Bukovič ob 6. uri zvečer opojen na delo. Ko ga je paznik Franc Remec zaradi tega okregal. ker je Bukovič imel delati pri stroju, je to Bukoviča tako razjezilo, da je zgrabil za leseni, na stojalu napravljeni »valar«, na katerem odnašajo delavci izgotovljene zavoje papirja, za Remčevim hrbt >m jiriskočil ter udaril Remca, da se je ta v hipu zvrnil po tleh. Bukovič je na to Remca šo dvakrat z iBtim orodjem udaril na glavo in potem še na ramo. V tem so priskočili delavci Franc Zaje. Jožef Cimerman in Jakob Krokar ter Bukoviču „valar", s katerim je še enkrat hotel zamahniti po Remcu, izvili iz rok. Bukovič je še zinil: »Zdaj pa imaš!« nasmehnil se in — zbežal. Remec je takoj na to umrl. Pri sodnem ogledu in razparanju mrliča našli ste so na glavi dve poškodbi in sicer ena nad desnim sencem, druga za levim ušesom, podlaga lobanje jo bila zdrobljena, možganj pa so bili zmečkani in je po izreku izvedencev, ki sta poškodbo označila za ab solutno smrtno, smrt nastopila vsled otrp-nenja možganov. Bukovič se je pri porotni obravnavi izgovarjal, da je bil vinjen in da ga je vjezilo, ker ga je Remec zmerjal. Ubiti Remca ni hotel, ampak le poškodovati. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje o uboju, nakar je še žena ubitega Remca izjavila se, da zahteva (.d Bukoviča za pogreb 10 kron, za škode, ker je njej in njenima dvoma otrokoma odvzet oče j>a 4000 K. Sodišče je obsodilo Franceta Bukovima na štiri leta težke ječe, poostrene vsakega 29. julija s trdim ležiščem in temnico ter povrnitev stroškov. Objednem je sodišče obsodilo Bukoviča, da mora povrniti R -mčevi vdovi 10 kron za pogreb in 2()n0 kroo, ker li je ubil moža, ki je za otroke skrbe'. Bu kovič je izjavil, da je s kazni|o zad voljen in da kazen nastopi. Drobiž s potovanja, l.sept.: Odhod iz Beljaka 12-20 opoldne, prihod na Dunaj via Bruck 9-45 zvečer. Na 375 kilometrov dolgi progi stane vožja v tretjem razredu brzovlaka 16 K. Na vseh postajah mnogo ljudstva, ker jc nedelja. Lepi travniki in gozdi v murski dolini na zgorjem Stajar- skem. Od Leobna do Brucka cesta obsajena na obeh straneh s samim sadnim drevjem. Dunajski turisti se vračujejo v obilnem številu z Rax-Alpe; vse nesreče jih ne morejo splašiti, da bi šli kam drugam. Dunaj sem videl zadnjič 1. 1880, od tega časa je silno napredoval. Povsod živahen promet, sijaj na vse strani Hotel „Goldene Ente" v prvem okraju je priporočila vreden. Uboj v Štefanji vasi pred porotniki. Danes je stal pred ljubljanskimi porotniki radi teške telesne poškodbe že večkrat kaznovani Franc Hren, obtožen, da je 29. julija v Štefanji vasi Antona M e -k i n c a sicer ne z namenom ga usmrtiti, a z drugim sovražnim namenom ga sunil v hrbet tako, da je vsled tega Mekinc takoj umrl; dalje je Hren istočasno z nožem teško ranil Janeza Č e r n e t a in zadal z nožem lahko rano Janezu K r e g a r j u. Porotniki so potrdili vprašanje o uboju in teški telesni poškodbi in tudi zanikali, da Franc Hren svojega dejanja ni storil v silobranu. Sodišče je Frana Hrena obsodilo na sedem let teške ječe, s postom vsak mesec, Mariji Mekinc, ženi umrlega Mekinca, pa mora dati 100 kron za pogrebne stroške in 600 kron odškodnine za moža, Janezu Čer-netu pa mora plačati 44 kron za 14dnevno delonezmožnost. Obsojeni je izjavil, da si pridrži tridnevni rok za premislek, ako se zadovolji s to kaznijo. Zagovarjal ga je dr. Tavčar. Nesreča. Z Radovice pri Metliki. Dne 31. avgusta zjutraj peljal je Marko Šovor iz Krašnjegavrha št. 15. se svojim še majhnim sinom poln voz drv. Na nekem ovinku, kjer pot visi, je šel sin pred voli, a oče je držal voz. Pri tem so se mu zaplele noge v grm, čez katerega je moral iti, tako da ni imel več moči, in voz je padel nanj s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsa. Zapustil je ženo in šestero nedoraslih otrok. Omenjeni je bil prvi krščen v tukajšni župni cerkvi 1. 1856, ker do tega časa nismo tukaj fare imeli. Šavor je bil priden, veren in delaven človek, kar je dejansko povsod kazal, posebno ob času dr-žavno-zborskih volitev, ko je še druge prigovarjal, naj volijo katol. narod, kandidata. Sv. zakramente je prejel 14 dni poprej, tako upamo, da je bil pripravljen. Bodimo torej vsi pripravljeni, ker ne včmo ne ure ne dneva. Ljubljanske novice. B u r o m po magat so jo popihali iz Ljubljane 12 do 14 let stari dečki Liniisger, Jenko in Sturm. Policija jim ne privošči tega veselja ter trdi, da morajo iti še v šolo, zato jo poli cija na ra/.ne kraje poslala obvestila, naj mlade burske prijatelje primejo. — Zaročili so se v Ljubljani g. Auton Patz, bančni uradnik z gdč. Terezijo Winkler, in g. Henrik Tevš, pomožni uraduik pri deželnem sodišču z g. Julijano Kal an. — Tablice pri postajališčih. Na vseh postajališčih elektriške železnice je prometna uprava postavila tablice z dvojezičnimi napisi »Postajališče«. Z voza padel je minulo soboto 81-letni Mih. Prosen iz Vrbice pri Ilir. Bistrici in obležal nezavesten na tleh. Hotel je namreč prisesti na voz posestnika L. Rutarja z Vrhovega, a predno se je usedel, sta konja potegnila in je starček padel z vo2a. Umrl je tekom pol ure. Trojčke povila je babica iz Ločuika Stabon. Mati in otroci so zdravi. Pri streljanju proti toči ponesrečil se je 27. m. m. blizu Limoveca pri Erzelju posestnikov sin Jos. Kobal. Razpočil se mu je možnar in ga smrtno nevarno ranil. Hlapec Fran Uršič je pa zelo optčen. Strela udarila je minuli četrtek, dne 29. m. m. zjutraj cb 4. uri v hišo posestnika Mih. Lr.šiča v Stari lipi pri Črnomlju. Zgorela je hiša s hlevom in krmo. Tudi več obleke je zgorelo. Škoda se ceni na 800 K, zavarovan pa je bil posestnik lo za 260 K. V vodo skočil je v Brežah 251etni v Mošnje pristojen delavec Jožef Dežman ter je utonil. Žensko truplo so našli, kot srno že omenili, dne 29 m. m. na levem savskem bregu blizu Tomačevega. beclaj se je dognalo, da je to kočarja hči Marija Bonča iz Spodnjih Pirnič, ki je 26. avgusta izginila ; Ponesrečena Slovenca v Ameriki. V Ely, Minn, v Severni Ameriki sta se pred kratkim pripetili dve nesreči. Dva naša slo- | venska vojaka sta se ponesrečila v tukajšnih ; železnih rudokopih. Prvi je Jan. V i r a n t, j doma iz fare Ig pri Ljubljani. Padel je 30 m. j globoko. Drugi je pa Matija Štele, doma ! iz Spodnjih Jarš pri Kamniku, ki je padel 150 m. globoko. Prvi je neoženjen, slednji pa zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Ponesrečil je v Waukeganu v Ame riki v tovarni Jožef Kopač. Prišel je v Združeno države še le pred petimi tedni V stari domovini zapušča ženo in deto. * * * Dr. Hobub, znani preiskovalec Afrike, je nevarno obolei na mrzlici. Samomor poljskega pisatelja. Iz Krakovega javljajo, da se je ondi ustrelil znani poljski pisatelj in satirik Nikola Rodoc B i e m a c k i. Prav judovsko. Debrecinski trgovec J. H. — tako poročajo židovski listi — se je zaročil s hčerjo nekega uglednega uradnika iz Velikega Varaždina. Ženinu se je zagotovila dota 8000 kron, in v soboto se je izvršila civilna poroka pred ondotnim županom; poroka po cerkvenih obredih pa se je imela vršiti v nedeljo v židovskem templu. Ob določeni uri se snidejo svatje, obljubljene dote pa ni bilo pri rokah. Tast je bil prisiljen, izročiti takoj polovico svote. Mladi soprog pa je srdito zavrnil to ponudbo in izjavil, da brez denarja ne bo nič iz že-nitovanja. Celo solze obupane neveste ga niso mogle ganiti; ostal je pri svoji zahtevi in slednjič zapustil tempel, ker mu je niso mogli takoj izpolniti. Svatje so seveda bili na vso moč poparjeni. Pričakovali so ga nazaj, ali njega ni bilo od nikoder, pač pa je nekaj dnij pozneje poslal očetu neveste pismo o ločitvi zakona. Barantija je Židu vse in nobenega škandala se ne sramuje, — če mu gre za denar. Rusija gori Iz Rusije vedno več vesti prihaja o groznih požarih v mestih in vaseh. Škoda je velikanska. V okolici Petrograda gore velikanska skladišča šote, vneli so se tudi gozdi, ki gore z velikanskim plamenom. Ozračje je napolnjeno s tolikim dimom, da se skoro dihati ne more. Iste vesti prihajajo iz Rjuzana, Kostroma, Alatyrja, Kar-kova in vse okolice Volge. Na Volgi se ne more vršiti reden promet z ladijami, ker je ondi vsled ob bregu gorečih gozdov tak dim, da se ni mogoče na vodi orijentirati. V Varšavi je pogorela vojašnica, v Karkovu pa velika tvornica velikega industrijca Ale-ksejeva, kateremu je požar uničil blaga za oskoro tri milijone rubljev. Ruski konji za južno Afriko. — Kakor se poroča, došlo je iz Rusije na Reko 2000 konj, ki so prodani za angleško armado v južni Afriki. Te dni bodo te konje vkrcali in jih odvedli na cilj. Pijavke usmrtile. V južni Rusiji v obližju Kamenskaje, ob Donu je lovila nedavno neka žena pijavke; brcdla je že par ur po vodi, pijavke so se prijemale njenega telesa, a ona jih je de vala v lonec, katerega je nosila seboj. Tako je nalovila že 140 pijavk, katere se ji seveda izpile mnogo krvi, tako da je bila primorana, iti iz vode. Ko pa je prišla do brega, se je onesvestila; pri tem je zvrnila lonec, in vse pijavke soN se vsesale v telo onemogle žene. Ljudje so jo našli vso zabuhlo, zavedla se je le za trenutek, potem je umrla. Gosenice ustavile vlak. Ruska »Kra kowskija Vjcdomosti« poroča, da se je na železniški progi Krakov Nikolaj pojavilo to liko gosenic, da so živaliee ustavile dva vlaka. Občina brez otrok. Na Ogerskem v okraju Bestercze Nascd je občina Szepnyir, ki šteje 800 duš, v kateri so pa v lanskem letu ni rodil noben otrok. Ljudožrci v nemških kolonijah. Z Bismarkovega otočja prihajajo strašna poročila, kako ravnajo ondi domačini s tujci, ki so imeli nesrečo, da so prišli divjakom v roke. L ivijo jih, kjer jih le morejo V nekaterih krajih rabijo celo posebno orožje za človeški lov, namreč na nekaki pušici pritrjeno vrvico, katero vi žejo bežoči žrtvi okolu vratu, na kar jo z lahka potolčejo. Doma čine jedo le tedaj, če so nepoboljšljivi malo pridneži, in v tem slučaju ga umore po grozovitih mukah, pri katerih skušajo okus njegovega mesa izboljšati. Ženske pridejo redko kedaj na vrsto, ker se jim zdi njihovo meso preslano. Vsak glavar ima dva stalna „mi nistra", enega, ki govori, druzega pa, da opravlja mesarska dela. Na nekaterih krajih imajo to opravilo tudi ženske. Med tem ko žene zavijajo kosove mesa v posebne drevesne listo, se pripravljajo možje s petjem in plesom na veselo slavnost. Najbolj ob-rajtajo stegr.o, misleč, da jim to podoli po sebno moč, glave pa ne marajo. Kako se v Curihu dobro delo po plača. V Curihu je pred dnevi ušel bik. Nek kočijaž je skočil biku na pot in ga j ustavil. V nekaj dn(h je bil kočijaž radi ! tega — kaznovan in sicer, kakor mu jo po i vedal sodnik, vsled tega, ker se je s svojim dejanjem umešal v policijski delokrog in lier je povzročil naval občinstva. 40 živih krokodilov na odru V pariškem »Olympija« gledališču predstavljajo te dni neko igro, o kateri govori ves Pariz. V igii »nastopi« 40 živih krokodilov. Poročilo zamolči, ako imajo gledalci tudi priliko opaziti slavne krokodilske solzo. Nevesto ustrelil. V kraju Kriviput pripravljali so se k poroki. Mladi ženin je v šali pomeril s puško na svojo nevesto. Puška je bila nabasana, sprožila se je in nevesta so je mrtva zgrudila. Boj proti avtomobilom. Mestni pre-fekt v Petrogradu general Kleigels je določil hitrost avtomobilom. Hitreje v Petro-gradu ne smejo voziti avtomobili, nego 12 kilometrov na uro. Kdor bi hitrejše vozil, plača kazni 500 rubljev. — V Londonu so pa avtomobil ; skoro odpravili. Določili so za hitrost avtomobilov 4-8 kilometra na uro in povrh še zahtevali, da mora sto korakov pred avtomobilom hoditi človek, ki pazi z zastavico v roki, da avtomobil nikogar ne povozi. Vsled te odrodbe so skoro vsi avtomobili izginili iz Londona. Santos Dumont bode s svojim novim zrakoplovom poskusit dne 7. sep. voziti okolu Eilflovegu stolpa v Parizu. Dobro jo poznajo. Dopisnik lista „Standard" poroča iz Pekinga sledečo : Ve liko število višjih kitajskih uradnikov se je zavarovalo za življenje, ker pričakujejo, da bo cesarica-vdova po svojem povratku v Peking siabe volje, če bo njihova visoka gospa — tako si mislijo — jim še pustila glave na vratu, bo zanje dobro; če bi pa morda milostno sklenila, da se morajo glave ločiti od vratov, no potem bodo morali no-priljubljeni tujci njihovim rodovinam izplačati lepe svote. Gočanska afera pred sodiščem. (Konec.) Govor zagovornika Vencajza. Slavni sodni dvor! Jaz sem ravno ti stega mnenja, katero zastopa gosp. državni pravdnik, namreč da so visoki sodniki že vsi svoje prepričanje zadobili. Jaz sem mnenja, da je zagovorništvo s pripravo obilnega za govorniškega materijala le svoji dolžnosti zadostilo, odklanjam pa izjavo g. državnega pravdnika, da bi se bilo kaj več storilo, ka kor dolžnost zahteva. Saj je vendar slavno sodišče ravno vsled tega materiala prišlo v položaj, da je na predlog državmga pravd-ništva enega obtoženca takoj oprostilo. Slavni sodni dvor! Med vsemi današnjimi predlogi je gospod zastopnik privatnih udeležencev šel najdalje in nam je tukaj dokazoval, da bi bil obstajal nekak komplot med gospodom kuratom Ferjančičem in dru gimi soobtcženci, vsled katerega so vsi sodelovali. Opozarjati pa moram na to, da niti strogi preiskovalni sodnik niti premarljivi državni pravdnik nista tega našla in trdila. Jaz mislim, da je to govoričenje gospoda zastopnika privatnih udeležencev le prazna beseda, ker se mu ni posrečil nikak dokaz. Pa tudi predlog gospoda državnega pravdnika se mi zdi preoster, kajti za uporabo § 87 kz. ni razloga. Zakon veleva, da se mora pri zločinu po tem paragrafu nekaj s hudobnim namenom in skupaj storiti. To pa ni dokazano, in zato so moram predlogu državnega pravdništva kar najodločneje upirati. Dokazano je, da g. kurat ves čas, kar je na Goče prišel, do zadnjega dne ni provzročil kot privatna oseba nikakega razburjenja med ljudmi. Bodimo trezni in objektivni in priznati moramo, da to, kar se je dokazovalo gospodu kurat u da jo govoril v vseh svojih propovedih — ker sicer ni ničesar govoril — ie le otročje blebetanje proti onemu, kar ae po naši deželi javno govori in tiska. Ako bi načela obtožbe obveljala, potem pride cela naša dežela pod jarem § 87 k. z. Besedilo toga zakona nikakor ne zadostuje za naš slučaj. V tem oziru imamo tudi že nekaj odločb najvišjega sodišča, a tudi to imajo vso drugo vsebino, ves drugi smoter. Ondi so ljudje nastopali pod vtisom hipnega hujskanja, tukaj pa kaj tacega ni dokazano. One besede iz prepovedi, koje je g. kurat govoril pol leta pred, vendar ne morejo vzbuditi množico, da napade 28. oktobra 1. 1900 Žgurjevo hišo. Drugače je pa položaj, ako bi se slavni sodni dvor prepričal, da je gospod kurat Ferjančič oni večer raz okna govoreč nahujskal ljudi, tako, da je nastopila nevarnost za Žgurjevo hišo. Tukaj bi bila krivda na nj. govi strani. Toda dokazati bi bilo treba vsem tistim, ki so poleg njega obtoženi, prvič, da so bili navzoči pod ¿upniškim oknom, in drugič, da so so čutili po kuratovih besedah riahujskune. Obravnava pa ni dokazala niti enega niti druzega. Obtožencem se ni dokazalo, izvzemši prve tri, da so bili ondi navzoči. Ker nisem tako srečen, kakor gosp. državni pravdnik, da bi smel preskočiti mimo vseh obtožencev in njih dejanj, ker je treba vedeti, kaj je storil eden ali drugi, — mo- ram se baviti s posameznimi točkami obtožnice Pod sankcijo § 87 k. z. morejo spadati le ona dejanja, kt so se godila po kurato-vem govoru raz okna, ker ono, kar se je prej godilo, no more biti posledica hujskanja; in to so dejstva, ki se pripisujejo Pangercu in njegovim drugovom. Viktor P a n g e r c — naj bi bil udaril po sveči Matija Vidriha, da bi bila ugasnila in da bi se bil zagnal z Debevcem na Štembergerja in naj bi bil Avgusta Žgurja po hrbtu udaril! To se je zgodilo pred, kakor je stopil g. kurat na prizorišče. Svečo komu ugasniti, vendar ne moro biti kaznjivo. Žgur ne ve, če ga je Pangerc udaril, in da bi bila Debevc in Pangerc napadla Štembergerja, priča le ta sam in njegova žena. Druge pričo pa dokažejo, da je Debevc stal poleg Štem-bergerja in za vpil: Živio Nanos! in da ga je za to Franc Štemberger porinil v lužo. Tako je bilo, ta stoji in se ne da ovreči, ¿.a to svoje dejanje je d bil Štemberger iz govor, da sta ga prijela vsak na eni strani. Priči France Furlan in Jože Ferjančič sta nadalje potrdila, da je Viktor Pangerc res prijel Štembergerja za roko in mu rekel: Pojdi z menoj! Nihče ti ne bo žalega storil. To se pa vendar ne pravi napadati. Glede Debovoa Franceta je dognano, da ga je Štemberger vrgel v vodo ter je bil zato sodnijsko kaznovan. S tem je pa rečeno, da Debevec ni ničesar zakrivil, marveč le njegov napadalec in današnja priča Štemberger. Prestopim do četrtega obtoženca: Požar Janez-u se predbaciva, da je udaril po glavi Franceta Štembergerja tako, da je bil takoj krvav. No, Štemberger je na tako drastičen način kazal sodišču rano, zdravnik pa te rane ni našel. Kratko rečeno, to dejstvo ni dokazano, torej tudi ta del obtožbe ne more veljati. Naprej pravi obtožba, da je Požar napadel Matijo Vidriha. Požar naj bi bil to storil po 8. uri. Dve priči sta nam potrdili, da je mož med 7. in 8. uro zvečer že doma bil in ležal. Naprej trdi obtožba, da jo ta nesrečni Požar napadel z Jožefom M ihorčičem in An drejem Krečičem Matijo Vidriha. Prav tisti čas. to je bilo po osrni uri, je pa Požar že doma ležai. Sploh je pa ta priča Vidrih moral nazadnje vendar le pripoznati, da ni prepričan o tem, da se je tudi Požar udeležil napada. Dokazano je glede Požarja, da on ni bil pri napadu, in ker glede Krečiča sam priz';a, da ga n; poznal, torej tudi glede tretjega vdeleženca Mohorčič a nima ta priča toliko veljave, da bi se ga moglo na njegovo besedo obsoditi. Mohorčiču Jožetu se daljo predbaciva, da je prijel Orla za roko in rekel: »Dobil sem liberalca«. Že zopet ena sama priča Orel, kateri priči tudi ni videti v srce. Čudno je pa, da se ne najde nikaka priča, ki bi to dokazala. Nasproti pa pravi Mohorčič, da je Ie Orla vprašal, ko je šel mimo njega: Kam pa greš? Sicer, kaj pa je hudega, ako ga je prijel. Razžalil ga je k večjemu na časti, ali poškodoval ga ni, in ne more se reči, da je to dejanje povzročilo nevarnost za zdravje ali življenje, kakor obtožba trdi. Na vrsto pride Krečič Andrej. Glede onega, kar se predbaciva Krečiču, da je storil s Požarjem in Mohorčičem, sem že povedal, da Vidrih sam obstoji, da ga ni poznal. Obtožba pa navaja nadalje, da je Krčin Andrej z Janezom Funo se udeležil napada na Janeza Vidriha, a glej nesreče, ta Vidrih pa sam prizna, da mu ni Krečič čisto nič štorih Šestemu obtožencu EdvarduFerjan-čič se predbaciva, da jev bil v družbi onih, ki so napadli Franceta Česna. To točko podpira edino le Česen sam, ki je v teku obravnave priznal, da ne vč, kdo ga je udaril, in posebno, da ne more trditi to o Edvardu Ferjančiču. Temu obtožencu se torej ne more ničesar nalagati. Vovk Antona obtožba se obtežuje s tem, da je planil v družbi treh na Franceta Česna. O tem veljav tudi to, kar sem pri Ferjančiču omenil, da Česen tega ne more potrditi. Obtožba pa tudi navaja, da je Vovk kamenje pobiral in metal v^hišo Leopolda Žgurja. To potrdi priča Žgur Katarina in za njo priča Hrovatin. Katarina Žgur pravi na svoje vprašanje, da je šel Vovk s Francetom Jamškom, da sta kamenje pobirala. Priča Hrovatin, ki pravi, da jako dobro pozna Vovka, je pa pričal, da se ni dalo človeka razločiti vsled teme, marveč da je Vovka spoznal samo po njegovem vedenju. Danes je pa obravnava dokazala, da sta šla Vovk in Janez Mislej skupaj, Jamšek pa za njima. Oba ta dva sta pričala, da Vovk ni kamna vrgel, ter da je nekdo drugi kamen vrgel od strani. Vovk se pa zagovarja, da je ta kamen vrgel Alojzij Dolenc. Mislim, da je Žgur edina priča, da se je, da ne rečem preostro, zmotila, ko je to izpoved storila. Ta dokaz se je torej obtožbi ponesrečil. Osmemu obtožencu Jožetu Vovku se pa predbaciva, da je tudi on po Česnu udaril, česar pa Česen sam ne potrdi, in torej ni dokazano, Dalje navaja obtožba, da je v družbi Ludvika Vovka tolkel po glavi Andreja Ži-vica. Danes pa je obravnava dokazala, da Ludovika Vovka ob onem času ni bilo na Gočah, in državni pravdnik je vsled tega od obtožbe odstopil. To pričevanje nima tiste veljave, da bi bilo mogoče obsoditi tega obtoženca. Slavni sodni dvor se bode prepričal, da to pričevanje ne more biti podlaga obsodbi. Glede Leopolda Ferjančiča sem že večkrat ponavljal, da Česen sam svojega pričevanja ne vzdržuje. Da se je pa udeležil ta obtoženec napada na Janeza Vidriha, to potrjuje pa le Janez Vidrih, ali ob jednem zatrjuje, da mu nista čisto nič storila, samo prijela sta ga. Obtožbe, katero je danes raztegnil državni pravdnik češ, da je kričal ta obtoženec na trgu, da poprej ne jenja, dokler ne teče županova kri, noben človek ne potrdi, kakor le samo priča Kobal. Jaz ne vem, ali bo mogoče na podlagi samo tega pričevanja obsoditi obtoženca. Funa Janez. O tem se trdi, da je zakričal, ko je videl luč: kdo ima svit-lobo? Mož je kratkoviden, in čisto naravno je, da je vprašal, kdo ima luč? Jaz mislim, da to ne kaže nobene nevarnosti ne za življenje, ne za zdravje. Drugi del obtožbe pravi glede Funa, da je tiščal v vrata. Vsaj ni samo tiščal, ampak tudi notri prišel. Notri so ga lepo sprejeli! Živic je potrdil, da je čisto mirno notri prišel, ko je pa notri bil, je bil poškodovan zaradi svoje radovednosti in še danes ne ve, kdo ga je! To ne more biti nikako dejstvo, da bi bilo nevarnost za življenje ali pa premoženje tretjega prouzročilo. Fran Jerončiču se pa naklada, da je zgrabil Avgusta Žgurja za prša in vrat. To prizna Jerončič sam, samo pristavi, da sta se on in Žgur prijela in da je premagal on in potisnil Žgurja na gnoj. Avgust Žgur ni bil pri tem nič ranjen. Je li mogoče, da bi bilo to hudodelstvo? Dalje se trdi, da se je priduševal in klical na ulici: Dol z županom, da bodo vse razbili. To potrdita dve priči. Bili sta v sobi in sta spoznala Jerončiča po glasu. Ko bi bil rantačil na cesti. Jaz ne vem, če to zadostuje, da bi se po glasu koga obsodilo. Dalje pravi obtožba, da je vrgel obtoženec skozi odprta vrata Žgurjeve hiše kamen med zbrano množico in zadel Leopolda Žgurja. Vrata so bila, kakor priče pripovedujejo, odprta; zatoraj je to dejstvo le prestopek, glede katerega je odgovoren. Janez Jerončič u se predbaciva, da je rekel: „Prijel sem liberalca" Ferdinanda Orla, in edino ta človek to potrjuje. Obtoženec se pa zagovarja, da je stil pred svojo hišo in le vprašal Orla: Kam pa tečeš ? Priča je morala temu zagovoru pritrditi, I in jaz vprašam : Je li mogoče, da pride tako dejBtvo resno pod obtožbo? Obtožba pa temu obtožencu tudi očita, da jo tiščal v Žgurjeva hišna vrata, da bi se bila odprla, in to da je hudodelstvo javnega nasilstva. No, oglejmo si položaj. Dokazano je, da je bil Mislej v Žgur-evi hiši poškodovan. Jerončič kot prijatelj ga je šel iskat, kar tri priče potrdijo. Torej ne s silo, marveč dostojno je prestopil Žgurjev prag, da svojega prijatelja reši, in ko ga je dobil, je ven odšel 1 Toda Žgurjevi gostje — recimo goški liberalci — so mu vzeli klobuk in čisto naravno je, da je šel nazaj v vežo po svoj klobuk. Odlične priče Vovk Miha, Vovk France in Nabrgoj Ivan pa so potrdile, da je komaj notri stopil, so ga že pograbili in na tla pobili. Tako liberaloi, in če tudi je bilo do 100 oseb pri tem tolovajskem napadu navzočih, se vendar ni našel le eden človek, ki bi povedal, kdo je Jerončiča pobil na tla. Takim pričam in osobito Stembergerju, ki je menda s polenom sodeloval, je pač veliko verovati. Kdor laže na eni strani, laže tudi na drugi 1 Jerončič je bil obč. odbornik in njemu se mogočo niti sanjalo ni, če pride vprašat za Misleja, da ga bodo zato pobili. Jaz ne uvidim, da bi iz tega Jerončičevega nastopa mogla nastati kaka nevarnost za življenje ali zdravje za druzega, kakor le za njega, in posledica temu mora biti, da Jerončič Janez ni zakrivil ničesar kaznjivega. Nadalje je obtožen Janez Krečič, da se je udeležil napada na Janeza Vidriha. Tega še Vidrih sam ne ve, in mislim, da Be bo sodni dvor sam prepričal, da za to ni dokaza. Dalje pravi obtožba, da je tiščal ta obtoženec v vrata hiše Leopolda Žgurja, da bi »0 odprla. Tudi to ni dokazano, ker nobena ptiča tega ne potrdi, pač pa pravi nazadnje zaslišana priča Nabrgoj, da je ta mož notri prišel in pomagal braniti Jerončiča. Upam, da bode slavni sodni dvor to uvaževal in obtoženca oprostil. France Ferjančič je pa oni "lož, katerega se obtožba z vso močjo drži in katerega si je tudi zastopnik zasebne obtožbe z vso vnemo privoščil. Predbaciva se mu posebno to, da je potem, ko je bilo vse končano, rekel: »Bodite previdni in ne povejte tega ne svojemu očetu, ne ženi, ne materi.« To je pa pravcati protidokaz, da ni bilo nobenega dogovora med njim in iz-gredniki, sicer bi teh besed ne bilo treba govoriti. Ako je to govoril, izhaja le iz tega, ker je kot previden mož hotel posvariti svoje sosede. Dalje se mu predbaciva, da je silil v Žgur|a. No, pa kako? Mož je res prišel v '¿gurjevo vežo, toda govoril je mimo, kar mu priznajo vse priče, izvzemši prijatelja Leopolda Žgurja, to je one priče, v kojega navzočnosti je bil Jerončič pobit, ne da bi bil priča vid«l, kdo da je (!). Ferjančič je prišel brez hrupa in mirno župana proseč: »Pojdite ven, da se kaka nesreča ne zgodi!« Mož je pa prišel do tega, ker mu je Janez Jamšek, kakor pripoveduje Jamšek sam, rekel : »Pojdi tja in reci naj župan mir na redi.« Ferjančič je pri Žgurju hitro opravil, tolpa ga je z dovoljenjem hišnega gospodarja pograbila in silovito na cesto postavila. Ko je prišel Ferjančič k Jamšku, mu je takoj povedal, kako se mu je zgodilo. Nastop Ferjančičev more le zloben človek imenovati zlobno napeljavanje v kako pretečo nesrečo. Župan je prva oseba v vasi, on je poklican, da dela red, njega uboga vse. Ako bi bil Ferjančič vaški načelnik, bi bil gotovo sam miril. Tako je pa le župana opomnil na njegovo dolžnost, in to ne more biti ka znjivo. Mož naj bi bil zato kaznovan, ker so ga zlobneži na cesto vrgli 1 Upam in prosim slavni sodni dvor, naj natančno pretresa ta dogodek in Ferjančiču pravico stori. Stopimo dalje: France Pregelj sam priznava, da je pozival ljudstvo, da naj s sokiro čez zid skoči. To je priznano in dokazano. Glede prvega dela obtožbe pa pripovedujeta Orel Anton in Marija, da sta videla ljudi pobirati kamenje in da sta spoznala Preglja in Dolenca Alojzija po glasu. Dognano pa ni, sta li ti dve osebi res lučali, marveč je dokazano samo to, da so ju dve priči spoznali na njih glasu. Slavni sodni dvor bode imel razmotrivati ta položaj in skleniti potem pravično sodbo. Zadnji obtoženec Dolenec Alojzij pa odkrito sam prizna, da je res dva kamna v Žgurjevo hišo vrgel, ker je bil vinjen in zaradi Jerončičeve poškodbe razburjen. To priznanje bode si. zboru vodilo za sodbo. Obtožba torej nikakor ni tako sigurno utemeljena, kakor se kaže. Vidi se, da po samezna dejstva niso dokazana in pa da nimajo često nobene kazenske vsebine. Pri obsodbi naj se kaznujejo tisti, ki so kaj storili, in če tudi ostro, taki ljudje pa, ki so po nesreči prišli v obtožbo, naj se pa opro-sté. Poškodovana je bila Žgurjeva hiša, a poškodovani so bili v njej klerikalci, torej naj zadene kazen ene in druge zločince, pa tudi samo te. Slavni sodni dvor bode dal po obsodbi dejstvom ono mesto po kazenskem zakonu, katero zaslužijo. Glede odmere bi se usojal posebno to povdarjati, da so bili nekateri že po dvanajst dni v preiskovalnem zaporu, da so očetje, da imajo svoja posestva in družine in da je Dolenc priznal svoj zločin in da nekateri še niso izpolnili 20. leto. Slavna gospoda! Jaz sem prepričan, da kakor je bilo vodstvo obravnave ves čas objektivno in vzorno, tako bode tudi sodba prepričala svet, da stoji avstrijski sodnik nad strankami in da se ne straši pritiska od nobene strani. Darovi. Od 15. avgusta do 1. septembra so darovali za pogorel ce v Podlipi sledeči gospodje dobrotniki: Veleč, gospod župnik Karol Jančigar zbirko dobrniških župljanov 89 K 42 h. — Uredništvo »Slovenčevo« (dvakrat) skupaj 48 K 45 h. — Veleč, gospod zlatomašnik Fr. Grivec 40 K. — Veleč, g. župnik soteški J. Plevaneč 10 K.—Veleč, g. župnik J. Kos zbirka župljanov selskih 16 K. — Veleč. g. župnik Fr. Avsec, zbirko župljanov v Št. Juriju vpod Kumom 20 K.— Spošt. gospa Amalija Skarija na Mirni 2 K. — Veleč. g. župnik mirnski Fr. Jarc 40 K. — Veleč. g. župnik Fr. češar zbirko župljanov zagraških 13 K. — Župni urad Vrh (sveti trije Kralji) 5 K. — Preč. g. kanonik M. Tavčar, dekan, dar in zbirko župljanov žužemberških 24 K. — Veleč. gosp. župnik dobrovski Ant. Lovšin 5 K. — Veleč. gosp. župnik v Št. Lovrencu Andr. Šimenec 10 K. — Veleč. g. kaplan Š. T. 2 K. — Veleč. g. župnik v Kovorju Lovrenc KristofiČ 4 K. — Bog povrni tisočkrat. — Martin Poljak. Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan 25 kron. Bog plačaj! Budjevioe, 4. .sept. Zdravniki pri okrajni bolniški blagajni so pričeli stavkati. Potadam, 4. sept. Princ Tsun se je včeraj popoldne pripeljal s posebnim vlakom. Sprejela sta ga mestni poveljnik in policijski ravnatelj. Vsprejem pri cesarju je določen na danes opo-ludne. Pariz, 4. sept. Nekateri listi trdijo, da pride princ Tsun za dva ali tri dni iz Berolina v Pariz. Pariz, 4. septembra. Turškemu poslaniku je naznanila vlada, da je njegovo bivanje v Parizu brezpomembno. S tem so tudi formelno prekinjene di-plomatične zveze. Druge vesti pa poročajo, da je bil turški poslanik pri Del-casseju in da se spor v kratkem poravna. Belgrad, 4. sept. V dobro poučenih srbskih krogih se trdi, da je potovanje srbske kraljeve dvojice preloženo na drugo leto. Zofija, 4. sept. Sobranje je pričelo danes debato o ministerski obtožbi. Od obtožencev ni bil noben navzočen. Umrli so: 1. septembra. Ciril Zaje, marker, 17 let, Kolodvorske ulice 26, jetika. 2. septembra. Anion Grošelj, čevljar, 61 1., Krakovski nasip 10, ostarelost. — Antonija Prime, delavčeva hči, 8 mesecev, Streliške ulice 15, catarrhus intest. chron. — Jožefa Zidan, čevljarjeva hči, 6'/» 1., Zalokarjeve ulice 6. interitis. V hiralnici: 30. avgusta. Josip Glavač, kajžar, 65 let, jetika. Žitne cene dn6 31. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen......K 8-68 do 8 69 „ „ pomlad 1902 ..........8-52 „ 853 Rž za jesen........„ 7-04 „ 7-06 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-36 „ 7 36 Koruza za avgust........5 38 „ 5 39 „ „ september-oktober . . „ 6-40 „ 7-41 . maj-junij 1902 . . . „ 5 39 „ 5-40 Oves za jesen.......„ 6 68 . 6 70 , » pomlad 1902 . . . „ 7-04 „ 705 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K 8 00 do 8 01 „ „ pomlad 1902 ..........8 42 „ 8-43 Rž za oktober.........6-72 „ 6-73 Oves za oktober......> 6 38 „ 6-39 Koruza za september.....„ 5-12 „ 6-13 „ maj 1902 .....„ 512 „ 5-13 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 7 85 do 8 40 južne žel.....'. . „ 810 „ 8-40 Rž ..........7-65 . 7-25 Ječmen .................700 „ 8-50 „ ob Tisi.........6-75 „ 8-00 Koruza ogerska.......„ 6-45 „ 5-60 Cinkvant , .........675 „ 7-10 Oves srednji........„ 6-71 , 6 85 Fižol........................10 00 „ 11-50 Meteorologično porodilo. Tišina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736*0mm Ca« opa- Cunj« Toinpe- baro- ratura zovan i a metra po t mm. Olxiju ! VMr.rl Nebo 11« 31 9 zvee. | 736 4 14 2 (JJbrezvetr. | dež 12-3 I 13-2 brezvetr. »1 svzh. nevihta dež 13-0 ,1 7. zjutr. I 733 7 popol.j 732 6 Srednja včerajšnja temperatura 15-6 , nórmale: 16 6' Dobro ohranjen glasovir se takoj po nizki ceni prodá. Več se poizvó v LJubljani, Židovske ulice št. 3. 846 3-1 (N tO 3 se prostovoljno proda na Javornikn št. 2. Ima 7 stanovanj, 2 vehki kleti, hlev itd. Več pove Ant. Žumer, posestnik in trgovec na Javorniku (Gorenjsko) št. 9. Gostilna se da v najem in se tudi proda v Otočah št. 16. 847 2-1 Več pove Ant Zumer, posestnik in trgovec na Javorniku (Gorenjsko) št. 9. avstrijskih državnih železnic, veljaven od 1. junija 1901. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je k rajnemu času v Ljubljani za 2 minu-i uapre.,. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri 24 mili, po noči osebni vlak v TrbiS, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-tlial v Aussee. Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost. Bregenc, Curib, Genovo. Pa-iz; čez Kleio-Reilling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. vri R mjn. zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel. Celiak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duimi; iez Sc>zibal v Solnograd; čez Klein-Rei-flin^ v Steber, L;nc. Budejevice, 1'lzen, Marijine vari, Heb, Fraccove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. url 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 11. uri lil min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Dunaj. Ob 1. url h min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri (i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selz-thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri 41 min. popoldne ob nedeljah in praznikih v Podnart. Ob d. uri 65 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak. Prihod v Ljubljano (ju2. kol.) Ob S. uri 2!» min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda. Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, lnomosta, Zel'a ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut, zjutraj iz Beljaka. Ob S. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesla. Ob 11. uri 10 miii. dopoldne osebai vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, ParLa. Genove, Cui:,ia, Brcgenca, lnomosta, ZeUa ob jezeiu, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Ponlah'". Ob 2. uri H2 m1 u. popoLtlne mešani vlak is Kočevja in Novega Mesla. Ob 4. uri .".S' min. popoldne oseb li vlak z Dunaja. Liubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontab'a. Ob S. uri .'iS min. zvečer ob nedeljah in praznikih ii Podnaria. Ob S. uri 4S min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob ti. uri lil min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskeg!» Piage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, S.eyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Ponlabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 2H min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ OH „ popoldne „ „ n <>. * ti O „ zvečer „ 10. „ 2.5 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 4'J min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ „ «. „ 10 „ zvečer „ „ „ U. „ 5S , ponoči „ „ (ta vlak le oh nedeljah in praznikih). Lokalna železnica Ljubljana-VMa. Odhod : Ob 7-15 zjutraj „ 1*55 popoldne „ S'10 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne ,, 7-30 zvečer. IC Album lepih in priljubljenih slovensKIh napevov za cifre. s podloženim besedilom. Najboljša izdaja izredno na-vduševalnih, v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. Cena knjige s 40 pesmi 3 K, s 86 pesmi 5 K, s pošto 50 h več. — Naslov: Josip Sort, 844 i-i Dunaj, III, Kdlblga8se 17. Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Mlaiale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi maSair', in s cer: 1. V črnem usn;i z marmor, al' rude'-o obrezo K 43'20 2. V črnem uspji z z'a.o obrezo .... K 44'40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je la misal trdi v še finejšein vezenji. MUsale Romanum (v čelvorki) 1. 1398, z najnovejšimi mašami, -n s'ccr: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnii z z'ato obrezo .... K 38-— 3. V rudičem sagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dob'>\ je tur1', v še finejši izdaji. Cone veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V za'ogi so niisali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske, goriške, krške, lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Miasae pro defanotls (v oh' ki male póle): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'60 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 7'44 Mlssao pro defanotli (v čeivorki): V črnem usnji z rudečo ob ezo .... K 516 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 6-7K Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maievati »de Beata«: Mtaaale ad usum aaoerdotnm oaeoutlentinm (v obliki male pole); V črnem u>nji z zlato obrezo .... K 19-20. Cena stanovanjem od i. septembra sa 25 odstotkov znižana v zdravilišču Krajina-Toplici na Hrvaikem, jedno uro od postaje Zabok-Krapina-Toplice (zagorijska železnica), pa 4'/, ure od postaje Poličane ob juž. železnici. Omnibusi na vsaki postaji. Odprto do konec oktobra. Izborno uravnano zdravilišče, milo obnebje, krasno sadje itd. 845 3-1 Spreten trgovski pomočnik nad 24 let star, sprejme se takoj pri tvrdki J. Perdan v Ljubljani. 840 3—2 fliša z vrtom v Šent-Vidu pri Ljubljani se proda iz proste roke. — Več se izve v Št. Vidu št. 15, blizo kolodvora. 812 5 MMiiiiM cret Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precum in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (II. Ničman.) Ceni eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z radečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več. Krepak deček, sin poštenih s'arišev, se takoj sprejme kot učenec v špecerijsko trgovino. Kje, pove upravništvo »Slovenca«. 667 3-3 Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Sveto leto 1901. Molitve za odpustke sv. leta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po pošti 40 h. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. asf® mmmmmm* ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke 11 trpežnega hi solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 es 'Sp&L ' v- "S? 4®P IBS I jjl • m& ANDROpOGOfi u .(¡•t- ■ 97 (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Z a rast Igs, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, Ki zabranl izpadanje las in odstrani prahaie. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razposiljatev v Ljubljani pri gospodu 770 (6) Vaso Petričie-u. v zalogi imata tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczy v Ljubljani In g. J». Rant v Kranji. Preprodajalci popust. W w w ©^ 'S 'S S tem najvljudneje naznanjam svojim naročnikom in slavn. občinstvu sploh, da sem se s svojim Izdelovatelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, Hill.. Währmger Gürtet 53. Največa in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnlo in razpošilja zajamčeno dobre: 673 20—15 Pral ne stroje na par, Centrifuge, prznano najboljše vrste, za na roko delujoče brez ropota, ali na par, od za na roko ali na 28 gl. do 2C00 gld. par, od 140 gld. više. Najboljši Wring-strojl (za ožemanje perila) v vseh velikostih, od 14 gld. više. Stroji za valjanje perila, najboljše sestave, po24gl. in viSe. Stroji za likanje perila od 85 goldinarjev više. Natančni oenlkl ■ podobami vseh strojev za pranje na željo brezplačno In franko. Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kästner v Ljubljani. 351 35-26 Konkurenčni razpis. Za zgradbo prizidka k župniSču na Jesenicah na Gorenjskem, za kateri so proračunjeui skupni stroški na 19.L52 K 58 h, se razpisuje ustna konkurenčna obravnava na dan 8. septembra t. I. popoldne ob 4. uri pri podpisanem načelniku stavbenega odbora. Načrti ter podrobni proračun leže na vpogled pri podpisanem. — Ponudniki morajo pred pričetkom obravnave položiti 5% no varščino proračunjene stavbene svote. Jesenice, dnč 30. avgusta 1901. Anton Trevn, g34 3 3 načelnik stavbenega odbora. Št. 10.233. Razpis. 836 3—2 28 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi okrožnih zdravnikov: 1.) V Kočevski Reki z letno plačo 1600 K, 2.) v Zajorji ob Savi Z letno plačo 1400 K. Prosilci z* jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu dežel, odboru do 25. septembra l. 1001 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odborti kranjskega. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1901. Za jesensko dobo ji preselil iz Slomšekove ulice v svojo novo zidano vogalno hišo - na Resselnovi cesti štev. 7 Zahvaljujoč se svojim čč. naročnikom za dosedanje zaupanje jih prosim še daljne naklonjenosti s spoštovanjem ANTON REISNER 831 4—2 izdelovalec vojaške in druge oprave. Ob tej priliklse priporočim gospodom enoletnim prostovoljcem za napravo uniforme po najnovejših vojaških ukazih ter po zmernih cenah. B a s nm % & & & & a s* & m & m & m % sna a \n m m m H? BB priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portiand- in roman-cement, železo za vezi, storje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, stedil- nilte Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, čistilnice za žito, fino izdelane, močne pluge, stroje »a posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Hazno oroaje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, zimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, 32 30 26 trgovina z železnino in špecerijskim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'. O 13 ii u a j s k a t:> o i* m a» Dni 4. septembra. ..'kopni (iržavni dolg v notab . . . Skopni drfavni dolg v »rebru . . , • ¿y«tr;j»ka zlata rent» 4"/„..... Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista 98-55 98 50 118 95 95-65 118-65 92 80 1649 — 628 u0 239 25 Sfmski drž. bankovci za 100 m. nem.dr». velj 117-05 20 mark.............23-41 20 frankov (napoleondor).......19*02 Italijanski bankovci.........91 15 C. kr. cekini........................11-31 Dn6 3. septembra. 3'2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . . 191— 6°/„ državne srečke I. 1860, 100 gld. . . . 170 60 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 212— 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 96 10 Tisme srečk« 4°/0, 100 gld.......146-50 Dunavske vravnavno srečke 6°/„ . . , 258' DuuavfiKo »ravnavno posojilo i, IBV8 . . 105-— Zastavna pisma av. osr.zem.-krc-d.banke 1 u/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državne ieleznite . . 428- — » » južne železnice 3"/„ . 344— > i južne železnice 5°/,, . 120 60 > > dolenjskih železnic4n/() . — " — Kreditne srečke, 100 gld............333 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 490 - Avstrijskega rudačega križa trečke, tO ¡fld. . 48'— Ogerskega > , » 6 » . 21' — Budimpošt, bazilika - srečke, 5 gld.....15-60 Rudolfove irečke, 10 gld. .... 68- — ijj'move srečke, 40 gld....... St Genois srečke, 40 gld....... Waldste"iove sreöke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrtjske banke, 20*1 gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. »t. t. Akcije tržaškega Lloyd». 500 gld. . ■ ■ Akcije južne železnice, 200 gid. sr. . . Splošna avstrijska Jtavbinska družba . . Moutanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogaraka drutba, 70 gld. Papirnih rubliev 100........ 235— 267 -396 25 60 — 267-— 5470— 868 -86 25 144 — 402 — 437— 253— M" Nakup ln prodaja TMJ» vsakovrstnih driavnlh papirjev, oreik, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanjo najmanjšega dobitka. — Promose za vsako žrebanje. Kolanlna izvršitev naročil na borzi, M Menjarnicna delniška druži/a l„ Wollzsils 10 in 13, Dnnaj, I., 2. aMT Pojaiulla "TtXi v vseh geipodarsklh in fliwiönih «tvaroB, notem o kursnib vrednostih vseh ipekulacljskih vradncctalk papirjev in vesinl -<»*tl za dosego kolikor je mogočo visoco»* obrestovarjR pri popolni varnosti ČUT naloženih 0- ?. a ▼ n i o. "RJB