Dopisi. Iz Šoštanja. (\' o v sk a s 1 a v n o s l.) Odkar Šoštanj «tf>.ji, ni hc še pač v tem prijaznem trgu nikdar sošlo toliko vrlili goslov iz vseb slovenskih krajev, se šo nik<lar ni zbrala tolika množica zavednili in vnetih poslušalcev, se še nikdar ni iz toliko pevskih grl razlegala slovenska pesen po naši prelopi Saleški dolim, kakor dne 14. t. m. o priliki pevske slavnosti »Slovenskega pevskega društva v Ptuji«. Ves trg je bil v praznični obleki, na vbodu v trg postavljen je bil krasen slavolok z napisom: »Srčen pozdrav!« ravno tako pri v hodu v vrt g. Pečnika, kjer se je slavnost vršila, z napisom: »Na zdar«. Gitalnica je bila zunaj in z notraj s cvetlicami in z venei okičena, vse biše na velikem trgu bile so raziin cne samo v zastavali in gre posebna hvala za okičenje te prelepe na sredini trga stoječe hiše v prvi vrsti tiikajšnjeinu oštirju g. A. Glavaču, tudi kolodvor ter cesta od kolodvora do Počnikovo biše je bila z zastavami okičena. K» se jc posebni vlak ob eni uri 'popoldne pripeljal, pozdravila je na blizo štiri liaoče broječa množica z burnimi »živio« in »na zdar« klici došle goste, katerih je bilo okoli cden tisoč. Gospod notar Iv. Kačič pozdravil jo s krepkimi bosedami dbšle goste ter zaklical vrliin pevcem in Hokolom, vsim došlim gostom slo\enskiin, hrvalskim in českim, ki so lako v lepem številu prišli k tcj slavnosti: »Dobro došli mili bratje v naši Šaleški dolini!« Nato govoril je predsednik »Slov. pevskega društva« gospod .1. Zelenik iz Ptuja, ter je naglašaje važnosl in korist petja, pozdravil v imenu »društva« vse došle goste, posebno pa čile Sokolc, kateri so bili zastopani od vseh slovenskib sokolskib društev, kakor tudi od Zagrebškega sokola. Po vsprejeinu korakali so gostje z godbo in pri neprestanom pokanji >možnarjev« naprej v trg, kjer so bili od velike množico ljudstva burno pozdravljeni in iz innogih hiš od domoIjubnib naših Lržank s cvetlicami in gopki obsipani. Ob V22. uri bil je v salonu g. Pečnika banket, katerega sc jc vdeležilo okoli dvesto oseb. Po banketu bila je skupna pevska vaja in po pevski vaji bila je ob V26 uri na trgn javna telovadvo urnih in spretnib Sokolov iz Zagreba, Ljubljane in Gelja, gotovo najzar.inievejši del cele slavnosli. lirezštevilna množica Ijudij občudovala jc gibčnost in sprelnost čilih Sokolov, in gotovo bodejo te izvrstne vaje oslale pri vseh gledaleih v vedneni spoininu. Vrli Sokoli pokazali so pa iudi, da so svoji nalogi popolnoma kos, in da jim daje sovraštvo naših nemčurjev le poguin in veselje na novo vstrajno delovanje. Bog daj, da bi se ukrepila in pomnožila ta vrla, za našo slovensko domovino prcpotrebna društva! Po telovadbi bilo je zborovanje, pa zarad premalo časa niso prišle vse predlagane točke na red. Dosedanji predsednik »slov. pevskega društvo v Ptuji« gosp. .1. Zelenik odpovedal se je temu mestu in namesto njega izvoljen je bil novim predsednikom gosp. K. Stazinski v Ptuji. Po dovršenem zborovanji, ob 7 uri začel se je konbert, pri katerem so se morale posamezne točke zarad prekratkega časa prenaglo vrSiti, kajti že ob V2II uri z večer odpeljal se je posebni vlak nazaj in se je mnogo gostov ž njim odpeljalo. Vse pesni pele so se izborno in so bile od občinstva s ploskanjem in »živio« kliei odobrovane, nekatere, posebno Volaričeva »Grajska godba« prostovoljnega ognjegasnega društva v Zagrebu pod vodslvom kapelnika slovenskega rojaka gospoda Stoekl-na svirala je na veliko zadovoljstvo zbranega občinstva. Slavnost vršila se je v najlepšem redu in so se je celo naši »Nemci« udeležili, ter so pokazali s tem, da je tudi njim »mir in sprava« obeh strank prva podlaga vspešnemu in koristnemu delovanju našega prijaznega trga, pokazali so s tem, da nikakor ne kaže kratiti Slovencem narodnih pravic na slovenskih tleh in mnoga naša nemSkularska mesta in trgi labko bi so od vrlih Šoštanjčanov marsikaj lepega naučili. Da se je pa cela slavnost tako sijajno obnesla, zahvaliti se imamo v prvi vrsti našemu neumornemu pripravljevalnemu odboru, ki je skrbel za krasno okičenje trga, kakor tudi za vae k slavnosti potrebne priprave. Največa zasluga pa gre gotovo gospodu nolarju Iv. Kačič in gospodoma Iv. Vošnjak in Kr. Kern, kakor ludi njihovim blagim in Ijubeznjivim gospem, ki so poscbno za okičenje trga, kakor tudi za sijajen vsprejem, za dobro postrežbo in prijetna prenočišča za došle goste z veliko marljivostjo skrbeli. Mnogim gostom bodo gotovo postrežljivi in gostoljubnim Šoštanjski Slovenci in Slovcnke oatali v prijaznem in hvalcžncni spominu. Od sv. Kunigunde naPohorju. (Nova maša.) Naša fara bo že skoraj 105 Jet stara, kajti bila je 6. decembra 1787 ustanovljena. V celem lem času se na našem visokem Pohorju ni nikdar kaka nova meša služila do 7. t. m. ali ta dan je to slovesnosl pri nas obhajal č. g. Anton Šebat, sin našega učitelja. Ta gospod bil je sicer v Sladki gori rojen, da bi pa svojim zdajšnim vrstnikom, mcd katerimi je zadnja leta službovanja očetovega preživel, veselje napravil, odločil se je pri nas prvo sv. raašo služiti. Vsa župnija bila je tega naznanila vesela in že preteklo leto- se je po eelej župniji prostovoljna žitna bernja prihodnjemu gospodu novomašniku v pomoč napravila in se je s tem 100 11. nabralo. Ti so se gospodu letos pred mašniškim posvečenjem izročili z zdrugirai darovi osebnih dobrolnikov. Gelih 14 dnij pred novo mašo bilo je vse po konci, da se je vse polrebno za goslovanje priredilo in ker je naša šola za kako slovesnosl veliko premajhna, se je Blažičev dom v najein vzel, ter se je pod milim neborn napravila lepa koliba, da bi se svatje č. g. novomašnika po cerkvenoj slovesnosti razveseljevali. Bogati in manj bogati, domači in sosedni farani so v zvozo stopili, tako gg. A. Fornezzi ali Tuzl, Jurij Potnik, K. Tepej, 1'eter Dobnik in dr. so storili po šcgi siarih očakov in so vsc s brambe le hiše napolnjevali, kakor bi šotor ne bil le za tri dneve, ainpak za več todnov napravljen. Naši fantje so kupili 50 kil sinodnika, da so s slrelom dalcč po Dravinski dolini. redko in našo prvo slovesnosl naznanjali. Naroeeni so bili povsod lukaj dobro znani godci iz Šniarija, da bi pri slovesnosti svirali, maje so se stavile od Blažičevega doma do farovža in cerkve. Pripeljal se je 6. t. m. rojak in součenec očela č. g. novomašnika vč. g. prolesor Toma Zupan iz Ljubljane, da bi božjo besedo oznanjeval. Na dan slavnosti prišli" so ludi čč. gg. dubovni' sosedje in svaijc z žlahto od blizo in daloč, oden stric priSel je celo iz dalnjega Dunaja, ena teta, že sivolasa deviea, in ena sestrična bili sle nazoei iz (iorenskoga ko družice. Ko je bil čas napoeil, vredil se je slovesen sprevod v cerkev, kjer je po navadnih molitvah .na.jprej vč. g. govornik razložil uzrok svoje nazočnosti in je v kralkem jedernatem govoru dokazal, da se moramo vsi veseliti po pravici tega dneva, ker č. g. novomašnik bo po izgledu Kristusa učil vrstnike podložne svoje ljubiti Boga, domovino in tudi blagega cesarja. Po pridigi bila je kar sv. maša, pri katerej so pevkinje e. g. novomaSnika prav ubrano pele in so čč. gg. Ča~ dramski in Kebeljski župnik in Konjiški kapelan Frane Kukovič stregli razun drugih čč. gg. duhovnikov in bogokIovcov. Zadnjič se je godclil silno veliki množici novomašniški blagoslov in bilo je darovanje akoraj celo uro. l'o kralkem odihu pri č. g. župniku se je vsa družba podala na kraj gostovanja in je tam našla vsega v obilnosLi. Tu so se razne napitnice govorile in je č. g. arhidiakon marsikatero šaljivo povedal in vso družbo razveseljoval. V ponedeljek so šli vsi še nazoči gostje s č. g. primicijantom na Brinjevo goro k Materi božji, kjer jo bila o 10. uri slovesna sv. maša in spoloma so je pnsvclila lepa poljska kapela, katero jo priprosti kmečki lant .Tanez Zajelšnik dal za 400 11. pozidati. To si je ko krojač le z iglo zaslu/.il. Še v torek bili so gostje zbrani pri niizi in ker so tačas ludi vii. g. Konjiški dekan J. Voh t.ukaj skušnjo imeli, so šc oni svatc počastili. Hitro so res ti krasni dncvi minili, pa Vam spo- štovanim faranom pri sv. Kunigundi in v okolici ostane čast, da ste pri tej priložnosti pokazali vernost svojega srca in ste č. g. svojega novomašnika iz Ijubezni do Boga nepričakovano obilno obdarovali. Lepa vain livala in skrbite, da si še v kratkein drugib novomaSnikov izredite, da bomo znovič prav krščansko veseli! Od Koroške meje. Na sv. Višarje, obče priljubljeno božjo pot, peljejo letos zadnji posebni vlaki, po jako znižani ceni, v ponedeljek, dne 5. 'seplembra t. 1. dopoldne in sicer eden iz Maribora proti Doln. Dravogradu, Celovcu in drugi iz Pragarskega proti Celju, Zidanmostu in Ljubljani na Trbiž in nazaj. Izvanredno lepanagoriSv. Višarij bo, slovesnost kakor o večjibpraznikih zagotovljena. — Genjeni prijatelji podjetja, pose bno prečastiti gg. duhovniki, ki bi boteli nekaj vožnih listkov v oddajo prevzeli in dajati podrobneja pojasnila, skoz katero se bogatejšim vdeležba omogoči in blagi namen pospeši, so uljudno prošeni to takoj na »polovalni odbor v Ljubljani, Marijin Irg štv. 1« naznaniti, ter ae jini sotrud in stroški bvaležno povrnejo, kakor neprodani vozni listki po odhodu vlaka nazaj vzamejo. Kraiko zgodovino s sliko Sv. Višarij dobi vsak vdeleženec posebnega vlaka brezplačno. Iz Celja. (Učiteljski sbod.) Preteeeno soboto so imeli gg. učilelji Celjskega, Konjiškega in Laškega okraja učiteljsko konferenco v Gelji. Prcdsedoval ,jc znani veliki Nemec, okrajni šolski nadzornik g. lilaže Ambrožič. Gosta ni bilo enega, 'menda iz gole Ijubezni do g. nadzornika. Govorilo so je veliko, toda večinoma lo nemški. O konferenci poročal bodem drugokrat obširneje. Pribodnje leto bode g. Ambroschilz vzel slovo od svojih učiteljic in učiteljev, katere ima zapisane v zlalib bukvah. Naše slovenske gospode poslance opozorimo že zdaj, da se bodo leta 1893 imenovali novi šolski nadzorniki! Iz Kraljevec blizu Sv. Jurija ob Ščavnici. (Volitve.) Pred kakimi šlirimi meseci sino imeli tukaj volitve. Na vso silo so nas hoteli naši nemškutarji vreči ob tla, toda drugače so jim je zgodilo, kakor so si mislili. Iniamo v naši občini par mož, ki se inionujejo, kakor mislim, pol Slovenec pol Nenicc, to pa bi bilo skoraj, kakor bi rekel, ni prav šiš pa ni miš, ali da na kratko rečera: to so naši ljubeznjivi ncinškutarji, pa hvala Bogu, saj lakih mož v naši občini Se ni dosti ali jednega moža moram iinenovati, lo je Tomaž liorko, naš nekdanji žapan. Ta si je tudi zdaj na vse prelege prizadeval župan postati; on si je zbral nekaj svojih nemSkutarskih bratov in naSib sovražnikov, da bi njegavolili in enega revčka si je še posebej odbral, ali še niti popolnoma ni zraožen nemškega jezika. Ako nemški govori, pri vsaki besedi ga »pulka« Slovencc po zatenki in to jo njegov sosed .lakob Zemljič. S tem sia pred volitvarai letala od biše do hiše, naj bi njima dajale posestnice »folmoht», da bi potem ona volila niesto teh oseb. Ali ni šlo. Pravi Slovenci smo se vsi združili in voljen je zopot g. France Topolnik, pravi Slovenec z dušo in telom, on je na§ pravi pošlenjak, ni neinškutar. Borko pa še ni zdaj v odboru. Tedaj možje, dolajmo vsakokrat tako, kakor zdaj. Slovenci združimo se, da vržemo jarem nemčurstva s svojili ram in držimo se gesla: Svoji k svojim!