ZOT * 6c letnica DRAZGOS 1614 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 15. - 17. marec Seminar za sodnike taborniških mnogobojev (ZTS) Pisarna ZTS (zts@rutka.net) V tem Taborniškem vestniku 23. - 24. marec NOT (Rod močvirskih tulipanov) Žiga Babšek V tem Taborniškem vestniku not.rutka.net ziga.babsek@siol.net 6. april Skalska liga (Rod jezerski zmaj) Sandi Glinšek V Taborniškem vestniku 2/02 sandi.glinsek@email.si 20. april Spomladanska kolesarska orientacija V tem Taborniškem vestniku (Rod dveh rek) rdr.rutka.net Matej B. Kobav kobavmbleo.fe.uni-lj.si 22. april Dan Tabornikov Svetovni dan Zemlje www.un.org/events 26. - 28. april Postojnsko orientacijsko tekmovanje V Taborniškem vestniku 1/02 (Rod kraških viharnikov) pot.rutka.net Gašper Rupnik guster@rutka.net Pozor, nov termin! 27. april Soška olimpiada (Rod soških mejašev) Vojko Vičič V tem Taborniškem vestniku vico@rutka.net 10. - 12. maj KREARTA 20002 milj pod morjem Andrej Težak krearta.rutka.net v tem Taborniškem vestniku tesky@kud-fp.si Morda niste vedeli! 26. marca bo minilo 100 let od prve gozdovniške akcije - tabora, ki ga je Seton leta 1902 organiziral za 42 dečkov iz okolice (več v nadaljevanju). < 150 UVODNIK Že odštevate? Manj kot 150 dni je še do zleta in zabave v slovenski razvojni vasi, kjer boste lahko v epicentru mladih ali pa v sklopu kreativnih delavnic ter znanosti in tehnike spoznavali nove svetove in prijatelje. Več si lahko preberete na zletnih straneh. Pišemo tudi o "totem" tekmovanju ZOT-u, na katerem ni bilo toliko snega, kot so si ga želeli organizatorji, a so se kljub temu imeli odlično. Bičkovci so Stricu Volku dokazali, da so bili na 60. obletnici Dražgoške bitke in da so imeli modre rutke in prapor. Volka je njegov slab vid spet pustil na cedilu. Še na eno pomembno obletnico nas opozarja zapis o gozdovnikih, saj je od ustanovitve njihove organizacije minilo natanko 100 let. Kdo bi si mislil, da so gozdovniki nastali zaradi samovoljnega lastnika, ki je svoje novo posestvo ogradil z ograjo in tako fantom odvzel prostor, kjer so se pogosto igrali. ZTS tudi pripravlja nov projekt Kvaliteta in rast, s katerim bo skušala odgovoriti na vprašanje "Kako bo ZTS kot najboljša mladinska organizacija odgovarjala na potrebe mladih v slovenski družbi v letu 2015?". Seveda boste lahko o napredku projekta brali v reviji Tabor. Matija Tonejc VSEBINA ( januar 3 AKTUALNO IZ PRVE ROKE ZOT, stran 4 Zbrali smo nekaj občutkov, mnenj, mišljenj, fotografij, skratka par stavkov o TOTEM NAŠEM ZOT-u! Sami ste krivi, če vas ni bilo, mi smo se imeli odlično, kljub temu, da je tistega belega (zaradi česar je zimsko orientacijsko tekmovanje) bilo bolj malo. No, pa začnimo! 6o-letnica Dražgoš, stran 10 Napovednik 2 Uvodnik 2 ZOT 4 60-letnica Dražgoš 10 Berkmandlc 14 Tolmin 2002 16 Gozdovniki 18 Youth Forum 20 Kvaliteta in rast 22 Priročnik na CD-ju 27 Glasila 28 Potuha 30 Igre 32 ŽVN 33 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Res je, da je svetovno skavtstvo že pri odštevanju, ko bo avgusta 2007 minilo 100 let, ko je Baden-Powel-lov rog oznanil začetek prvega skavtskega tabora in s tem novega mladinskega gibanja - skavtstva. In ob tem celotna več kot dvajset milijonska množica že zadnjih pet let zganja kar precej hrupa. Iz neuradnih virov so v javnost zašle sočne informacije. V prejšnji številki Tabora je pisalo, da smo Bičkovci malo "zanemarili" našo Bičkovo skalo, da se nismo udeležili 23. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in celo to, da nas ni bilo na proslavi ob 60. obletnici Draž-goške bitke, ki je potekala 13. januarja 2002. STROKOVNO RAZVEDRILO Gozdovniki, stran 18 Glavni urednik: Odgovorni urednik: WWW: http://www.zts.Gro. Cena posameznega i: 1 sveta: Marjan Moškon naročnina s Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednik priloge Tekoči račun: 50101-B7B-471B4. Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Aleš Cipot, Primož Kolman, Rokopisov in fotografij ipež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič- Upoštevamo samo igrafija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na Slovenije. Poštnina plačana pri izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna januarja za tekoče leto. ., Ljubljana Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Muc e-pošta: zts@guest.arnes.si. 4 ^ ) AKTUALNO ZOT Urška Kačičnik; XI. SNOUB ZOT je bil, ZOT je in ZOT vedno bo čaga! Zbrali smo nekaj ob~utkov, mnenj, mi{ljenj, fotografij, skratka par stavkov o TOTEM NA[EM ZOT-u! Sami ste krivi, ~e vas ni bilo, mi smo se imeli odli~no, kljub temu, da je tistega belega (zaradi ~esar je zimsko orientacijsko tekmovanje) bilo bolj malo. No, pa za~nimo! AKTUALNO ( januar 5 V petek popoldan smo uspešno (nekateri bolj kot ostali) prispeli na kraj dogajanja, in takrat so se že ustaljeno začele vrstiti vse preizkušnje taborniških in manj taborniških spretnosti. Med tekmovalci ni bilo čutiti neke tekmovalnosti, kar se mi je zdelo v začetku nekoliko ravnodušno, a se je prijetno vzdušje stopnjevalo cel večer. In ko smo že bili tako zelo utrujeni od vseh testov topografskih in orientacijskih veščin, smo še morali vso noč peči/jesti palačinke in tiste male kolačke, za katere nihče natančno ne ve, kako se imenujejo ter seveda plesati ob ritmih DJ-ev (morda so prav zaradi tega naslednji dan bili naši mladi kontrolorji malo zaspani?!). Seveda pri tekmovalcih ni bilo tolikšnega navdušenja za nočno življenje; neusmiljeno se je namreč približeval naslednji dan, ko je bil na vrsti pravi preizkus človekove vzdržljivosti, hrabrosti in poguma! Ko se je noč začela prebujati v dan smo organizatorji še z zadnjimi močmi pripravljali tehnično opremo, s katero smo vodili celoten potek tekmovanja, tekmovalci pa so zaskrbljeno (v popolni opremi in pripravljeni na štart) kukali skozi okna in se pomenkovali o vremenu, ki pa nam je, po pričakovanjih, vendarle zagodlo z neprijetnim dežjem prav takrat, ko so vse ekipe zapustile štartno mesto. To pa je seveda le še motiviralo najbolj hrabre udeležence, ki so se v »rambo« slogu vrnili že presenetljivo zgodaj, kar jim je zagotovilo prva mesta (bravo Kranj!!!) Vse ekipe so se (le) vrnile na cilj, in po kosilu smo z nekaj truda objavili zmagovalna mesta ter tudi podelili obilne nagrade. Še en ZOT je potekel po tradicionalni in ustaljeni poti in domov smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni. Sicer pa, dragi Zotovci, brez solza in vzdihljajev, čez 11 mesecev se srečamo znova! Hojka, XI. SNOUB (organizatorka) 6 ^ ) AKTUALNO Pa še mnenje Velikih in Modrih! No, pa je za nami. Še en ZOT. Že šesti po vrsti, odkar ga prireja naš rod. Sicer to ni nič v primerjavi s tekmovanji, ki imajo nekaj 10-letno tradicijo, tradicija je pa le. Letos je vse minilo tako gladko (no ja, če pozabimo en razbit avto), skoraj že preveč rutinirano, ampak zelo uspešno. Tudi klub smo že pospravili. In avtomobile umili. Sem že mislil da imam nov model - VW prašič. Drugače sem s potekom tekmovanja zadovoljen. Lahko bi bilo sicer več ekip, ker če delaš tekmovanje za 15 ali pa 35 ekip, je vloženo delo približno enako, le da naloge trajajo dalj časa. Zadovoljen sem tudi z ekipo, ki je bila letos zelo mlada, saj sva bila z Volom edina "starca". Sem bil pa zato toliko bolj prijetno presenečen. Uspel sem celo spati. 15 minut in 1 eno uro. Ločeno seveda. Nad vremenom se ne bom pritoževal, saj smo taborniki. Bi pa se zahvalil vsem, ki so nam pomagali, predvsem društvu Bregače in občini Šentilj, ker brez njihove pomoči ne bi šlo vse tako gladko, predvsem pa poceni skozi (zelo nizke štartnine). Kakorkoli, ko pogledam nazaj, si lahko samo rečem: "Poglej, kaj vse lahko rata iz ene inštruktorske naloge." Se vidimo 31. 1. in 1. 2. 2003 na ZOT-u 2003, v večjem številu seveda, saj se dobra novica hitro razširi naokrog!. Vindi, XI. SNOUB (šefe) t ? $ t p -j i - ■■ L* - . r L. AKTUALNO ( januar 7 Nekaj malo bolj strokovnega Letošnji ZOT nam je polepšal mrzle januarske dni. Prinesel nam je tisto, kar smo od ZOT-a pričakovali: nove prijatelje, dobro zabavo in prave preizkušnje. Teren ni bil lahek in izkušenost v branju karte je bila nekajkrat prednost. Posledice naporov na progi in neugodnega vremena smo čutili še nekaj dni pozneje. Na ZOT-u smo letos člani rodu Veseli veter iz Murske Sobote nastopili s tremi ekipami. Največ pozornosti pred ZOT-om smo namenili GG-jem, ki so se večinoma šele spoznali z osnovami orientacije in topografije. Ker smo v ekipi grč veliko pozornost posvetili nalogam na kontrolnih točkah, se nam je zdela časovnica prekratka. Pohvalil bi organizatorje, saj v ZOT vložijo ogromno in pripravijo solidno tekmovanje, pri njegovi izvedbi pa pomagajo skorajda vsi taborniki v rodu, tudi GG-ji. Mlajši taborniki so na letošnjem ZOT-u pogrešali ogled risanke ali filma, saj jih je bolj malo poplesavalo v taborniškem disku. Na žalost so bile avtobusne povezave nekaterim ekipam niso bile naklonjene in niso ostali na razglasitvi rezultatov. Veseli me, da so organizatorji prijazni in ustrežljivi, tako da imaš občutek, kot da si doma. Sicer pa je na manjših taborniških akcijah običajno tako. ZOT je izpolnil naša pričakovanja in naslednje leto ponovno računamo na udeležbo, s še več ekipami. Tudi zaradi tega želim prihodnje leto predvsem številčnejšo konkurenco v vseh starostnih kategorijah. Aleš Cipot,Veseli veter iz Murske Sobote (udeleženec) 8 ^ ) AKTUALNO Mnenja mlajših, a nič manj pomembnih Ob 20.45 sem odhitel na sestanek vodij ekip, potem (natančneje ob 21.15) pa se je začelo zaies. Prva panoga: vrisovanje (kratka obrazložitev: vrisovalec - to sem bil pri nas jaz - mora v času 10 minut vrisati 9 kontrolnih točk (KT-jev). Podatki o KT-jih so navedeni v raznih zapletenih zgodbah, iz katerih mora vrisovalec izločiti bistvene podatke in na njihovi bazi vrisati KT. Te zgodbe se tako nadaljujejo, dokler vrisovalec ne vriše vseh KT. Vendar pa o letošnjem vrisovanju ne bi izgubljal besed, ker sem se odrezal porazno (z nič pravilno vrisanimi KT-ji) v nasprotju z lanskim, kjer sem bil odličen (vse sem vrisal pravilno - malo samohvale nikomur ne škodi). Druga panoga: Toti test ali Topo test (test, pri katerem se pokaže tvoja spretnost pri topografiji in splošnem taborniškem znanju: tukaj sodeluje vsa ekipa). Po tej preizkušnji pa smo si lahko privoščili še par partij malega nogometa. Okrog 24.00 smo začeli igrati zanimivo igro -pantomimo (dve ekipi tekmujeta druga proti drugi v mimiki). Tisti najbolj vztrajni so po koncu te zanimive igre (1.30) odšli v doma urejeni disko, tisti z več izkušnjami pa smo šli spat. Naše spanje pa ni trajalo dolgo, ker so z,w in q odšli na hodnik igrat nogomet. Kakorkoli že startali smo v soboto ob 7.21. Naš pohod je bil približno tak: "Daj kompas, tu gremo levo." "Si sigurn?" "Gremo malo bolj hitro!" "1KT smo rešli zaj pa gremo desno po totem kolovozu." (blablabla vse dokler nismo ugotovili ...) "Stari zgubli smo se (tukaj sledi tarnanje in nekaj grdih izrazov) tam ko nas je gledal oni mali bi mogli še dalje2 ... (da ne bi mislili da tako malo govorimo, to so samo najbolj pogosti dialogi). Po sedmih urah hoje in šestih od devetih najdenih KT (dveh se nam zaradi časa ni ljubilo iskati, vendar bi jih zagotovo našli) smo morali zaradi avtobusa, s katerim smo imeli namen oditi domov, oditi prej in nismo počakali na rezultate, vendar smo pozneje iz zanesljivih virov izvedeli, da smo dosegli zadovoljivo četrto mesto.Y je s svojo elito v svoji konkurenci zmagal ... To je vse o letošnjem ZOT-u vse o naslednjem pa drugo leto. Karlek, vod Pubeci, RFL, (udeleženec) AKTUALNO ( januar 9 10 ^ ) AKTUALNO Pasia ravnan DRAZGOSE Janezu, Rod Bičkova Skala - Ljubljana 23. pohod po poti Cankarjevega bataljona 60. obletnica Dražgoške bitke (1942-2002) Iz neuradnih virov so v javnost zašle sočne informacije. V prejšnji številki Tabora je pisalo, da smo Bičkovci malo "zanemarili" našo Bičkovo skalo, da se nismo udeležili 23. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in celo to, da nas ni bilo na proslavi ob 60. obletnici Dražgoške bitke, ki je potekala 13. januarja 2002. No, glede čaja pa sploh ne bi izgubljal besed. Bili smo ogorčeni, vendar našega ponosa pač ne bo nihče guncal. Avtor članka verjetno ne pozna veliko Bičkovcev oz. tudi če nas ... verjemite, ponoči med več kot 530 in čez dan med več kot 7000 ljudmi težko opaziš modro rutko in prapor. Sicer pa, najbolje, da kar preberete. Proslave v spomin bitke na Dražgošah se udeležimo vsako leto, lani in letos pa smo se podali tudi na nočni pohod po poti, ki so jo v noči z 12. na 13. januar pred 60 leti, prehodili borci Cankarjevega bataljona. Pot je dolga nekaj več kot 40 km, pri tem pa premagaš okoli 2000 m višinske razlike, kar zahteva vsaj solidno kondici-jo. Zvestobo temu pohodu je letos obljubilo kar 9 članov našega rodu, pri tem pa smo dobili tudi močne okrepitve iz Rodu Močvirskih Tulipanov, | ki so za nočno operacijo prispevali 4 člane. Torej, skupaj nas je bilo 13, od tega 2 dekleti. Okrog 9. zvečer smo s težko oborožitvijo (suhe klobase, sendviči, razni napitki ...) prispeli do kmeta Koširja, kjer je vsako leto zbirno mesto. Plačali smo štartnino, nato pa smo se natlačili okrog edine še prazne mize. Ker je bil start predviden šele ob polnoči, smo imeli časa na pretek. V nos so nam zahajale vonjave domačih klobasic, ki jih je rdečelični Košir raznašal po mizah. Čas odhoda je napočil preden sem uspel postati zaspan in kar presenečen sem bil nad številom ljudi, ki so se zbrali pred hišo. Postavili smo se v prvo tretjino kolone. Tempo hoje je bil zelo dobro izbran, čeprav smo se med potjo večkrat TjT- (f^ —' - ' (V * - J •JI ■Jpr^H AKTUALNO ( januar 11 ustavili zaradi raznih zaprek. Pot je bila ponekod precej ledena, kar so dokazovali tudi številni padci ... tudi sam sem jih nekaj prispeval. Med potjo smo imeli 4 postanke, kjer so nas "pocrkljali" tudi s toplim čajem. Po sedmih urah hoje smo že čutili rahlo utrujenost, vendar nam je dnevna svetloba vlila nekaj dodatne energije. Ob desetih dopoldan smo iz širnega gozda prišli na asfaltno cesto, kjer smo se zbrali in malo preoblekli. Nato smo razvili rodov prapor in jo mahnili v Dražgoše. Vzdušje je bilo precej veselo. Okoli spomenika so se že zbirali ljudje, na desno, v hrib, pa se nam je odpiral veličasten pogled na Bičkovo skalo, s katere je vihrala velika slovenska zastava. Ker smo bili lačni, smo se najprej odpravili v tamkajšnjo osnovno šolo, kjer so pohodnikom delili zasluženo malico - jasno, pasulj. Vrsta je bila daljša kot v zadružni menzi in na koncu je pasulja še zmanjkalo, tako da smo morali počakati na naslednjo pošiljko fižola. Po zgodnjem kosilu smo se odpravili proti spomeniku, ovešenem z zastavami. Še pred koncem osrednje slovesnosti, na kateri je govoril predsednik Kučan, smo se kljub utrujenosti podali proti Bičkovi skali, do katere te vodi precej strma cesta. V slabe pol ure smo dosegli naš cilj. Po vsej dolini so iz močnih zvočnikov odmevale partizanske pesmi. Zagledali smo se v zastavo, ki je plapolala v vetru in prevzel nas je občutek ponosa, da se v imenu našega rodu skriva tako močna simbolika, da se imenujemo po skali, ki je veliko več kot samo to. No, če nas bo naslednje leto še kdo morebiti omenil, naj napiše: "Bičkovci so zagotovo bili v Dražgošah, samo videl jih nisem." Strica Volka pa vabimo k sodelovanju ... naj skuha nekaj 100 litrov šipkovega čaja in si ga natlači v nahrbtnik, potem pa se dobimo na Pasji ravni ... pri Koširju seveda! BI-BI-BI BIČKOVCI SMO MI! Zahvaljujemo se RMT, ker so se odzvali našemu vabilu in poskrbeli za prijetno vzdušje. 12 ^ ) AKTUALNO Zgodovina Dražgoška bitka je ena izmed izredno pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini in priča boja za obstanek slovenskega naroda. Med NOB je bila to največja bitka na gorenjskih tleh in je spremenila nemški načrt izseljevanja Gorenjcev. Nemci so hoteli uničiti Cankarjev bataljon (takrat je štel 200 borcev), ki sta ga sestavljali Jeseniška in Jelovška četa. Po uspešnem boju v Rovtu 12. decembra 1941 in silovitih bojih na Valterskem in Bukovem vrhu ter Pasji ravni, se je bataljon umaknil v Selško dolino in Dražgoše. Devetega januarja 1942 so Nemci zasedli dolino pod Dražgoša-mi in začeli prodirati proti vasi. Partizani so 2 dni uspešno branili položaje, čeprav so Nemci uporabili tudi topništvo. Tretji dan AKTUALNO ( januar 13 je bil usoden. Nemci so bili bolje oboroženi in v veliki številčni premoči, partizanom pa je začelo zmanjkovati tudi streliva in prisiljeni so se bili umakniti na Jelovico. K temu so nagovarjali tudi domačine, odšlo pa jih je le malo. Pri tem je bila skala zelo pomembna, saj sta z nje brata Biček, s še nekaj borci, krila umik bataljona in zadrževala okupatorja. Četrti dan so bile Dražgoše zavzete. Večino domačinov, ki niso odšli s partizani, so Nemci postrelili, ostale pa so odpeljali v taborišča. Vas so porušili in požgali ... skala pa je vse to prestala ... zagotovo je simbol svobode in ponosa upornega slovenskega naroda. 14 ^ ) AKTUALNO BERKMANDLC 2002 Zaradi 3. skavtskega košarkarskega turnirja Berkmandlc 2002, je 26. januarja idrijska Modra dvorana zopet oživela. Na celodnevnem tekmovanju se je letos potilo kar 28 košarkarskih ekip, 16 moških in 12 ženskih. Žal so na turnirju sodelovale le tri taborniške ekipe, ena iz RSK Idrija in dve iz RKJ Spodnja Idrija. Organizatorji (steg Idrija 1) so poskrbeli, da so na letošnjem turnirju predvsem uživali moški navijači, saj so prvič omogočili igro tudi nežnejšemu spolu in s tem zelo popestrili tekmovanje. Dekleta so se odlično odrezala in prikazala odločno, borbeno igro pod košem. Občinstvo pa je dodatno ogrevala še navijaško-plesna skupina in nekatere maskote ekip tako, da je bilo tega dne v idrijski dvorani resnično vroče. Več o samem tekmovanju pa si oglejte na spletnih straneh: idrija1.skavt.net H ■ AKTUALNO ( januar 15 KOMENTARJI S samo organizacijo je veliko dela, predvsem zato, ker je vsako leto več ekip. Je pa zelo lepo videti polno dvorano ljudi, ki nadvse uživajo. Letos so igrale tudi punce in moram priznati, da so se "ful" izkazale. Peter Ton~i~ - idrijski sokol, Idrija1, organizator Takega uspeha sploh nisem pričakoval. Prijavil sem se kar tako za zabavo. Bil sem popolnoma presenečen, ko so me poklicali v finale. Sam turnir pa bi ocenil kot zelo razburljiv, pa se veliko lepih punc je tukaj. Armin Mujak, RKJ Spodnja idrija, prvak v metanju trojk Že dolgo nisem doživela takega razburjenja in sem ponosna na svoje Klanovce, saj odlično igrajo in se borijo do konca. Maja Pav{i~, Ljubljana 4, navi-jačica Lani smo predlagale, da bi tudi punce lahko tekmovale in tako smo letos le lahko dokazale, da je tudi ženska igra izredno atraktivna. Samo tekmovanje je bilo zelo naporno, saj smo igrale veliko tekem. A smo le zdržale do konca in smo zelo vesele. Nina, Lenka, Katarina, Jana; RKJ Spodnja Idrija, zmagovalke 16 ^ ) IZ PRVE ROKE ZLET Ale{ Skalic Rdeča kapica gre ozd ... ... in zaide. Pa pride v Tolmin. Tam pa gneča. "Kaj se dogaja?" de Rdeča Kapica, množica mladih pa v en glas: "Zlet tabornikov Slovenije!" Rdeča Kapica se odpravi tja, kjer je največja gneča, na vhodu pa piše: Slovenska razvojna vas. Vidi marsikaj zanimivega, celo pobarvajo jo, da je podobna volku, jo poslikajo, objavijo na internetu, tako da se mora zateči v varstvo Amnesty Internationala in se pri Unicefu podučiti o svojih pravicah. Nekaj prostovoljcev pa ji takoj ponudi pomoč. Pri izdelavi balona, ki bi ponesel njeno vremensko postajo v zrak, pa se muči in razbija glavo, kako lahko balon sploh leti, če je pa tako težek. Malo jo še strese, tako da vidi vse zvezde, končno pa se odloči, da bo odpotovala tja, kjer ne bo tako naporno. Žal tudi ne tako zanimivo, pa kaj more, vsega pa človek res ne more imeti, četudi živi v pravljici! Ja, dragi popotniki in popotnice, zima je odnesla pete, pomlad je na vratih, še malo pa bo tu tudi poletje in z njim 12. Zlet Zveze tabornikov Slovenije. Na zletu se bo marsikaj dogajalo, veliko pa tudi v Slovenski razvojni vasi. To je prostor s številnimi delavnicami, razdeljen pa bo na tri dele. Na epicenter mladih, na sklop kreativnost in na sklop znanost in tehnika. Naj pojasnim: v sklopu znanost in tehnika boste lahko surfali in še kaj po internetu, spoznavali sodobne materiale, se ukvarjali z naravnimi pojavi in ustvarjanjem energije. Seveda boste lahko naredili in preizkusili tudi delujoče modele različnih vozil. Preizkusili pa boste lahko tudi sposobnosti uma z različnimi zankami in ugankami. Tudi znanost je lahko zabavna, zanimiva pa itak ... Kreativnost ali ustvarjalnost je sposobnost ljudi, da ustvarjajo nekaj novega, da se izrazijo, da nekaj sporočijo. Izrazili se boste lahko skozi kiparjenje, tisk, ročna dela, glasbo, fotografijo, ples ... Poslikali si boste telesa, se preizkusili v improvizaciji. Ne bomo pozabili na dediščino prednamcev, ki je lahko tudi zanimiva in vir kreativnosti. Epicenter mladih pa je namenjen predstavitvam tako naše organizacije in njenih programov, ki jih vse prav gotovo ne poznate, kot predstavitvam organizacij okoli nas, ki ponujajo tudi za tabornike marsikaj zanimivega. Kaj, boste videli in slišali v Tolminu. Seveda pa bo priložnost, da spoznate, kaj lahko taborniki storimo za družbo in kaj že delajo taborniki v Sloveniji. PRVE ROKE ( januar 17 m e Slovenska razvojna vas pa je le en del~ek aktivnosti, ki jih vodstvo in osebje pripravlja, da bi bil zlet v Tolminu res NA VALOVIH DOMIŠLJIJE. 18 ^ IZ PRVE ROKE PRVI SO BILI GOZDOVNIKI j Pugy Letos mineva 100-letnica ustanovitve gozdovniške organizacije Res je, da je svetovno skavtstvo že pri odštevanju, ko bo avgusta 2007 minilo 100 let, ko je Baden-Powellov rog oznanil začetek prvega skavtskega tabora in s tem novega mladinskega gibanja D skavtstva. In ob tem celotna več kot dvajset milijonska množica že zadnjih pet let zganja kar precej hrupa. Predvsem za taborništvo pa je pomembna še ena obletnica, ki ji je namenjeno veliko manj pozornosti D ustanovitev gozdovniške organizacije, ki je skavtsko, s katero se je v veliki meri spogledovala, prehitela za dobrih pet let. Gozdovniško organizacijo je že leta 1902 ustanovil Ernest Thompson Seton - Črni volk. Rojen je bil leta 1860 v Angliji. Kot petletni deček se je s starši preselil v Kanado, kjer je njegovo mladost poleg stroge protestantske vzgoje zaznamovala kanadska narava s prostranimi in neobljudenimi gozdovi, divjino in živalmi. Po študiju slikarstva v Evropi se je vrnil v ZDA in se zaposlil kot vladni naravoslovec, bil pa je tudi glavni ilustrator in pisec znanstvenega slovarja. S kanujem in na konju je prepotoval ameriško divjino, slikal, pisal, se družil z Indijanci, opazoval živali in rastlinstvo. Nekajletna popotovanja skozi naravo in živalski svet so ga tako zaznamovala in navdušila, da je še po opravljenem delu želel ostati v stiku z naravo. Zato si je s prisluženim denarjem leta 1900 v bližini New Yorka kupil zamočvirjeno posestvo, ga izsušil, naredil jeze- ro in postavil hišo. Celotno posestvo je ogradil, s tem pa okoliškim fantom odvzel najljubši prostor za igranje. Fantje so mu zaradi jeze začeli nagajati. Prav nič ni pomagalo, dokler Seton na velikonočni petek leta 1902 ni fantov za nekaj dni povabil na posestvo. Po začetnem strahu in oklevanju se jih je na posestvu zbralo kar 42. V treh dneh bivanja v naravi, kopanja v jezeru in preživljanja večerov ob tabornem ognju, ob katerem jim je Seton pripovedoval o lepotah življenja v naravi, so postali prijatelji. Že junija 1902 je Seton ustanovili prvo gozdovniško enoto - Woodcraft Indians, gozdovništvo pa se je hitro razširilo po Severni Ameriki in Evropi. V Sloveniji se je gozdovništvo začelo razvijati leta 1925, nekako tri leta po ustanovitvi prvih skavtskih organizacij. Decembra 1925 je bila ustanovljena prva gozdovniška organizacija imenovana Zveza slovenskih tabornikov. Porajanju slovenskega gozdovništva so dali največji pečat predvsem letalski inženir in konstruktor Hinko Pajer, Črtomir Zorec, Branimir Kozinc in Vladimir Kravos. IZ PRVE ROKE ( marec 19 Seton je bil prepričan, da je s poudarjanjem smisla za lepoto življenja v naravi moč potešiti slo mladine po romantičnih doživetjih in jo tako oddaljiti od razvad nenaravnega življenja. Glede na tradicijo gozdovništva mu je to vsekakor uspelo. Prav zdrav način življenja v naravi ter doživetja (šege in navade) povezana z naravo pa dajejo pečat tudi taborništvu - še danes. RAZSTAVA Razstava Skavti in gozdov-niki na Slovenskem, ki jo je pripravila kustosinja Mira Grašič in je bila odprta v mariborskem Muzeju narodne osvoboditve ob počastitvi 50-letnice Zveze tabornikov Slovenije, bo svoje sledove preteklosti ponudila tudi v drugih krajih po Sloveniji. V začetku aprila bo razstava na ogled v Kranju, avgusta pa bo potešila radovednost udeležencev 12. zleta tabornikov Slovenije v Tolminu. 20 IZ PRVE ROKE WORLD YOUTH FORUM Nina Kaj sploh je ta mladinski forum? Prejšnjič smo govorili o tem, da so starci v Svetovni skavtski organizaciji (WOSM) ugotovili, da so izgubili stik z mladimi in se odločili to nekako popraviti. Spoznali so, da če hočeš mlade vključiti v odločanje, jim moraš dati glas in ta glas naj bi bil (svetovni) mladinski forum (World Youth Forum). Vse se je pravzaprav začelo že davnega leta 1969, ko so na Svetovni skavtski konferenci nacionalnim skavtskim organizacijam in skavtskim regijam predlagali, naj začno organizirati različne mladinske konference in forume z namenom, da bi vzpodbudili sodelovanje mladih pri odločanju. Tako so v 70-ih letih prejšnjega stoletja začeli Svetovne skavtske mladinske forume vpeljevati sprva na svetovne jamboreeje, kasneje pa na svetovne moote. Starost udeležencev svetovnih forumov se je s tem ustalila na 18 - 26 let, kolikor so tudi dandanes stari delegati. Preobrat v organizaciji in samem pomenu foruma se je zgodil leta 1993 na 33. svetovni skavtski konferenci v Bangkoku, ko so delegati sprejeli resolucijo, da bodo odslej Svetovni skavtski mladinski forumi organizirani v povezavi s Svetovno skavtsko konferenco, natančneje natanko pred vsako svetovno skavtsko konferenco. Namen tega je bil, da bi sklepi, ki jih udeleženci mladinskega foruma sprejmejo, veljali kot priporočila na skavtski konferenci, ki mu sledi. Tako bi »starci«, ki vodijo Svetovno skavtsko organizacijo spet našli stik z željami in idejami tistih, ki jim je naše gibanje sploh namenjeno. IZ PRVE ROKE ( marec 21 Tako so leta 1996 prvič organizirali prenovljeni, vendar že 6. po vrsti, svetovni mladinski forum na Norveškem. Značilnosti mladinskega foruma so: srečanje mladih iz različnih skavtskih organizacij in različnih skupnosti, udeležence naj bi na demokratičen način izbrali drugi mladi in jih potrdili na izvršnem odboru, sam dogodek pa organizirajo in izpeljejo mladi sami! Namen mladinskega foruma pa je: izmenjava idej in izkušenj z mladimi iz različnih kultur, razvijanje načinov, kako povečati sodelovanje mladih v procesu odločanja in spoznati nove možnosti za izboljšanje skavtstva za otroke in mlade. Udeleženci Svetovnega mladinskega foruma se lahko udeležijo tudi Svetovne skavtske konference kot udeleženci ali kot opazovalci. Če te zanima še kaj več, si lahko na domači strani Svetovne skavtske organizacije (WOSM) www.scout.org prebereš dokument Guidelines for Organizing Scout Youth Forums, ki je bil tudi glavni vir za ta članek. Mladinski forum - ne samo za skavte Morda ste ze kje brali o mladinskem forumu, a ne v povezavi s skavti. Mladinski forumi seveda niso pogruntavščina skavtov, ampak ze od prejšnjega stoletja legitimen način vključevanja mladih v proces odločanja in oblikovanja programa. Seveda ne zgolj skavt-skega programa, ampak tudi programa velikih mednarodnih organizacij, npr. OZN in EU. Pri pripravi enega izmed Svetovnih mladinskih forumov, ki so bili organizirani pod okriljem OZN, je sodelovala tudi Svetovna skavtska organizacija. 22 IZ PRVE ROKE KVALITETA ZTS projekt ZTS Glavno strateško vprašanje "Kako bo ZTS kot najboljša mladinska organizacija odgovarjala na potrebe mladih v slovenski družbi v letu 2015?", ki se je izluščilo v delu mnogih strokovnjakov v letu 2001 vsebuje glavno željo in namen sedanjega vodstva organizacije, da bi izboljšali kvaliteto dela v ZTS na vseh ravneh. Z "najboljša organizacija" je mišljeno: množična, vpeta v družbo in del svetovnega skavtskega gibanja. V Zvezi tabornikov smo opazili dva skrb vzbujajoča pojava. Prvi je upad članstva, saj se je krivulja v preteklih letih dvigovala s stopnjo rasti 10 %, pred dvema letoma pa se je ustavila in nagnila navzdol. Drugi pa je opažanje, da ostaja glavna veja članstva v ZTS veja medvedkov in čebelic (7-11 let) kljub zavedanju, da skavtstvo - taborništvo bolj ustreza mladim v dobi adolescence kot otrokom. Cilji projekta S projektom želimo te trende spremeniti v upanju, da bomo med vodji v ZTS vzpodbudili zavedanje, da je to problem in da bomo z ustreznimi aktivnostmi preprečili zmanjševanje števila članov. Projekt KVALITETA IN RAST bo nadaljeval proces obnove programa za mlade z uporabo orodja RAP, ki ga predlaga WOSM. V letu 2002 nameravamo razviti splet aktivnosti, skozi katere bodo mladi lahko pridobivali znanje, veščine in osebnostne lastnosti, ki naj bi zagotavljali doseganje vzgojnih ciljev. Prav tako bomo razvijali metode za doseganje ciljev in pripravili razlago skavtske metode za posamezne starostne veje članstva in učili vodje, kako jih uporabiti. Pričakovani razultat je globlje razumevanje programa za mlade in posledično boljše delo z mladimi. Kot podpora korakov RAP-a bomo na področju Odrasli v skavtstvu sledili z vzgojo in izobraževanjem vodij na štirih področjih: permanentno izobraževanje (za potrebe posameznikov), vzgoja in izobraževanje vodnikov, specialistov itd. (da bi si pridobili znanje in veščine potrebne za izvajanje funkcije), izobraževanje trenerjev (za tečaje vodje tečajev, pospeševalce, moderatorje, opazovalce, demonstratorje) in usposabljanje tabornikov, ki delajo v podporni sferi (propagandisti, blagajniki, tajniki, ...). Nova shema vzgoje in izobraževanja odraslih v ZTS bo ponudila stopnjujoč pristop (temeljne in nadaljevalne tečaje), nove tehnologije (učenje na daljavo, elektronsko učenje, individualno učenje) in nov koncept (vsak je odgovoren za lasten razvoj). Vse to naj bi dalo učinkovit odgovor na potrebe posameznikov, boljše upravljanje s človekimi viri, odgovor na trende in zagotovilo enake evropske standarde. /-N Cilji projekta Cilji projekta se delijo v dve večji skupini: vzgojne cilje in razvoj organizacije. V prvi skupini je le en cilj - razvoj in izboljšanje programa za mlade (osnovnega programa), medtem ko so v drugi kar štirje: • razvoj nove sheme vzgoje in izobraževanja vodij; • usposabljanje načelnikov rodov in oo zts kot tudi vodij na nacionalni ravni za boljše ravnanje s človeškimi viri; • razvijanje in promoviranje taborniško - skavtskega gibanja in ZTS v slovenski družbi; • rast članstva. v O projektu Kvaliteta in rast vas bomo sproti obve{~ali na Taborovih straneh. wn nI marec *2002* 23 NOT 2002 Kot že veste bo letošnje Nočno orientacijsko tekmovanje potekalo v noči s 23. na 24. marec in sicer v okolici Smlednika pri Medvodah. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa vas, da se v OŠ Simona Jenka v Smledniku prijavite do 16.30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in žrebanje štartnih številk. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: • POPOTNICE - od 15 do 18 let (let. roj. 84 - 87) • POPOTNIKI- od 15 do 20 let (let. roj. 82 - 87) • GRČICE- od 19 let (let. roj. 83 in starejše) • GRČE- od 21 let (let. roj. 81 in starejši) • KORENINE- nad 30 (let. roj. 72 in starejši), ekipe so lahko mešane En član v ekipi je lahko za eno leto starejši od predpisane starosti. Prijave pošljite do petka, 15. 3. 2002 na naslov: Žiga Babšek, Tesna ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu: ziga.babsek@siol.net ali na naši strani not.rutka.net. Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Štartnina znaša 10.000,00 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka žiro računa: 50101-678-52373 (do 15. 3. 2002). Štartnine na štartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Ker v nedeljo iz Smlednika do Ljubljane ne pelje noben avtobus, bomo tudi letos najeli avtobus, ki vas bo po razglasitvi rezultatov odpeljal do glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Zaželeno je, da tisti, ki boste prevoz potrebovali, to navedete ob prijavi. Vabljeni! Rod Močvirski tulipani H xlvil 7002. BIČIKLETA ŽUR 2002 Deseti Bičikleta žur bo 10. in 11. maja 2002. Obeta se veliko presenečenj. Podrobnejše informacije sledijo v aprilskem Taborniškem vestniku. RJS Izola PREDSTAVITVE PROJEKTOV TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH TEČAJEV ZA VODJE ENOT -INŠTRUKTORSKI TEČAJI Predstavitve projektov za tečajnike nadaljevalnih tečajev (generacije 2001) bodo v torek, 23. 4. 2002 ob 17. uri, za tečajnike temeljnih tečajev (generacije 2001) pa v sredo, 24. 4. 2002 ob 17. uri v sejni sobi na sedežu ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (za predstavitev te prijavi mentor). Predstavitve za ostale tečajnike (generacije 2000 in nazaj), bodo v sredo, 24. 4. 2002 ob 18. uri. SEMINAR ZA SODNIKE TABORNIŠKIH MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNIŠKIH TEKMOVANJ NAMEN Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ki si želijo spoznati pravila taborniškega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodniško etiko in pomagati pri organizaciji taborniškega mnogoboja (rodovega, območnega ali državnega) ali drugih tekmovanj. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 15. do 17. marca 2002 v Marindolu, v centru ZTO Kranj. TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina za sojenje na mnogoboju veje Murnov in MČ • skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in grče (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborniških tekmovanjih) Izkušnje, pridobljene na seminarju, bomo preizkusili tudi praktično, udeleženci pa bodo imeli možnost soditi na območnih in državnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri lažji organizaciji drugih tekmovanj, s sodniško izkaznico pa bodo imeli udeleženci pravico soditi tudi na ROT-u. POGOJA • MČ; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista • GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla PRIPOROČENA LITERATURA Priporočena literatura, ki naj jo udeleženci poznajo in prinesejo s seboj je: • Delo z MČ • Priročnik Orientacija in topografija ČAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pričel v petek ob 19. uri, zaključil pa v nedeljo okoli 14. ure. Prevoz iz Kranja oz. Ljubljane bo organiziran z avtobusom (ta bo lahko pobral tudi udeležence z Dolenjskega območja). ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno na 40 (20 MČ in 20 GG, PP), zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej. Prijavnico pošljite v pisarno ZTS najpozneje do 8. marca 2002. KREARTA 2002 Da bi res naredil(a) nekaj norega? Se ti je kdaj v glavi porodilo en kup idej in enostavno nisi vedel(a) kam z njimi? "Da bi res naredil(a) nekaj norega?", si se vprašal(a). A ja... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi... Kot da bi imel(a) zavoro nekje tam visoko gori med malimi možgančki. In potem si raje celo stvar potlačil(a) nazaj v svojo "dušco", se obrnil(a) in šel ali šla po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi te je začelo žreti...in še vedno te žre...kot majhni črvički lezejo ideje in iščejo pot na plano... KREARTA - 20002 milji pod morjem je pravi odgovor! Morske sirene, konjički, hobotnice in druge živali te vabijo, da se z njimi potopiš 20000 milj in še več globoko in tam spoznaš drugačno dimenzijo življenja. Poleg raziskovanja neznanega sveta podmorskih globin, boš v družbi Nautilusa in njegove posadke skušal(a) rešiti na katastrofo obsojeno podvodno kraljestvo, iskal(a) ključ potopljene čarobne glasbene skrinjice in se udeležil(a) maturantskega plesa glavonožcev letnika 8/9. Za kaj boš bogatejši(a)? Seznanil(a) se boš z raznimi možnostmi vzpodbujanja kreativnosti, odkril(a) svoje ročne, verbalne in druge potenciale ter se ob tem noro zabaval(a). Prepričan sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo nam vsem, da skupaj razburkamo našo ustvarjalnost. In potem? Polni energije in novih for se bomo zapodili med svoje prijatelje ali uporabili znanje na vodovem srečanju, akciji, na taborjenju in tako "razsvetlili" ostale nevedneže, ki jih še vedno zvija... Od tebe pričakujemo samo, da si PePe ali Grča, ki ga kar razganja od kreativnosti in se boš z veliko mero domišljije prelevil v pravega prebivalca podvodnega sveta. Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/300 08 24 (Pugy) ali na pugy@rutka.net. Prijavnico najdeš na krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 5999 tolarjev, rok prijav pa 26. 4. 2002. Ko bo prijavljeno 25 udeležencev, prijave ne bodo več možne. Pohiti, časovni stroj že "verglamo"! DELAVNICA TIMSKI PRISTOP NA NEFORMALEN NAČIN Delo v timu; izziv ali učinkovit način dela in izvajanja nalog? Namen Zagotoviti udeleženkam in udeležencem znanje in izkušnje, ki jih boste uporabili pri oblikovanju timov, vodenju in upravljanju in kontinuumu dela timov (odgovorili bomo na vprašanje, kako doseči cilje, uporabiti sinergijo tima in zadovoljiti potrebe posameznika v timu). Ciljna populacija marec *2002* 25 Vodje manjših timov, projektni vodje, organizatorji izobraževanja na področju dela z ljudmi, vodje organizacijskih enot - načelniki rodov. Delavnica je ovrednotena tudi s točkami za napredovanje v nazive za pedagoške delavce (1,5 točke). Datum in kraj 17. -19. maj 2002 (kraj bo sporočen naknadno) Program • oblikovanje tima, • delo s timom - sinergija, • uspešen tim, • zadovoljevanje potreb posameznika v timu, • projektna naloga Metode dela Delo na delavnici bo temeljilo na neformalnih metodah dela v skupinah, izkustvenem učenju, interaktivnem delu, aktivni participaciji, študijah primerov, projektnemu delu, izmenjavi izkušenj in vaji. Pogoj za udeležbo Pogoj za udeležbo je predhodno delovanje v kakšnem timu -projektni skupini. Udeleženke in udeleženci morate pred delavnico opredeliti vsebino seminarske - projektne naloge, ki jo boste opravljali po delavnici. Kotizacija za delavnico Ker delavnico sofinancira Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, kotizacija za tridnevno delavnico za člane registriranih rodov namesto 13.000 znaša samo 6.500 tolarjev (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, gradivo ter disketo z drugimi uporabnimi gradivi seminarja). Kotizacijo nakažite na žiro račun ZTS številka 50101-678-47184, sklic na številko 2115+šifra rodu pred začetkom delavnice. Kotizacija še ni dokončna in se lahko zniža glede na lokacijo in način izvedbe. Število udeležencev in rok prijav Število udeležencev je omejeno na 20, zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej (zbirali jih bomo do zasedbe mest). Zadnji rok je 26. april 2002. SOŠKA OLIMPIJADA 2002 V februarskem Taboru je bilo objavljeno kratko vabilo za Soško olimpijado 2002. Sedaj je tukaj končni razpis. Datum je sedaj spremenjen, ker imajo 13. aprila osnovne šole pouk. Soška olimpijada bo 27. aprila 2002 v Novi Gorici. Letos, kot smo napovedovali, bo nekaj sprememb še posebej pri Kravodvigu (namig: ne bodo samo šotorke), več vam pa ne povemo, da boste malo presenečeni. V glavnem, vsi podatki so napisani spodaj, kot vidite se štartnina ni spremenila, zato pa so se spremenile olimpijske norme, ki jih zbiramo do petka 19. aprila 2002 in spremenil se je naš račun. Priprave so v polnem teku, zato kar pohitite s prijavami. Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Grčaki in Grčice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji. Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig (šotor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema). Prihod ekip je v soboto, 27. aprila 2002, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo že v petek. Spali boste v telovadnici. Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, šotorska krila, glasbeni inštrument zelo zaželjen, za tiste, ki pridete dan prej, pa še spalka in armafleks. Štartnina znaša 6.990,00 SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter našitke. Štartnino nakažite do petka, 19. aprila 2002, na žiro račun DRUŠTVO ROD SOŠKIH MEJAŠEV, Transakcijski račun.: 04750-0000280672, s pripisom za Soško olimpijado (fotokopijo položnice prinesite na olimpijado). Na dan tekmovanja znaša štartnina 9.000,00 SIT. Prijave ali prijavnice s številom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe pošljite na E-naslov rsm@rut-ka.net ali po počasni pošti na Vojko Vičič, Kidričeva 28c, 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 33-595-17 ali 041/714-096 Vičo in na zgornji E-naslov. SPOMLADANSKA KOLESARSKA ORIENTACIJA SKO 2002 Na letosnjem SKO-ju se bodo za bogate nagrade potegovale 3 članske ekipe, ki bodo morale prekolesariti priblizno 25 km dolgo progo, na kateri bodo različne naloge z različnih področij. Znanje pa vsekakor ne bo omejeno na taborniško, TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix zato lahko sodelujejo tudi netaborniske ekipe. Vse skupaj se bo odvijalo v okolici Medvod, predvsem na obronkih Polhograjskih Dolomitov. V soboto 20. 4. 2002 se vidimo v Medvodah. Vse dodatne informacije dobite na rdr.rutka.net in na 041/533 206 - Miki. ŠKALSKA LIGA, KA TE BRIGA... 2002 Minilo je že skoraj celo leto odkar smo se vsi skupaj zbrali na zabavnem taborniškem tekmovanju "Škalska liga, ka te briga...", ki ga organizira četa Divji Volk - Škale, ki deluje pod okriljem rodu Jezerski zmaj Velenje. Da je tekmovanje zanimivo potrjuje dejstvo, da se je lani tekmovanja udeležilo kar 36 ekip, kljub temu, da je tekmovanje bilo izvedeno prvič. Prav zaradi tako velikega zanimanja se je organizacijski odbor ponovno sestal in začel z delom. Tekmovanje bo popestreno z bogatim spremljevalnim programom in privlačnimi nagradami. KJE? V enem od krajev, ki so lepši pod soncem (Škale pri Velenju). Pot bo ustrezno označena (posuta z rožicami?). KDAJ? V soboto 06. aprila 2002, z zborom ekip ob 08:30 pred OŠ -Škale. Tekmovanje bo končano do 16:00. KDO? Ekipe boste tekmovale v treh starostnih skupinah in sicer GG, PP in GRČE. Tekmovalo se bo v mešanih ekipah, za predstavnice nežnejšega spola pa ekipa dobi dodatne točke! Vabljeni so tudi vsi skavti. KAKO? Ker ima tekmovanje tudi humanitarno noto smo se tudi letos odločili, da bomo zbirali šolske potrebščine za otroke po Sloveniji. S sabo prinesite tudi obilo veselja in dobre volje. Tisti, ki pridete že v petek, nujno s sabo prinesite tudi spalne vreče in copate ( prespali bomo v šoli, kamor bo vstop samo v copatih ). Če pa imate s sabo še kakšen inštrument, lahko skupaj veselo zapojemo! ŠTARTNINA znaša 7000 SIT, za ekipe, ki pa se bodo prijavile po 28. 3. 2002 bo štartnina znašala 9000 SIT. Nakažete jo lahko na Z.R. Rodu Jezerski Zmaj 520800-67882037, sklic 00 7777 ( nuli sta že napisani ). V njo je všteto: našitek, nagrade, hrana ter pijača za v soboto. Ekipe morajo OBVEZNO izpolniti prijavo za tekmovanje in obrazec za tekmovalce mlajše od 18 let (tega izpolni vsak tekmovalec posebej). Prav tako morajo ekipe nujno ta dva dokumenta, ki sta navedena zgoraj, in potrdilo o vplačilo štartnine še pred tekmovanjem poslati na E-mail: ceta.divji.volk@email.si ali fax: 03/891-30-31! Če dokumentov ne pošljete pred tekmovanjem, jih obvezno prinesite na tekmovanje (brez njih tekmovanje za vašo ekipo ne bo mogoče ). Dokumente si lahko priskrbite na spletni strani cdv.rutka.net, če pa nimate dostopa do interneta ob prijavi povejte naslov, na katerega vam vse obvezne dokumente pošljemo. PRIJAVE se zbirajo preko telefona ali e-mail naslova in sicer: 031/852-946 Jani Pesjak - vodja tekmovanja 041/519-744 Rok Miklavžina 041/354-621 Sandi Glinšek E-mail: ceta.divji.volk@email.si Zadnji dan za prijave ekip je četrtek 28. 3. 2002 PRENOČIŠČE bo urejeno za ekipe, ki pridejo že v petek zvečer, hrano za v petek pa si morajo ekipe priskrbeti same! Ekipe, ki bodo prenočile, morajo to povedati tudi ob prijavi. VEČ INFORMACIJ o tekmovanju dobite pri vodji tekmovanja ali pa na spletni strani cdv.rutka.net in sicer na podstrani »skalska liga«. Na tej strani lahko najdete poleg informacij o tekmovanju tudi vozne rede vlakov in avtobusov. Na strani lahko najdete tudi dokumente, ki jih morate izpolniti! TABORNI PROSTOR Rod Beli bober odda v najem taborni prostor v Ribnem pri Bledu v prvi polovici julija. Prostor je namenjen cca 50 taborečim. Več informacij na glipar@yahoo.com ali 031 803 922 Grega m STROKOVNO ( januar 27 RECENZIJA Matija Od povsod malo v pomoč r vodnikom Črnega Mrava Posebna izdaja glasila Mravljinček v elektronski obliki (na CD-ju) je odličen pripomoček za vodnike, ki želijo imeti gradivo za svoje delo na enem kupu in v taki obliki, da ga lahko razdelijo med tabornike. Vsebino priročnika je iz različnih virov zbral in uredil Mito Kristan, razmnožili pa so ga za le interno uporabo v Rodu Črni Mrav. Vsebina obsega večino področij, ki bi jih morali vodniki predstaviti svojemu vodu. Najprej spoznamo, kaj in zakaj so taborniki, potem pa že sledijo praktične vsebine: kurjenje ognjev, uporaba vrvi in šotorke, orientiranje, orodje in oprema, ročna dela in igre. Med poglavji izstopata raznolikost življenja, v katerem najdemo pravila bivanja na prostem, pa gozdne učne poti in napotke za življenje v naravi, ter vodništvo, v katerem so zbrani napotki za vodnika - od opisov načina vzgajanja mladih do njegovih nalog na taborjenju. Pregledno in uporabno literature ali vsaj naslovov priročnikov, kjer bi vodniki lahko poiskali dodatne informacije, če bi jih potrebovali. Sicer pa moramo vedeti, da je priročnik namenjen predvsem v podporo vodnikom, ki si program dela v vodu pripravijo tudi iz drugih virov. Je pa še kako priročen za izdelavo seminarjev, predstavitev ali projektov, saj je celotno besedilo v elektronsko obliki. Elektronski priročnik je pregleden in predvsem preprost za uporabo, saj besedila preglejujemo v spletnem brskalniku. Med besedilo so postavljene fotografije in skice, ki popestrijo ponekod bolj kratko besedilo. Na levi strani vidimo glavne teme, ob kliku na njih pa se nam pokaže kazalo člankov znotraj izbrane teme. Ker so strani oblikovane preprosto, so izpisi člankov uporabni tudi kot gradivo za člane voda. Kljub dejstvu, da je priročnik namenjen interni uporabi pa bralca rahlo zmoti, da fotografije in diagrami niso označeni z virom in da ob koncu poglavij ni spiska dodatne 28 STROKOVNO GLASILA Matija Podoba Videz res ni vse, je pa zelo pomemben. Pri rodovih glasilih si sicer pogosto ne moremo privoščiti tiska, kaj šele barv, a še vedno lahko naredimo najboljše glasilo na osnovi danih možnosti. Tako se bomo s podobo prilagodili fotokopiranju ali tisku. Vsako življenje tiskanega medija se začne z njegovo obliko, načrtom. Ko boste snovali podobo vašega glasila imejte v mislih napotke iz prejšnje številke. Vedno morate vedeti, zakaj boste nekaj napisali, komu bo namenjeno in kakšen bo namen besedila. Če bo poučno boste morali dodati ilustracije, če bo zabavno karikature, če bo reportaža fotografije in ob tekmovanju rezultate. Napišite si spisek vseh vsebin, ki jih boste v glasilu objavili in nato smiselno razdelite to vsebino na število strani, ki jih imate na voljo. Sklopi Bralci imajo najraje časopise, v katerih je vse na svojem mestu, da takoj najdejo kar iščejo. Poskušajte oblikovati vsebinske sklope, v katerih bodo podobni članki (npr. reportaže in dogodki, strokovno, zabava). Vsak sklop ima lahko svojo podobo, ki pa se ne sme preveč razlikovati od osnovne podobe glasila, saj bo drugače glasilo videti neurejeno. Tudi revija Tabor ima sklope (vidite jih lahko v kazalu), vsak sklop pa ima svoje posebnosti. Pri aktualnih temah je več fotografij, zato so članki postavljeni na barvnih straneh. Sklopa Iz prve roke in Taborniški vestnik podajata mnenja in obvestila, zato sta lahko na črnobelih straneh, medtem ko v strokovnem objavljamo članke o orientaciji, ZVN, astronomiji ..., ki prav tako potrebujejo barve. Kako pa lahko vsebino razdelite vi? Začetek je zagotovo v 'delegiranju' odgovornih. Če vas je dovolj, lahko vsak od vas prevzame odgovornost za določeno področje. Vsi poduredniki pa odgovarjajo glavnemu uredniku, ki vse zbrane članke nato pripravi, da jih lah- ko postavljalec postavi v računalnik. A o tem bomo govorili v naslednjih številkah. Tipična stran Vse se začne (in konča) s tipično stranjo. To je na listu papirja označena razporeditev različnih vsebinskih elementov. Povedano bolj preprosto - to so tehtno postavljeni okvirji, v katere postavljalec zlaga besedilo in slike. Tipična stran je pomembna zaradi doslednosti oblikovanja (bralce moti, če je vsaka stran nametana skupaj po svoje) in pri večjih časopisih zaradi količine znakov, ki jih morajo novinarji napisati. Urednik tako točno ve, koliko znakov potrebuje za štiri strani reportaže s šestimi fotografijami. Prvi korak je določitev velikosti strani. V zadnjih letih je najbolj priljubljen format A5, ker ga dobimo s prepo-lovitvijo lista A4 (kar pomeni, da lahko glasilo fotokopiramo na navaden pisarniški papir, ki ga pozneje prepognemo). Nato izberemo število stolpcev (2, 3, če imamo večjo stran lahko tudi 4, 5 ...), položaj naslova članka, podnaslova, podpis avtorja in morebitne položaje fotografij. Na pravi tipični strani ima vsak element določene lastnosti (velikost in vrsta pisave, barva, obroba ...), ki se lahko spreminjajo med sklopi, ali pa ostanejo ves čas enaki. > Ko poznamo {tevilo znakov ga lahko razporedimo po strani STROKOVNO ( januar 29 o Če niste prepričani, katero pisavo bi uporabili, poizkusite več različnih pisav in poglejte, katera vam je najbolj všeč. Lahko pa vam jih nariše ilustrator, lahko mu pripravite podlago naslova (obris črk), on pa jih doriše, pobarva, dopolni ... Ko ste določili osnovne lastnosti elementov na tipični strani preglejte, koliko znakov lahko zapišete v en stolpec. Ta podatek vam bo koristil pri načrtovanju strani. Na primer: na strani imamo tri stolpce, v vsakega lahko zapišemo 1500 znakov. Ker je besedilo dolgo 5000 znakov to pomeni, da ga lahko zapišemo v tri cele stolpce in tretjino stolpca. Ena od možnih razporeditev je prikazana na sliki (s temno barvo so označene fotografije). S takšnim načrtovanjem razporeditve elementov na strani je postavljanje glasila kratkotrajno opravilo, ki pa se včasih zaradi slabe pripravljenosti urednika zavleče. Eden od načinov (malo bolj kreativen) izdelave razporeditve besedila in Glasilo Glasilo Glasilo Glasilo Glasilo Glasilo GlASUO Glasilo Glasilo CqldSl'lo Različne pisave fotografij je leplenje izpisanih stolpcev besedila na papir. Ker je postavljanje besedila na računalniku dolgočasno opravilo, lahko za vodovo srečanje pripravimo nekaj praznih tipičnih strani in članke izpisane v stolpcih. MČ-ji (pa tudi GG-ji ali PP-ji) lahko sami sestavijo svoje strani. Če bomo glasilo fotokopirali lahko uporabimo kar njihove izdelke, drugače pa postavitev prenesemo v računalnik. Pisave Še eno zlato pravilo - raje manj kot preveč. Pisave morajo biti berljive, kar je zelo pomembno za besedilo in ne toliko za naslove. Na sliki vidite več različnih pisav, ki jih lahko uporabite. Pisave grobo ločimo na tri skupine - se-rifne (tiste, ki imajo na koncu črt repke), brezserifne (tiste, ki repkov nimajo) in druge (pisane pisave, zabavne ...). Za besedilo članka je najbolje uporabiti serifne pisave, ki se lažje berejo, brezserifne pa lahko uporabite za naslove (na sliki sta prvi pisavi serifni, naslednje štiri brezserifne, zadnja je primer pisane pisave. Primer serifne pisave, ki jo ima vsak na domačem računalniku, je Times New Roman, brezserifne pa Arial. Obris naslova lahko ilustrator spremeni v pravo umetnijo Nasveti Štetje znakov uporabljajo vsi časopisi in revije, saj morajo biti postavljeni kar se da hitro. Če urednik predvidi dolžino članka in izbere primerne fotografije (pokončne, ležeče ...) je postavljalčevo delo mnogo lažje. Pri rodovih glasilih štetja znakov verjetno ne boste uporabljali, je pa dobra novinarska izkušnja, če piscu naročite, kako dolg naj bo članek. Pri ustvarjanju podobe časopisa poskušajte najti srednjo pot med videzom in uporabnostjo. Bolj ekstravagantna bo oblika, težje jo bo postaviti in še težje brati in obratno. Ne pozabite, da je ena od najpomembnejših vlog glasila obveščanje taborniške, pa tudi širše javnosti. Za popestritev strani lahko uporabite karikature, lahko pa vsebino začinite z različnimi 'infografikami', kot so grafi, tabele, načrti, zemljevidi ... 30 STROKOVNO TABOROVA POTUHA Katere so tiste dejavnosti, ki nam pomagajo dose~i vzgojne cilje, ki smo si jih zadali, postopno in posredno? Vedeti moramo, da ni neposrednega, takoj{njega u~inka povezave med dejavnostmi v vodu in vzgojnimi cilji. Dejavnosti ne vodijo neposredno k izpolnitvi dolo~enega cilja. Veliko aktivnosti je, ki po malem pripomorejo k doseganju vzgojnih ciljev, ki jih dosežejo s pogosto uporabo pridobljenih izkušenj. Kar pomeni, da je ob koncu neke dejavnosti, aktivnosti edina stvar, ki jo lahko ovrednotimo, ta aktivnost. Vrednotenje otrokove osebnostne rasti oz. napredka lahko opravimo v daljših časovnih presledkih. Notranje in zunanje aktivnosti Osebnostni razvoj traja ves čas otroštva in v tem času je otrok izpostavljen množici dejavnosti, ki se lahko ali pa tudi ne dogajajo v vodu. Zato ločujemo med notranjimi (internimi) in zunanjimi (eksternimi) dejavnostmi. Notranje so tiste, ki jih spodbuja program aktivnosti, ne glede na to, ali taborniki to počnejo v vodu ali ne. Zunanje aktivnosti pa so tiste, ki jih taborniki počnejo, ko niso v vodu in niso povezane z uresničevanjem programa. Vodniki so seveda poklicani za izvajanje notranjih aktivnosti, vendar ne smemo misliti, da lahko na zunanje aktivnosti kar pozabimo. Taborniki so hkrati tudi učenci v šoli, otroci v družini ali tudi pripadniki cerkve. Verjetno se ukvarjajo vsaj z enim športom, morda se učijo igrati na kakšno glasbilo ... in so predvsem mladostniki v skupini vrstnikov. Če želimo spodbuditi osebnostno rast, moramo poznati vloge, ki jih imajo otroci, saj vsaka vloga pomembno vpliva na njihov osebnostni razvoj. Seveda ne moremo poznati čisto vseh, kaj šele, da bi vplivali nanje, a pripravljeni moramo biti sprejeti njihove različne vloge, ko načrtujemo aktivnosti za njihov osebnostni razvoj. Aktivnosti in izkušnje Otroci se učijo skozi izkušnje, ki jih pridobijo na aktivnostih. Vsak otrok pridobi drugačne, zanj specifične izkušnje. Tako ločimo med aktivnostjo, ki jo počno vsi skupaj, in izkušnjo, ki je individualna in jo posameznik pridobi med aktivnostjo. V-! I • nu a i / i1 M i W LiU V— STROKOVNO ( januar 31 Aktivnost kar se dogaja navzven, dogajanje, ki vključuje vsakogar, 'orodje', ki ustvarja različne situacije Izkušnja notranji del - zgodi se znotraj vsakega posameznika je to, kar vsak posameznik pridobi ob aktivnosti kar se zgodi v otroku, ko je izpostav-Ijen različnim situacijam ■K Resnično vzgojni del je izkušnja, saj je to osebni odnos otroka do resničnosti. n i\ i 1 ! \ > [j H f/f u c _ . 32 STROKOVNO KREATIVNI KOTIČEK V času velikih odkritij Časovni stroj se je ustavil v 15. stoletju. Španske in portugalske galeje raziskujejo Novi svet. Začenja se imperializem, na Stari celini pa obdobje prehoda iz fevdalizma v kapitalizem, obdobje odkritij in umetnosti (renesansa) ter delitve krščanske vere. Novi vek: Magellan in Vasco da Gama plujeta po svetovnih morjih, gusarji napadajo in plenijo trgovske ladije, priseljenci osvajajo divji zahod, zlata mrzlica, mu{ketirji, Matija Gubec, v Evropo pride pravi ~aj in tobak, doba Shakespeara... Krearta 2002 Od 10 do 12. maja 2002, za popotnice in popotnike ter starejše, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne duše. Čisto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuješ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridruži se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in čas. STROKOVNO marec 33 GOZDNA SOLA Zakaj na tečaj orientacije in topografije? ker teoretično podlago podajajo izkušeni taborniki - specialisti orientacije in topografije, kot tudi strokovni predavatelji ker se praktično preizkusim v orientaciji na različnih kartah in v različnih pogojih ker vsak risarski izdelek napravim večkrat (vaja dela mojstra) ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti ker tečaj poteka v sproščenem vzdušju in kljub vsemu delu vedno ostane tudi čas za rekreacijo (odbojka, kanuji), spoznavanje in druženje ob tabornem ognju ker tečaj poteka v lepem okolju Bohinjskega jezera ker tečaj omogoča napredovanje do specialista orientacije in topografije ker znanje s tečaja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje V L iS* /jS 1 h 1; TEČAI TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE ' it M. -tV A i & ■ »V^ i Gozdna šola, Bohinj, od 22. junija do 2. julija 2002 > ** / * i .'l' J.-. 34 STROKOVNO ASTRONOMIJA Primož Zakaj letni časi Zemlja je le povprečen planet, ki kroži okoli povprečne zvezde, ki ji ljudje pravimo Sonce. Tudi Sonce je le ena izmed nepomembnih zvezd z roba naše Galaksije D Rimske ceste in Rimska cesta je le ena izmed milijonov galaksij, ki sestavljajo Vesolje. Pa vendar vsej tej množici zvezd in planetov vladajo enaki naravni zakoni. Zaradi gravitacijske privlačnosti sateliti in lune krožijo okoli planetov, planeti krožijo okoli zvezd, zvezde okoli skupnega središča galaksij in tako naprej. Planeti za razliko od zvezd ne sevajo lastne svetlobe. Vidimo jih lahko le, če so obsijani s svetlobo bližnje zvezde. Le ta pa spet ne sme biti navidezno preblizu, saj nam sicer onemogoči opazovanje planeta. Zato jih je tako težko izslediti v sosednjih zvezdnih sistemih. Če dobro premislimo, praktično ni stvari v Vesolju, ki bi mirovala. Tudi zvezde, planeti in njihove lune se vrtijo okoli svoje osi in celo os vrtenja ne gleda celo večnost v isto smer. Precesija Zemljine osi, kot to gibanje tudi imenujemo, ima obhodno dobo kar 26 tisoč let. Zato tega gibanja v dobi celega človeškega življenja niti ne opazimo. Skozi tisočletja pa to gibanje že zaznamo na primer v astrologiji, ko kar naenkrat ugotovimo, da Sonce ne potuje le preko dvanajstih zodiakal-nih znamenj ampak nekaj dni domuje tudi v trinajstem - Ka-čenoscu, poleg tega pa so po 2000 letih zodiakalna znamenja v astrologiji zamaknjena za en znak glede na astronomska. Zemljina os danes gleda približno proti zvezdi Severnici. Na severni strani poloble imamo pač to srečo, da nam mesto severnega pola označuje zvezda, za razliko od tistih "na drugi strani, ki hodijo po glavi", ki si morajo, da najdejo južni pol pomagati z ozvezdji Južnega križa ali Kentavra, s pomočjo katerih "slutijo" na južni pol, kjer se ne nahaja nobena (vsaj ne svetla) zvezda. Sicer pa se tudi s Severnico ne kaže preveč bahati, saj le-ta ne sodi med najsvetlejše zvezde. Če jo hočemo na nebu poiskati, ne bo šlo brez pomoči ozvezdij Velikega oziroma Malega voza. Več sreče so imeli zgodovinski zvezdoslov-ci pred 13 tisoč leti, ko je bila na mestu današnje Severnice današnja Vega - ena najsvetlejših zvezd našega neba. Prav Plejade - ena najlepših zvezdnih kopic naše galaksije Rimske ceste, ki je najbolje vidna pozimi. Največkrat jo mladi opazovalci neba zamenjajo za Mali voz STROKOVNO ( januar 35 ZNANE IZJAVE Zvezde se najpogosteje združujejo v galaksije tako bo spet čez 13 tisoč let, ko bodo v nebo zrli naši zanamci. Upajmo, da bodo do takrat preživeli. Zemlja pa se zato okoli svoje osi zavrti že v enem samem dnevu. Vsak dan tako zjutraj vzide Sonce na vzhodu, je opoldne najvišje na nebu in zvečer zaide na zahodu. Prav tako pa se ponoči obnašajo tudi Luna, zvezde in planeti. Vsi, brez izjeme, vzhajajo na vzhodu in zahajajo na zahodu, razen seveda tistih, ki so tako blizu Severnice, da se samo vrtijo okoli nje in tako nikoli ne zaidejo. So pa tudi zvezde, ki jih nikoli ne vidimo. To so tiste okoli južnega pola, ki v naših krajih nikoli ne vzidejo. Zemljina os je glede na normalo ravnine gibanja okoli Sonca nagnjena za 23,5 stopinj. Ko Zemlja eno leto kroži okoli Sonca, je k Soncu pol leta obrnjena severna in pol leta južna polobla. Ko Sonce sveti ravno pravokotno na ekvator, pravimo temu trenutku enakonočje, saj sta na ta dan noč in dan enako dolga. To se zgodi dvakrat na leto (pomladansko in jesensko enakonočje). Pri nas je Sonce najvišje na nebu ob poletnem solsticiju. Najnižje pa je ob zimskem solsticiju, ko se Zemlja nahaja ravno na nasprotni strani Sonca kot poleti. Zanimivo pa je to, da se Zemlja najbolj približa Soncu na svoji eliptični poti ravno pozimi, zato se nam zdi pozimi Sonce večje kot poleti. Vendar pa ni zato prav nič topleje. Tudi sončevi mrki, ki nastopajo pozimi, so večinoma kolobarjasti, saj Luna ni dovolj velika, da bi prekrila celotno Sončevo površino. Čez 13 tisoč let pa bo seveda spet ravno obratno ... LUNINE MENE Zadnji krajec 6. 3. 2002 ob 2:27 Mlaj 14. 3. 2002 ob 3:05 Prvi krajec 22. 3. 2001 ob 3:30 Polna luna 28. 3. 2001 ob 19:26 Zadnji krajec 4. 4. 2002 ob 17:31 Mlaj 12. 4. 2002 ob 21:23 VZHODI IN ZAHODI SONCA 1. 3. Vzhod: 6:41 1. 4. Vzhod: 6:43 Zahod: 17:48 Zahod: 19:30 15. 3.Vzhod: 6:15 15. 4. Vzhod: 6:16 Zahod: 18:07 Zahod: 19:49 Začetek pomladi (pomladansko enakonočje): 20. 3. ob 20:16 36 STROKOVNO ORIENTACIJA Pepl Elektronsko potrjevanje prisotnosti na kt Smisel vsakega orientacijskega tekmovanja je priti na dolo~ene kontrolne to~ke. Vendar moramo to svojo prisotnost tudi ustrezno dokazati, zato pa mora organizator pripraviti sistem potrjevanja prisotnosti. Sistem, ki omogoča ekipi ali posameznemu tekmovalcu dokaz, da je resnično našel vse zahtevane kontrolne točke (KT) na progi je nepogrešljiv del vsakega orientacijskega tekmovanja. Pred leti je bil med slovenskimi organizatorji zelo priljubljen sistem "barvnih svinčnikov". Na KT, ki so morale biti vse žive, so se kontrolorji podpisovali v kontrolne liste s pisali različnih barv. Na cilju je kontrolor nato le pogledal, če so podpisi v pravilnih barvah in s tem je bila prisotnost ekipe na KT potrjena. Problemi so nastali, kadar je barvni flu-master na KT odpovedal ali kadar so se v deževnem vremenu podpisi na kontrolnem listu zabrisali. Sistem barvnih svinčnikov je pred dobrim desetletjem v Sloveniji zamenjal sistem luknjačev (perforatorjev). Na vsaki KT je luknjač z drugačno razporeditvijo luknjic, z njim pa preluknjamo svoj kontrolni kartonček, ki ga nato kot dokaz oddamo na cilju. Sistem se je v Sloveniji začel uporabljati na tekmovanjih v orientacijskem teku, kmalu pa so ga začeli uporabljati na večini orientacijskih tekmovanj (taborniških, planinskih ...). Sistem je enostaven in praktičen, KT so lahko mrtve, kontrolni kartončki so manjši in tudi mokri še prepoznavni. Slabost pa je možnost, da se luknjač zlomi ali ga kdo namerno odstrani, prav tako ne vemo, kdaj je bil kdo na kateri KT, ali je prišla ekipa v celoti ter z vso opremo. Še največ težav pa povzroča na mokrem ali zmečkanem kartončku zamudno in včasih nezanesljivo prepoznavanje pravilne razporeditve luknjic. Nekaj teh težav rešuje elektronski sistem potrjevanja prisotnosti, ki se hitro uveljavlja na tekmovanjih v orientacijskem teku. V svetu se pojavlja kar nekaj tovrstnih sistemov, ki pa v osnovah delujejo na enak način. Najbolj razširjen je trenutno sistem Sport Ident, ki ga lahko srečamo že tudi v Sloveniji. Namesto luknjačev so KT opremljene s posebnimi elektronskimi napravami (slika 1). Vsaka takšna naprava ima baterijo in jo lahko ustrezno programiramo. Tekmovalec ali ekipa pa ima namesto kontrolnega kartončka majhen čip (slika 2), ki ga natakne na prst. Na KT vstavi čip v elektronsko napravo (slika 3). Čip ima podobno funkcijo kot tisti na karticah zdravstvenega zavarovanja in STROKOVNO ( januar 37 je skoraj neuničljiv. Nanj se zapišejo podatki o tem, na kateri KT smo bili in ob kateri uri. Na cilju s posebnim čital-cem odčitamo podatke in takoj izvemo, kako je tekmovalec ali ekipa opravil z orientacijsko progo. Posebej zanimiva je lahko primerjava porabljenega časa na posameznih etapah proge med tekmovalci ali ekipami. Programiranje KT zahteva nekaj izkušenj in časa, zelo priporočljiva je tudi obdelava rezultatov z računalnikom, kar nam še dodatno omogoči hitre in zanesljive rezultate. Zaradi tega so sistemi elektronskega po- trjevanja posebej primerni pri večjem številu tekmovalcev (ekip). V Sloveniji smo se s sistemi elektronskega potrjevanja prisotnosti že srečali na nekaj tekmovanjih v orientacijskem teku v preteklih letih, ko so različni proizvajalci posodili sistem v reklamne namene. Cena takšnega sistema je namreč kar precejšnja, vendar smo uspeli zbrati zadostna sredstva in letos je Orientacijska zveza Slovenije sistem Sport Ident kupila. Prvenstveno bo sistem namenjen tekmovanjem v orientacijskem teku, a s tem še zdaleč ne bo polno izkoriščen. V prostih terminih si ga lahko izposodijo tudi morebitni drugi organizatorji orientacijskih tekmovanj, več o sistemu pa lahko izveste na spletnem naslovu www.sporti-dent.com. S1LW Kompasi, višinomeri, pribor in oblačila za orientacijo www.silva.se K&J d.o.o., Parmova 41,1000 Ljubljana Tel.:01/436-36-17, www.k-j.si, e-maii:info@k-j.si NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 38 STROKOVNO NARAVA Rod Bičkova skala Območje delovanja: Mestna občina Ljubljana (Bežigrad) Leto ustanovitve: 1953 Število aktivnih članov: 80 Struktura rodu: družina Mč - 5 vodov, družina GG - 2 voda, klub PP Najbolj zagrizen član rodu: Miro Ščekič, Ogrinčeva 30, 1000 Ljubljana, tel 01/565 11 30. Simbolika imena rodu Rod je dobil ime po Bičkovi skali nad Dražgošami. S te skale, s katere se vidi celotna vas Dražgoše in Rudno, je Bič-kov vod (imenovan po bratih Biček) pozimi leta 1942 v Dražgoški bitki odigral pomembno vlogo. S .t ■ 'ItJ i ■ ."i. v dir' £4: itCs' J J .4 F/ m' STROKOVNO ( januar 39 KOSOBRIN ROBINIJA (Robinia pseudoacacia) Po domače ji rečemo akacija. Je do 25 metrov visoko drevo, raste tudi kot grm. Drevo ima gladk, krhke in trnate veje. Krošnja je precej redka. Ima od 25 do 30 cm dolge, lihoper-nate liste, ki so sestavljeni iz 9 do 17 jajčastih in celorobih lističev. Prilisti so spremenjeni v bodice. Cvetovi so beli in lepo dišijo, razvijejo se v mesecu aprilu, maju in cvetijo do meseca junija. Združeni so v velika viseča socvetja. Plodovi so v od 5 do i5cm dolgih strokih. Drevo raste ob cestah, nasipih, v gozdovih, vaseh in mestih. Učinkovine: beljakovine, maščobna olja, ogljikovi hidrati Uporaba: semena se lahko uporabljajo kot nadomestek za kavo, cvetove uporabljamo v prehrani za cvrtje, listi in cvetovi se uporabljajo za zdravilne namene. AKACIJINI CVETOVI V SLADKORJU Potrebujemo: 10 dag akacijinih cvetov, V litra vode, 1 kg sladkorja, 1/8 limone. Priprava: akacijine cvetove očistimo zelenih listov, odtehtamo 10 dag in kuhamo v V litra vode. Dodamo sladkor in še kuhamo. Ko so cvetovi dobro kuhani, dodamo še limono in še enkrat prevremo, odstavimo s štedilnika in prekrijemo s krpo. Pustimo stati 24 ur. Nalijemo v kozarce in takoj zapremo. Hranimo v temnem in suhem prostoru. AKACIJINO CVRTJE I Potrebujemo: 10 akacijinih cvetov, 2 jajci, malo mleka, sladkor v prahu, olje. Priprava: 2 jajci in malo mleka zžvrkljamo, v dobljeno tekočino namočimo akacijina socvetja ter na vročem olju prepražimo, da lepo zarumenijo. Potresemo s sladkorjem v prahu in takoj postrežemo. AKACIJINO CVRTJE II Potrebujemo: 10 akacijinih socvetij, 25 dag moke, 1 jajce, 2 žlički pecilnega praška, 2 žlički sladkorja, 1/8 litra mleka, olje, cimet, sladkor v prahu. Priprava: Moko, jajce, 2 žlički sladkorja in pecilnega praška, mleka in 1 žličko olja zmešamo v maso in pustimo stati, da malo vzkipi. Akacijina socvetja operemo in pustimo, da se odcedijo in pomočimo v maso. V ponvi segrejemo olje. V njemu zapečemo akacijina socvetja, da zlato porumenijo. Takoj, še toplo postrežemo, predtem, pa posipamo sladkor v prahu. AKACIJIN JOGURT Potrebujemo: 4 navadne jogurte, 15 žlic cvetov akacije, 5 žlic sladkorja, sladko smetano, čokolado v prahu. Priprava: Akacijine cvetove posmukamo iz socvetij, zmešamo z jogurtom in sladkorjem. Dobljeno maso damo v posodice. Na vrh damo stepeno sladko smetano in potresemo s čokolado v prahu. 40 STROKOVNO MEDNARODNE Dragi bralci! Kot sem napovedala, je čas za načrt B. Del tega ste (upam) že videli ali vsaj slišali o njem od svojih načelnikov, vodnikov, starešin ... Govorim namreč o MeKomu (mednarodnemu kompletu), ki je začel prihajati na naslove vseh rodov v Sloveniji, na voljo pa je tudi na Rutki! V njem najdete nekaj osnovnih informacij, kako se odpraviti v tujino, po novem pa tudi seznam zanimivejših akcij v času 2002 D 2004. Hkrati načrtujem tudi prenovljeno mednarodno stran na rutki, ki naj bi vam pregledno predstavila vse mednarodne dogodke in vam na kratko podala najpomembnejše informacije o njih. Upam, da se boste na naš načrt odzvali, kajti če po vsem tem trudu, ko vas obsipavamo s ponudbami iz tujine, ko vam ponujamo nova prijateljstva in nove dogodke, nov pogled na taborništvo, ko vam ponujamo nove načine preživljanja poletja (pomladi, jeseni ...), od katerih nekateri niso nič dražji od naših domačih taborov; če po vsem tem še vedno raje poletje preživite na še enem rodovem taborjenju, s še enkrat prežvečenimi idejami in ljudmi, potem morda niti nima smisla, da ZTS še vztraja v članstvu v WOSM-u. Morda res nima smisla, da se nas 10 ali pa 20 povezuje s 25 milijoni skavtov po celem svetu, ko pa ostalih 10.000 o tujini raje nič ne sliši. Tam je vendar vse drugače ... kaj bi hodili tja, saj imamo že vse tu ... pa še drago je ... Ja, dragi moji, drugače je. Drago? Kolikšna je cena novih izkušenj, novih prijateljev, novih doznanj o sebi? Kar pa se tiče denarja: mnogokrat se da z malce iznajdljivosti s pomočjo sponzorjev ceno udeležbe za posameznika znižati na sprejemljivo raven. Seveda, če hočete. Mi smo vam pripravljeni pomagati. Zdaj ste vi na vrsti. Vaša Nina Škrati in troli vabijo na Islandijo Islandcem škrati in troli predstavljajo več kot samo mite in legende. Zaradi več-stoletne tesne povezanosti z naravo, ki je na Islandiji hkrati mogočna in kruta, in s čarobno pokrajino mnogi verjamejo, da se v naši okolici skriva več, kot lahko vidi- mo. Škrati in troli pomenijo pomemben del islandske kulturne dediščine, zato je preučevanju teh bitij posvečena celo posebna šola. Po mnenju ravnatelja te šole na Islandiji prebivata dva naroda: Islandci in škrati. Škrati so po videzu enaki ljudem, vendar jih žal ne morejo videti vsi. Domnevajo, da se njihovo število na Islandiji giblje med sedem in dvajset tisoč prebivalcev. Le kdo si ne bi želel preživeti poletja v tako nenavadni družbi, ko nikoli ne veš, s kom se pogovarjaš - s človekom ali s škratom? Si za stvar? Če imaš med 11 in 20 let, potem se lahko islandskega mednarodnega jamboreeja udeležiš še kot član. Vsi polnoletni taborniki pa lahko pomagajo kot člani prostovoljnega osebja. Vse, kar potrebuješ, je čas med 16. in 23. julijem, 270 USD za tabornino in karto za Islandijo. Še kraj dogajanja: Hamrar na severu Islandije. Ne pozabite: na Islandiji poleti sonce nikoli ne zaide! Za več informacij skoči še na www.scout.is/jamboree2002. Rok prijav je 15. april. Kerkka, območni tabor helsinške regije Predstavljam vam še en mednarodni tabor z daljnega severa, tokrat s Finske. Skavti iz helsinške območne zveze organizirajo med 31. julijem in 8. avgustom v Rayskali, približno T7771 t!Q) Jimc udi: STROKOVNO ( januar 41 100 km od Helsinkov, območni tabor. Nanj vabijo tudi mednarodne udeležence, rojene leta 1990 in prej, ter člane mednarodnega osebja. Udeležba vas bo stala 80 evrov (vključuje hrano, program in nočitev), na voljo pa imate tudi home hospitality. Več informacij lahko najdete tudi na www.papa.par-tio.fi/kerkka. Begegnung - Sre~anje 2002 Mednarodni jamboree v Koreji Za vse, ki imate raje južne kraje, v Koreji letos organizirajo mednarodni jamboree. Poudarek so dali delu v vodih, zato je uradni naziv Mednarodni jamboree za vode. Organizatorji so se res potrudili in za prostor tabora izbrali otok Jeju, ki je ena od največjih turističnih znamenitosti Koreje. Seveda bo program prirejen okolju: vodile bodo vodne aktivnosti, na voljo pa bodo tudi izleti, vzpon na goro Halla in korejsko kulturno izročilo. Na taboru pričakujejo približno 10.000 udeležencev, starih 12 let in več. Tema Močno skavtstvo za vse naj bi izražala povezanost med udeleženci in pomagala graditi vodov duh. Za nepozabne dogodivščine na tem subtropskem otoku (dnevne poletne temperature se gibljejo med 23° in 33° C) si morate rezervirati čas med 24. in 29. julijem in prihraniti 100 USD, kolikor znaša tabornina. Rok prijav je 31. marec, več informacij pa najdete na www.scout.or.kr. i m V V avstrijskem Zellhofu, 25 km od alzburga, med 4. in 15. avgustom rganizirajo zanimivo zastavljen porodni tabor za popotnike in popotni-e. Vabljeni so vsi dogodivščin željni 'P-ji, stari med 16 in 23 let, ki se ne bojijo ožuljenih nog. Program je sestavljen iz dveh delov: prvih pet dni bodo udeleženci v mednarodnih skupinah odšli na pohod po okoliških Alpah. Za spanje in prehrano bo poskrbljeno v kočah ob poti. Drugi del tabora se bo odvijal na samem tabornem prostoru v Zellhofu, kjer bodo seveda na voljo vse standardne aktivnosti, lahko pa boste obiskali tudi Salzburg. S sabo potrebujete vso opremo za hojo po gorah, spalno vrečo, šotor in posodo za kuhanje. Tabornina znaša 240 evrov in mora biti plačana do 31. marca, ko je tudi zadnji rok prijav. Pohitite, število mest je omejeno! Seveda si več o taboru lahko preberete tudi na njihovi domači strani www.zell-hof.at/english/begegnung_2002.htm. 42 RAZVEDRILO POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič Če študent na rajžo gre Slovenska narodna pravi: "Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je." Če hočeš, da bo to držalo, moraš imeti veliko denarja, ali pa se moraš znajti. In ker je denarja skoraj vedno premalo, bo največjo vlogo tu igrala tvoja iznajdljivost. Študentske popuste poznajo praktično povsod. Vendar pa vsak prej ko slej doseže leta, ko mu študentske izkaznice po redni poti ne dajo več. Takrat si lahko pomagaš z različnimi dokumenti. Le sliko morajo imeti. Midva sva v Aziji večkrat predložila planinsko izkaznico ali mednarodno potapljaško izkaznico. Ob tem sva prav nedolžno gledala in v lokalnem jeziku ponavljala, da sva študenta. Vedno se sicer ni obneslo; a če vse vzameš kot igro, se lahko prav dobro zabavaš. Kot že rečeno je koristno s seboj imeti kako izkaznico, ki omogoča raz- Vodič je vsestransko koristen. Uporabljaš ga lahko tudi kot podstavek za juho novrstne popuste. Ena bolj uporabnih in univerzalnih je mednarodna študentska izkaznica ISIC. Na plan jo lahko potegneš praktično kjerkoli in kadarkoli. Podobna je GO 25, ki je namenjena vsem do 26. leta starosti. Če potuješ po Evropi, se splača investirati v EVRO 26, za mlade do 27. leta in Hostels of Europe, ki omogoča cenejše prenočevanje v evropskih mladinskih domovih. V Avstralijo in Novo Zelandijo pa vzemi VIP backpackers. Kar nekaj izkaznic dobiš na popot-niškem društvu Erazem, pa tudi marsikatero informacijo lahko najdeš tam. Naslednja koristna stvar je vodič. Po mojih izkušnjah ti zadostuje en dober vodič, tisti najbolj znani pa so Lonely Planet, Let's go, Baedeker's, Footprints. Sama si želim pred potovanjem prebrati še kaj zgodovinskega in literarnega, vendar mi do sedaj to niti enkrat še ni uspelo. Priporočam pa ti, da si doma prebereš vsaj tistih nekaj uvodnih poglavij v vodiču: tam je nekaj malega o zgodovini, kulturi in gospodarstvu, kli- NE POZABI - vodič NAMIG - priskrbi si kako izkaznico za popuste - potovalni načrt naj ne bo preveč tog mi, flori in favni, skratka na kratko o vsem, kar je dobro približno poznati. Z vodičem se načrtuje tudi potovanje. Nekaj - in to ne malo - štejejo tudi priporočila prijateljev in znancev, vendar večina popotnikov vsaj grob načrt poti izdela s pomočjo vodiča doma. Sam se najbolje poznaš in zato sam najbolje veš, kako bi želel potovati in to upoštevaj tudi pri načrtovanju potovanja. Moj nasvet pa je: načrt naj bo kar se da ohlapen in ti pripravljen na spremembe. Običajno imaš na razpolago samo določen čas in v tem času želiš videti kar največ, zato si često doma pripraviš pre-natrpan urnik. Ko pa začneš s potovanjem, ugotoviš, da načrta enostavno ne moreš izpolniti: včasih tudi zaradi tako banalnih razlogov kot so avtobusni urniki. Še najbolje je, da se potovanju prepustiš. Svoje načrte boš moral sproti prilagajati in spreminjati. Tam, kjer ti je RAZVEDRILO ( januar 43 Res je, da je lakota naredila svoje, vendar je tista govedina s papriko bila božanska všeč, ostani dan ali dva dlje, pa čeprav potem ne boš videl dveh ali treh znamenitosti. Predvsem pa: če se le da, potuj počasi. Tako bolje spoznaš ljudi in deželo. Sama si pri načrtovanju potovanja pomagam z nekaj kraji, mesti ali znamenitostmi, ki jih resnično želim videti. Potem si zamislim pot od enega do drugega. Označim si kraje vredne ogleda ob poti, na mestu samem pa se s Tjažem potem odločiva, kaj si bova ogledala, kam bova šla in kako dolgo bova tam ostala. ? Če ti je nekje res všeč, ostani tam nekaj dni dlje V pokrajini Guizhou na jugu Kitajske se nahajajo najvišji 74 m visoki slapovi v državi. Od mesta Anshun so oddaljeni slabih 50 km. Na avtobusni postaji sva že malo čez 7, saj popoldan nameravava odriniti naprej proti severu. Vendar sva ob 10. še vedno tam, ker enostavno ne uspeva najti pravega avtobusa, ljudje pa nama niso pripravljeni pomagati. No, pomagalo bi nama rado kar nekaj taksistov, ki pa za svoje usluge želijo 10 in večkratno ceno avtobusne vozovnice. To pa ne, si misliva in poizvedujeva naprej. Nekako le uspeva najti pravi avtobus in ta čez slabo uro končno odpelje. Vstopnina za slapove v Huangguoshuju je visoka že za domačine, tujcem pa skušajo zaračunati še bistveno več. To pa ne, si misliva že drugič v tem dnevu in se podava raziskovat okolico. Tujcev tod okoli ni ravno veliko. Takih, ki bi se potikali med riževimi polji, pa sploh ne. Zato nama skupina oračev takoj začne mahati. Pristopiva. Začne se univerzalen pogovor z rokami. Vse se zmenimo. Da so bratje in sestre in da čakajo najmlajšo, da jim prinese kosilo. Ja, kako bratje in sestre, se začudiva. Saj na Kitajskem ne smete imeti več kot enega otroka. V mestih to drži, se zasmeji najstarejši, na vasi pa ne. V tem najmlajša prinese kosilo. Vsi skupaj posedemo na rob polja in z užitkom pojemo. To je bilo eno najboljših kosil na Kitajskem. Proti severu pa sva se odpravila šele čez nekaj dni. p JU Î i 44 RAZVEDRILO TRENUTKI Koli io bogati? Včasih se vprašam, če je sploh še Kakšna druga stvar v tem našem moderniziranem svetu, Ki vodi in manipulira z množicami, Kot je denar ... Zdi se mi namreč, Kot da je za vsakim dejanjem "velikih" ljudi s televizijskih ekranov neka nepogrešljiva sila -denar oz. ogromne, nam nepredstavljive vsote bankovskih ničel. In mar se ne zalotimo pogosto tudi mi pri preštevanju koristi neke naše akcije? V družbi, ki ceni preračunljivo organiziranost, pa hkrati trošenje in zapravljanje vsega, v okolju, kjer je veliko in morda bolj nizkotno na tihem odobravano in spoštovano, se zgubljam. Mar je blišč, ki ga opazujem okrog sebe, res pot do osebnega zadovoljstva, izpolnjenosti, sreče ljudi? Mar ni pot do bogastva v kupčkih le izguba dragocene sledi človečnosti in prijazne topline za sočloveka? In ali še sploh znamo poiskati poti do iskrivih očk, ter jim podariti delček bogastva, ki smo mi sami? 4n • Sam moraš biti sprememba, ki jo želiš videti v svetu. (Majjjpa £andhi) Šele ko bo posekano poslednje drevo, ko bo zastrupljena poslednja reka, ko bo ujeta poslednja riba, boste sprevideli, da denarja ne morete jesti. (Indijanec iz plemena Cree) • Bogati morajo žrtvovati svoje želje, da bi revni lahko zadovoljili svoje potrebe. (Sathya Sai Baba) • Ne moremo delati velikih stvari. Le majhne stvari z veliko ljubezni. (Mati Tereza) • Spomni se obraza najrevnejšega in najšibkejšega človeka, ki si ga kdaj videl, in se vprašaj, ali bi mu dejanje, ki ga načrtuješ, kaj koristilo. Bo on s tem kaj pridobil? Bo to obnovilo njegov nadzor nad življenjem in usodo? Z drugimi besedami, bo to dejanje vodilo k svobodi lačnih in duhovno stradajočih ljudi? (Mahatma Gandhi) • Bogastvo ni imeti veliko lastnine, ampak imeti malo želja. (Epikur) • Dobrin je dovolj za vse potrebe, ne pa tudi za ves pohlep. (Mahatma Gandhi) • Narod naj ne bo cenjen po tem, kako skrbi za višji sloj, ampak po tem, kako skrbi za najnižjega. (Nelson Mandela) • Ne moreš biti srečen, če je preostali del človeštva nesrečen. Si nerazdružljiv del človeške skupnosti. Deli svoje blagostanje z drugimi, prizadevaj si drugim olajšati trpljenje- Občuti bolečino sočloveka kot svojo, na uspeh drugega glej kot na svoj uspeh. Videti vse druge kot sebe in sebe kot druge je bistvo služenja. (Sathya Sai Baba) • Revščina je najhujša oblika onesnaženja. (Indira Gandhi) Lrga RAZVEDRILO ( januar 45 JEŽKOV KOTIČEK Tisoči obrazov Zlagal bi se, če bi rekel, da me je Črna celina s svojimi čari neverjetno privlačila že od nekdaj. Potem se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo moje življenje. Zgodila se je Afrika. Ne le, da danes z največjim veseljem preberem, kar mi o tej čudoviti celini pride pod roke. V meni še vedno tli upanje, da znova začutim ... Potruditi se moram, da v tokratni predstavitvi opravičim izbor knjige, ki svojo vsebino ponovno črpa v srcu črne Afrike. Saj se še spomnite Nub, kajne?! Zemlja, za katero se zdi, da jo mogočni Nil veže, napaja in razdvaja hkrati, ima namreč več obrazov. Natančneje neskončno obrazov in nikoli ne boš spoznal vseh. Lahko se le prepustiš in privoščiš človeku v sebi kanček tistega, kar ti je pravzaprav po sreči bilo dano. Sonja Porle, ki je knjižno nebo razsvetlila že s svojim prvencem Črni angel, piše nekako drugače. Težko pojasnim! Piše preprosto, natančno, bogato in nenarejeno. Kakor da ji niti za hip ni bilo potrebno pomisliti, kako bi svoje srečanje s temi čudovitimi ljudmi prenesla na papir. V knjigi Barva sladke čokolade govori o svoji Afriki, o svojem pogledu, o svojem iskanju. Zanimivo, da se je veliko in natančno posvetila najrazličnejši afriški glasbi in ljudem, ki jo ustvarjajo. Knjigo sestavlja 14 zgodb, ki so razdeljena v 3 tematska poglavja, vsaka od njih pa je v letih od 1994 - 1998 že bila objavljena bodisi v Sobotni prilogi Dela, reviji GM ali reviji Muska. Znani novinar je v predgovor knjigi med drugim zapisal: "Če se ti v Afriki malo ne zmeša, nisi normalen. In Sonja je Jez svetuje, vi preberete: Sonja Porle, Barva sladke čokolade Svfijft fi/rrva »mdke (Wv/rffic imela prav. Srečanja z Afričani odprejo pot domišljiji in zaradi teh poti so potopisi po afriških deželah vedno tudi potovanja po imaginarnih krajih." Prepričajte se sami! V pozni starosti je tiho in nepričakovano za vedno prenehala ustvarjati švedska mladinska pisateljica Astrid Lindgren. Njene zgodbe pa nas bodo k sreči vedno razveseljevale. Otroci je tako ne bomo nikdar pozabili. 46 RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 4 7 8 9 STRIC VOLK Pa ste me! Po gozdu se že dolgo širijo govorice, da slabo vidim, da si kosila sploh ne ujamem, ampak ga kar naročim v najbližji hitri gozdni prehranjevalnih. Pa to sploh ni pomembno. Prav rad pa bi sprejel izziv mladih tabornikov, da prinesem 100 litrov čaja pod Bičkovo skalo in ga razdelim med ljudi naslednje leto, a kaj ko so moje kosti že stare in se bojim, da bi pod težo toplega napitka na mojih ramenih enostavno popustile. Sebe še nesem, čaja pa najbrž ne bi več mogel. Za prapor pa prav rad poprimem in če bi mi kdo blagovolil podariti to častno funkcijo jo prav rad sprejmem. Če bom seveda imel čas. V gozdu se bo kmalu začelo spomladansko čiščenje in moj brlog je tako neugleden, da že dva meseca ne vabim gostov, saj se bojim, da bi izgubil še tiste najboljše prijatelje, ko bi videli, v kakšnem brlogu živim. Zato pa se tudi veliko sprehajam in gledam naokrog, čeprav tu in tam morda res spregledam nekaj modrih rutic in prapor, ki se znajdejo na kateri od prireditev v gozdu. Sem pa sklenil, da je skrajni čas, da si kupim daljnogled. Po možnosti takega, ki deluje tudi ponoči, da bom lahko vse opazil, vse preštel. Vaš stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana s taborniškim tekmovanjem. 1. Na Glasu Jelovice 2002 so se taborniki v glavnem orientirali po: U - kolovozih, Z - glavnih cestah, G - gostilnah. 2. Živa šahovnica na Glasu Jelovice je merila: Z - 7x7 polj, G - 6x6 polj, O - 4x8 polj. 3. Dan razmisleka so prvič organizirali leta: T - 1926, J -1930, M - 1947. 4. Letos ima dan ustanovitelja še poseben pomen, saj je povezan s posebno obletnico. To je: E - 200-letnica skavtstva, N - 150-letnica rojstva BP-ja, S - 51 letnica ZTS. 5. ZNOT 2001 je bil v deželi pujskov, torej v: Q - Dravljah, P - Šiški, A - Ihanu. 6. Svetovna skavtska organizacija se sprašuje: I - zakaj obstaja, S - komu je namenjeno skavtstvo, E - kje bo 40. svetovni zlet. 7. Na srečanju družin MČ so si taborniki ogledali partizansko bolnišnico: O - Pavla, U - Dalečhrib, E - Franja. 8. Katera evropska država je najbolj naklonjena evru? G -Italija, H - Irska, V - Velika Britanija. 9. Ali lahko iz nešpelj naredimo žele? Z - ne, U - da, C -skoraj nemogoče. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2: GLAS JELOVICE RAZVEDRILO ( januar 47 NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci in nagradni razpis številka 03 Pravilno izpolnjen kupon št. 1 je poslalo 23 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: MAŠKARADA, MARIO GALUNIČ, IKONA, ZAR in LUČ MIRU. Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril Bojana Humskega iz Celja, DROGINO nagrado sta prejela Andreja Cej iz Domžal in vod Modri dirkači (v njegovem imenu bo nagrado dobila Anja Kristan) iz Sežane, nagrado podjetjaJAZON dobi Žan Slabe iz Žirov, na ompele v gostilno Lieber pa bo šla Špela Krasko iz Ljubljane. Čestitamo! Nagradne kupone št. 2 pošljite najpozneje do 25. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. 12. Zlet Zveze tabornikov Slovenije Tolmin 2002