AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NC. 48 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 28TH, 1933 LETO XXXV.—'VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Društvo "Lilija" v Milwaukee, je začelo z akcijo, katere Namen je združiti vse Jugoslovane v omenjenem mestu in oko-"ci. da zahtevajo in posredujejo. da se zaposli čim večje število Jugoslovanov v Milwaukee. Slovenci in ;ostali Jugoslovani v Milwaukee in okolici tvorijo Precej močno gospodarsko in Politično silo, toda ta naša sila socialistične vlade v Milwaukee sploh upoštevana ni. Ob volitvah so polni medu, toda po volitvah se sploh ne ozirajo na laš element, kot poroča slovenji tednik v Milwaukee, "Ob-Društvo "Lilija" je tozadevno izvolilo odbor 5 mož, ki Ilr!a nalogo povabiti vsa društva, da pošljejo svoje zastopnike na skupni sestanek, na kate-re*n bi se podvzeli koraki, da se Pokliče v življenje prepotrebna organizacija. Posamezna dru-s*va in klubi ne morejo izvajati dosti vpliva in pritiska na me-^odajnih mestih, združeni pa 'ahko nastopijo tako, da se jih "lora poslušati na merodajnih testih. Za skupni nastop Slovencev v teh kritičnih časih sta Se zlasti zavzela mlada slovenja odvetnika v Milwaukee, Mr. Glojek in Mr. M. Šimenc. East End Social Club >j večer priredijo -žene i to leta, ki spadajo k East End ial Clubu veliko plesno in ^aškeradno veselico v Slovencem društvenem domu na Rec- Ave. Našim ljudem zlasti v ^°ttinghamu in Collinwoodu je Jnano, koliko dobrega je ta Klub ^ naredil za naše potrebne dru-^e. ženske so skoro neprestano na delu, da lajšajo trplenje Sv°jega bližnjega. Zato se pač podobi, da posetimo njih prire-}tev in tako pomagamo organi-Zaciji še nadalje vršiti njih sa-^^itansko delo. Pridite nocoj Večer v Slovenski društveni dom. Tudi 25-letnica Dobro poznana in zanesljiva ^Venska, zavarovalni nska tvrd- a Haffner & Co., ki ima svoj na 6106 St. Clair Ave., je kaznovala 14. februarja 25-let-odkar je izdala prvo zava-!°valninsko polico. In prvi od-^alec, ki ga je dobilo to slo-etlsko zanesljivo podjetje za ^vaiovalnino, je še danes njih ^etet pristaš. Haffner & Co. so ^stopniki močnih finančnih zahvalnih družb, ki so znane po j^'i solidnosii, Lastnika zava-,°valninškega podjetja sta Mr. JuSust Haffner in Mr. John .^eskvar. Rojakom to podjet-Mporočamo. p Nove cene elektrike ^ ; o silno vroči debati, ki je si-trajala nad tri ure v mest-^ 2bornici, je končno slednja, ^nes zjutraj ob 12:15 sprejela x e^log župana Millerja, da se (■f.^ajo cene kompanijske elek-Ll*e od 5 na 4 cente. 15 coun-n/Oanov je glasovalo za zniža-9 jih je bilo nasprotnih. Po-^ Postane polnomočna v 40. Ljudje si bodo s tem pri H Farmerjem svetuje nova vlada, da obdelajo manj zemlje na svojih farmah Des Moines, Iowa, 27. februarja. Ena največjih nalog nove vlade pod predsedstvom Roo-sevelta bo rešiti pereče farmer-sko vprašanje. Novi poljedelski tajnik', Henry A. Wallace, ki je znan kot eden najbolj progresivnih farmerjev v Ameriki, je izjavil, da bo sledil gotovi metodi in bo skrbel, da farmerji manj zemlje obdelajo kot kdaj prej. Danes je v Ameriki preveč farmerskih pridelkov. V Ameriki se dvakrat toliko pridela, kot se pa povžije, in eksport je nemogoč radi visokega tarifa. Ako farmer ne bo imel toliko pridelkov, da bo" s slednjimi kuril in gnojil, kot to dela danes. Farmerji obdelujejo milijone akrov zemlje in za pridelke iz te zemlje ne dobijo ničesar. Pridelki farm, ki se ne morejo prodati, ne koristijo nikomur, dočim bi farmerji radi zmanjšanih pridelkov slednje lahko prodali in dobili več denarja, s katerim bi pomagali rplošni industriji. -o- Lep koncert društva Bistrica, S. D. Z., vGirardu Slovenci in, Slovenke iz Gi-arda, Ohio, radi zahajajo v Cleveland na naše narodne, kulturne in prosvetne prireditve, v soboto pa, 4. marca, bo šla večja Skupna Clevelandčanov v prijazni Girard k še bolj prijaz-nm tamošnjim Slovencem, da jcdelujejo pri proslavi in koncertu, ki ga priredi agilno društvo Slovenska Bistrica, št. 42 3DZ. Da bo koncert popolen uspeh pripelje g. Primož Kogoj, pevovodja društva Zvon, osem svcjih najboljših pevcev v Girard, ki bodo zapeli sledeče: 'Ljubezen in pomlad" in "Oj Doberdob." Poje oktet. "Metuljček" in "Moje ženke glas," poje tenor solo. "Domovina mili kraj," "Napitnica," poje oktet. "Mornar," "Hiš'ca pri cest' stoji," bariton isolo. "Jadransko morje," poje oktet. Koncert je pod vodstvom g. Primož Kogoja. In če bo potrebno, vemo da je Primož s svojim oktetom pripravljen pridjati še kako pesmico. Poleg koncerta bosta gg. Anton Grdina in Mike Telich kazala izvrstne slike iz domovine, in vršila se bo druga fina domača zabava. Pridite vsi iz Girarda, v soboto, 4. marca, na dan ko bo novi predsednik Roosevelt (zaprisežen, 'na sliav-nost Slovenske Bistrice. Cleve-landčani bodo tudi častno zastopani. Kako bo poslovanje bank v Ohio Vsled pritiska od največjih clevelandskih bank, je bila tudi naša slovenska banka, The North American Trust Co. prisiljena, čeprav jako nerada, začasno ustaviti izplačevanje hranilnih vlog in čekovnega prometa. In vsi vlagatelji North American Trust Co., kot tudi ostalih bank, naj prijazno sodelujejo pri tem. Do nadaljne odredbe se bo plačevalo na hranilne in čekovne vloge sledeče: Pet odstotkov na vloge, ki so $100 ali manj, in tri odstotke na vloge, ki presegajo svoto $100. To se tiče enako čekovnih kot hranilnih vlog, in »icer samo enega denarja, ki ste ga imeli v banki do sobote, 25. feb-luarja zvečer. Ne tiče se pa ta določba onega denarja, ki ga prinesete ali ste ga prinesli od pendeljka naprej v banko. Te dil za vloge, ki so bile nareje-jene cd pondeljka naprej. Karkoli ste naložili od pondeljka in boste naložili v bodoče, lahke dobite vsak čas izplačano. Koliko časa bo trajalo to poslovanje, se zaenkrat še ne more vedeti. Mnogo je odvisno od državne postavodaje, kakšne postave bo naredila tozadevno v korist bančnih vložnikov. In da je prišlo do tega položaja v Clevelandu, so ljudje sami krivi, kajti zadnji teden so se brez vsakega vzroka navalili ljudje na močne banke v mestu in zahtevali denar ven. Tako so razne banke v mestu zadnji četrtek, petek in soboto, izplačale nad 16 milijonov denarja vlagateljem. In vsakdo da banka nima milijonov ve spravljenih v gotovini v svojih shrambah. Denar je obresto-nosno naložen. Če pa naenkrat vloge se izplačujejo v polni tiseči zahtevajo sycj denar, je svoti, na čekovni ali hranilni premet, kadarkoli zahtevate. Banka bo vodila za vsakega odjemalca dva računa. En račun gre za vloge do 25. februarja, katerih izplačilo je omejeno. Drugi račun se bo pa vo- ečividne, da se jim ne more izplačati. Naše prijatelje, naše vložnike slovenske banke, The North American Trust Co., prijazno opozarjamo, da ohranijo mirno kri. Vzamejo naj denar iz banke le, če slednjega absolutno potrebujejo. Le na ta način je mogoče, da se v kratkem času zopet vrne normalen položaj. In ponovno povdarjamo, da je resnica, da vlagatelji banko lahko dvignejo in napredujejo z nje, lahko jo pa tudi upropa-stijc. Ako priderejo vsi vlagatelji naenkrat in vsi naenkrat zahtevajo denar, je naravno razumljivo, da niti največja banka na svetu ne more vsega takoj plačati, kajti denar je razposejen na hiše, bonde in druge, da tako banka lahko plačuje obresti svojim vlagateljem. To so dokazale največje banke v Clevelandu, ki niso mogle prenesti navala na vloge. Če bi bili vsi ljudje pametni in bi vzeli le toliko denarja iz bank, kot ga neobhodno potrebujejo, ne bi nikdar prišlo do takih dogodkov. Vse vloge, vložene od pondeljka naprej, se lahko dvignejo vsak čas. Te vloge banka same firani in ne plača od njih cbresti, zato tega denarja banka tudi ne more investirati, ampak mora biti vsak čas na razpolago vložnikom. Javna pota inceste in ljud- V Berlinu je dala vlada za ske šole zahtevajo največ davčnega denarja Columbus, Ohio, 27. februarja. Javna pota in ceste ter javne šole so veljale v letu 1932 vsakega davkoplačevalca v državi Ohio $11.14. Leta 1920 so preti in zapečatiti glavni stan komunistov Berlin, 27. februarja. Predsednik nemške republike Hin-denburg je dal ukaz, da se mora glavni stan komunistične stranke v Berlinu zapreti in za- znašali ti stroški $5.12 na dav- pečatiti obenem s tiskarno, ki jo koplačevalca, leta 1930 pa celo lastuje komunistična stranka. $13.81. Sedanji governer je zni- Obenem je bilo včeraj pet ko- žal te stroške na približno dva munistov aretiranih, ko so fa- unije in i Ob priliki otvoritve uredniških prostorov "Ameriške Domovine," smo dobili dvoje lepih priznanj, katere znamo visoko ceniti in ki jasno kažejo, da ima "Ameriške Domovina" prijatelje v delavskih krogih, poleg tega pa prijatelje v visokih državnih krogih. Najbolj nas je pa razveselilo ljubko pismo, ki nam je bilo doposlano po Cleveland Typographical Union št. 53, ki je uradna tiskarska unija za mesto Cleveland. Zavistneži in eni, ki ne poznajo razmer, sem-patja nepremišljeno vržejo v javnost besedo "skeb," in odgovorna delavska unija, katere članica- je "Ameriška Domovina" ves čas, odkar je začel list izhajati, nam je poslala ob priliki otvoritve našega novega poslopja sledeče pismo: "Uradniki Cleveland Typographical Union ob priliki otvo- Sili $750,000 na leto, ganilo podružnicam SžZ ^30 nedeljo se ni moglo ve,*»m tiketov za cekine vsled ^ navala občinstva na na-W ireditvi. Zato se vrši v pe H ni Ples je nocoj Društvo "Orel" priredi nocoj večer, na pustni torek, 28. februarja prijazno plesno zabavo, in sicer v klubovih prostorih nove šole sv. Vida. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. In ker bo to zadnja plesna zabava do 29. aprila, ko bo "Orel" priredil baseball ples v Grdinovi dvorani, ste še posebno vabljeni, da se udeležite. Prav prijetna godba bo igrala, obenem pa bo postrežba izvrstna, pa tudi poceni. Pridite in l-azveselite se zadnji večer pred 40-danskim postom. Bo prav prijazno in prijetno! -o- veČer seja v cerkveni dvora- holmes Ave., katere se fij^ Uc^leže vse zastopnice skup- di ^družnic. Takrat bodo tu 1 ctv:' 'Snjeni dotični tiketi. Smrtna kosa Včeraj je preminula Mrs. Ana Biček, rojena Račič, 5171 Elm-hurst Drive. Pogreb ima v oskr Pri- bi Louis L. Ferfolia. Podrobno sti jutri. itve vašega novega uredniškega poslopja iskreno čestitajo American Home Publishing Co. "Tekom dolgih let je bilo vse poslovanje med "Ameriško Domovino" 'in imed delavsko jtjs-karsko unijo naravnost idealno. Kot delodajalci ste bili pri Ameriški Domovini" ves čas več kot pošteni in naklonjeni unijam. Poleg tega pa Cleveland Typographical Union pošilja iskrene čestitke uslužbencem "Ameriške Domovine" radi njih sijajnih rekordov, ki jih imajo pri uniji, bodisi osebno aLi v celoti. Vsi uslužbenci "Ameriške Domovine" so bili vselej in povsod krepki zagovorniki unij-skega gibanja in so kot pošteni uslužbenci, bili vedno v najboljšem sporazumu z vami in z našo unijo. "In prijazno sodelovanje, katerega ste tekom dolgih let izkazovali tiskarski uniji, nam je priča in dokaz, da bodo razmere med "Ameriško Domovino" in med delavskimi podjetji tudi v nadalje vedno najboljše in is- krene. B i 1 j e ž i m o s spoštova- njem, vam udana — Cleveland Typographical Union, št. 53.— John E. Miller, predsednik, Earl A. Williams, poslovni tajnik." In drugo pismo, naslovljeno na "Ameriško Domovino," je bi- lo poslano od mestne vlade, katero zastopa župaii Ray T. Miller. Nam piše Mr. Miller: "V posebno prijetno dolžnost si čutim, in v čast mi je, da lahko praznujem z vami pomembni dogodek. Danes se je "Ameriška Domovina," ustanovljena pred 35. leti, preselila v lastne svoje prostore. Kar čutim, da sem tudi jaz član vašega naroda, ker sem ponosen na Slovence. V imenu mesta Cleveland, čestitam Mr. Louis J. Pircu, Mr. James Debevcu in Mr. Victor Knausu in želim, da bi njih podjetje prospevalo. "že dolga leta nazaj sem slišal o Slovencih v Clevelandu in o časopisu "Ameriška Domovina," ki je med prvimi, ki spol-nuje dolžnosti, ki jih ima napram narodu, mestu in državi. Z veseljem povem, da je "Ameriška Domovina" svojo polno dolžnost doprinesla napram narodu, mestu, državi in Zedinje-nim državam. Cleveland dolguje "Ameriški Domovini" precejšno mero zahvale, zlasti kar se tiče prizadevanja za pridobitev ameriškega državljanstva. Nič manj kot 15,000 Slovencev je pridobilo ameriške državljanske pravice potom prizadevanja "Ameriške Domovine." Ne vem če je še kdo v Clevelandu, ki bi lahko se ponašal z enakim rekordom. "Razumem, kako ogromnega pomena je časnikarstvo za ves narod, in prosim, da mi dovolite, da se izrazi m, da časopisne smernice, kot jih imata urednika Mr. Pire in Mr. Debevec, so ne samo pravilne, pač pa koristne in potrebne, zlasti v časih, kot so današnji. Ne mislite, da ne vem, kaj piše "Ameriška Domovina." V mestnih uradih je več inteligentnih Slovencev, ki mi dnevno pripovedujejo o pisanju "Ameriške Domovine." "Tekom dolgih let mojega javnega poslovanja kot državni poslanec, kot državni prosekutor in kot župan mesta Cleveland sem seveda imel priliko priti v dolarja od davkoplačevalca. Leta 1920 so veljala javna pota in šole v državi Ohio $29,479,-260.84. Leta 1930 so znašali isti stroški. $91,757,100.70, leta 1931 pa $81,984,608.29, lansko leto pa $76,171,270.73. Stroški vlade so se znatno znižali tekom zadnjih dveh let, odkar je governer White gospodar, vendar so še mnogo previsoki. Kajti pomisliti moramo, da se za en dolar danes mnogo več kupi, kot se je kupilo v letu 1920. Leta 1920 je bil dolar vreden 65 centov, dočim je danes vreden $1.54. Na vsak način je potreben moratorij na državne izdatke, da se na ta način olajša davčno breme posestnikom hiš in domačij. -o—- Nova postava za banke sprejeta v Columbusu Columbus, Ohio, 27. februarja. še nikdar ni bila kaka postava od državne zbornice v Co-lumbrsu tako hitro sprejeta kot nujna postava glede bank v di--žavi Ohio. Governer George White je opoldne naznanil državni zbornici, da je treba nekaj narediti v varstvo dva tisoč milijonov dolarjev, ki se nahajajo v bankah cb-žave Ohio. Nemudoma je bil sklican skupni odsek obeh zbornic, ki je spisal načrt clveh postav glede bank. Prvi načrt dovoljuje bankam, da smejo intimno dotiko s časnikarji. Ma lokdo ve, kako silno moč ima ča- omejiti izplačila do 5 odstotkov sopis za vse dobro, za koristno, za napredek in blagor naroda, in nasprotno, koliko razdiralne sile ima časopis, da 'škoduje narodu in ga upropasti, ako je časopis pisan v hujskanju, zavisti in škodoželjnosti. Nikjer nimamo tako mogočne sile, kot v naših časopisih, za dobro ali škodo naroda. "Ameriška Domovina" se je neprestano zavedala svoje silne odgovornosti, ki jo ima na časnikarskem polju. Uredniki so se zavedali, da je njih časopis v korist, napredek, blagostanje in prospeh naroda. Vsaka zadeva, ki bi koristila naroda, je dobila vselej polno podporo od "Ameriške Domovine." "A mer iška Domovina" je bila od časa svojega začetka do danes poštena zaveznica aktivnih, požrtvovalnih in naprednih ljudi in idej. . "Ni čuda, da zre 35,000 Slovencev in Slovenk v Clevelandu na "Ameriško Domovino" kot pošten, zanesljiv časopis glede napredka, vzgoje in idej. Meni je znano, kaj premorejo Slovenci v Clevelandu v kulturi, v družabnosti, v medsebojni pomoči. Vaše igre, vaša godba, vaša društva, viaša umetnost, amerikanizacija, vaš slovenski idealni značaj, vas dela kot ustvarjena za idealne Amerikance. "Dovolite mi, da še enkrat čestitam "Ameriški Domovini," in potom nje, vsem ameriškim državljanom slovenskega rodu. Vztrajajte, boljši časi pridejo •za nas vse, ako imamo na čelu ljudi, ki so pošteni, napredni in se zavedajo svojih dolžnosti.— Ray T. Miller, župan mesta Cleveland." vložene svote. Dtugi načrt pa dovoljuje bankam, ki so dosedaj zaprte, zopet odpreti svoje prostore z dovoljenjem bančnega superintendenta države Ohio in Common Pleas sodnije. Proti večeru sta že obe zbornici glasovali o obeh predlogih, in sicer enoglasno. Takoj potem je- dobil governer nove postave v roke, jih je podpisal in ob 11:30 zvečer so bile že pravomočne. --o- Parlament zažgan Berlin,. 28. februarja. Vlada je dala danes zjutraj aretirati 100 komunističnih članov nemškega parlamenta, nekaj ur potem, ko so odkrili ogenj v parlamentu, ki je nastal v prvem nadstropju. Predno so ognjegasci mogli pogasiti ogenj, je slednji že naredil več milijonov mark škode. Komuniste so aretirali ob 4. zjutraj, danes, v torek. Spravili so jih iz postelj. Obdol-ženi so, da so zažgali parlament-no poslopje. Goreti, je začelo hkrati na treh različnih krajih, očiten dokaz, da je bilo zažgano. Policija je dobila v roke tudi 24 letnega komunista van de Lueb-be, ki je priznal, da je zapalil en ogenj. Vse mesto je silno razburjeno napram komunistom. o-- Važna seja Danes, v torek, 28. februarja, se vrši seja Ameriško-Jugoslovanskega kluba v navadnih prostorih. To bo ena najvažnejših sej tega kluba. Vabljeni so redni člani in novi. * Za $8600 kožuhovine so odnesli roparji neki veliki tvrdki v Chicagi. šisti ubili enega komunista, dočim so komunisti ubili tri fašiste. Policija je dala izpraznit ves glavni stan komunistov, zaplenila je vse knjige in zapisnike stranke in dvignila pozneje obtožbo veleizdaje proti nemški republiki, katero je zakrivila komunistična stranka. Oblasti so našle v glavnem stanu komunistov obsežni material, ki dokazuje, da so komunisti nameravali strmoglaviti republikansko vlado Nemčije. Ob istem času pa se je raznesla po Nemčiji vest, da odkar je prišel Hitler na vlado, da imajo nemški fašisti Hindenburga kot za svojega jetnika. Občinstvo ne more več do predsednika. Grožnje fašistov, da ostanejo v vladi, pa. naj se izvršijo volitve 5. marca tako ali tako, so porazilno vplivale na javno mišljenje. Pričakuje se pa, da bodo fašisti 5. marca pri parlamentarnih volitvah zmagali, in sicer, ker so delavske vrste v Nemčiji silno razcepljene, in ker sedanja fašistična vlada izvaja silen pritisk na državljane. --o- Važen shod v Lorainu V sredo, 1. marca, se vrši v S. N. Domu v Lorainu shod vseh narodnosti. Gre se namreč za znižanje cen elektrike in plina, pa še več drugih važnih stvari bo na dnevnem redu, ki so velikega pomena za prebivalce Lo-raina. Nastopilo bo več govornikov, ki bodo stvar razložili. Vsakdo je prijazno vabljen. Začetek zborovanja je ob 8. zvečer. -o- Mladenič v nesreči V soboto popoldne okoli 5:30 se je na Sylvia Ave. in na 147. cesti zgodila huda nesreča, ko sta trčila skupaj avtomobil in motorno kolo. Pri tem je bil ubit 17 letni Mike R u d m a n. Kmalu potem, ko je Mike Rud-man v soboto prišel od dela, je vzel svoje motorno kolo in se prepeljaval po Sylvia Ave. Na obeh straneh je bilo mnogo avtomobilov, nekateri celo v na-pačno smer obrnjeni. Nesreča je hotela, da je motorno kolo zadelo v avtomobil drugega rojaka tako nesrečno, da je mladenič dobil težke poškodbe po vsem telesu in je zgubil mnogo krvi. Nemudoma je bil prepeljan v bolnico, kjer so mu skušali oteti življenje s transfuzijo krvi, toda bilo je že prepozno. Mladenič je podlegel poškodbam v nedeljo, 26. februarja. Ranj-ki zapušča mater vdovo, Mrs. Mary Rudman, rojeno Delač, ki stanuje na 14807 Sylvia Ave. I/ te hiše žalosti se bo v četrtek, 2. marca, vršil pogreb pod vodstvom A. Grdina & Sons, v hrvatsko cerkev sv. Pavla ha 40. cesti in St. Clair Ave. Ranjki je bil član mlad. oddelka H.B.Z. št. 55. Oče ranjkega, John Rudman, je umrl pred 3. leti. Težko prizadeti materi naše gorko so-žalje! čermak boljši Danes zjutraj se je chicaški župan čermak počutij nekoliko boljšega, vendar ne še toliko, da bi bil izven nevarnosti. z AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28TH, 1933 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto (7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $3.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Amerlika Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1900, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187B. No. 48, Tue., Feb. 28th, 19Š3 Oče ameriške domovine-George Washington Štiri mesece so trajale debate ustavotvorne skupščine Amerikancev. Washington je ves čas samo predsedoval, sicer pa molčal. Izjavil je le, da nikdar ne bo dovolil, da bi se narod cepil v razne stranke. Ena ustava, za vse enaka, za vse obvezna, ker smo vsi Amerikanci, sinovi enega naroda. To njegovo stališče je več vplivalo kot vse skupne debate, da je končno Amerika dobila ustavo, ki je še danes nekak model vseh ustav, in ki drži Ameriko bolj skupaj kot vse postave, ta ustava, narejena pod vplivom Washingtona, je iz Amerike naredila največjo, najmočnejšo državo sveta, ker ne dovoli, da se narod cepi, razdružuje, pač pa živi in se vlada v skupni edinosti. Le enkrat je bil narejen poskus razcepiti Zedinjene države, in to v letu 1861, ko smo imeli dva predsednika ,dva kongresa in dvoje glavnih mest, toda k sreči smo imeli tedaj močnega predsednika, Lincolna, ki je znal vse uporniško gibanje potlačiti. Washington je bil mnenja, da mora narod imeti eno formo vlade, ena postava za vse, postavo nad postavami, kar je -— ustava. Ta ustava je nedotakljiva in za vse stranke enako obvezna. "Ustava mora biti ali pa — anarhija," je dejal Washington. Izvolite med enim in med drugim. Takoj ko je bila ustava gotova, se je Washington zopet hotel umakniti v svoje zatišje v Mount Vernonu, toda oči vsega naroda so se ponovno obrnile na Washingtona. On je bil tedaj edini, ki je imel pri vseh strankah rešpekt, ker je bil znan, da je skrajno miroljuben, in dasi ne posebno zmožen, pa je bil pošten, pravicoljuben in za — enotno fronto. To je Washington vedno in povsod povdarjal, da dokler se narod ne bo medsebojno prepiral, bo napredoval. Taka ideja je Washingtona v letu 1789 dvignila do prvega predsednika Zedinjenih držav, ki so se tedaj res zedinile in priznale njega kot glavarja. Osem let vlade Washingtona je bilo polnih previdnosti, natančnosti in zdravega razuma. Še so vstajali kritiki in razni "državniki," ki so pridigali o tej ali oni spremembi, toda Washington je znal z močno roko potlačiti vse enake propagatorje, rekoč, da edinstvo naroda je prva in kardinal-na potreba Ameriki, vse drugo je stranskega pomena. Samega sebe je postavil nad stranke. Washington je vedno povdarjal, da mora imeti centralna vlada dovolj veliko moč, da ohrani edinost med narodom in uniči medsebojne spore. Washington je bil kot predsednik silno samostojen. Nikdar ni nikomur segel v roke, nikdar ni hotel biti gost nikogar, rekoč, da prva glava republike ne sme biti odvisna od nikogar. Vozil se je okoli s šestimi konji, vedno oblečen v črn baržun z zlatimi obšivi in z dolgim mečem. Njegovi nasprotniki, ker jih je imel, so mu očitali, da se vede kot kralj. Toda Washington ni bil ošaben, rekel je le, da hoče dostojno zastopati ameriški narod. Postaran in globoko v srce užaljen, ker so razni stran-*karji še vedno širili neslogo v deželi, je Washington odločno odklonil tretji termin predsedništva. Marca meseca, 1797, se je v krasnem govoru poslovil od svojega naroda, in je zadnje dve leti svojega življenja posvetil svoji družini in svojemu posestvu. Umrl je 14. decembra, 1799. Njegove zadnje besede so bile: "Težko mi Je umreti, toda ni me strah. Hvala vam za vašo pozornost." Ko je vest o njegovi smrti dospela v Washington, kjer je zboroval kongres, je kongresman John Marshall zaključil svoj evlogični govor o Washingtonu sledeče: "Bil. je prvi v vojni, prvi v miru, in prvi v srcih svojih državljanov." Iz podanih vrstic, ki so povzete iz knjig najbolj zanesljivih ameriških zgodovinarjev, zlasti iz knjige Woodrow Wilsona "History of the American People," se posnema, da Washington, oče svojega naroda, ni ničesar bolj sovražil kot neprestane kritike, razdvajanja in prepire med narodom. Njegov veliki duh je dobro znal, da razdvojen, prepirljiv narod ne more nikdar doseči uspeha in napredka. Složen narod, ki se podvrže centralni avtoriteti, lahko napreduje. Ameriški narod se je tega držal, in ni čuda, da je iz tri milijonske peščice vzrastel 125,000,000 milijonski narod, dobrih 100 let po smrti Washingtona. Primerjati Washingtona z raznimi voditelji separatisti v Jugoslaviji, kot se je to storilo v preteklih dnevih od gotove strani, se pravi potvarjati ameriško zgodovino, se pravi Washingtona, tega vzora enotnosti, sloge in skupnega delovanja, postavljati v slabo luč, se pravi izkoriščati resnico, potvarjati fakta in spreminjati zgodovinska fakta v sebične, separatistične namene, s katerimi se uničuje življenska sila naroda, ki mora končno narod upropastiti. da kako je list "Ameriška Domovina" upoštevan daleč po Ameriki, kako vestno izpolnjuje svojo nalogo, in kako da, je priljubljen med narodom. In kako lep, odkritosrčen govor je napravil Mr. Pire. Kako je povedal živo resnico: kako je bilo nekdaj in kako je sedaj. Verujte,' da so nam prišle solze v oči, ko smo Vas poslušali. Da, v resnici je uredniški stan težaven. Dosti jih mora preslišat in požret, in največkrat po nedolžnem. Toda ne ozirajte se na to, kajti vršite le svojo dolžnost. Pesmico "Juhu" sta jako lepo zapeli; te še nismo slišali. Jako lepo so zapeli in zaigrali "Slepca," prav kakor bi jo v resnici slepec pel, ker njegovo srce najbolj občuti pomen teh ganljivih kitic. V imenu nas vseh radio poslušalcev hvala za izvrsten radio program in to vsem, ki ste nastopili, bodisi v petju ali godbi ali v govoru. Vse je bilo jako lepo. še posebna hvala pa našima priljubljenima pevkama, Josie Lausche in Mary Udovich. Kadar ti dve nastopita, mora biti vselej lepo. "Ameriški Domovini" pa, našemu dnevniku, kakor tudi urednikoma Mr. Pir-cu in Mr. Debevcu (našemu Ja-katu), pa želimo, da bi še mnogo let delovala v novem poslopju v blagor naroda. To je naj-iskrenejša želja nas naročnikov. Torej živijo naša prijateljica, "Ameriška Domovina"! oddelka, Turkove, bodo zapele I to so: voda, bančna vknjižba, tako lepo, kot znajo le one. Stella Dolčič, Virginia Rostanr Rozi Ramovš, Dorothy Selak. bodo očarale narod s svojimi krasnimi točkami. Mr. Anton Grdina in Mrs. Michael Telich bosta pokazala krasne slike iz domovine in iz Amerike. Več glavnih odbornikov SDZ poseti to prireditev ta večer. Za ples bo skrbel naš član društva Mr Louis Pire in njegov orkester. Tukaj sem vam razložil malo program, zato vas v imenu društva vabim, da se vsi člani društva udeležite, kakor tudi ostalo občinstvo, da se bomo zopet malo veselili med seboj in pokazali našim glavnim odbornikom, kako lepa sloga in napredek vlada pri našem društvu. Ves dobiček gre v korist društvene blagajne. Ako bomo složno delovali skupaj za društvo, bo nam vsem v pomoč, kakor tudi naši materi Zvezi. Mr. Ko-landeV nam je tudi obljubil, da nas poseti ta večer. Torej ne pozabite v soboto 4. marca. Pri-četek bo ob osmih zvečer. Pozdrav, John Dolčič, tajnik društva št. 42 SDZ. Antonija Jevnik. Cleveland, O.—Ja, v nedeljo selila v svoj novi dom. smo imeli pa zares lep užitek1 Maj prvo iskrena hvala naše-od slovenskega radio progra- mu elevelandskemu županu, ma. Kaj takega še ni bilo kma-; Mr. Ray T. Millerju, ki se je polu, in nič čudnega, kajti nasto- trudil, da je prišel in napravil pile so samo najboljše moči v tako lep nagovor, da vidimo, petju, kakor tudi v godbi. Into da on v resnici Slovence upo-vse v počast "Ameriški Domo- jšteva in da ceni naš slovenski vini," našemu priljubljenemu dnevnik. Kako lepo se je izra-dnevniku, ki se je pravkar pre-lzil o Mr. Pircu in Mr. Debevcu, Girard, O. — Prireditev Gospodinjskega kluba je sijajno izpadla in tudi igra je bila- dovršena v zadovoljstvo občinstva. To pot smo pokazali, da tudi Girardčani lahko nekaj naredimo, ako se zavzamemo za stvar. Kar se tiče igre, ne bom pisal nobene kritike, ker sem bil sam v vlogi. To prepuščam drugim posetnikom. Naši mladi deklici, Stella Dolčič in Virginia Ceku-ta, sta jako lepo proizvajali svoje točke, za kar sta bili nagrajeni, kakor tudi igralci s salvami aplavza. Zato gre tudi hvala našemu narodnemu delavcu in prijatelju, Mr. August Kolandru, ki je imel tudi precej dela ta večer. Naš John Zore, ki je bil režiser, je svoje delo častno izvršil, tako tudi Eddie Cekuta. Ta večer so bili zopet med nami naši gostoljubni rojaki iz Barbertona, naš vedno veseli Mr. John Garbor in soproga in še več drugih naših prijateljev Warren je bil sto procentno zastopan in tudi naši pogumni rojaki iz bele Ljubljane, člani Adrije so nas posetili, med njimi Mr. Globokar s svojo soprogo, kakor tudi Mr. Godec in soproga, Mr. Molek in še neka druga gospodična. Naroda se je udeležilo toliko, da je bih) dvorana za polovico premajhna, Navzoč je bil tudi naš župan s svojo soprogo, kakor tudi več drugih Američanov. Občinstvo je moralo stati še na stopnicah, ker ni bilo v dvorani prostora. Novi spodnji prostori so pokazali, kako velikega pomena je to za naš dom, da se lahko postreže gostom z vsem. In tako je bil narod razpoložen, da se je vračal iz dvorane šele ob jutranji zori domov. Hojerjevi fantje so zopet pokazali, kake se narod spravi v dobro razpoloženje, ako ima godbo, kakršno si ž;eli. John Petrich in Joe Cekuta sta se tudi izvrstno pokazala kot strežnika za baro. V imenu Gospodinjskega kluba se prav lepo zahvalim vsem za tako veliko udeležbo, iz Gi-rarda in drugih naselbin. Hvala vam! Posebno hvalo izrekam Mrs. Molly Rapsel za delo kostumov; je res umetnica. Sedaj pa še nekaj. V soboto 4. marca pa ne pozabite na sijajno prireditev društva Slovenska Bistrica, št. 42 SDZ. Program bo izvrsten. Pevci od "Zvona," pod vodstvom Mr Primož Kogoja so nam poslali krasen program pesmi. Naše sestrice, članice mladinskega Raketirstvo najemnikov Cleveland (Collinwood), O. —Hooverjeva prosperiteta nam je prinesla vsake vrste lumpov in izkoriščevalcev, ki se poslužujejo raznega umazanega dela, vsled katerega trpijo davkoplačevalci, posebno tisti, ki imajo stanovanja za oddat. Hišni stroški so ravno tako veliki, kot so bili pred petimi leti.- obresti in davki. Tako da stane danes hišne posestnike stanovanje več, kot pred petimi leti, ker najemnine dobijo manj, voda in davki so pa večji. Davkoplačevalci vzdržujejo celo mesto, uradnike, policijo, ognje-gasce in sploh vse. Nekateri najemniki pa ne vidijo in ne pri-poznajo tega. Radi bi imeli stanovanje kar zastonj in neprestano ti piska na uho: Tam je tako poceni in tam je tako poceni. Nekateri so, ki v resnici ne morejo plačati najemnine. Toda drugi pa tudi hitro izrabijo to priliko in pravijo: "Ako ta ne plača, pa še jaz ne bom." Čeprav bi lahko plačali. Take vrste raketirstvo se širi danes po mestu. Tega grdega dela se še ne opazi pri naših ljudeh, in to je znak, da so naši ljudje še pošteni. In pošteni ljudje se tudi zavedajo, da imajo davkoplačevalci danes velike težkoče, ker se je znižala najemnina skoro za pol. Ljudje, ki izkoriščajo današnjo krizo v svoje namene, so lahko prepričani, da ne bodo mogli dobiti stanovanja v mestu, kadar se časi izboljšajo. To sem napisal zato, da se bodo naši ljudje varovali takih ljudi, ker vidim, koliko sitnosti napr&vljajo ravno mojim sosedom. Eden takih raketirjev je Poljak, drugi je pa Irec. Delavci, čitajte "Ameriško Domovino," ki vam bo povedala kdaj bo shod hišnih posestnikov in pridružite se organizaciji Ohio Home Owners' Association. M. M. Če verjamete al' pa ne. Tistega leta so skobci prav hudo odnašali kuretnino. Fr-čejka iz Gorice, pa ne iz tiste Gorice, ki bi morala biti naša, pa še ni. Ampak Frčejka iz Gorice, prijazne gorenjske vasice, je tistega leta prav iz štajerskega nekje naročila jajca in nasadila koklji. Drago jih je plačala, pa ji ni bilo žal, saj so se do zadnjega prav vsi piščanci iz-valili. DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI Piše J. J. Oman Saj pravim! Taka je moja pozabljivost. Kako se mi je vendar mogla vriniti ta sitna napaka zadnjič. Rekel sem, 4a cle-velandske fare obstojijo iz peščice Gorenjcev, večine Dolenjcev in precejšni odstotek Primorcev in Kraševcev. "Kje so pa šta-jarci?" To vprašanje bi se slišalo iz številnih slovenskih hiš \i Clevelandu, ako bi se razodele misli src. čisto sem pozabil na nje. Da sem jih tako prezrl, je najbrže krivo to, ker so Štajerci navadno zelo dobri farani. Z njimi je malo težav. Pri družini se včasih zgodi, da mati pozabi na katerega izmed svojih lastnih otrok. Katerega pa pozabi? Tega, ki ji dela ve' liko skrbi, že ne. Pozabi pa lahko pridnega in mirnega, in se spomni nanj šele, ko zagleda pri mizi prazen sedež. Nekako tako se je zgodilo tudi z našimi Štajerci. Upam, da tega ne opazita moja prijatelja, Father Slaje in Father Odilo Hanjšek. Bežati bi moral na Kitajsko , zlasti še, ker se niti na Brežičan«? nisem zmislil. žal mi je in skesanemu grešniku še Bob odpusti. Napisal bi takoj danes kaj o štajarcih, ker pa sem že zadnjič začel z Gorenjci, naj ti pridejo prvi pod ta mikroskop. Povprečni Gorenjec ti je čvrst na duhu in telesu. Takega ga je zgradila narava, da se more kosati svojemu napornemu življenju, na svoji krasni, mili zemlji, katero ljubi kot mater, Ker je zemlja krasna za pogled — posuta je z gorami, hribi in dolinami, je pa pridobivanje živeža toliko težje. Gorenje si mora v svoji domovini priboriti svoj črni kruh, rekel bi, naravnost iz svojih gora, katere z največjo odpornostjo dajejo od sebe tisto, kar ljudstvo nujno potrebuje. Ob vznožju mu daje gore letno peščico žita. Višje go-l i pa mu redijo nekaj živine. In še za to mora tvegati svoje moči in zmožnosti do skrajnosti. Ali se je čuditi potem takem, ako se tukaj v Ameriki ta trpin včasih prevzame, ko si primeroma hitro pomaga naprej in sicer / veliko lažjo mujo? Zato ste opa žili v prejšnjih časih, ko so bila vrata stric Samovega vrta še na široko odprta, kako ponižno je prišel gorenjski fant v ta novi svet. Pa komaj je vtaknil v žep svojo prvo ali drugo plačo "pe-do" je že koračil po cesti in vriskal, kot da je. pravkar, preje) lastninsko listino za cel svet in pol lune zraven. Te sreče seveda sam ni mogel prenesti. Zavil je v prvo slovensko gostilno in tam sklical vse skupaj, kakoi petelin kokoši, ter ponosno vrgel desetak, če ne celo "evanegar na mizo, kakor da ima takih malenkosti vse polno na sebi. To me spominja na ženo v Gorjah na Gorenjskem, o kateri so nam pravili mati. Družina je bila zelo siroma šna, še črnega kruha niso imeli vselej. Da bi prikrila to siro maštvo, je žena dobila nekje gol dinar, katerega je podtaknila pod škatlico na polici. Kadar je imela družina obisk, je začela brskati po polici in, seveda, odkrila goldinar in se začudila, ka kor bi prav za prmaruš ne bila vedela zanj: "Oh, poglejte no,' je glasno klicala, "tkuj je teb zlodjov, da se po vseh krajeh va lajo!" To vam odkrije gorenjsko dušo, ki noče pomilovanja; sama se hoče boriti proti zaprekam sama nositi svoje gorje. "Gorenjec je morda včasih malo robat, zato ker je odkrit,' mi je rekel pred kratkim nekdo To, mislim, ga dobro karakteri-zira. Napram tej svoti robato-sti in hitri razvnetosti pa ima plemenito srce. In če temu 'še pridemo njegovo običajno vedro naravo in veseli značaj, ki se pri vsaki priliki pokaže v petju in v šali, potem ga imate precej dobro naslikanega. Zlasti rad opeva svoje griče in gore, svoje doline in vode. V Ameriki se dosti ne spremeni. Dela rqd. Nobeno delo mu ni pretežavno. Zato si navadno hitro opomore. Ostane pa vedno zvest svoji zemlji, svojim goram in Bogu. Le redke so izjeme, toda, če so izjeme, so strašne. Kakor, da se že tukaj narava maščuje nad njim, nad njegovo nezvestobo Bogu, pade ta človek globoko, kadar pade. Naj vam navedem samo en zgled: Sedel sem ravno pri obedu, ko hipno zabrni nekega dne, kmalu po mojem prihodu k Sv. Lovrencu, telefon. "Nekdo želi osebno z vami go- voriti," pravi hišna, ki se je odzvala* brnenju. Pregovor pravi: "pri jedi ima še pes rad mir." Toda v župni-šču se na take pregovore ne more človek preveč ozirati. Včasih je treba obed sredi juhe prekiniti ter hiteti za klicom, da ne bi bilo prepozno. Vstal sem toraj od mize in primem za^elefon: "Halo! Kaj pa je?" "Ste to Vi, Father Oman?" je govoril nepoznan ženski glas v angleškem. "Da! Kdo pa ste? Kaj bi radi?" "Jaz govorim za Mrs. M. —. Njen mož je hudo bolan, pa noče ničesar slišati o spovedi in za-kramentiih. žena prosi, da bi prišli vseeno ga pogledat in to unalu, ker je res zelo bolan." Mrs. M--? Kdo pa je to? Kje pa stanuje? Jaz ne poznam ljudi, prosim, povejte mi njih številko." 'Njih številka je--na —• cesti. Ljudje spadajo, ali morali bi spadati, k vam, pa ne gredo v cerkev. Naši sosedje so že več let. Prosim, pridite kmalu, ker je mož zelo bolan. Morda se vendar spravi z Bogom. Pa ne smete povedati, da Vas je žena klicala, da se ne bo hudo-val nad njo." "že dobro, že dobro. Ne bom omenil tega. Pridem takoj." Zapisal sem si ime in naslov, da ne pozabim. Skončal sem hitro svoj obed, vzel kovček ter odšel. Spotoma sem obiskal za hip še druge bolnike potem pa z kratko molitvico za pomoč od zgoraj, stopil v hišo M--. Obiskovanje bolnikov je opra vilo, katero domačini bolnika sprejmejo z različnimi čuti. Pri večini, zlasti pri Dolenjcih, je duhovnik sprejet z veseljem, že na obrazih se jim bere prijaznost in človek z lahkim'srcem stopi v hišo. Ti vedo, da njih dušni pastir ne nosi smrti v" žepu seboj in so obiska veseli. Par tolažnilnih besed in blagoslov bolnemu in obisk je pri kraju. Še vedno prosijo: "še pridite." So pa drugi, zlasti napredni, kateri se duhovnikovega obiska, prestrašijo. Morda zato, ker premalokrat pridejo v stiko z njim. Nekoč me je pri taki priliki pozdravil gospodar: "dober dan, Father Bombač," dasi je bil Father Bombač, naš prejšni kaplan, že tri leta poprej prestavljen za župnika v drugo faro. Morda pa se bojijo duhovnika tudi radi tega, češ, se bo bolnik prestrašil, kakor da je duhovnik res nekak napovedovalec smrti in nosi smrt pri sebi, kakor lovec belo podlasico (ferret), s katero izganja zajce iz lukenj, če pa je bolnik tako slab, da se mora omeniti spoved, potem pa nekateri mislijo, da je vse pri kraju. "Kaput je!" si mislijo. Tak bo tudi moj današni obiska-nec, tega sem si bil svest. Stopil sem v bedno toda snažno hišico. Povedal sem ženi kdo sem, če me mogoče ni še videla poprej. Tiho in boječe me je peljala v bolniško sobo. Takoj sem sprevidel, da so ure nesrečnega moža štete, kajti tam so ležale le še kosti in koža, le ostanki od tega', kar je moralo biti nekdaj čvrsta in precej velika postava. Bolnik je imel oči zatisnjene, morda od same slabosti, ali pa je bil malo zadremal. žena se je takoj pri vratih obrnila ter rahlo odšla v nazaj v kuhinjo. Jaz pa sem zopet za trenutek prosil pomoči od zgoraj, ker sem se bal — ne vem kaj. (Dalje prihodnjič.) Ko j prvi teden je pa mlado, žlathno kurjo družino opazil skobec in skoraj vsak dan skušal odnesti kakega piščančka, pa so, roparja grdega, vselej srečno odpodili. V nedeljo popoldne je pa Frčejka odšla z doma po opravilih. Njemu, možu svojemu, Fr-čeju, je pa naročila, naj pazi, da ja ne bo skobec odnesel kakšnega piščanca. On, Frčej, tega naročila ni bil nič kaj vesel. Vedel je, da bo ogenj v strehi, če ne bo do zadnjega vseh piščancev, ko se vrne ona, žena njegova, Frčejka-čeprav nerad, pa zavoljo ognja v strehi, je Frčej poiskal dolgo prekljo, sedel na prag in čakal skobca. Prav posebno dolgo mu ni bilo treba čakati. Kakor bi ga iz jasnega vrgel, je padel sko-bec na dvorišče. Frčej pa po-koncu in s preklo nad požrešnega ptiča. Odgnal ga je in ubranil piščance. Samo . . , Za skednjem se je zadri maček in Frčeju je kri zastala p° žilah. Žena je namreč mačka še dokaj rajše imela kakor vse» štajerske piščance s kranjsko kokljo vred. Zdaj pa ne bo samo ognja v strehi, zdaj se bo pa kar hiša podirala. Jezen in žalosten obenem ,ie gledal Frčej za roparjem, ki )e odnašal mačka. Maček se je pP drl: Maaav se bo presukaaav! Maaav se bo presukaav! Prf sukaaav! Zavoljo tako neumnega dret' j a je bil Frčej na mačka še boU jezen in ga je za slovo takde potolažil: "Ne samo malo, prav' precej se ti bo presukalo, ko požro mladi požeruhi v osmra' jenem gnezdu." čez nekaj časa, še cela ura ni bila minila, je peljala kokliil piščance za skedenj. Seveda. Frčej je moral za njimi, da b' ne bilo še večje nesreče. skednjem pa ga je skora.1 vznak vrglo. Svojim lastni'11 očem ni mogel verjeti. Res je bilo pa le. Za skednjem je je' del maček—skobca. Frčej je zazijal in odprla se mu je glava. Med neprostovolJ' ni m poletom skozi zračne vl* šave je maček toliko opraska in ogrizel skobca, kragulja kanjo, ali karkoli je že bil t's skobec, da se je moral z n1"' čkom vred spustiti na tla, kj<-'r mu je maček pošteno dal vetra in si ga privoščil za popolda"' sko malico. Frčej je bil mačka tako veSe'' da bi ga bil kar objel. Pa kar ne mislite, cla so samo 11,1 Gorenjskem mački taki tiči, kor je bil Frčejev. Dolenjk1 mački niso prav nič manjši ka' veljni. Prav te dni sem zvede za Kroflovega mačka, ki je ta"' doli nekje celo v pregovor P1' šel. • dt organizacije ali karkoli sli-Ctlega, ki smo dosegli vse to ra-Vfto g časopisom, kar lastujemo *Pt skupen narod širom naselbi-lle in ven iz naselbine. Hočemo priznati ali nočemo, 111 vprašanja, moramo, da so Pam vse pomagali graditi in graditi naši lokalni časopisi, pobito še oni, ki so bili od za-^tka v naselbini, to je Ameriška domovina. Preveč bi bilo, da bi našteval '' 'meni in dokazoval, časopis je v°j največji prijatelj in zago-v°rnik, ki gre vedno s teboj: 'sPremlja te na delo in z dela na-zaj na dom, doma je s. teboj in e zabava, kratkočasi, te uči, te SV{*ri, te spodbuja, navdušuje °Kreva in budi k zavesti in učenosti do vsega, kar je tebi ip v°ji osebi in družini potreba. V. časopisu ti govori zdravnik, "''ofesor, učitelj in sploh ves na-locl- časopis je tisti pravi na-r°dni dom, kjer se narod duše-vn mi in poleti, nikoli jih ne zapusti. Vsa društva obišče, vse in povsod se meša med ljudmi in nabira kakor čebelica in nosi skupaj in drugi dan zopet ras-tresa ljudem, enim v veselje, drugim v tolažbo in zopet drugim v pomoč, kjer se bo delila ali zbirala zadnje podpora. O, kaj vse nam časopis ne prinaša! Da vse, prav vse, pa recite da ni res tako in tega reči ne morete. Koliko je danes ljudi, za katere se je lokalni časopis potegnil, za njih dobro ime. Koliko je ljudi, ki so si potom časopisa na ta ali drugi način pomagali do sreče, do kupčije, do prodaje itd, itd Saj človek ne more vsega pojmovati, kakor sem zapisal v začetku. Sedaj pa še tole: S prvimi besedami sem povedal, da zago-varjam predvsem strogo katoliški časopis. Tega mi tudi uredništvo Ameriške Domovine za- vsaki dan napiše. In vse kar je v kolonah, je vsaki dan novo, ne samo vrstice, tudi druge kolone in za vsako pomotico tiskarnega škrata, ja odgovoren urednik,. Drugod se do uredn'ika še težko pride, pri nas sta kmalu skupaj in urednik le nastavi ušesa, pa ti jih bo nametal, da jih boš pomnil. O vsem tem vem že precej sam, saj sem v prvih letih večkrat lastoval delnice naše A.D., ki .je večkrat padla pa zopet po žrtvah ustala. Bili smo večkrat lastniki mnogi rojaki. Moj brat blagopokojni John, je skoro hišo zastavil in veliko zgubil radi (drukarne), kakor smo jo zvali prva leta. Danes, po tolikih letih, gledamo s zadovoljstvom nazaj in vemo ceniti, da je bilo vredno za posamezne in za naselbino, da je podjetje ostalo. Danes je in bo podjetje naš zagovornik še toliko močnejši in silnejši. V kolikor je to njim, ki so uredniki in lastniki, toliko več je za nas, ki smo v naselbini in stremimo za v dosego še več. Nič ne bi bili brez lista; kar smo dosegli, smo dosegli po listu, še več imamo doseči in dosegli bomo vse po listu, če bo šel nam tako lepo na roko in če bo znal soditi dobro od slabega. Ta zadnja beseda pomeni zelo veliko, časopis je za narod lahko blagor ali pa strup, o tem pa kdaj drugič. Naj na tem mestu izrečem čestitke in zahvalo v imenu mojega podjetja, podjetju Ameriške Domovine, ki je nam veliko pripomogla do tega kar smo dosegli v 30. letih na trgovstvu in imenu. Naj vstraja in napreduje — tako bi moral želeti vsak, kdor se zaveda, kaj časopis za narod stori. ZAKAJ SEM DEMOKRAT? Piše Jakob Resnik, Cleveland (Newburg), O. merilo ne bo, ker ve za moje pre-j Zakaj sem demokrat in zakaj pričanje, in ker ne obsojam nji-j sem volil demokratsko listo že hovega časopisa. | zadnjih 17 let, naj ob kratkem O. K., dokler bo Ameriška Do- J odgovorim. Zato, ker se mi vidi, movina zavzemala to pot, po ka- j da je demokratska stranka de-teri hodi danes in je hodila ne-jlavska. Tudi zato, ker imamo kaj zadnjih let. Kdo bo tajil, da j vsi skušnje, kam so nas vse lju-smo Slovenci odločni narod ka- di v Ameriki nasprotne stranke toliški? Kot taki seveda čislamo katoliški časopis, toda smemo in lahko čitamo poleg tega še druge. Ameriška Domovina je v tem oziru danes na mestu pravična, ker daje nam katoličanom to, kar nam gre. še nikdo ni bil zavr- privedle. Veliko delavcev-trpi-nov si je kupilo svoje domove pod republikansko stranko, žal, da veliko jih je tudi izgubilo vse, da smo sedaj zopet tam, kjer smo bili pred 20 ali 30 leti. Ker pa sedanja stranka, katera je na vrhuncu, ni zmožna vladati, je njen, naj je napisal kar .je hotel i dolžnost vseh, kateri so ji sledi-v zadevi verskih reklam. Prav h, da jo opustijo. Vsaka sloven- ji jž tri izobražuje in uči in kjer za-a vse kar mu je v dosege r šega stanja potreba. Trideset let sem v trgovini in ideset let je bil časopis moj ^'Užabnik in pomočnik. On je ^°v°ril za moje podjetje. On je jJriPoročal to, kar je narod potoval in sem imel na razpola-itd, itd. To bi lahko zmenoj v6kel vsak trgovec, vsak pravi-CGn mož. s dalje gre časopis. Ne samo , rgovcem, ne samo z delavcem, 55 vsakim rojakom in se mu-kr tako se je storilo narodnjakom do mere, ki ne presega značaja žalitve katoliških ljudi. Ameriška Domovina ni izrečno katoliški list, toda list kot tak mera upoštevati, kaj je narod in naroda želja, naroda duh. Radi tega smo s zadovoljnostjo in rekel bi roka v nekaj zadnjih let z Ameriško Domovini, s cerkvenim in narodnim duhom v soglasju in v zadovoljstvo vseh. Ne mislim, da bi bili mogli pri Ameriški Domovini, v takih raz< merah in okolnostih drugače in bolje ravnati, kakor so ravnali s svojim časopisom v preteče-nem času. To je pa tudi rodilo uspeh, če pogledamo širom naselbine, bomo videli, da smo mnogo več dosegli zadnje leta, kot pa smo prej mnogo let. časopis zastopa prave ideje in zavzema pravo smer, vsaj v takih razmerah kakor že bilo omenjeno. Dokler bo A. D. šla tem potom in s to naklonjenostjo katoličanom kakor tudi narodnim skupinam na roko, kakor je to storila zadnja leta, bomo lahko skupaj sodelovali za večji pro-speh in za korist celokupnega naroda. Mi se prav lahko razumemo, Ker ne moremo mi katoličanje, kakor tudi ne oni, ki mislijo samo napredno, zahtevati, da bi se časopis odločil samo za ene in druge, ker ne pripada po izreku nobenim, je umevno, da se ne bomo žalili drug drugega, dokler bo uredništvo po svoji razsodbi dopuščalo dopisnikom rabiti dostojnost in meje. To je pa tudi časopisa obstoj in podlaga, brez tega je njega obstoj nemogoč. ska naselbina naj bi organizirala slovenski demokratski klub. Ob času volitev pa naj bi sklicali skupno sejo vseh bližnjih klubov, člani pa naj bi se zavzeli, da pridejo vsi na skupne seje. Kjer nimamo slovenskih kandidatov, naj bi se pozvalo na se-, roki sodelovali | jo kandidate, kateri so nam ljubi in od katerih'pričakujemo, da nas bodo poznali tudi v slučaju, da so izvoljeni. Pri nas v Newburgu imamo tri sloven&skd, demokratske klube, a se žal malo poznamo med seboj. Klub, kateri zboruje v S. N. Domu vsak četrti torek v mesecu, ima tudi prihodnji torek, to je 28. februarja sejo v navadnih prostorih. Vabi se vse dosedanje člane, da so gotovo navzoči, pa tudi vsi drugi roja-ki-državljani so vljudno vabljeni, da pridete na sejo in se vpišete v klub. Ako nimate denarja nič zato, ker plačate malenkostno pristopnino $1.00, kadar boste mogli. Glavno je, da pristopite, da bomo lahko rekli: naš klub šteje 300 članov. Prav vljudno se vabi vso mladino, da se vpiše v naš demokratski klub. Ne sramujte se nas starejših. Vsaj fant ali dekle, ki sta izpolnila 21. leto, naj pristopita v torek v naš klub, Ako kdo noče pristopiti, če mu morda sedanji odbor ni po volji, naj potrpi, ker odbor je izvoljen za eno leto. Boste pa drugo leto lahko volili drugega. Sploh pa vemo, da so vsi sedanji odborniki na pravem mestu. Opozarjam starše, da prigovarjajo svoji mladini, da pristopijo v demokratski klub. Tako si bodo vcepili v srca nekak načrt za bodočnost. Saj mi se vedno staramo, mladina pa dorašča. Torej vsi newburski fantje in dekleta, v torek vsi na sejo. Ker imajo pa ravno tisti večer St. Lawrence Alumni maškeradno veselico v zgornji dvorani, vas vabimo, da pridete na sejo, se vpišete potem gremo pa skupaj v gornjo dvorano. Pozdrav vsem skupaj. lo; od tam je vel vlažen hlad in duh po gnilobi. Dobro ga je poznal. Ko je stopal skozi vrata, se je nekam razveselil, ker je otipal z roko na njih zapah, ki ga je nekdaj sam pribil. Pogla-dil ga je skoraj kakor ljubljeno žival. "Pod," je spoznal in po hrbtu ga je čudno spreletelo. Takrat je začutil, da se mu že začenjajo mešati misli. Noge v premočenih in raztrganih škor-njih so bile kakor v mlaki, obleka se je držala telesa, ki je po dolgem naporu klonilo in oslabelo. Ko je tipal okrog sebe, so prezeble, mokre roke vzbujale v njem vtis dveh ogabnih plazilcev. Bilo je še blato na njih. Zato jih je, hodeč mimo poda, obrisal tja v en dan ob vrata, šel še k hlevu, tu pa nenadoma sedel na prag, ne da bi se sam zavedal tega nenameravanega dejanja. Moral si. je urediti razdrapa-; ne misli, neprijetne, zoprne, kakor bi se bile tudi prepojile z vlago. Pod njih pritiskom je glava skoraj pokala, one pa so gem času prišla poljska kuhinja, jim je nakuhala iz štorov juhe, kateri so pridali košček napol kuhanega, neprebavljivega mesa. Ljudje so besneli od gladu. ,V tem močvirju pohojenega človeškega dostojanstva, poteptani h in skaženih pofmov, v tej nagoti slečenega človeka, v tem peklu najpodlejših strasti je nekaj padalo in nekaj vstajalo. Ljudje so začeli čutiti v vsej globini svoje suženjstvo, svojo nemoč: videli so, da so samo sredstvo za prostaško ubijanje. Koderkoli so šli, je tekla za njimi samo po nepotrebnem kri, so samo gorele vasi, polja pa bila vsa razrita. Kraje, uboji, podlosti nad podlosti, grehi nad grehe. Nikjer niti žarka gradnje, ampak samo uničevanje, sirovo pu-stošenje s krvavim potom pridobljenih reči. Samo jok in preklinjanje, samo solze in — Čemu ? Zakaj ? V razdraženo, razdrapano dušo so padala taka vprašanja kaše plazile po njej kakor jesen- kor iskre v smodnik. Ljudje, ki ska vlažna megla, polna fanta- so hodili med granatami, so sa-stičnih kosmov, ki jih je dviga- mi začeli postajati podobni čud-la in spuščala nevidna sila. Tre- j nim granatam, napolnjenim z ba .jim je bilo vzeti fantasti- j razbičano besnostjo. Podrli so čnost, urediti in usmeriti jih, treba jih .je bilo razdeliti in opredeliti. V besnem begu dni in dogodkov, ki so preganjali drug drugega, v neprestanem beganju in skrivanju po gozdo-jse kakor psi, možgani pa so zavih in skednjih ni bilo časa čeli uživati ob mislih, ki so se v njih, kar so prej proglašali za sveto, toda zdelo se je, da so jih s tem osvobodili jarma, ki so ga tako podlo izkoriščali. Spustili so jih z verige. Otresli so ukvajati se ž njimi. Zanemarjene, zalite od vtisov, so se sparile kakor mokro seno na kupu. Gu-bile so zanesljivost, mešale se — pred tem zdele nemogoče. Imeli so dovolj prilike videti, da na svetu ni nič nemogočega in so se oprijeli z obema rokama tega in resničnost izpreminjale v vro- spoznanja. činske sanje, ki jim je bilo težko | y prvi vrsti se je zrušila pri_ verjeti. V glavi mu je šumelo, Lega> s katero s0 jih zasnubili noge so se mu zapletale v kora-[ smrti, v vojski ni bilo časa ku: jezik se mu je prijemal su-1 razmisljati in modrovati: tu se hega neba, v želodcu pa ga jejje gledalo na stvari čisto eno. žgala grozna lakota. stavno, ostro, s tisto trmasto, Pri teh mislih si je Adam otrJ nepomirljivo človeško sovražno-z rokami čelo. | stjo, pred katero niso obstajale "Bestije," je siknil v temo. nadnaravne reči. Vse se je me- imiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii MILO URBAN: ŽIVI BIC Iloman imuniiiiiiiiiiumiiniiiiinmiiiiiniiniiiii , r<>g vsake hiše, kadar in kjer 3e treb "Veliki Bog! Veliki in nesmrtni, usmili se nas!" je zvenelo, se zopet ponavljalo, razmajano od glasu osem sto grl, ki jih je stiskala neka neusmiljena pest. Bilo je podobno ječanju, kriku nekoga, ki ga ubijajo, prošnji in klicanju na pomoč napadenega. Bila je to kazen ogromne bolesti, ki sq je to nedeljo stekla sem od vseh strani sveta: bili so v nji kriki ranjenih, hropenje umirajočih, zlovešče žvižganje krogel in j vzdihi razrite zemlje. Plakale , , . . . .... , . v so v njem sirote, tožile vdove in če bi mi vsi Pomislili, kakšen ^^ je atrašno kld Klicanje i pa ni ponehavalo. Samo včasih, j kadar je procesija pokleknila na 'zemljo, kadar se je oglasil srebrni, jasni glas zyonckljanja in .je dekan Mrva blagoslavljal z Brez konca kakor morje je bilo to klicanje, omiljeno z neskončnim zaupanjem, prepojeno s toploto ranjenih src. V njem se je tresel slabi, ob steno naslonjeni človek, ki je zašel v svojem spoznanju in ni poznal izhoda. Slabi, ubogi človek, berač ob cesti, ki je pozabil, da ima roke. Pozabil je . . . Sedel je v jarek kakor Jeremija in klical nekoga zemlje, nekoga, ki sta mu tuja umazanost in greh, ki ne pozna časa niti človeške bede v njem. In ko je tako sedel v jarku, so ležale pozabljene poleg njega roke, silne človeške roke, polne mišic, polne krvi. Zgubljene človeške roke . . , DRUGI DEL. Adam Illavaj I. Ogenj mu je zagorel v očeh Ko je s tako vnetimi očmi gledal predse, v meglo, se mu je zdelo, da vidi razrito zemljo, goreče vasi, zdelo se mu je, da sli' ši treskanje pokajočih granat in strupeno lajanje strojnih lilo . z enim merilom, , Tako ;SQ, videli meriti in tako so tudi oni merili: kar počez. Duševno razdrapani in razbiti, so začeli iz strahu pred smrtjo, katero so videli dnevno ko- ,. v y. ,. ,. , .. . .siti okrog sebe, prebegati "k so- Bezeci ljudje so padali, podrti: . , s . i-L-.-i: .. J sedom, kakor se je splosno imenovalo uhajanje k Rusom. Nese je to posrečilo, ko so pa ta način samoobrambe spo- od nekoga nevidnega, lomili so se v križih, padali so krileč z ro- !, , . , . , i i. i Karei lm kanu po zraku in se sesedali:! nekateri so ležali z razprostrtimi rokami, drugim so se lomile noge nekam pod telo. V teh čudnih položajih so bili podobni polomljenim, razmetanim lutkam. znali, so izdali ukaz ustreliti vsakega ubežnika. Takole so umirali krivopri-sežniki: pred očmi in iz pušk Videl si razbite, krvave glave in j svojih tovarišev, da bi bili straha- I Besede škofa Zadnjo nedeljo so brali v vseh katoliških cerkvah pastirsko pismo elevelandskega škofa Rt. Rev. Joseph Schrembsa, v katerem piše glede posta, škof je izjavil, da postni čas v teh izjemnih časih depresije se ne more tikati brezposelnih, ki že itak dovolj trpijo. Brezposelni in ljudje brez denarja, ki so odvisni za podporo od drugih, lahko jedo meso, kadar ga dobijo, saj so ga itak malokdaj deležni, škof je dejal, da se brezposelni že dovolj postijo s potrpežljivostjo in trpljenjem, ki ga morajo prenašati radi brezdelice. Moratorij za posestnike V Clevelandu se je ustanovila organizacija malih lastnikov hiš, ki zahteva, da se razpiše moratorij na davke in na prve vknjižbe, dokler se časi ne Zbolj-žajo. Organizacija zahteva, da se ne plačujejo niti obresti niti vplačilia lia dolgove, dokler se razmere ne vrnejo v normalni tir. Na ta način bi bilo ohranjenih stotine in tisoče malih domov, katere se danes prodaja na javni dražbi. Organizacija bo poslala svoje zastopnike v Columbus pred državno zbornico. Policijska žena Policistinja Elizabeth Har-wood je korakala včeraj po Woodland Ave. in 49. cesti, ko ji je začel slediti neki moški. Ko jo je dohitel, je zahteval od nje njeno denarnico, v kateri je ona imela policijski znak, ček in deset dolarjev. Na zahtevo roparja, da izroči denar, je policistinja udarila s pestjo roparja po obrazu, toda ropar je storil isto. ženska ga je zgrabila, toda ropar se ji je izmazal in pobegnil. -o-- 1,000 delavcev v Toledo glasuje za štrajk Toledo, Ohio, 27. februarja. Skoro 1000 delavcev v Willys-Overland avto tovarni je glasovalo danes, da skličejo štrajk, baš ko je dospelo lepo naročilo za nove avtomobile za International Harvester Co. Pri kom-paniji je danes uslužbenih 7200 delavcev, ki že od 15. februarja niso dobili plače, ker se nahaja 'kompanija pod sodnijsko kontrolo. Kompanija odtedaj ni plačala ničesar drugega kot davke. MALI OGLASI ude skoraj čisto ločene od trupa, lf.il0 *a d™f' da bi f dr|lf,. -- -............• - ill. Toda kdo se je tu bal? Vse- eno jim je bilo, ali umro tako Blodeči kriki so se tja v en dan motali po polju kakor splašeni . v . ptiči, za njimi pa zopet nekje ?h dr"face in cc, se ^ pc*aza" težki, bobneči poki, črni stebri |la prilika, so vojaki prgbegah na dima . . . Kamenje je padalo zj"emal° ^ Prismojenih castm-majhen, suh oficirček je kov' napitainh z ognjevitimi višine, skočil na glinasti nasip pred okope in z razlegaj oči m se glasom zarjul: "Elore!" pesmimi o domovini, ki v tem peklu niso nehali sanjati o odlikovanjih, o zlatih medaljah. Neumnost, bistroumno splete- S spačenimi, čudnimi gibi so,lia iz neumnosti, je služila v skakali iz okopa in rjuli, kakor' U^tih teh zelenih fantičev kot bi jih iz kože drli. Nekje pred zborno sredstvo za vzdrževanje njimi pa so pokali streli in bru- i tako zvane discipline. Z revol-hali sive oblačke dima v zrak; Iverjem v eni, s sabljo v drugi oni pa so, begaje drug poleg r°ki tolkli, brcali in klofutah drugega videli, kako se tovariš i dokler jih krogla od zad ni "od- Naznanilo 15. marca je zadnji dan, da odpošljete pole za dohodninski davek — Income tax. 31. marca je pa zadnji dan, da odpošljete polo za osebni davek — Personal tax. Kakor vsako leto tako tudi letos izpolnjujemo take pole. Oglasite se v našem uradu med 9. in 12. uro dopoldne, ali med 7. in 8. uro zvečer. Na željo pridem tudi na dom. Haffnar & Co. 6106 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5127 (Mar. 1. 3.) Su ^Olnik; >a. a spremi v bolnico. Ko p,. . Zadela nesreča, ga časopis ,V)Vl objame in pove ljudem kje / J ga. obiščejo. Ko obhaja star-V( !iV"i jubilej, je časopis zra-Ko ga je vrgla bolezen \ ^Ijo, je zopet pri njem. Ko j Učenci v šoli, on pripoveduje (J! najbolje in kdo je; bil 0j kovan. S klubi vedno dirja in se z njimi junači pozi napor in težava je izdajanje lista, bi spoštovali urednike in lastnike bolj nego jih danes. Koliko je nas čitateljev, ki smo različnih mnenj in ki smo že po naravi vročekrvni, pri tem največkrat neučeni ali pa učen* preveč. Kako smo sami v sebi zaljubljeni, kako radi smo pohvaljeni in kako se bojimo karanja in očitanja. Vse to. pa mora skozi uredniške roke v kolone, če bi učitelj in zdravnik samo stregla otrokom in bolniku, bi se otroci ne učili in bolnik ne bi ozdravel. Uredniški stan je najtežji, osobito še pri tiskarnah, kjer mora urednik biti vse in se še boriti za obstanek podjetja. Kar skušajmo, da prečitamo kar se lesketajočo se monštranco, .je vse umolknilo, utihnilo, kakor bi poslušalo odgovor. Toda odgovora ni bilo. Na širokih, jasnih poljih so se svetila srebrna strnišča tako mirno in beli kosmi babjega leta so letali tako tiho, kakor bi se na svetu ne dogajalo nič, kakor bi nikjer ne gorele vasi in bi nikjer ne ubijali. In množica je zopet vstajala, šla dalje in klicanje se je zopet oglasilo. "Veliki Bog! Veliki in nesmrtni, usmili se nas!" se je nazadnje zave- krivi in pada na zemljo. Videli; rešila." Plot . del Adam Illavaj, utrujen in premočen do kože. V megli,, ki je ta večer po tridnevnem dežju legla na zemljo, ga je otipal v vlažno, hladno roko, obstal in si globoko oddahnil kakor človek, ki je našel dolgo iskani predmet. Pogledal je bolje in takrat se mu je skozi meglo zazdelo, da vidi stranska poslopja: kos strehe, drvarnico, molečo izpod nje. in priprta vratca, kakor bi bil prav pred kratkim kdo prišel ven in jih pozabil zapreti za seboj. "To bo bržkone," je mislil, hodeč počasi in tiho ob plotu. Mokra trava je šumela pod njegovimi nogami, on pa je imel v škernjih toliko vode, da tega niti opazil ni. "Bog ve, če je Piva doma," je silila za prejšnjo takoj druga misel. Trst je v močvirju je šeleste- (Dalje prihodnjič) —o- so kri, ki se je pojavljala bog ve i odkod, na obrazu, na rokah, spotikali so se ob mrliče, pa takoj zopet skakali pokonci in tekali j stori uslugo, ni tako važno, da dalje, čakajoč, da že v nasled- j naredite nanj vtis, da misli do-njem trenotku zadenejo ob kaj, bro o vas, marveč je važnejše, kar leta po zraku brez pazljivo- j naredite nanj vtis, da misli sti, brez ozirov ... Z glavo, sti-1 dobro o sebi. snjeno kakor s kleščami, so ču- j _0 tili, kako se jih polašča čudna, | krvoločna besnost, kako se telo vzpenja, peni in se zobje nastavljajo, iščoč, v koga bi se zagrizli, koga bi raztrgali. Nazadnje pa so se le morali vrniti tja, odkoder so prišli, ali Zahvala Iskrena hvala vsem najinim prijateljem, ki so nam priredili "Surprise party" ob priliki Ako hočete, da vam kak človek j 30.letnicp najine p0roke. Iskrena hvala vsem. Mihael in Mary Vraneža MESTNE VESTI Na stanovanje se sprejmeta dva moška ali dve ženski. Toplota, kopalnica, kuhinja na razpolago. Najnižja cena. Vprašajte na 1011 E. 72nd Place, zgorej. (49) Farma se da v najem ali pa se tudi pro- da. 42 akrov. 13 Poz Ve se na 1080 E. akrov trte, 71st St. (49) Še ena aretacija Jack Hirsch je bil aretiran včeraj v Greenville, Penna., ko pa so morali še cele dni bežati, j so ga elevelandski detektivi spe-dokler jih sovražnik ni neha) j ljali za nos. Hirsch je obtožen, preganjati. Novi okopi, novo ne-! da ie bil vodja zarotnikov, ki Farma naprodaj potrebno delo, dokler ni prišla, so povzročili razstrelbo v EJ- j obsega 76 akrov, proda se ali rezerva in jih zamenila, ko st? j lington poslopju v Clevelandu, ■ zamenja za mestno posestvo. 15 padali kakor muhe od gladu in radi katere je nastal požar, ki]akrov trte, 6 milj od Geneve, izmučenosti. I je zahteval trinajst človeških Ohio. Oglasite se pri J ohn Pin- Včasih se tudi po cele dni niso j žrtev. Hirscha prepeljejo te dni tar, South River Road, Geneva, pošteno najedli. Ko je po clol-1 v Cleveland. Ohio. (48) AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28TH, 1933 TT'i-ir-ii-'-'Ta H": Mlinarjevi Za "AmeriSko Domovino" prestavil M. U. Sr Medtem je sicer res Lovrenc govoriva sedaj o drugem, nego že zdavna našel svojo Agatko, a ona se je bila danes zavarovala s teto in dvema prijateljicama in tudi je izgledalo, da daje danes prednost Breznikovemu Henriku, ki je bil vrvar. Najprej je sedla v gostilniški vrt in je jedla klobasice. Nato je plesala z okornim Henrikom. Bilo pa je prevroče. Ni hotela več plesati, ko se je pririnil poleg Lovrenc, pristala pa je, da si ogledata- kramarske stojnice. Le obljubiti ji je moral, da ji ne bo ničesar kupoval. In če je mislila spočetka le na poglede ljudi ter se je tu in tam izognila kakemu znanemu obrazu, vendar je njo pogled čedalje bolj počival na njegovem obrazu, ki je bil kljub vročemu solncu le nalahno porudečel. Nje roka se je čedalje pogosteje približevala njegovi in tudi je trpela, ko ji je sem in tja položil roko na rame. "A dolgo bo še, dolgo," je vzdih-nila!" Lucija in Tekla! "Stavim glavo, da bomo v enem. letu preskrbljene in iz hiše! Če bi le hotela, čez dva meseca!" "Pa oba študenta?" "Kaj naju brigata ta. Na počitnice naj prideta, če bosta hotela . .." "A mene je tako strah mlina. Ljubi Lovrenc, mislim, da si slabo izbral : hči — edinka — to ni sreča. Vzgojili so me v strahu in previdnosti, kakor v stekleni palači. Moja mati je bila najboljša in najsposobnejša kmetica, kav' si jih misliti moreš. Mene pa je le vedno smatrala kot gosta, kakor da sem princesa. Nikdar me ni pustila delati. Le vedno sem cula: premlada si,tako bleda izgledaš, čuvati se moraš. Tvojega dela nam ni treba, saj imamo dovelj služinčadi. Oče in mati sta bila kar zatelebana vame. Sedaj pa, ko je mati mrtva, sem tako brezmočna in odkrito moram povedati, na smrt sem vesela, da že pride kaka svaki' nja. To sem ti morala povedati Ali me še lahko želiš?" Naravno da ji je Lovrenc za trdil, da je noče za deklo, pač pa da si je vedno želel nekaj tako bolj nežnega, finega. Pa saj je tudi Apolonija. Ta je "od-lihtala" sestri, je sploh kakor pravcata mati in ji bo tudi prav gotovo pomagala, "če le imaš nekaj veselja za mojo stvar, pa če prinesel nekaj dobre volje s seboj!" "Priznati ti imoram, da sem bila dolga časa neumna, ošab-na gos. Kako rada sem imela, da se mi .je služinčad smejala še bolj nevedno sem se delala in se obnašala, kakor ne bi vedela razlike med konjem in kravo. Zdelo se mi. je nobel, da sem kazala odvratnost za hlevski smrad in blato z njiv . . . na kratko, bas kakor prava mesta prismojenka sem se obnašala . . . dokler ni mati zbolela. Da, tedaj sem se zavedla. Ampak take stvari se navadiš le od mladih nog ali pa v sili ali pa sploh nikdar! Ali me hočeš tedaj Lovrenc, ali bi me mogel uporabiti? Nikar se ne oziraj na denar, kajti tudi z bogastvom ni bogve kaj, kajti tudi v tem pogledu so se mi šele pre-kasno oče odprle!" Toplo ji je gledal v pordečeli, okrogli ob-razček, v modre oči, ki so ga tako željno iskale. "Strašno so me razvajali in sem še, v vsem, kar ne morem opaziti sama . . . čula sem, da se mora človek najprej izpovedati, tako sem se bala današnjega dne!"' Smejal se je navihano: "Odvezo ti daj em! Za pokoro pa se boš sedaj malo nasmehljida! Tako sem se veselil današnjega dne, tako veselil samo tvojega smeha ... Pridi, Agatka, ne ie*o ljubezni!" Namrdnila se je: "Mar hočeš biti tudi ti tak, kakršna je bila moja mati?" "Da, jaz že! Mlin naju bo itak trdno objel. Tamkaj te zavrti, če hočeš ali pa ne. Agatka, Agatka, bodi vendar sedaj, prosim te, tista igračka, kakor praviš, da si. Povej mi, kdaj prideš k meni? Le pazi, kmalu bo, pripravi se in pošij svojo balo!" Agata se je smejala: "Bala čaka že zdavna, skoro bi dejala, že od mojega krsta sem. Ampak . . . glej, Lovrenc, včasih smo se kot šolarji igrali ohcet. Ali ni bil moj brat pravcat župnik? Tako naju je zvezal, da nama je kri šinila za nohte. In sedaj . . . naju pogovor se mi zdi, kakor bi se otroci igrali poroko. Koliko vode bo še steklo medtem po strugi ?!" ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Ko je srp rezal v oves in so se škorci zbirali v trume, je stari Mlinar zopet rohnel nad Konradom in Urhom. Njegovi dve jel-i sta bili sedaj potepuha, malopridneža, ničvredneža. Sicer je vseeno, dali se podita okoli ba-jerja ali pa se klatita po cestah. Le eno iščeta: da se izogneta de-u. Ko pa se bosta približala Simon in Juda, tedaj bosta zopet dvignila roke: Oče, denarja! Da — v roko jima bo pljunil to pot! Kukavičja otroka sta, sam nudič ve, kako sta se izlegla v njegovem gnezdu! Njegovo ponižno razpoloženje se je zopet oščetinilo, a Apolonija ga je morala poslušati, kakor da prihaja vse zlo in vse nadloge od nje. "Lucija se hoče možiti, Tekla se hoče možiti, in Lovrenc je zopern kakor plaš ljiva kobila . . . naravno, novi zob ne more pričakati, da se mu stari umakne. Kaj pa je prišlo v vas? Ja — ali gre ta ko kakor pri vrabcih in vrabu ljah? Ali je treba «amo par tramičev in nekoliko slamic? Lucija in Tekla hočeti denar, Lovrenc pa ne mai-a dolgov!" "Ampak oče---ali se mar ho čem jaz možiti? Ali sem vas jaz navdahnila z ženitvanjski mi mislimi?" "Gasiti bi pa lahko pomaga la!" je zagodrnjal in zaloputni vrata. v resnici oče otroku — mora plačati denar zopet, da bo molk, :'n stroške za Lucijo — mar mi je z ranjko umrlo oko, vest, an-gelj varuh, vsa čast in ves blagoslov . . . Stokal je, kakor bi se potapljal. Tedaj ga je poklical listo-noša. "Ali vam smem pošto izročiti kar tb, morebiti se tiče vaše današnje kupčije." Bilo je samo eno pismo, od dvojčkov. Kak pa je ta poštni pečat? . . . Trst! Preklicana rnulca, menda nista zalezla celo tja doli ?! Pustolovca . . . pač h " Že so se deževnih dni oglaša li po vaseh cepci, že so plugi preoravali njive. Vsa kolesa mlinu so zopet klopotala in lepi kmečki parizarji so češče kar dolgih vrstah privažali v mlin Po noči brez spanja se je Mli nar odpeljal proti mestu. Z upognjenim hrbtom je sedel koleseljnu. Njegove prazne če Ijusti so neprestano prem le vale in skoro da je izgledalo, da ga boli obraz. Felicija je bila ro dila. Pisala mu je, da je dečke svež in živahen ter je zahtevala denarja. Včeraj, v nedeljo, je bil prišel tudi Janez. Govoril je — sedem Judov bi lahko napra vil iz njega — ne zahteva dru gega kakor le Teklo — pri Bogu samo Teklo, a. radi sester in bra tov jo lahko vzame le, če bo pri nesla vrečo denarja. On — Ja nez — naj bi radi očeta s hudi čevo j&ilo vzel KoVačevo Regi no — ta ima denarja, da. bi bi) na dan prepisa brez dolga njo so mu ponujali. On pa ne popusti od Tekle — le Mlinai naj bi bil nekoliko uvidjaven Saj ni treba, da takoj da . in tako naprej; enkrat židano tačico, potem pa raskavo šapo Zvijačnež je ta Janez! In tako se je pustil odmaknit od svojih namer, obljubil je bi) grešni denar in sedaj je še sam oče — sam hudič naj ve, kdo je jima podobno . . . Razburjen in rdeč v obraz je odprl Zavitek '.in ičital ... in /sa jeza je izginila, pomiril se je, a njegove poteze so se začu-enja kar podaljšale. Izgledal je sam kakor tisti, ki je videl ocela nov svet. Njegova brezzoba usta so bila široko odprta, je kar slina kapala iz njih. Obrisal je z rokavom pismo ter pričel znova čitati, zopet tako apeto. Nato pa je sedel sam ise zatopljen, kakor zamaknjen. Najprej je izgledal kakor .op starec, nato pa so se stisni-e njegove oči v premišljevanju in rajtanju. Konj ni samo leno stopal, celo pasti se je skušal. Nenadoma se je Mlinar zbudil, vtaknil pismo v žep, prijel za vajeti in gi, hop, se je ko-ila zaletela, da mu je kar blato škrofilo v obraz. Deset let je zletelo od njega. Propadli starec se je na mah spremenil krepkega moža. Voziček je opotal. Mlinar se je čedalje odkašljeval, njegove poteze so postaj ale naravnost svečane. Smehljal se je, sicer nekoliko porogljivo, in je mrmral: "Le naprej sedaj, le poročite se, saj ga imamo!" V mestu je bilo zborovanje mlinarjev. Hoteli so ustanoviti zvezo, a posebno pa doseči, da ji bila trgovina z moko, ki je ila dosedaj po postavi dovolje-la le prekupčevalcem in pekom, prosta. Nadalje so tudi zahte vali večjo merico. Predsednik te zveze naj bi bil Mlinar. Samostanski mlinar je vstal in ga hvalil: "Kdor hoče poznati moža, mora pogledati v njegovo družino. Jaz poznam njegov mlin. Mlinarica, žal, da ie umrla, ga ni imela para daleč naokoli — Bog ji daj večni mir zato si tudi ni poiskal več druge. Otroci — pravijo, da je med kartami vedno tudi kaka laba. V njegovi igri, v njegovem mlinu pa tega ni. Njegovi otroci so sami trumfi!" In hvaleči je tako hvalil in tako pošteno govoril, da je hvaljenec v zadregi sedel in vlekel namizni prt. Nenadoma pa se mu je zdelo, da se je vest, ki je v njem kijula, poosebila. Tamkaj, zadaj v kotu, v polumraku je se-ael starec, ki je med hvalnim govorom bobnal s prsti po miz? ter se previdno, a zato tim bolj sločesto režal. Dolg, rumenkast zob se je štrlel iz teh ust. N/ dejal niti besedice, ko so .vprašali po hvalnem govoru, dali ima še kdo kako opazko. Ko so pa glasovali, je zavpil z visokim in vreščajočim glasom: "Jaz pravim "ne" k predlogu. Če je Mlinar glava, noče biti kame-nar prst. Jaz se bojim teh trumfov — kar izbrišite me iz seznama!" In porinil si je kapico na oči, ki so kakor volčje zelenkasto gledale, ter se je prerinil skozi tovariše, ki so ga hoteli zadržati. Kaimenar (ugovarja! Ali, je to kaj čudnega? Saj je bila njegova žena tista Marija, ki je bila nekdaj prodala mlin. On je bil pričel tožbo. Seveda je bilo potem sovraštva. In staro sovraštvo ne ugasne, še po petdesetih letih reže tak nož globoko ! Mlinar pa se je bil prestrašil v srce. že popred, med hvalnim govorom samostanskega mlinarja, je bil ujel tisti voljčji pogled, opazil tisto drgetanje okoli hudobnih ust ter ni smatral teb znamenj kot izbruh starega sovraštva, pač pa bil prepričan, da oni ve za krivdo, ki leži na tem hvaljenem možu. Da, že je bil pričakoval, da bo oni drugi na govor odvrnil: Zunaj huj, znotraj pfuj! ... V enem letu oče in ded ... to so pač razmere, v kakršnih mora živeti vdovec ! Prijatelji so videli v njegovi upadlosti in malodušnosti, le posledice težke žalitve, ki jo je oni drugi prizadel razvajenemu poštenjaku. Rogali so se Kame-nrrju in. zahtevali; "Smej se,, Mlinar! Kaj pa so vredne njegove besede! Kaj pa zaležejo?" Kljub vsemu prigovarjanju in zatrjevanju visokouglednih tovarišev, kljub: stiskanju rok, se mu je zdelo, kakor bi ga bil nekdo vrgel preko okna in, da si je zlomil vse ude. Ko je šel ven in se je odpravil, da obišče Lucijo, da vidi svojega otroka, ga je stiskal tak stud za grlo, da je mislil, da -bo metal. Zdelo se mu je, da je čarovnica, ki se vrača s svojega peklenskega potovanja. V tem trenutku ni bi) je gorelo mnogo sveč — in nje-n n je bilo treba luči. Ko pa je prišel v odsev teh luči, tedaj je stopil iz njih' — Kamenar. Si-cc r je ta takoj izginil v temici, a vendar ni bila sedaj cerkev več pribežališče, luč ni bila več materino oko. Mislil je, da oni drugi, ki vse ve, preži nanj v vsakem kotu. Hitrih korakov je odšel iz cerkve, preko struge v beznico, ki je gotovo ne bo noben mlinar našel. Izpil je kozarec žganja, vrč piva, kozarec žganja in zopet vrč piva. Sam je sedel za mizo. Izvlekel je iz žepa pismo, ga prebral, zopet spravil, zopet bral. Par vandrovcev je sedelo pri vrču piva. "Natočite jima črnega piva in dajte jima jesti!" je zapove-dal Mlinar. Pa kmalu se je imel za svojo velikodušnost kesati.. Onadva sta postala na mah predomača in sta si vzela naprej, da ga več Mlinar, pač pa najbolj za- obereta do zadnjega vinarja. vrženo bitje, ki je hodilo po mestnem tlaku. Storil je, kar ni storil že dolga leta: zatekel se je opoldne v cerkev. Najprej je ostal pri vratih, a potem ga je gnalo vedno bližje oltarja. Tu Plačal je, dal zapreči in se odpeljal iz mesta. Medpotoma je zopet zavil v gostilno. Zgodaj zvečer je prišel domov, a modrikast v obraz, ter je dal Lovrenca pozvati v kamro. SADISTIČNI VAMPIRJI MODERNE DOBE Nedavno smo priobčili v "Te- žensko, po imenu Arsuffi. Ver- denski prilogi Ameriške Domovine" zanimivo zgodbo o človeških vampirjih ali volkodlakih, kakor jih imenuje naše ljudstvo, in prav zdaj, ko to pišemo, poroča časopisje o nekem takem nestvoru, ki se je pojavil v Bostonu in ki povzroča strah in grozo v spalnicah \o n d o t n i h žensk, zlasti žensk iz bogate ameriške družbe. Ta moderni vampir Se navadno priplazi v spalnico mladih žena in deklet, katera poljublja, preden pa odide, jih navadno ugrizne v vrat ali rame. Dasi je policija nanj skrajno pozorna, vendar nima doslej o njem še nobenega sledu. Zadnjič smo poročali o francoskem "volkodlaku" Vacherju, ki je med prej1 opisanimi zločini izvršil tudi sledeče: Dne 1. marca, 1896, se je hotel pregrešiti nad enajst-letno deklico Deronet, toda je bil pregnan od policije. Dne 10. septembra je izvršil zločin nad omoženo Mounier, ki je bila stara devetnajst let in šele malo časa poročena, dnk 1. oktobra pa nad štirinajst-letno pastirico Rodier. Koncem maja, leta 1897 je umoril 14-letnega dečka Beau-pieda, kateremu je prerezal vrat, nakar je vrgel njegovo truplo v neki vodnjak. Dne 18. junija je umoril 13-letnega pastirja, po imenu Laurenta, nakar je zagrešil nad truplom zločin pe-derastije. Kmalu zatem je napadel neko gotovo Mrs. Plantier, katero pa so še pravočasno rešili iz njegovih krempljev. Pred sodiščem se je dognalo marsikaj zanimivosti iz njegovega življenja. Bil je razburljive natuid in neusmiljen do živali, vsled česar ga nihče ni hotel obdržati dolgo v službi. Vslfed svoje nemoralne nravi in nagle jeze ni mogel nikjer dobiti zaposlenja. Ko je bil v armadi, so se ga ostali vojaki izogibali in bali. Nekega dne, ko ni bil, kakor je pričakoval, imenovan za korporala, je pobesnel in napadel svoje predstojnike. Kadar je bil jezen, se ni znal ali mogel kontrolirati in bil je šma-tran za nevarnega človeka. Ponoči je slabo spal, neprestano sanjal o umorilf in nihče ni hotel spati v njegovi bližini. Vsega skupaj je zagrešil zločine devetih sadističnih umorov. V ječi se je ob neki priliki branil iz gole trmoglavosti vsake hrane in sedem dni zaužil ničesar. Bil je spoznan krivim vseh zločinov in umorov, katerih je bil obtožen, obsojen na smrt in obglavljen. Nadaljni slučaj: Vincenc Ver-zeni, rojen leta 1849. Najprej je napadel svojo strežnico, ko je ležala slednja bolna v postelji. Zatem je naredil enak poizkus napada na oženj eno, 27 let staro S posebno velikim užitkom in naslado sem pil tudi kri Johanne Motte. Jaz nisem blazen, toda v trenotku, ko sem.davil in moril svoje žrtve, nisem videl poleg njih ničesar drugega. Po storjenem zločinu sem bil zadovoljen in sem se dobro počutil." Do teh strašnih nagonov je prišel Verzeni popolnoma nepričakovano. Ko je bil 12 let star, je pričel čutiti neko nepoznano naslado, kadar je zavijal kokošim vratove. Pričel je moriti kokoši na debelo, ljudje pa so domnevali, da hodi v kokošnja-ke podlasica, ki kokoši davi in jim pije kri. Neki gotov Gruyo, star 42 let, ki je bil trikrat oženjen, je tekom desetih let zadavil šest žensk. Večinoma vse izmed teh so bile javne prostitutke in že starejše ženske. Svoje strašne zločine je vršil s tako previdnostjo in pretkanostjo, da je preteklo celih deset let, preden so ga zalotili. Ljudje s sličnimi duševnimi zmotami in zabodlami kakor ti, ki smo jih pravkar opisali, so tudi individiji, ki so zlasti v zadnjem času pričeli napadati in moriti ženske v Clevelandu, in takemu zločincu je padla kot žr- tev tudi najbrž lepa 25-letna Mrs. Steese, ki so jo nedavno našli ustreljeno in zadavljeno v njenem avtomobilu na tnekem samotnem kraju v bližini Shaker Heights. Ti ljudje, ki so sami na sebi grozni nestvori, pa spadajo skoraj prej v blaznico kakor pa v zapor. zeni je bil nadalje osumljen sledeči'?. zločinov: V decembru je odšla 14-letna deklica Johanna Motta okoli osmih zjutraj proti sosednji vasi. Ker se dekle ni vrnilo, so jo šli iskat ter so našli njeno truplo v bližini vasi na polju ob stezi. Truplo je bilo grozno razmesarjeno. Črevesje ji je bilo iztrga-no iz trebušne votline in najdeno nedaleč od trupla. Truplo je bilo golo in usta je imela ne-srečnica napolnjena s prstjo. V bližini trupla je bil najden tudi kos mesa iz njenega stegna in krpe njene obleke. Dne 28. avgusta, leta 1871, je odšla na polje 27-letna poročena ženska, po imenu Frigeni. Ker se ni vrnila, je odšel njen mož za njo, da jo poišče. Na polju je našel njeno golo truplo: okoli vratu se ji je poznal odtis vrvi, s katero je bila zadavljena.- Po telesu je imela nešteto ran. Trebuh ji je bil razparan in črevesje je viselo iz njega. Dne 29. avgusta opoldne, je šla na polje 19-letna Marija Pre-vistali, takoj za njo pa je odšel njen bratranec Verzeni. Na polju jo je napadel, zavlekel v žito ter jo pričel daviti. Ko jo je za trenotek izpustil, da pogleda in se prepriča, če ni nikogar blizu, si je deklica toliko opomogla, da je planila kvišku ter mu srečno utekla. Verzeni je prišel pred sodišče; takrat je bil 22 let star. Pred sodiščem je bilo dokazano, da je izhajal iz duševno omejene rodbine, toda on sam ni bil omejen, ker se je znal izbor no zagovarjati ter je zvračal krivdo na druge. V ječi je bil skrajno ciničen in brezbrižen. Končno je priznal svoje zločine kakor tudi motiv, ki ga je do njih zapeljal. Rekel je, da je občutil pri umorih tako naslado, kakršne ni občutil nikoli prej ne pozneje. Ko je umoril Johanno Motto, je sesal njeno kri. Kos mesa iz njenega stegna ji je iz-rezal zato, da bi ga vzel s sabo na dom ter ga doma spekel in pojedel, toda strah pred njegovo materjo, ki bi utegnila morda kaj slutiti, ga je napotil, da je meso vrgel proč. Po vsakem takem groz.nem dejanju ee je počutil zelo srečnega in vest mu ni nikoli očitala. ;Izjave tega strašnega modernega vampirja temelje na resnici. Pri obravnavi je Verzeni sam izjavil, da bi bilo najbolje, če ga zaprejo v dosmrtni zapor, češ, da če bi bil zopet svoboden, se ne bi mogel upirati svojim zločinskim sadističnim nagonom. Bil je obsojen v dosmrtno ječo. Značilne so njegove izjave, ki jih je podal po obsodbi. Med drugim je rekel: "Ko sem davil ženske, sem čutil pri tem nepopisno naslado. RRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324 Kadar vaš radio ne dela dobro, pokličite nas, da vam povemo, kaj je narobe. Tpčna in zanesljiva postrežba. _ Mi vzamemo vašo Savings and Loan knjigo v plačilo za pohištvo, preproge, peči, modroce, električne čistilce in ledenice. J. PERUšEK 15815 Corsica Ave. . 3 ceste južno od Euclid Beach, iz vzhodne 156. ceste. Telefon: KEnmore 4237 DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER vg/ "Privoščite si, kar je najbolšje IZREDNA PONUDBA Pet funtov "BURLEY BEST" tobaka Kentucky Burley naravni listnati kadilni tobak. Za pipe, cigarete ali žvečenje. Najboljše od najfinejšega. Izdaten in mil. Brez vsakih kemikalij ali drugih pona-redb. Nikakih lepih zavojev, nikakih okraskov, marveč samo kakovost, in te v obilni meri. Iz pet funtov se dobi 50 velikih obrokov za pušiti ali 40 grižljajev žvečenja. Od izdelovalca konsumentu. Pošljite nam $1.00 in mi v^jji, bomo toč-no poslali zavoj 5 funtov "Burley Best Tobacco." Independent Tobacco Growers Association 207-208 McCLURE BLDG., Frankfort, Kentucky p za ameriške Slovence, Hrvate in Srbe ki prinaša SVETOVNE IN LOKALNE NOVICE IN ZANIMIVE ČLANKE ameriško-jugoslovanski tednik Journal and Observer i ;.,.;J Pošljemo ga vam na ogled za en mesec, ako nam pošljete spodnji kupon na naslov: 6420 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na urad Ameriške Domovine. Pošljite mi na ogled ameriško-jugoslovanski tednik brez kake obveznosti od moje strani. Ime .............................................................................. Naslov..... (Pišite razločno) John L. Mihelich NAZNANJA, DA JE PRESELIL SVOJ URAD IZ 902 ENGINEERS BLDG. NA 702 Engineers Bldg. Telefon: CHerry 7106 Večerne ure v S. N. Domu, 64.19 St. Clair Ave. ali na domu: 1200 Addison Rd.