.V i t i Novice izhajajo v Ljubljaui|| vsak teden dvakrat, nam- X reô v sredo in saboto. j| Odgovorni vrednik l>r. Jancz Bleiweis i Veljajo začelo leto po pošti|| j;< 4 fl., scer 3 fl., za pol leta>^ 2fl. po pošti, scer i fl.30kr. | Te čaj XL saboto 23. julia 1853 Lis t 59 Kako se o toči škode obvarovatiž Kako boli mirno bi gledali potem ob hudi uri iii • • v • vri ■ j^B Letos se od vsili krajev toliko od toče sliši sive oblake, s kterimi toča priversi ? ^tiuo ha »on. »-vi»rvv/ via iuvu cx.oi, Pa kaj ! če naši ljudjé tega nočejo spoznati da gotovo vsak umen kmetovavec premišluje: kako čeravno je jasno kot beïi dan, in če imajo sto iz bi se dala ta nadloga odverniti, ktera v eni uri govorov, ki-pa vsi -skupej niso vredni piškavega pokonča vès pridelk kmeta. oreha. Kaj pomaga jok in stok revežev, ktere je huda ura zadela 5 kaj pomaga strah tistih, ki so srečno Pervo je po naših mislih: naj duhovni go všli letos škodi hudeure, ako nas bo drugo leto huda ura spet ravno take našla,kakor le to s! Jokati se zna vsaka baba spodje, pani, naj z u naj kantonski poglavarji, naj učitelji in vsi umni kmetje in 5 mora mož, z umnostjo in s terdno voljo. drugi prijatli kmetijstva in srečnega ljud pomagati si stva sedaj, ko imamo toliko nesreč po toči pred udstvo dobro Vsak vé da tri uime so, ki gospodarju vča sih hipoma poberó premozenje: oginj, povodinj in toča. našimi očmí, š i rij o med voljne poduke: kako potrebno je, in kako lahko je, se z majhnimi stroški o toči obvarovati velike nesreće, če se vsi kmetovavci, od pervegadozad ------IIVOI vvv^ VV nuivvu'u> "" f V * Nobena teh uim pa se ne primerja vsako leto njega, združijo v to bratovšino. tolikrát, kakor toča. Dosti hiš je, ki niso nik Ta bratovšina bratovšina sv. Primaža - dar pogorele, — ni ga pa skor polja, kterega hi se bo lahko napravila, če bo le ljudstvo po kmetih ne bila toča že včasih več ali manj poškodovala. povsod dobro podučeno. Očiten mu mora biti dobi Dolgo je terpélo , preden so naši ljudjé spre gledali in spoznali veliko dobroto, če gospodar svoje ki izvira iz take bratovšine, ne le kar po ček svetno, temuč tudi kar dušno srečo zadeva ker >-» - ^ ----— r — ~-.--.-w ^^ " • « isvtmu, ti/uiuv luui r\ u a uuoiii» /iiiutv a^ pohištvo zavarje pred škodo ognja (asekurira). pomanjkanje in revšina sta oče in mati stoternih I n c?£k trci na onnvnCiin iûrrn î _____/ l " • '______I. In se vsi ne spoznajo tega : napák in pregreh. Bravci „Novic" že vedó, da gosp. deželni po Kar pa zavarovanje zoper škodo toče za dene, je še bolj žalostno pri nas; od tega le .ma- glavar na Českem je izdelal osnovo take asekura lokdo kaj slišati hoče. In kako silno silno potrebno bi bilo to! ln kako lahko tudi ? Ce pri nas gospodarji kaj prave s kerb i cije zoper točo, in da c. k. ministerstvo bo nek po dalo to osnovo tudi drugim deželam v prevdark. Naj te naše besede pripravljale saj pot, da imeli za svoje polje, in če bi bilo kaj prave se od vsih strani dobrovoljno sprejme tista osnova bratovske Ijubezni med na m i velicih nadlog po toči konec. kmalo bilo kadar do nas pride. t Kako nek? Vkup bi stopili v kideželi vsi km Nova cesarska postava od naj manjšega do naj večjega, in vsak bi vsako leto plačeva! za svoje posestvo kaj ma lega v kaso za točo. Kakor so sedanje asekuracije zoper škodo toče straši zares marsikterega veliko plačilo, — ali će vsi kmetovavci ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih in na druzih zemljiših. (Dalje.) * * 6. tega patenta razklada opravila , kijih imajo cesarske gosposke (vradnije) zastran odku v stopijo v tako družbo 5 ktera ki deželi posebej* pijenja in uravnanja, ter pravi to vsi maj h se po pravici bra da : imenovala, bi bilo letno odrajtvilo tak gosposke morajo tište delà, ktere zadevajo pra tak in storila v, da tudi naj bolj ubogi kmet ui k lahko plaçai ali v dnarji ali blagu ^^^^^^^^^^^^^^^^ Krajnska kmetijska „družba je lani predlog b) delà pá, ktere zadevajo pravice, ki so v §. vice v 1. pod stevilkami §.2. naštete, same iz svoje službine dolž- nosti opraviti naj kur ir at bi vlada vsacega primorala, da m gnal ? al ker \) « d j berž hrup za pod stevilkama 3. in 4. in b) naštete da se jim spet nov davk naklada, se ni imajo le tistikrat opraviti, kadar jih kak vdeleženec za to zaprosi. ^■7. Za odkupljenje kakor tudi za uravnanje nadjati, da bi se to siloma storilo Mi pa vprašamo vsacega poštenega kmeta: ktere koli vživane pravíce je treba pozvediti in na J. . 1 ^ _ I v 1 I t % • à • • i • ali je to davek, če plaćaš 1 goldinar, v nesreći gotovo postaviti: pa potem 100 gold, nazaj dobiš? Če ti tudi toča 10 let prizanaša, 11 nes pomagaš ti drug magali teb leto te bo že doletela » drugo leto boj kakošenje ti vžitek, in koliko obseguje; b ) na ktero pravico (pravnorazmero) se opera ? po ktero zemljiše (kteri grunt) zadeva ? d) kdo to pravico vživa, in kdo mora to vži 234 vanje (lop uš a ti ali terpeti; će pa gré za kako ča vkupno posestvo, se mora pozvediti: kteri vživavcu služnih pravíc krivica ne zgodi le. Pravica terja, da se zavolj tacih okoljš so vkupni posestniki ali soposestniki; dalje se morajo pozvediti tišti dogodki, iz kte rili je mogoce kteri meri se ima vzivati tista pravica se ima uravnati; se imajo pozvediti tište da vši ne 5 ktera jih je vž i va vec dolžán nasproti posestniku obteže nega (služnega) zeňiljiša odrajtovati; g) poslednjic se imajo tudi vse tište razmere in okoljšine pozvediti, iz kterih se bo dalo raz soditi: ali se bojo dale te pravice od kupiti ali pa le uravnati (regulirati) in pa kako in koliko (po §. 4. in 5.) (lastnike zemlj Da se to zvé, je treba vse vdeležence 1 • I v • 1 » fl I V f-v in pa avce sluznih pravic) zaslišati, in sosebno deržati se tega 5 kar k in dinogl pověj . Gosposke naj si kar je le moč po svoji službini dolžnosti prizadevajo, vsako dělo, naj bo odkupljenje ali uravnanje teh pravíc in tudi prepir ljive reći tako pravljati, da se vdeleženci (p emljiša in pa vživavci pravic) z lepo (brez pravde) med seboj sprav Vdeleženim je na prosto voljo dano , se med sabo tako zediniti, da se za odkup dotičnih ali ne pravic kaj zemlje od s to pi (prepusti), ali z ne vižo v gotovem dnarj pi ali na kakosno rj e (zagviša), ali da se kakošno drug odplačílo dá, ali da se (po §. 5. c) med sabo do govoré (zastopijo), kako boj namesto odkupljenja tište pravice le li ali v red djali Tak dohovor se smé le tistikrat overati, će bi bilo temu na kmetijstvo npiuii, Ar a »i rv u ti uj ^ , au pa, ^«uli u i se bilo po pravici bati, da se dogovor ne bode dal nasproti, kar le ti patent, sosebno glede p I o 11 zaukazuj ali pa kadeř bi peljati 10 tem ? kar se ne dá z lep (brez pravde) poravnati, »uuu F* i poske po dokaznih pismih, gosposkin bodo to post sodbah d il 5 in se in po izvedeni postavni posesti pri tem deržale zlasti zaukazov tega patenta, po tem pa starejših deželnih in političnih postav vsake krono in občnega deržavljanskega zakonika 11. Kadar je gotovo, da ima kdo pravico kakšnega vžitka na tujem zemljišu in da se je te pravice posluževal, pa se vendar po doloćilih 10. ne dá na gotovo postaviti 9 v kt ni I i k o s t ni t nJ in v kt 13 Ce se pa vdeleženci niso po odločiti: kako. koliko časa in v sine v spravili in zedínili, se mora sodba storiti omenjene m po 5 gledé m okolj pozvedene, raz ali se imajo pravíce popolnoma od ku piti in kako, ali će se imajo le uravnati; ali se ima saj nekoliko te pravíce od ku pi ti in kako, in koliko naj se je po tem takém uravna; zadnjić : ali se ima morda pravica tako urav da bode ta uravnava le za toliko ali 5 nati toliko časa veljala, in da se mora cas preteče, pravica odkup i ti. j ko teh razsodbah morajo biti povedani vzroki zakaj se je tako in ne drugač razsodilo. 14. O razsodbah: kako se ima kakošno vži vanje odkup i ti, imajo veljati sledeče 3 pravila A. Ali naj se odkupni kapital v 3 mescih potem, ko je razsodba pravno moč zadobila, izplača in sicer, kakor si lastnik služnega zemljiša iz bere: ali v gotovem dnarji ali pa v dol žni h pismih, ki jih odvezni zalog (fond) za služno zemljiše izda, ako je po odíocbah §P 5. takošen odkup dopušen, in če lastnik služnega zemljiša ne terja, da bi se pravica z odstoplje njem primer nega zemi jišnega kosa od kupila. B. Ali naj se odstopi en kos zemljiša za pravíce, ki SO v 1. v odstavku 5 9 in v 2. imenovane, in scer: 1) če lastnik služnega zemljiša to terja ali do voli al pa ' ) tudi zoper voljo lastnika -v i i • v a • a i i ce so okoljsine take, kakor so v 21. popi sane, in ako pravica ne zade va zgolj kakega postranskega vživanja (Xebennutzung) na služ nem zemljišu; če lastnik služnega zemljiša v postavlje nem času ne plaća odkupnega kapitala ne v gotovem dnarji ne v dolžnih pismih, ako stava v o. ni temu nasprot. po C. Ali naj se zemljiše razdelí v vsih tistih okolj , kjer se po naukazu 5. vkupne pra vživavcov šinah více več posestnikov ali fglej : 1. odstavek 4.) odkupiti smejo (Dalje sledí.) se ga imajo deležniki posluzevat 5 Kakšna je sorodnost Slavenov z Indiánci. Razložil Davorili Terstenjak. přímeni takrat se po pravilih te postave mora ta niera in I« rokopisa: »Kdo SO bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci?« primera po dnjeni pre raj tu tega vživanja (Dalje.) od leta 1836 do konca leta 1845 določiti Ce bi pa iz te dobe ne bilo dovolj izkazov. da Slav ska, bolje rečeno vi nd i s ka rodo vina je p«, ^.v^v. ., v.*. po preiskovanjih učenih etuografov in historikov naj bi se mogla ta srednja mera prerajtati, ali če se mlajsa, ki se je naj pozneje iz Indie v Europe pre-*>ravíca ni mogla vsako leto vzivati, se mora mera selila. Tudi časa njenega preselovanja nam noben historisk izvirnik ne pové. Vin dis ko pleme je iz Indie koračilo skozprednjo , in od ondot dalje v po- žitka, ki komu gré, etili znesek ustanoviti, po d mozeli na 12. Ako bi bil vživavec pravico svojo z o- Azio, verjetno čez Helespont 1 >er pogodbo (kontrakt) vži val, ali če se ravno krajine med Drinom, Drilom in jadranskim morjem ležeče, ~ ~ _ ^ « JU ! » 1 « ». ^^ J olrAf? Jnlíno ÍiqImiIi íy»ai* f m Anf ^ a ko akii - I rloliâ ci 17 r\rw in _ lobro biti. io pogodbi ravnal, v vživanju pa vendar postavno skoz doline babjih gor (montes baebii -) dalje skoz ju lolo čilo prestopal, mu to ne smé nikdar V ') Drugi pot ni bil mogoc, kakor čez Helespont, kteri je morebiti enkrat celina bila, ktera se je se le skoz presilne zemeljske prekucije raztergala. Po raorji je tako silna množica těžko v Europo prišla. Naj slavenski učeni možje ti pot bolje presodijo; vreden je ostrega preiskovanja. Befiia oori , kakor Ptolomej piše, je zdaj pogorje, která po krajih raznih iraa različna imena: Škard a g, De spotdag itd. devati Nasproti se pa tudi ne smé v raj tin g o bii vživavec za nekoliko časa od ako služnosti podverženega zemljiša zato manj vžival ker se na njem ni zadosti přidělovalo i 2 ali ker so nesreće vživavcu kaj živine pokon 235 liske planine, ođ ondot je ena veja se razprostirala skoz Kakor se je jezik, tako se je tudi izvirna vera gornjo in srednjo Italio in se do rimskih vrat naselila pop&cila. V p pod imenom Vene tov. svoji dobi so vsi aziatski narodi vero v meg Druga veja pa se je raztegnila do pobrežja dinega Boga imeli Bil j to tanek božjeg de nj a. Sledi vere v sa m ega Leha in Hare pod imenom Resavcev (Retov) in edinega Bog se najdejo cio pri Gerkih in Rimljanih Vindeličano v, tretja je obsedla pokrajine med V orfejskih pesmah se bere Adrio in Tatro pod glavnimi imeni Noričanov, Pa E 5) Vsi Bogovi so eno moc noncev, II i rov (proprie dicti ,.lliria eno božanstvo je C e v s, veliki vrednik sveta.u Plini) in je (Orph. frag. IV. stran 364). V S pravi vejice razte°rovala doli do Srema in Tise 9 m svoje Jupiter omnipotens, regum re&«ipse, Deumque sinove poslala cez tatranské gore (karpate) do baltiškega Progenitor, Genetrixque Deum, D t id e m morja kjer jih spet pod imenom Vindi i najdemo. (S. August. de civ. Dei IV. 9. VII. 9 .) Prihod celtiskih narodov (v letih 388—322 pred Krist.) in razširjenje tra š k ih (Getov in Đakov), po-zneje privihranje germanskih (Markomanov in Kva-dov) je edinost vindiškega plemena přeřezala. Zlo se tni zdi, da je se ena druga vindiška betva iz Indie cez Kaukaz koračila v pokrajine med Dnestrom in Dneprom, ktero pa sta zgodaj pod- Temu podobno govori Synesi (Himn. III.) Bruk 2v 7ÏCCTTJ0 , (TV ft'sGGl 2lv {ï'aovriv, a v ôs xïrjlv g uritriQ filol. II. 2. 18.) piše enako od Kaldej (Histor. crit » Deo auf versehiedene gleichartiare iiber da je bila groza i je huda vihta trikrat se ponovljala zutragen; man unterschied die von dem bleibenden Wesen, das sie verrichtet; man ver mied die lâstige Wiederholung der gleichen Benennungen durch die Anwendung einiger bekannten Worter; man be-stimmte endlich die Zahlen, die Zeit-und Ortsverháltnisse bergehende Handlung in po nekterih soseskah Trbovske fare toca veliko skodo hórlich verbanden, und alien mass nwuchsen. bi Gedankenverbindungen ite bald die eine odei ge andere derselben zu der blossen Rolle eincr Vor I ■ und aile Nebenumstânde So bildeten die g i s eh Theile der Rede, welche dem menschlichen Verstande selbst dann gegenwàrtig sind, wenn er sie nicht ausdriickt sich deutlich in der Sprach b ? Dingn der Eigensehafts ? unter den Fprmen der >- und Zustands- Handlung wôrter, der Furwôrter und der Be_...........» en der Gegenstánde gegenseitigen Beziehun nauere Bezeichnun rter. Di d die ge der Handlu nigfalti bald diese Redetheile selbst durch Deklinatíon und Conju gation. Um so vielen Erfordernissen, so vielen Neben bestimmung gen, einer d derselben Vorstellung konnten die Wôrter Anfangs so zu genu zusammen erden, dass sie sàmmtlich ihre Geltung behielten; aber das bestândige Zusammenstehen der Silben, welche bei dem wachsenden Reichthume an Vorstellungen sich unauf- Endsilbe herah sie t* / gten sich bei ihrer Vera rung und ihre Vereinigung ward bleibend; seitdem hielt ein VV meh Vorstellung die S che hôrte auf sich in dem zu eng gewordenen Krei sam zu bewe vielsilbig. sie schw sich empor und ay D Sprache hat aufgehort E ne z u sein, u ebenso rnannigfaltige als schnelle Entwickelung trei verschiedenen Volkerschaften. Bald durch G e b d lui ? Fl und IVI eere, durch grosse Zwieschenràume, welche durch Erdrevolutionen noch vergrossert wurden, getrennt, bildeten diese Volkerschaften ihre Sprachen un- den verschiedenartigsten Einflussen aus ; ter sie verarmte durch Rohheit, biirgerliche Gesittung itd delte sich durch 236 »torila, mi je na misel prišlo, kako potrebno da je ka- obilnimi pridelki nekoliko zaceliti opali; pa Bogu se usmili! kor zoper ogenj tudi zoper škodo toče zavaro- — vse naše upanje je proč. Polje je zdej vse prazno t se in moram povedati, kako je e zavaro pod Antoi on in za ajdovo setev pripravljeno; pa ubogi ljudjé nimajo Biziak, nekdanji fajmoster pri Sv. Martinu na Pohor- za seme ajde dosti in tudi dnarja ne, da bi je kupiti jih v spodnjem Stajerj m J f 1 e p < je n tem za i za varova). V w J r m a n e v ti testament d 10 zamogli. Strasna revšina in lakota ste nam za petami; preden ajda dozori, nam je glada poginiti, ako se nas m za i'arm en kapital izrocil » s i kod 9 j Be kte b res ti (činži) k to dajej b v fa t tor i t nila. Ako bi pak eno leto, ali več let toče ee obresti pet zposodijo, da kapital raste. N uteg-bilo, naj a tako dobrotljivi Ijudje, posebno nasi slovenski bratje , ne usmi-lijo. Kdor se nas usmili, naj posije milošino gospodu tehantu v Moravce. vic (C ali pa častitemu vrednistvu ,,No y ktero bo milodare gotovo dobrovoljno sprejemalo Janez Lavrač > župan se j m enj k a pit vižo za Šmarske farmane naraste z njimi ob času toče sladko tolažbo že čez 12.000 i ki lepe obresti in noći je ; Krajnske okolice. V torek na večer in po razsajala toča v taki občirnosti, kakor se že ve daje liko let ne pomne; pod Bistrico začemsi jo segla čez r da bi se našlo več tacih dobrotljivih mož> kakor Naklo, celo Krajnsko polje, na desni cez Bitnjein dalje je bil vse hvale in poštovanja vreden rajni gospod Anton na levi čez Cirčiče in dalje, proti Ljubljani do Meje. Biziak. (Anton Biziak je bil leta 1743 v Vipavski Razun réži je bilo še celô malo žita v kozolcih; kar je fari na Krajnskem rojen; njegov življenjopis je nekoliko pod nemilem nebom bilo, je čisto pokončala; škoda je v Drobtincahu leta 1851 popisan i ali prekratko; jez grozno velika; skor celi krajnski okrajni jo vzeia mislim sčasoma obširnejše slavnega moža občerkati). J. H. vse, kar je na polji bilo. v z Planine nad Cernomljem. 2. julia popoldne ob četerti na 6. se je pri nas toča tako usula, da je pobelelo; od Nemške Loke pridši je zadela nekaj Kopriv-niškefare, Planino in Cermošnice. Goricam, ki spod je prizanesla, * Iz serca rado. Vred. Novičar iz mnogih krajev i Naj višji c. k. sodnija na Dunaji je določila : če je kdo svojo oporoko (testament) sam pisal in podpisal,pa je tako slabo pisana, da se brati ne more, je pri vseru tem vendar še veljavna, ako so umetni pisavci v stanu, iz tistih čačk zapopadek pisanja izvediti. Ravno ta višja sodnija je tudi določila: če se po smerti kakšnega člověka najde zraven testamenta več kodicilov, ki so bili na-rejeni v različnih časih, smejo p oz n ej e napravljeni ve-Ijavni biti, ako se po pričah in druzih okoljšinah skaže, da je rajnki te misli bil, da imajo le nektere teh pišem veljati. — Po cesarskih pošt ah celega cesarstva seje letošnjega mesca maja razposlalo 3 milione in 356.000 temu nasproti zgodilo, in to nas več veseli, kakor ko bi ee bilo ker grojzdje , v lepem ocvetelo, veliko obeta. Kaj boj rabijc b 1 uš č močivši tegne velj. djale v Novice'4 *) zoper lek, ki ga tù srablj cr arjevi) v ti nesuazni bolezni Od stolčejo korenik jih v repn 24 ur na se namažejo s to vodo, ki srab iz života po in ga posuši, tako da se je enkrat namazati do BIušč je rastlina, ki se kot fažol na kole in ger movje spenja; korenino ima jajcu nalično in zernje ru deče. Telicam je možnja, prec ko pripuščati začenjajo jako 9 koristna : asle se na vimenu obvarjejo in velik mleka imajo pišem ? lani ti mesec le 2 mil. in 924.000. Nek Du 11. dan Od sv. Andreja iz Moravske mesca je bil za nas dan žalosti in nesreće take, cerkve v Salcburgu. najsk časnik hoče vediti, da za Sekovskega škofa (v Gradcu) je namenjen grof Atteins, kapitular stolne te kakoršne sedanj ljudjé Mesca oktobra bo v Zagrebu ne pomnijo. Ob dveh popoldne razstava domaćih obertnijskih izdelkov in kmetijskih pri- se je privlekel sivočerni oblak sèm od se udere med strašnim hrušanjem in Mengsa, in kmalo suha delkov; za dařila, s kterimi se bo izverstno blago gromenjem častilo, je določil gosp. ban iz deželne kase 800 fl., ar po osp kakor oreh in tudi kakor kurje jajce debela toca, ktera nadškof Zagrebški pa 15 cekinov. — Sv. oče papež bojo je pet četertin ure z majhnim prenehanjem strašno tolkla. nek kmalo razglasiti dali nov ukaz zastran zakonov Začela je na Mengškem polji. in je šla sko Iha nsk M o r a v š k » BI a so v šk Dob Št. med ženinom in nevesto. ki ništa ene vere T dosedanji predpisi bojo tem zlo premenjeni in taki zakoni dsk in St. Gotriš k i faro V 5 žalostěn sled za sabo se ne bojo lahko pripušali. turško-rusovskem pustivsi ugodno Zito je večidel do ktero bi bilo ravno ti teden za zetev razpertju se še ne vé odgovor rusovskega cara na tisto čisteg zmlatila. Posebno huda pismo, ktero mu je bilo poslano po sklepu angleške, fran je bila v soseski sv. Andreja tu kej i kratkem coske in austrianske vlade z namenom, da bi se z lepo je vse, kar je bilo na polji žita in druzega sadeza, prav končala ta pravda; vendar se od vsih strani upa, da se do čistega pokončala. Vertno drevje, ktero je letos obilno bo dal car potolažiti. Turška vlada oskerbuje z mesom sadja obetalo, stoji zdej z vso razbito kožo čisto brez in kruhom armado angleško in francosko na morji; vsak sadj in mladik. kar se ga ne posuši, se vec let obrasti dan plača za to 15.000 frankov; če ne bo kmalo konca ne bo moglo. Strehe so razbite. posebno ktere so s ce- te zaderge, bo opešala Turčija na dnarju popolnoma _ m « • « « « « . - v . * ~ m m m t V # ..... , m « M • m m. m m_* ^v ^ yx * _ glom in škerlmi krite. Revšina je pri ker je ve čina prebiva te soseske že delj časa sko tolikanj veći, Ru sov s ka armada znese v Vlahii 50.000 vojakov. Knez Cernogorski bo nek na svèt svojega strica Jur rei vès živež kupovati mogla, in le v dobrih letinah ko- jeviča poslal deputacio s pismom do S u Ita na, v kterem zhajala, ker nam kamnitna mlj 9 r j, f ,« » )bna le picle pridelke dajati zamore 26. dan ravno li vihar globoko tega pustému Krasu mu bo na znanje dal, da spozná zaštito (varstvino go in ker predlan- spodstvo) turške vlade čez Cernogoro proti temu. da mesca zvečer sta nam toča in seBerdain še 2 otoka p rim or ska Cernogori dodajo« rano usekala, ktero smo si letos z U redništvo se ne prederzne o tem nic A v • reci ker ne vé: kaj je »biu nas za »bry V V v Vaših krajih 5 ime »blušč« slisimo pri rubro« pa tudi za »thamus communis«5 popis Vaš se prileže skor obema rastljinama. Prosimo vas 7 nam po na ogled in na naše stroške Vred Za uboge Moravčane od toče zadete Gosp. I T no 2 gold., da blagovolite nekoliko omenjene rastlíne v pismu 2 gold., 1 gold., gospod pod nadpis gosp. Juri Sterb posestnik v Mitrovici v Slavonii som : »dajte in se vam bo dalo< y petošolec v Novem mestur gosp, Pretner Jožef, kaplan v Barovnici 1 gld Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani•