iz Jugosiavije. — Opozarjamo na današnji članek »Slovenske učne knjige za šolsko leto  1921—22l\ ki smo ga prejeli od dobro po-  učene strokovnjaške strani in katerega  prinašamo v današnji številki. Vprasanje učnih knjig je prišlo sedaj v štadij, da je postalo že pereče in skrajno nujno po- trebne rešitve. Clanek nam podaje določ-  no smer glede šolskih knjig v predstoje- čem šolskem letu, hkrati nam pa daje smernice za organizacijo dela spisovate- ljem šolskih knjig za bližnjo bodočnost in je zaradi tega zelo aktualen. — Poslanec Brandner se je na jako nespreten način zaietel na dveh shodih v uč.teljstvo. Steii smo si v svojo stanovsko dolžnost, da odločno zavrnemo napad — najsi pride od katerekoli strani — posebno še, ker so bile navedbe pavšalne in so padale torej na vse trboveljsko učiteljstvo. A ne samo to! Poslanec Brandner je nadaljeval svoje sli.<yn.ie učiteljstva v tenini luči v Hrastniku in je s teni pokazal, da je njegovo nasprotje do učiteljstva stalno in načelno. Vsekakor ton, v katerem se je izražal poslanec Brandner napram ljudstvu o učiteljstvu ne dviga ugleda učiteljskega stanu, temveč ima za posledico, da vzbuja v ljudstvu mržnjo do učiteljstva, In  proti temu je dolžno stanovsko glasilo.  nastopiti proti vsaki stranki, najsi se pri števa tudi naprednim! ,,Učiteljski Tovariš" je ostro nastopil proti bivši liberalni stranki. ko so njeni voditelii prišli na dan s ,,pretiranimi zahtevami" in so pod to parolo nastopili proti učiteljstvu; ostro je nastopal proti klerikalni stranki, ko so pričeli njeni voditelji s ,,pons asinorumom" boj zoper učiteljstvo in bo tudi ostro nastopal in obsojal tudi narodno socialistično stranko, dokler bodo njeni voditelji nastopali med ljudstvom proti učiteljstvu v takem tonu, kakor nastopa poslanec Brandner. Trditev, da mi nastopamo pristrano v korist JDS, je fraza, ker je gotovo, da bomo isti hip, ko bodo sedanji voditel.ii JDS pričeli na enak način izrabljati učiteljski stan v politiški borbi kakor to dela voditelj nar. soc. stranke, nar. posl. Brandner, nastopili z vso silo tudi zoper voditelje JDS, če bpdo tako nastopali med ljudstvom proti učiteljstvu, kakor nastopa poslanec Brandner in list ,,Jugoslavija". Pozivamo poslanca Brandnerja, naj dokaže, da je anonimni članek zoper njega v ,,Jutru" izšel iz učiteljskih vrst; on naj imenuje dotičnika, ne pa, da vrže na ta račun pred ljudstvom kopico psovk na ves učiteljski stan -- splošno. Poslanec Brandner naj imenuje one, katere je menil pod imenom lenuhi, on naj imenuje one, katere je menil pod imenom vzgojitelji mladine - gnusni denuncijanti, on naj imenuje one učitelje, ki ,,nagobezdajo" pokrajinskemu kraljevemu namestniku! Potem bodo oni pošteneje obračunali} njim, kakor se on poslužuje sramotilnih izrazov pred ljudstvom o učiteljstvu. Nas ne straši očitek, s katerim operirajo mla* di gospodje. da izrabljamo stanovsko glasilo v strankarske namene. Mi branimo čast učiteljstva pred narodom napratjj onim, ki nas po shodih in po časopisu1 blatijo in nam jemljejo med narodon1 ugled. Sedaj se ,,Jugoslavija" hvalisa. kaka prijateljica je narodno socialna stranka do učiteljstva; da je dala en mandat v ljublianskem občinskem svetu učiteljstvu in da je sedaj nosilec liste z°' pet učitelj in primerja to razmerje z drU' gimi strankami. Mi pa sodimo stranko P •enih dcjanjili in po dejanjih njenili vojjteljev in ne potrebujemo nobenega za^topnika iz učiteljskih vrst nikjer, ce ve- 0 da so strankimi voditelji sami prijaigljj učiteljstva in upoštevajo ter se rav- ajo po sklepih organiziranega učiteljstva pri reševanju učiteljskih in šolskih vprašanj. Tudi klerikalna stranka je imela p0vsod vse polno v zastopih zastopnij.ov-učit.eljev, in vendar je nastopala na s[,()dih in v časopisih proti učiteljstvu na ellak način, kakor nastopa sedaj poslanec Brandner in ,,Jugoslavija" kar odločno ubija naše simpatije do stranke in do l'sta-. Železniške zveze z Rogaško Sla- 0 za pokrajinsko skupščino UjU. (Iz jrurnsl. kondukterja".) O d K o dj tja iz fiubljane: 5.18, 12.06, 17.35 — Zidanijnost: 6.52, 13.42, 19.09 — Celje: 7.46, J4.4O. 20.04 — Grobelno: 8.23, 15.20, 20.41 — Rogaška Slatina: 9.40. 17.— -,' 157. Stranske rrrsge: Jesenice: $.44 ~ Kranj: 9.43 — Ljubljana: 10.30 (zveza: 12.06) -- Kočevje: 5.05, 11.22, Grosuplje: 6.58, 13.16, Ljubljana: S.05. 14.13 (zveza: 12.06, 17.35) — M e tlika: 9.48. Novo mesto. 5.15. 11.35. Orosuplje: 7.08, 13.16, Ljubljana: 8.05, 14.13 (zveza 12.06, 17.35) — Rakek: 918, Ljubljana: 10.45 (zveza: 12.06, 17.35) — Maribor: 5.30, 10.15, 16.50, pragersko: 6.02, 10.47, 17.22, Grobelno: 7.07, 11.49, 18.28 (zveza: 8.23, 15.20, 2041). Odhod nazaj: Rogaška Slatina: 524, 13.24, 19.04; Grobelno: 6.45, 14.45. 20.13; Ljubljana: 10.41, 20.30, 3.03. — Pričetek šolskega leta 1921-22 na ljubljanskth šolah. Od višjega šolskega sveta smo prejeli sledeče uradno obvestilo: Na številna vprašanja naznanja višji šolski svet, da se prične šolsko leto 1921—22 na vseh šolah nepreklicno cme H. septembra 1921 z običajno skupno službo božjo, z naznanitvijo urnika in z oi.javljenjem disciplinarnih predpisov in dne 15. septembra z rednim šolskim poukom v polnem obsegu. Vpisovanja in razni izpiti se morajo opraviti že poprej. Izvzeti sta samo prva in druga deška osnovna šola (na Ledini in na Cojzovi cesti) državni učiteljišči z vadnicama in licej, kjer se prične šolsko leto teden dni kasneje, ker bodo na teh šolah pripravljena nočišča za obiskovalce velesemnja. — Kulturni boj. Porotna javna razprava dne 7. septembra 1921 ob 9. uri v Ljubljani. Nadučitelj Josip Lapajne proti uredniku ,,Slovenca". Zanimiva slika borbe kmečkega učiteljstva. — Knjižico za mladino o kralju Peiru in kralju Aleksandru pripravlja tovariš Hren v Studencih pri Mariboru, kakor Jiam sporoča. Ako se peča še kateri izmed tovarišev s to zadevo, naj stopi ž njim v stik. — Dvajsetletni jubilanti in jubilantke Ijubljanskega učiteljišča v šolskem delu se snidejo 3. septembra 1921 v Rogaški Slatini ter imajo zvečer skupni sestanek. Pridejo tudi odposlanci hrvaških tovarišev in tovarišic, ki so z nami vred priredili pred 20 leti skupno abiturijentsko veselico. Za prenočišča je preskrbljeno. — Tridesetletnico mature obhajajo v Soboto oz. nedeljo, dne 3. in 4. septembra v Roeaški Slatini naslednji maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1891: Bezjak Šimon, Čeh Fran, Černej Ludovik, Cernelč Fran, Lesjak Martin, Majhen Ivan, Pečnik Josip in Šerbak Ivan — brez oficijelnega sporeda. Prijatelji dobro došli! — Učne knjige za meščanske šole. Na razna vprašanja, kaj bo s Čitankami in Zgodovino v prihodnjem šolskem letu, Pojasnjujem nastopno: Brinarjeva Čitanka za meščanske šole, III. del, se že nati^cuje ter bo dovršena najbrž že tekom Prihodnjega meseca. Rokopis IV. dela čltanke za meščanske šole (za nastavne razrede) je predložen v aprobacijo. Briflarjeva Zgodovina za meščanske šole, i^fe tekom prihodnjega šolskega leta. — — Društvo .-Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermaks" je povišalo zavarovalnino in s tem tudi prispevke. Po ysakem umrlem udu se izplača 8000 a. K ali 2000 j. K. Prispevki znašajo za vsak smrtnf slučaj 10 a. K ali 2.50 j. K ter letny>ristojbine 20 a. K ozir. 5 j. K. Ta po.vJfca velja od 199. smrtnega slučaja da»I. Dne 26. septembra t. 1. se vrši občni %r. Vsi dosedanji udi, kateri hočejo še ^rej ostati pri društvu, naj do tega dne POravnajo svoj dolg, sicer se izbrišejo. ^sak smrtni slučaj se bode objavil v »^čiteljskem Tovarišu". Kdor hoče naMčnesra poiasnila, koliko še dolguje ali *$ko ima vpisanega v dobro, na] se °°nie na Viktor Phillipeka, ravnatelja v 2- v Mariboru, Trg Svoboda 3, ali pa na iJavorina Vodenika, nadučitelja v Mari0°j"u, Gosposka ulica 46. Za odgovor se nai Priloži znamka. Da se prihrani nekaj P°stnine, lahko več udov ene in iste '°'e ali okraja vpošlje udnino skupno na eni nakaznici, samo ol> mbu uaj se ozna- či imc in svota posamezncg.a pUičnika. — Ucicvan.e .,tme,ii2;ia uc.tei.;stva. Dne 14. avgusta t. 1, je p.irediio učiteljstvo v obmejni Svečini. šolsko slavnost, ki je nad vse pričakovanjkrasno uspela. Nabito polna dvorana nbčinstva vseh stanov in tudi iz sosednil. iM'ajcv ic !__-:...... da z-:ia tndi obmejno ljudstvo ceniti naporno delo učitcljstva. Solski voditelj tov. Hauptman je v krasno zasnovanem govoru povdarial nainen in pomen š. piireditcv in utemeijevai veliko vzgojno vrednost vzajernnega delovanja doma s šolo v edin pro- \ speh naše ljubljene rnladine. ¦— Solza ra- dosti je orosila marsikatero oko pri pu- jgledu na rnalčke: junaško prikorakajoče ,,Mlade vojake", spretne ,,Male kuharice", Ijubko ,,Rdečo kapico" in ubruno pojoči zbor ,,(iozdni!i vil". Tudi stareiši učenci so izvrstno rešili svojo nalogo v igrah ,,Zapeljivcc" in ,,l)va brata". — Prireditev ni le kronal velik moraličen, temveč tudi prav znaten materijaleu uspeh, ki se bo vporabil za nakup š. potrebščin. Poziv učiteljstvu. Piianje telesnega zdravlja naše dece kao osnovice zdrave i jake narodne budučnosti spada u red jednih od najvažnijih pitanja današnjega vremena i potrebe, da sc ovo pitanje reši u jednoj podpunoj hannoniji duševnega vaspitanja. Tome pitanju drugi i veliki narodi podavaju veliku važnost kao i du- ševnom obrazovanju. I sastaviii deo na- šega školskega obrazovanja jeste i mora da bude pitanje telesnega vaspitanja (gimnastike) u našim školama. Tim pitanjem bavim se od svoje mladosti, nastoječ, da pojmu telesnoga zdravlja podam istu važnost kao i pojmu duševnoga zdravlja. Dolazeč u vezu sa učiteljstvom, razgovarajuč s njira došao sam do uverenja, da krivnja zanemarenosti ovega pitanja i ako važnoga ža zdravlje roda našega, leži u tom što učiteljstvo nije u učiteljskim školama bilo nikako ili vrlo malo u tom predmetu vaspitano, tako da bi nakon svršene učiteljske škole moglo nastavljati i predavati. Opči deo učitelj- stva koji se kreče u našim sokolskim redovima nastojalo je da u zadruzi s našim Sokolstvom to pitanje pokrene i dade mu važnost. Vreme slobode i slobodne države zahteva od nas vaspitača naroda, da rod naš napravimo telesno zdravim i duševno jakim, sposobnim i ako bro.em malen, al dušom i telom jak da zauzme mesto medju velikim narodima. Istorija naša daje nam zato potpuno pravo. I ako u radu našem nismo zaostali drugim iiravcima. tako nečemo da zaostanemo ni u ovotn pravcu. I zato smo pokrenuli pltanje zajedničkega rada: Škole i Sokolstva, jer smo svesni da samo potem škole može da se položi zdrav temelj telesne jačine koje če kasnije da primi Sokolstvo da ga izgradi, učvrsti i stvori. Da tome pomognem u radu sam za stvaranju udbenika za telesno obrazovanje u osnovnim školama. Nakon izrade udbenika poslat ču ga na odobrenje Ministarstvu Prosvete. Kod rada udbenika osnovni princip mi je bio podati u ruke učiteljstvu takovu knjigu i metodski obradjenu, da pojedijiac koii se nije bavio tim pitanjem može nakon pročitanja i uz pomoč pedagoškog znanja raditi taj predmet ne samo u školi nego i u Sokolstvu. Veliku važnost polažem na dečje igre. I cilj '.e ovome pozivu da mi učiteljstvo pomogne u ovome radu t. j. da mi pošalje narodne igre kako se igraju u pojedinom kraju te da ih uvrstim u udbenik. Zato molim učiteljstvo koje zna takove igre, da mi ih napiše i pošalju. Ujedno javljam učiteljstvu koje se bavi prosvetnim radom u Sokolstvu il koje se u opšte hoče da upozna s tim delom našega rada, da je izašla moja knjiga: ,,Sokolska prosveta u društvu i narodu" stoji 2 dinara. Dobije se kod mene. Zdravo! Dušan M. Bagunovi6, Zagreb, Ilica br. 7. — Topola in Slovenci, Preieli smo: Pokret, ki je izšel iz vrst slovenske omladine in hoče v vseh krajih države pripraviti potujočim dijakom, profesorjem in učiteljem gostoljubno ognjišče, razširil se je in ogrel za to stvar celokupno jugoslovansko mlado inteligenco. Vodstvo Ferijalnega Saveza se je že zdavnaj zainteresiralo za Topolo, srce Šumadije, zibelko naše slobode, kajti vsak naš potnik treba, da obišče in se pokloni manom naših osvoboditeljev v zadužbini velikega kralja Petra in na grobovih jhnakov na Ceru in drugod. Topolska cerkev je odstopila Ferijalnemu Savezu za dom FS. v Topoli — Karadjor.iev konak, prvo vladno palačo Osvoboditelja Srbije, junaškega Karadjordja. Ta konak  so Nemci napol razdejali. Popravke  zgradbe so proračunjene na 100.000 K. FS. se je obvezal, da ga popravi in v do brem stanju vzdržuje. V imenu slovenske  šolske amladine. profesorjcv in učiteljev se ^bračamo- s tem pozivom na slovensku javnost,- da ana zbere gornjo svoto, cia blovenci reširno zgodovini historičen spomenik junaške Šiuraadije in ga posveLiMii. svrin Feriiainegu Savcza. Na.j mj na vseh žahiih zborovanjih pa kralju Petru zbira prispevke v gornji naraen; ne ostajajmo samo pri. besedah! - - Ljubljana, 22. avgusta. 15-21. Dr. Jauie Novak-. glavni poverjenik Fer. Saveza. — Drugi sestanek vrtnaric se vršl ti). se.ptembra ob 14, uri popoldne v gosiilni pod Rožnikom. Zbirališče ob pol 2. uri v Zvezdi Prosi, se polnostevilne udeUižbe. — Klara. Baloh-ova. -¦- Tovarišem udeležencem ktuedjskega tečaja na Grmu izrekam tem potoin svoio n-.jiskrer_cišo zahvalo za skupno sliko. ki so rni j.o poklonili! Lzredno vesel sem ie, in biti mi. če živ spomLn na k_-asne ure, ki sem jih preživel ined vrlimi lovarLsi! Barje, 28. avgusta 1921. CrnagoL